Kamniški OBČAN
Št. 15
Leto XXXV
Kamnik, 4. septembra 1996
26. DNEVI NARODNIH NOŠ KAMNIK, 6. DO 8. SEPTEMBER 1996
PROGRAM PRIREDITEV
Petek, 6. september 1996 9.00 Začetek stojnične prodaje - Staro mestno jedro 17.00 Uradna otvoritev prireditve - Glavni trg
Koncert Mestne godbe Kamnik 19.00 Odprtje razstave Kamniška majolika - Razstavišče Veronika
Organizator: ETI - Svit Kamnik 19.30 NOŠE, PESMI IN PLESI SLOVENSKIH POKRAJIN: KD Planšar Velika planina, FS Tine Rožanc,
Ljubljana - Glavni trg
21.00 do 2.00 Ansambel Borisa Razpotnika - Glavni trg
Sobota, 7. september 1996
9.00 Stojnična prodaja - Staro mestno jedro 10.00 Promenadni koncert Godbe Mengeš - Glavni trg
11.00 NOŠE, PESMI IN PLESI SLOVENSKIH POKRAJIN: Nastop otroških folklornih skupin - Glavni trg 14.00 OHCET V KAMNIKU - Mali grad
14.30 Sprevod poročnih parov In svatov na ohcet- Ulice Kamnika
16.00 Civilni poročni obred - Mali grad - terasa
16.00 Ohcet In odhod poročnih parov proti Šutni - Mali grad - terasa
17.00 GLEDALIŠKO POPOLDNE: Mjuzlkl Pazi, pazi, Od Boga poslan - Vrt kavarne Veronika 19.00 NOŠE, PESMI IN PLESI SLOVENSKIH POKRAJIN: FS Emona, Ljubljana - Glavni trg 21.00 Od tradicije k sodobnosti: Modna revija - Pletenine Špenko - Glavni trg 21.30 do 2.00 Ansambel Slovenski muzikantje - Glavni trg
Nedelja, 8. september 1996
9.00 Stojnična prodaja - Staro mestno jedro 10.00 Start gorskega teka za pokal Slovenije - Vrt kavarne Veronika 11.00 Promenadni koncert Mestne godbe Kamnik In Maioretne skupine Veronika - Glavni trg 12.45 Povorka udeležencev 11. svetovnega prvenstva raketnih modelarjev - KIK - Glavni trg 13.00 Uradna otvoritev 11. svetovnega prvenstva raketnih modelarjev - Glavni trg 13.00 Razglasitev rezultatov gorskega teka za pokal Slovenije - Vrt kavarne Veronika 18.00 POVORKA NARODNIH NOŠ - Ulice Kamnika
16.30 NOŠE, PESMI IN PLESI SLOVENSKIH POKRAJIN: FS Zeleni Jurij, Črnomelj, FS Tehnik,
Škofja Loka - Glavni trg 18.00 do 24.00 Ansambel bratov PoljanSek - Glavni trg
TO JE PRVI ŠOLSKI DAN, PA JE S SONCEM OBSIJAN - ta napis je v ponedeljek 2. septembra pozdravil učence ob prvem vstopu v novo osnovno šolo v Smartnem. »Kljub dežju danes za vse nas znotraj sije sonce« je dodala ravnateljica Jožica Hribar (foto F.S.) - str. 3.
Kamniški Montmartre II
Pester program Sutne 96
Za boljši primestni potniški promet
Enotna vozovnica prvi korak
Po daljših prizadevanjih, da bi na kamniško-domžalskem območju izboljšali kakovost in učinkovitost primestnega potniškega prometa med Kamnikom, Domžalami in iz drugih krajev proti Ljubljani in obratno, ki sta se še posebej poslabšali z gradnjo rondoja v Toma-čevem, so župani Kamnika, Domžal, Mengša, Lukovice in Moravč s predstavniki prevoznikov: Slovenskih železnic in Kambusa 26. julija v Domžalah podpisali pogodbo o izvajanju primestnega prometa na osnovi enotne vozovnice.
Anton Zlatnar, direktor Kambusa, je poudaril, da imajo povsod po svetu taki projekti večjo podporo države kot pri nas. Toda kljub temu meni, da mora ta projekt zaživeti in da ga bodo uporabniki tudi sprejeli. Zahvalil se je tudi za podporo vseh petih občin.
Po mnenju Toneta Smolnikarja, župana Kamnika, je pri nas bencin še vedno prepoceni, zato ne znamo ceniti prednosti javnega prevoza. Zato je prav, da se je zgodilo To-mačevo, kar je pospešilo reševanje prometnih problemov. Projekt je
Glavna značilnost pa je, da bosta prevoznika uvedla enotno vozovnico, enoten conski sistem ter enotne cene, tako da bo potnik z enotno vozovnico na določeni poti lahko potoval z vlakom, avtobusom ali kombinirano. Vozovnice bodo za enkratno potovanje kot tudi tedenske, mesečne in letne. Osnova za izračun cen teh vozovnic bodo povprečne avtobusne cene Kambusa iz leta 1995, cene se bodo povečevale največ dvakrat letno v skladu z rastjo inflacije. (Ocenah vozovnic na 3. strani!) Seveda si bosta skupni čisti dohodek od prodaje vozovnic oba prevoznika delila. V pogodbi je tudi zapisano, da bodo občine za vsakoletno dogovorjeno subvencioniranje javnega prevoza podpisale s Kambusom posebno pogodbo.
Manjše stroške prevozov naj bi dosegli tudi tako, da bo avtobus nadomestil vlak v času manjšega povpraševanja, zlasti ob sobotah, nedeljah, praznikih in izven konic, vlak pa bi nadomestil avtobusne linije, ki so vzporedne z železnico.
F. SVETELJ
Po lanskoletnih prvih poletnih kulturnih dnevih sredi starega Kamnika na Šutni, poimenovanih Kamniški Montmartre, smo bili v drugi polovici letošnjega avgusta priča še bolj pestrih in raznolikih kulturno zabavnih prireditev. Tudi letos se je organizator prireditev Šutna 96, Hram Lužar, ki ga vodi Stane Lužar, zelo potrudil. V štirih dneh, od srede, 21., pa do sobote, 24. avgusta, se je v Hramu Lužar in na šuten-ski ulici zvrstilo kar 14 prireditev, v katerih so sodelovale glasbene skupine, pevci, pantomimiki, humoristi in seveda glavni akterji Šutne 96, slikarji in kiparji.
Med sodelujočimi naj omenimo pevca Vlada Kreslina in njegovo skupino, skupini Kon-trabant in Hiša, pantomimika Andresa Valdesa in Jano Kovač Valdes, humorista Saša Hribarja, glasbenike Marka Zaletela, Bojana Drobeža, Predraga Marica in Mateja Koširja.
Kot smo že dejali, je bila tudi letos središče dogajanja na Šutni slikarska kolonija Šutna 96, ki se je je udeležilo deset priznanih slovenskih likovnikov, med njimi so bili Zvest Apollonio, Jože Ti-snikar, Karel Pečko, Marjan Sku-mavc, Lojze Berlec, Dušan Sterle in drugi.
gledov na stari Kamnik in njegove ljudi. Posamezni slikarji so ustvarili od dveh do štiri umetniška dela, ki so jih v soboto postavili na ogled v Hramu Lužar. Prof dr. Mirko Juteršek je ob tej priliki poudaril, da bogata kulturna dediščina Kamnika, kot tudi zasidranost mesta z umetniki
	
Trniči - pastirsko izročilo Mednarodni tabor EY0 v Kamniku Tone Cerer-moja športna pot Kamniške reševalke uspešno zastopale Slovenijo	4. stran
	
	6. stran
	
	8. stran
	
	12. stran
	
Naslednja, 16. številka Kamniškega občana bo izšla v sredo, 19. septembra. Prispevke sprejemamo do srede, 11. septembra; oglase, zahvale in obvestila pa do torka, 17. septembra.
Slikarji so od srede, ko je župan Tone Smolnikar odprl prireditve Šutne 96, izrekel dobrodošlico umetnikom in poudaril, da prenovljena Šutna nudi nove elemente za umetniške navdihe, pa do sobote upodobili okrog 30 po-
polpretekle dobe in sedanjosti v oblikovanje sodobne slovenske umetnosti nudijo dostojen okvir za nastajanje tudi najnovejših ustvarjalnih prizadevanj.
Nadaljevanje na 2. strani
Župani Mengša Janez Per, Kamnika Tone Smolnikar in Domžal Cveta Zalokar Oražem pri podpisovanju pomembnega dokumenta o primestnem prometu.
Kot je ob podpisu dejal predsednik pripravljalnega odbora dr. Marko Starbek, je bila za podpis pripravljena že šesta inačica pogodbe. Uvedba enotne, na začetku samo mesečne vozovnice, 1. septembra, pa naj bi bila prvi korak pri uresničevanju tega dogovora.
Marjan Rekar, direktor Slovenskih železnic, je povedal, da so že pred tremi leti začeli proučevati primestni promet v Karlsruheju, kjer so razmere podobne kot na ljubljanskem območju. Javni prevoz potnikov mora nujno postati učinkovitejši, saj danes v Sloveniji od 258 milijonov potnikov na leto uporablja javna prevozna sredstva le desetina.
začel nastajati na pobudo Antona Zlatnarja iz Kambusa, šele nato se je odzvalo tudi Ministrstvo za promet in zveze.
Cveta Zalokar Oražem, domžalska županja, je bila mnenja, da je ureditev primestnega javnega prometa nujna, saj bo v kratkem zaradi gradnje avtoceste skozi Črni graben proti Ljubljani in prenove regionalne ceste med Domžalami in Črnučami eno samo gradbišče. Med vsebinskimi značilnostmi podpisane pogodbe naj omenimo, da bosta oba prevoznika sprejela skupni vozni red, da bodo občine pri podeljevanju koncesij prevoznikom kot prednost upoštevale kombiniran javni prevoz potnikov.
LI .? LE
ENGLAND CLUB
Kamnik Medvedova 6 fax: 832-865 tel.: 832-865, 14-08-216
Vabi
• MALČKE • ŠOLARJE • DIJAKE • ODRASLE
da se vključijo v naslednje jezikovne tečaje:
• ZAČETNE IN NADALJEVALNE
(angleščina, italijanščina, nemščina)
• OSVEŽI IV ENE, KONVERZACLTSKE
(angleščina, nemščina)
• PRIPRAVE NA MATURO
(angleščina, nemščina)
Vpis in informacije: tel 832-865,14-08-216
od 2. do 13. septembra, Medvedova 6, od 16. do 19. ure.
Jesen prihaja! Pohitite m trgovino
Moste 88 A
Prodajalna obutve in tekstila
tel.:841-029
po jesensko obutev in oblačila
Obiščite nas od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure.
4. septembra 19%
V ZRCALU MESECA
Kamniški OBČAN
Ob krajevnem prazniku Motnika
Asfalt na Strmci in proti Brezovici
Ob letošnjem krajevnem pra- prla tudi Neskončni tisk Herle iz
zniku so 18. avgusta v Motniku Trzina in Jože Leveč, novi lastnik
odprli dva prenovljena in asfaltna gozda na Mali Ravni. Zemeljska
cestna odseka, prvega v dolžini dela je opravil mojster Franc Go-
Janez Trebušak, predsednik sveta KSMotnik, seje pred odprtjem ceste na Brezovico zahvalil krajanom in izvajalcem za sodelovanje pri prenovi cest.
535 m na Strmci, drugega v dolžini 940 m pa proti zaselku Brezovica na drugem koncu Motnika.
Kot je ob odprtju dejal Janez Trebušak, novi predsednik sveta KS Motnik, je cesta od Motnika proti Zajasovniku pomembna za krajane tudi zaradi tega, ker povezuje štiri občine in predstavlja bližnjico med Motniško dolino in Trojanami. Sedaj je ta povezovalna cesta, dolga okrog 4 km, asfaltirana do vrha klanca na Strmci, manjka samo še dober kilometer v smeri proti Motniku. Zemeljska dela je KS financirala z lastnimi sredstvi, del denarja za asfalt pa je prispevala občina, vendar gaje nekaj zmanjkalo. Z nekaj stotisočaki pa sta prenovo pod-
rišek iz Trojan, asfaltiranje pa Komunalno podjetje Kamnik s sodelovanjem podjetja SCT.
Za ureditev ceste proti Brezovici, ki šteje štiri hiše, so krajani, razen enega, ki se ni želel priključiti, prispevali dve tretjini potrebnega denarja. Občina Kamnik pa je za asfaltiranje namenila dva milijona tolarjev, kar pa ni bilo zadosti, zato bodo morali manjkajoči denar kasneje pokriti iz samoprispevka. Za obe cesti bodo po besedah Janeza Trebušaka potrebovali še okrog tri milijone SIT.
Dela so opravili isti izvajalci kot na Strmci. Oba cestna odseka je odprl Bojan Mlakar, načelnik oddelka za okolje in prostor občine Kamnik, domači župnik pa jih je blagoslovil. Nekaj spodbudnih in pohvalnih besed pa je povedal tudi Miha Novak, načelnik kamniške upravne enote, ki je bil rojen v bližnjem Zajasovniku. K slavnostnemu vzdušju ob odprtju pa je prispeval tudi moški pevski
Letošnji motniški sejem, morda nekoliko tudi zaradi muhastega vremena, ni bil preveč obiskan.
Bojan Mlakar, načelnik občinskega oddelka za okolje in prostor, je prerezal trak na odseku ceste na klancu na Strmci.
zbor Lipa iz Trojan.
Ta dan je v Motniku potekal tudi tradicionalni Motniški sejem, ki so ga domačini popestrili tudi s srečelovom. Za zabavo in ples pa je potem, ko se je muhasto vreme nekoliko uneslo, proti nedeljskemu večeru poskočne viže igral ansambel Nagelj.
Žal zaradi nekaterih neurejenih zadev s spomeniškim varstvom niso mogli odkriti že pripravljenega spominskega kipa Gašperju Križniku, zbiralcu narodnih pesmi, pripovedk in drugega narodnega blaga. Kot je udeležencem pojasnil Jože Semprimožnik, predsednik Turističnega društva Motnik, bodo to storili še letos.
ES.
Metod Dragonja in Joško Čuk v Kamniku
V torek, 27. 8., sta prišla na obisk v KIK Kamnik Metod Dragonja, minister za gospodarske dejavnosti in Joško Čuk, predsednik Gospodarske zbornice Slovenije.
Tema pogovora je bila osredotočena na razvojne možnosti tega podjetja in na trenutne težave ter na načrtovana investicijska vlaganja, pri čemer naj bi sodelovala tudi država.
Pogovora so se udeležili poleg
čje smodnika z uvajanjem novih vrst, enako je zanimivo področje aluminija. Za realizacijo teh zamisli, ki imajo dobro perspektivo, pa so potrebna kar izdatna sredstva, po oceni cca 4 mil. DEM. Takih sredstev podjetje nima. Načrtovana proizvodnja bi ugodno vplivala na varnost okolja, kar bi ublažilo nekatere zunanje pritiske. V nadaljevanju so bili predstavljeni še drugi predlogi. Metod Dragonja je pozorno
Gostje na pogovoru v KIK-u
omenjenih še državni sekretar v ministrstvu g. Dimovski, predstavnik obrambnega ministrstva in drugi, KIK so poleg direktorja g. Cerarja zastopali še vodilni delavci. Pri pogovoru so sodelovali tudi predstavniki občine, podžupan g. Skodlar, tajnik občine g. Pristovnik in drugi.
V uvodnem delu je glavni direktor KIK, ki je na tem položaju 6 mesecev, v podjetju pa že polnih 16 let, predstavil KIK, ki danes zaposluje še 495 ljudi. Podjetje ima 144-letno tradicijo in letno ustvari 24 milijonov DEM prometa, od tega v izvozu cca 60%. V procesu lastninjenja so prejeli že drugo soglasje in bodo imeli 53% domači lastninski delež, povprečna bruto plača znaša 95.000 sit, likvidnost je problematična. Z razpadom prejšnje države so izgubili kar 70% zagotovljenega trga, zato se je število zaposlenih zmanjšalo od 900 na 495. Struktura zaposlenih'ni najboljša, med njimi je 130 invalidov, nekateri strokovni kadri odhajajo. Po njegovem mnenju pa je sedanja garnitura sposobna razrešiti pričujoče probleme in se osredotočiti na perspektivne programe. Zlasti zanimivo je podro-
V pogovor se je vključil tudi predsednik GZS Joško Čuk in menil, da bi morali poiskati vse možnosti za realizacijo načrtov podjetja, pri tem pa tudi upoštevati lastne možnosti, vključno z laboratorijsko aktivnostjo, kjer bi lahko delali na izdelavi strokovnih atestov.
Predstavljena so bila še druga vprašanja pravne, ekološke in druge narave. Sprejeto je bilo mnenje direktorja, da imajo v KI-K-u dobre možnosti in perspektivo, če bo uspelo uresničiti investicijo. Tržišče je dovolj široko, da bo absorbiralo tudi povečano proizvodnjo.
V istih prostorih se je po končanem razgovoru s KIK-om nadaljeval razgovor z Združenjem Menager, ki so se ga udeležili še nekateri direktorji kamniških podjetij: Titan Kamnik, Tri-val Kamnik, Ljubljanska banka, KIK in še nekateri.
Po predstavitvi posameznih žgočih problemov, ki sistemsko otežujejo delo gospodarskih organizacij, je v daljšem odgovoru minister M. Dragonja govoril o nalogah državnih organov in
Pester program Šutne 96
Nadaljevanje s 1. strani
Tako kot nekoč tudi zdaj z vabljenjem v goste čim več takšnih umetnikov, ki zmorejo kaj pokazati.
Izvedbo celotnega programa Šutne 96, ki so ga številni obiskovalci toplo pozdravili, je le v četrtek zvečer med nastopom skupine Kontrabant in Saša Hribarja nekoliko zmotil dež, sicer pa so vse predvidene prireditve stekle po programu.
Zato je bil tudi glavni organizator Stane Lužar ob zaključku
zelo zadovoljen. »Moram reči, da me prav to spodbuja k nadaljevanju teh prireditev tudi v bodoče,« nam je dejal nekoliko utrujen. »Seveda bomo program še popestrili in dopolnili. Med drugim na primer razmišljam o posebnem večeru z Iztokom Mlakarjem«.
Slikarska dela s kolonije Šutna % bodo na ogled in tudi naprodaj v Hramu Lužar do srede septembra, tako da si jih bodo lahko ogledali tudi obiskovalci letošnjih dnevov narodnih noš.
FRANC SVETELJ
Slikar Zvest Apollonio o Kamniku
Med umetniki, ki so ustvarjali na kamniški Šutni, smo pri zavzetem delu in upodabljanju motiva s Šutensko cerkvijo zmotili znanega slikarja in profesorja Akademije za likovno umetnost v pokoju Zvesta Apollonia in ga med drugim povprašali tudi o njegovih vtisih o Kamniku. .
»Prvič sem bil v Kamniku pred dvajsetimi leti. Moram reči, da je to čudovito mesto. Njegova podoba se je v času, odkar nisem bil tukaj, zelo izboljšala, kar za 1000 odstotkov. V takem mestu lahko ljudje dihajo pravi zrak. Zato je bilo zaprtje prometa skozi staro mesto dobra odločitev, ki bo imela dolgoročno vsekakor pozitivne posledice...«
ŠUTNA 96 - Primorskega slikarja Apollonia so pri upodabljanju starega Kamnika radi opazovali tudi najmlajši Kamničani.
Kamniški občan - Ustanovitelj Občina Kamnik, izdajatelj Bistrica, d.o.o., Kamnik, Ljubljanska 3/a, direktorica Saša Mejač, oec. Ureja uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik Franc Svetelj. Strokovna sodelavka Vera Mejač. Lektor Iztok Tinta. Tehnični urednik Franci Vidic. Na podlagi zakona o PD in mnenja Urada vlade za informiranje sodi časopis med proizvode informativne narave, za katere se plačuje 5% davek. Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 11.200 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva brezplačno. Naslov uredništva: Kamnik, Glavni trg 24 (občina), tel./fax: 831-311. Žiro račun: Bistrica, d.o.o., 50140-603-53872. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk Delo - Tisk časopisov in revij d.d. Ljubljana.
Direktorji so predstavili ministru svoje poglede.
sledil predstavitvi in v daljšem pogovoru menil, da ima podjetje s tako tradicijo ugodne pogoje za nadaljnje delo.
Pri tem reševanju bi se morali vključiti tudi posamezni gospodarski skladi, ministrstvo pa bo iskalo še druge možnosti. Mogoče bo zagotoviti le kakih 25 do 30% od potrebnih sredstev. Podjetje naj čimprej predloži ustrezno dokumentacijo. Državni sekretar Vlado Dimovski je dobil naročilo, da oceni celotno situacijo in predlaga rešitve.
predvidenih ukrepih ter akcijah vlade. Glede na to, da smo pred volitvami, pa ni mogoče pričakovati bistvenih sistemskih sprememb. Predstavniki podjetij so ministra opozorili tudi na določene pravne nesmisle, ki ovirajo prestrukturiranje gospodarstva. Minister je zagotovil, da bodo vse te tehtne pripombe proučili in v okviru svojih pristojnosti predlagali ustrezne rešitve.
STANE SIMŠIČ
Stane Lužar, organizator Šutne 96, se je v ponedeljek takole oddahnil sredi dveh kamniških slik slikarja Zvesta Apollonia.
Gremo gledat noše!
Leto je naokrog in konec tega tedna, torej v dneh od 6. do 8. septembra 1996, bo Kamnik spet v znamenju narodnih noš in pisane ponudbe domače obrti, kmetijstva in trgovine. Po svojih najboljših močeh smo se potrudili in pripravili program, ki bo, vsaj želimo si - všeč vsem obiskovalcem naše kamniške prireditve. Tudi gostinci obljubljajo, da se bodo potrudili in dokazali, da so prijazni gostitelji. Pred nami so torej 26. dnevi narodnih noš.
7b so tisti dnevi, v katerih starodavni Kamnik še posebej zaživi, njegove ulice so polne živahnega utripa, pisanih oblek in veselih ljudi.
Radi bi, da delite to naše vsakoletno praznovanje skupaj z nami. Prav prisrčno vas vabimo, da nas v teh dneh obiščete in se poveselite z nami, Še posebej v nedeljo, 8. septembra, ko se bo ob 15. uri začela povorka narodnih noš in godbenik skupin. Za dobro voljo bo zagotovo poskrbljeno, pa tudi za kak okusen zalogaj, kozarec rujnega - in kar v teh časih še vsi kako potrebujemo - kanček klepeta z ljudmi dobre volje.
Ne iščrte izgovorov, da bi ostali doma, raje pridite in se poveselite z nami.
Še naša velika prošnja: zaradi prireditve, 26. dnevi narodnih noš, bo marsikje v Kamniku oviran promet. Prosim vas, da upoštevate navodila policistov in redarjev, da ne bi po nepotrebnem prihajalo do kakršnih koli nesporazumov. Že po tradiciji nedeljska povorka narodnih noš privabi v mesto veliko ljudi. Vsem obiskovalcem je težko zagotoviti tisto mesto, ki ponuja najlepši razgled. Zato bodimo strpni drug do drugega.
V povorki bo tudi veliko konj in vozov, zato pazite na svojo varnost, saj ne želimo, da bi se prav na praznični dan zgodila kakšna nesreča.
Hvala vam za razumevanje in prisrčno vabljeni v Kamnik! Odbor za izvedbo prireditve 26. dnevi narodnih noš Primož Hieng, predsednik
Kamniški OBČAN
OBČINSKI SVET-ŽUPAN
4. septembra 1996
Svetniki sprašujejo in predlagajo
Mnenje občine o Rondoju na Glavnem trgu
Na vprašanje in stališče poslanske skupine Zelenih Kamnika v zvezi z lokacijo kioska Rondo na Glavnem trgu, ki smo ga objavili v 12. številki časopisa, je župan Tone Smolnikar pripravil odgovor, v katerem ugotavlja, da lokacija kioska Rondo temelji na najemni pogodbi med Občino Kamnik in lastnikom kioska. Status sicer začasnega objekta je pogojevalo vsakoletno podaljšanje pogodbe. Najemna pogodba za zemljišče je bila sklenjena za dobo petih let. Avgusta lani je lastnik kioska Upravni enoti Kamnik posredoval vlogo za podaljšanje dovoljenja za obratovanje. Upravna enota pa je zahtevala stališče občine kot lastnika zemljišča.
Veljavni zazidalni načrt K-l Center ne dovoljuje na osrednjem kamniškem trgu gradnje objektov trajnega značaja. Zato je postavitev objektov v ta osrednji prostor izključno le začasnega značaja (za čas trajanja turistične sezone, turističnih, sejemskih in kulturnih prireditev itd.).
Župan v svojem odgovoru še pravi, da je možno ta »prostor obravnavati tudi v smislu izrabe javnih površin v namene turističnih, kulturnih in drugih prireditev, ki promovirajo občino Kamnik, k širšemu prostoru. V tem kontekstu je možno tretirati trenutna dogajanja na delu Glavnega trg, ki tako ali drugače podajajo del utripa Kamniku.«
Za spomenik na Trgu talcev letos ni denarja
Na vprašanje svetnika Božidarja Pileja o neurejenem spomeniku fontani na Trgu talcev v Kamniku župan Tone Smolnikar pravi, da ima občinski oddelek za družbene dejavnosti pregled nad potrebami po vzdrževanjih kulturnih in zgodovinskih spomenikov. Žal potrebe močno presegajo razpoložljiva sredstva, ki so strogo namenska, zato neplaniranih del ni mogoče financirati.
Za obnovo navedene fontane je že izdelan popis del in pridobljene ponudbe. Realizacija pa bo odvisna od denarja, ki ga bo za ta namen določil občinski proračun za prihodnje leto.
Preplastitev ceste Suha-dole - Topole v septembru
V zvezi s pobudo svetnika Vinka Ovijača glede preplasti-tve ceste Suhadole - Topole je župan Tone Smolnikar odgovoril, da je v letošnjem občinskem proračunu za ta namen določenih en milijon tolarjev in da bodo dela opravljena v letošnjem septembru. Odgovor kamniške podružnice NLB o poslovnem času
V zvezi s pobudo poslanske skupine LDS za ustreznejšo razporeditev poslovnega časa poslovalnice Nove Ljubljanske banke na Glavnem trgu Ivan Pire direktor podružnice NLB med drugim odgovarja, da je NLB pred dvema letoma spremenila in poenotila poslovni čas v svojih poslovalnicah. Odločila se je za dva tipa poslovnih časov: A -8.00-11.00 in 14.00-17.00 (ob sredah 15.00-18.00) ter B -9.00-12.00 in 14.00-17.00 (ob sobotah 15.00-18.00).
Po temeljitih pripravah, med katerimi so preučili poslovni čas bank po Evropi in analizirali obremenitev bančnih oken v poslovalnicah na Glavnem trgu in na Bakovniku, so se v kamniški podružnici odločili za poslovni čas tipa A. Ugotovili so namreč, da je najmanj strank v poslovalnicah ravno med 11.00 in 12.00 uro.
Obenem s spremembo poslovnega časa so razvili tudi negotovinsko poslovanje vezano na tekoči račun, tako, da je možno večino poslov opraviti neodvisno od poslovnega časa, saj mesečne obveznosti plačuje banka v breme tekočega računa, bančni avtomat omogoča dvige gotovine, plačevanje položnic in informacije o stanju-. Uvedli so tudi telefonsko banko (Teledom), prek katere lahko komitenti v vsakem dnevnem času in vsak dan v letu opravijo velik del bančnih storitev.
Tudi križišče v Lazah bo urejeno
Občinski svetnik Vojko To-nin je dal pobudo za ureditev križišča Laze - Zgornji Tuhinj.
Župan Tone Smolnikar pojasnjuje, da je zaradi predvidene delne preusmeritve pro-
Ob Dnevih narodnih noš
Ta teden se bo od petka do nedelje v okviru 26. Dnevov narodnih noš v Kamniku zvrstilo kar lepo število prireditev (program Objavljamo na 1. strani), ki jih je organizacijski odbor v okviru Turističnega društva Kamnik, ki ga vodi Primož Hieng, predstavil na ponedeljkovi novinarski konferenci. Poleg nastopov folklornih skupin in osrednje prireditve - nedeljske povorke narcKilnih noš - so posebej opozorili na letošnjo novost, ki naj bi postala tradicionalna, na sobotno ohcet na Malem gradu in rta razstavo o kamniški majoliki. Letošnji program bodo popestrili tudi letalski modelarji iz 14 držav, ki se bodo udeležili 11. svetovnega prvenstva raketnih modelarjev na Mengeškem polju. V nedeljski program pa so vključili tudi gorski tek na Veliko špico, ki šteje za pokal Slovenije.
Razen na osrednjem prizorišču, na Glavnem trgu, bodo v večernih urah za zabavo poskrbeli še ansambli na petih krajih, od Trga talcev do Šutne. Za parkiranje so, kot pravijo, poskrbeli dovolj parkirnih mest z redarji. Poleg Trga prijateljstva bodo obiskovalci lahko uporabili za parkiranje prostor pri železniški postaji in travnik pod zgornjo bencinsko črpalko. Sklenili so, da letos parkirnine in vstopnine ne bodo pobirali. V nedeljo bosta v Kamnik pripeljala tudi dva muzejska vlaka (ob 11.40 in 14.40) Pričakujemo lahko, da bo organizatorjem naklonjeno tudi vreme.
F. S.
O cenah enotnih vozovnic
Od 1. septembra dalje sta Kam-bus in Slovenske železnice za vožnjo z vlakom in avtobusom med Kamnikom in Ljubljano uvedla enotno vozovnico. Posebnih vozovnic samo za vlak ali avtobus odslej ne bo več. Za potnike bodo zato zanimive nove cene vozovnic. Zato bralcem posredujemo nekaj podatkov. Enotna vozovnica za relacijo Kamnik - Ljubljana bo veljala 220 SIT, za primerjavo naj povemo, da je doslej veljala avtobusna vozovnica 240 SIT, železniška pa 170 SIT. Za prevoz do Domžal bo treba odšteti 160 SIT, doslej za vlak 110 SIT. Na splošno so
nove cene višje od dosedanjih železniških in nekoliko nižje od avtobusnih. Mesečna dijaška vozovnica do Ljubljane bo stala 4400 SIT (doslej železniška 3400 SIT), delavska pa 7800 SIT (doslej 4800 SIT).
Dnevne vozovnice bo moč kupiti na avtobusni postaji in železniški postaji v Kamniku in na avtobusu, na vlaku pa le za desetkratno ceno.
Vse pripombe, ki jih bodo imeli uporabniki ob novem sistemu vozovnic, lahko 24 ur dnevno sporočijo na telefon 13-13-144.
(fs)
meta z magistralne ceste skozi Črni Graben v času gradnje avtoceste izdelan projekt ureditve obstoječega cestnega omrežja. Med ukrepi, ki jih vsebuje ta projekt je določena tudi ureditev avtobusnega postajališča in hodnika za pešce v Lazah. V ta namene je predvidena gradnja avtobusnega postajališča na zahodnem delu naselja za smer proti Kamniku. Hodnik za pešce pa bo potekal delno po severni, delno pa južni strani ceste do odcepa proti Zgornjemu Tuhinju. Seveda pa bo uresničitev tega načrta odvisna tudi od možnosti pridobitve potrebnih zemljišč.
Kosovni material iz Tuhinja so odpeljali
Na vprašanje svetnika Vojka Tonina ali posamezni deli avtomobilskih školjk in raznih peči, ki so ostali na območju Tuhinja še po odvozu kosovnega materiala, ne spadajo v kosovni odvoz odpadkov, je Bojan Mlakar, načelnik oddelka okolje in prostor odgovoril, da je Publicus po intervenciji Občine Kamnik 13. avgusta odpeljal vse take odpadke, razen dveh opuščenih avtomobilov v Markovem in v Zgornjem Tuhinju. Podjetje Publicus odvaža kosovni material dvakrat letno. Med kosovne odpadke spada pohištvo, gospodinjski stroji, kolesa, stanovanjska oprema (školjke, umivalniki, kadi ipd.)
V to skupino odpadkov pa ne spada gradbeni material, opuščeni avtomobili ali večji avtomobilski deli, katerih odstranjevanje pa obravnava odlok o ureditvi cestnega prometa na območju občine Kamnik. Ti odpadki se smejo odvažati na odlagališče komunalnih odpadkov ali oddajati specializiranim podjetjem, napr. Surovini.
(fs)
Ob 85-letnici dr. Svetozarja Frantarja
Neuresničena želja: hotel v Kamniku
V sredo 31. julija je bila v poročni dvorani kamniške občine prisrčna slovesnost. Župan Tone Smolnikar s sodelavci je pripravil sprejem za znanega kamniškega turističnega in kulturnega delavca, odvetnika v pokoju dr. Svetozarja Frantarja, ki je dan poprej praznoval svoj visoki življenjski jubilej - 85-letnico. K častitljivemu jubileju mu je iskreno čestital in se mu zahvalil za njegovo dolgoletno delo za razvoj turizma v Kamniku, ki ga je dr. Frantar opravil kot dolgoletni predsednik kamniškega turističnega društva. (O jubilantovem življenju in delu smo pisali v prejšnji številki).
Ob tej priložnosti smo dr. Frantarja zaprosili, naj pove nekaj misli o svojem življenju v Kamniku.
»V Kamnik sem prišel leta 1936 zaradi tega, ker nisem želel stopiti v stranko JRZ. Boris Kocijančič, moj prijatelj, mi je svetoval, ker nisem nikjer dobil službe, naj grem v Kamnik, kjer je še prosto advokatsko mesto. Pravi, Šuklje je šel k advokatu v Ljubljano, da se bo naučil še gospodarsko pravo, zato imaš možnost.«
O svojem življenjskem vodilu, ki mu je pomagalo do visokih let pravi: »Moje vodilo je bilo Ne kvit imis - ničesar preveč, abstinere vino, tabaco et venere. Zadnjega seveda lahko do določene meje,« pristavi z nasmehom.
Kaj pa pogled na njegovo delo v turizmu? »Dosegel nisem dosti. Najbolj sem se boril za to, da bi Kamnik dobil nek dostojen hotel. Sokol je pred
Vrtnarska razstava in sejem vArboretumu
Arboretum Volčji Potok pripravlja zanimivo jesensko prireditev - vrtnarsko razstavo in vrtnarski sejem, ki bosta na ogled do 8. septembra. Tokratna vrtnarska razstava bo še posebno zanimiva, saj bodo na razstavi pred-sta vljene različne okrasne rastline od lončnic do grmovnic ter od enoletnic do rezanega cvetja. Razstava bo skoncentrirana na enem mestu pod veliko platneno streho tako, da bodo obiskovalci lahko občudovali tudi stalne lepote obsežnega arboretskega parka in za-
nimive nasade enoletnic in živopi-sanih dalij.
V Ljubljani v rastlinjaku vrtnarije v parku Tivoli pa Arboretum Volčji Potok razstavlja žive metulje. V hiši metuljev bodo obiskovalci lahko do 30. novembra spoznali več različnih vrst tropskih metuljev. Tovrstna pridobitev je nekaj novega za Slovenijo, v Evropi pa so hiše z metulji že dolgo in vedno znova pra va atrakcija.
SAŠA MEJAČ
Prvi šolski dan v novi OŠ Šmartno v Tuhinju
Najboljše želje učiteljem in učencem
V ponedeljek, 2. septembra, so učenci in učitelji prvič prestopili prag nove osemletne šole v Šmartnem. Ob tej priložnosti so jih obiskali predstavniki občine, župan Tone Smolnikar s sodelavci ter Igor Podbrežnik, predsednik, Marjeta Humar in Anton Hočevar, podpredsednika občinskega sveta in jim zaželeli veliko uspehov v res lepih novih prostorih. Goste, učitelje šole in učence pa je pred vrati šole pozdravila ravnateljica Jožica Hribar.
Uradno odprtje šole pa bo v soboto, 14. septembra, ob 16. uri, predvidoma ga bo opravil dr. Janez Drnovšek, predsednik slovenske vlade.
vojno kupil stavbo, v kateri je sedaj delavski dom. Takrat, ko so šli invalidi v novo hišo, mi je pokojni dr. Dermastia rekel, Zare, dobil si najboljšo pravdo v svojem življenju. Tu bo eden najlepših parkovnih hotelov v Sloveniji. Vemo pa, kaj se je zgodilo.«
Še o pomenu in nalogah turističnega društva danes?
Meni ni všeč, ker se to področje profesionalizira, vendar pa se mora, ker ni več
idealizma. Bil sem trideset let predsednik Turističnega društva, vendar nisem ničesar dobil za to. Edino Gobec se me je spomnil, da mi je dal kamniško srebrno plaketo, jaz bi bil za več idealizma pri tem delu, ne samo kaj bom dobil za to, koliko bom s tem zaslužil. Še posebej, če so rezultati, je največ vredno zadovoljstvo nad doseženim.«
F. SVETELJ
Župan Tone Smolnikar je jubilantu dr. Frantarju s čestitko in zahvalo izročil tudi lično leseno uro z željo, da bi mu še dolgo merila čas.
Uresničile so se naše dolgoletne sanje, je dejala ravnateljica vsvo-jem pozdravu vimenu 320 učencev in 32 učiteljev, župan Smolnikar pa je dejal, da je to ena najsodobnejših šol v Sloveniji (fs)
Prvi javni razpis za financiranje projektov in dodeljevanje jamstev projektom, ki so namenjeni skladnejšemu regionalnemu razvoju in ohranjanju poseljenosti slovenskega podeželja
Upravni odbor Sklada za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja je objavil (DELO, 24. 7. 1996) javni razpis za financiranje projektov in dodeljevanje jamstev projektom, ki so namenjeni skladnejšemu regionalnemu razvoju in ohranjanju poseljenosti slovenskega podeželja.
Predmet razpisa je financiranje projektov in dodeljevanje jamstev sklada investitorjem z območij, ki štejejo za demografsko ogrožena območja v Republiki Sloveniji ter še nekatera, v tem razpisu opredeljena območja (glej točki Č, D) za namene, ki so opredeljeni v točkah A, B, C, č in D.
V nadaljevanju je povzetek, za katere različne namene bo možno pridobiti sredstva na osnovi tega razpisa.
A. Financiranje projektov kmetijstva In dopolnilnih dejavnosti na kmetijah
Informacije in vloge A za projekte iz te točke lahko dobijo prosilci pri enoti Hranilno kreditne službe.
B. Financiranje projektov gospodarskih dejavnosti
Informacije in vloge B za projekte iz te točke dobijo prosilci pri pooblaščenih enotah Abanke v Sloveniji.
C. Premostitveno financiranje Infrastrukturlh projektov Investitorji so lahko občine v Republiki Sloveniji. Informacije in vlogo C za projekte iz te točke dobijo prosilci na sedežu sklada v Ribnici.
Č. Financiranje Izvedbe projektov, ki Izhajajo Iz zaokroženih razvojnih programov
Gre za financiranje projektov, ki izhajajo iz že izdelanih projektov CRPOV In VTC ter za financiranje projektov, ki izhajajo iz aktivne politike zaposlovanja na območjih s posebnimi razvojnimi problemi.
(Opomba: CRPOV • celostno urejanje podeželja in obnova vasi; VTC-vinske turistične ceste)
Investitorji lahko kandidirajo za katerokoli točko A, B, C in D in sicer po pogojih, ki so navedeni v teh točkah. Pri tem se obrestna mera zviša za eno odstotno točko, če se projekt ne izvaja v naseljih, naštetih med demografsko ogroženimi in gorsko višinskimi območji.
D. Dodeljevanje Jamstev za projekte na območjih s posebnimi razvojnimi problemi
Za investitorje, ki Izpolnjujejo pogoje za katerokoli točko A, B, C in Č in imajo podpisano pogodbo z banko o dodelitvi posojila. Informacije in vloge dobijo prosilci na sedežu sklada v Ribnici. Rok za prijavo na razpis je do porabe sredstev oz. do 31.10. 1996.
Prosilci morajo svoje popolne vloge poslati na naslov Sklad za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja, Šeškova 9B, 1310 Ribnica na originalnih obrazcih, ki jih lahko dobijo (po 1000 SIT) na pooblaščenih enotah Abanke in HKS.
Demografsko ogrožena območja v občini Kamnik (po Uredbi Ur. list RS št. 13/94) so naslednja:
Bela, Bela, Peč, Bistričica, Črna pri Kamniku, Črni Vrh v Tuhinju, Gabrovnica, Gozd, Kališe, Kamniška Bistrica, Klemenčevo, Kriv-čevo, Leseno, Liplje, Mali Rakitovec, Okroglo, Okrog pri Motniku, Podlom, Podstudenec, Poljana, Praproče v Tuhinju, Pšajnovica, Ravne pri Šmartnem, Smrečje v Črni, Sovinja Peč, Spodnje Pa-lovče, Spodnje Stranje, Stahovica, Stolnik, Studenca, Trebelno pri Palovčah, Trobelno, Veliki Rakitovec, Velika Lasna, Velika Planina, Vranja Peč, Zagorica nad Kamnikom, Zakal, Zavrh pri Črnivcu, Zgornje Stranje, Zgornje Palovče, Žaga, Žubejevo, Županje Njive.
Podrobnejše informacije In navodila glede razpisa lahko dobite na Upravni enoti Kamnik, Glavni trg 24/11., soba 33 / tel. 817-278, Darinka Prešeren aH direktno na Skladu za regionalni razvoj In ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja, Ribnica, tel. 061/861-853.
UPRAVNA ENOTA KAMNIK
4. septembra 1996
LJUDJE IN DOGODKI
Kamniški OBČAN
Spomin na 27. julij 1941.
Na pobudo Zveze borcev Kamnik, smo se 27. julija 1996 srečali borci NOB, aktivisti, mladina in drugi krajani in obudili spomin na prve žrtve okupatorja na Kamniškem.
Do lanskega leta je ta dan bil tudi občinski praznik, zato je bilo srečanje namenjeno ohranjanju pomembnega dogodka iz obdobja NOB je v svojem nagovoru dejal predsednik borčevske organizacije Janez Prezelj.
Dva mlada upornika in zavedna Slovenca Dominik Mlakar in Milan Miklavc sta padla pod streli okupatorja. Ob Titanovi brvi pri spomeniku NOB se je točno na 55-letnico zbralo veliko ljudi, več kot 200 jih je bilo. Prisluhnili so besedi Janeza Prezlja in Albina Vengusta ter
pozorno sledili kulturnemu programu. Mešani pevski zbor Titan Kamnik je pod vodstvom zborovodkinje Anice Štele zapel več priložnostnih in partizanskih pesmi. Goran Završnik je recitiral misli posvečene neustrašnemu boju zoper okupatorja.
Predsednik ZB je zatrdil, da borci ne bodo nikoli pozabili zgodovinskih dogodkov na naših tleh in ne bodo dopustili, da bi dogodki pomembni za ves naš narod šli v pozabo.
Albin Vengust, aktivni udeleženec začetka oborožene vstaje na Kamniškem je spomnil na prelomne dogodke v noči od 27. na 28. julij 1941. V svojem obširnejšem razmišljanju je segel v čas, na začetek tega stoletja, Čas NOB in na obdobje po II. svetovni
Udeleženci srečanja medkulturnim programom.
vojni in za to obdobje razčlenjeval družbena gibanja pri nas v Sloveniji.
Srečanje ob Titanovi brvi je ponovno potrdilo, da so borci NOB v celoti razumeli takratni čas in se odločali pravilno in pošteno in za to svojo odločitev našli podporo v celotnem slovenskem narodu. Poskusi, da bi prevrednotili pomembnost NOB ne morejo uspeti. Borci za svobodo slovenskega naroda ohranjajo pošten obraz in lik borca proti okupatorju in se bodo uprli vsem poskusom omadeževati boj za osvoboditev. Odločno se bodo uprli silam, ki so sodelovale z okupatorjem in si danes najbolj prizadevajo opravičiti sodelovanje s sovražnikom.
Vsi navzoči udeleženci srečanja so sprejeli predlog, da se na tem mestu ponovno srečajo čez leto dni, srečevali pa se bodo tudi v naslednjih letih.
Po zaključku kulturnega programa so se udeleženci razšli, prižgane svečke pa so ob rahlem vetrcu plapolale ob spomeniku in položenem cvetju. Svečke pa niso plapolale celo noč pa tudi cvetje ni ostalo nedotaknjeno. Našli so se »junaki«, ki so svečke razmetali po okolici, cvetje pa vrgli v vodo, kjer so ga našli naslednje jutro. Ti nočni »junaki« so pokazali vso svojo srčno kulturo in zavest. Pokazali so svoj umazani obraz.
Živimo v času demokracije, pri tem pa si nekatere sile jemljejo posebne pravice, ki so daleč od demokracije in njihova dejanja so vse kaj drugega kot izraz volje prebivalstva.
STANE SIMŠIČ
Ob velikoplaninskem pastirskem prazniku
Trniči - nadaljevanje pastirskega izročila
IN MEMORIAM JANEZU MATJAŠIČU
»Poljana toti,
polje plaka.
Utihnil je zeleni gaj.
Gore zastrle so si lice,
ker več ne vrneš se nazaj...»
Ko sem bil pred dobrim mesecem, zadnjič pri Tebi, si me objokanih oči držal za roko, mi nemo pripovedoval, da se verjetno zadnjič vidiva in... poslavljava.
Dobrih šest decenijev, od sredine najstniških let, pa vse do današnjih dni sva prijateljevala. V teh decenijih so se stkale trdne, kolegialne, spoštovanja polne, in neomajno trajne vezi.
S svojim znanjem si se vzpel v redko družbo tistih Slovencev, ki so znanje in vedenje ustvarjali in ga prenašali izven naših meja, dalečpo svetu.
Bil si univerzitetni profesor, vestni, prizadevni in za vse razumevajoči učitelj številnih generacij biologov, ki so te kot nadvse priljubljenega učitelja in tovariša sprejeli v svoja srca.
Alma mater Labacensis Te je zapisala v anale svojih zaslužnih mož, Slovenska akademija znanosti med svoje redne člane, Prirodoslovna akademija znanosti ZDA med svoje dopisne člane.
Neskončno si ljubil svoj mi-krosvet favne in flore, ga proučeval, raziskoval in odkrival, ter ga v številnih delih predstavljal domačemu in tujemu znanstvenemu in strokovnemu svetu.
Številna znanstvena odkritja, do katerih si se dokopal s trdim, napornim in vztrajnim delom, je z občudovanjem in priznanjem sprejela raziskovalna in znanstvena javnost širom zemeljske oble.
Mnogo tega je za vselej vključeno v zakladnico človekovega vedenja o svetu v katerem živi človeški rod.
Bil si enkratno preprost, neposreden, skromen, in poln iskrivih domislic, kar vse je med tvoje sopotnike, prijatelje, študente in sodelavce vedno vnašalo in vžiga Jo nove iskre sprostitve, vzpodbujalo in podžigalo ustvarjalni nemir in naraščanje Tvoje priljubljenosti med vsemi, ki so Te poznali.
Predvsem pa si bil Kamni-čan. 71/ je bilo Tvoje prvo in primarno okolje, v katerem si prebil vse svoje življenje, si spletel svoje prijetno in nadvse ljubljeno družinsko gnezdo.
Naše mesto, naš stari Kamnik Ti je bil vseskozi v ponos Z njim si živel, vzrado-ščen spremljal utripe njegovega napredovanja, se žalostil ob nazadovanjih in neumnostih.
Aktiven v naprednih združenjih in organizacijah, ino-vativen v občinskih in mestnih organih ter komisijah, si mnogo prispeval k njegovemu napredku. Bil si med prvimi, ki so postavljali vsebinske temelje kamniške gimnazije.
Preko svoje znanstvene aktivnosti, znanstvenih del in predavanj, si prenašal ime in glas našega mesta tudi izven naših meja.
Vpisal si se v zgodovino, v anale zaslužnih mož našega mesta.
Ime univ. profesorja in akademika dr. Janeza Matja-šiča je postalo sestavni del pisanega, pestrega, bogatega in nadvse barvitega mozaika zgodovine Kamnika.
Naj Ti bo, naš dragi Janez rahla ta naša slovenska in kamniška zemlja.
Klub intelektualcev mesta Kamnik prof. mag. CENE MATIČIČ
Tančičeva iz Hruševke praznovala zlato poroko
Na letošnji tradicionalni pastirski praznik 11. avgusta ob praznovanju Marije Snežne so se pastirji velikoplaninske pašne skupnosti dobro pripravili.
Po maši v kapelici Marije Snežne so na prizorišču, ki so ga tokrat postavili ob novi, sicer še nedokončani koči pašne skupnosti, številnim obiskovalcem predstavili stare pastirske običaje in navade, ki so jih popestrili pevci KD Planšar s starimi pastirskimi pesmimi. Žal je dobro pripravljeno prireditev, na kateri so za ples in dobro voljo poskrbeli tudi Vi-harniki, že okrog dveh popoldne prekinilo slabo vreme z dežjem.
Med prikazom starih pastirskih običajev in življenja pastirjev na planini je precej pozornosti vzbudila pastirica Rezka Mali iz Godiča, ki je pokazala, kako se izdelujejo značilni velikoplanin-ski siri imenovani trniči.
Rezka Mali že skoraj četrt stoletja pase krave na Gojški planini, na Stolniškem stanu, kot pravijo pastirji bajtam na sever-
Medtem ko so krave na paši, se pastirica Rezka Malina Gojški planini loti oblikovanja tmičev, ki jih krasi z različnimi »pisavami*, (b)
nem delu te planine, kjer pasejo pastirji iz vasi Stolnik. Je ena izmed pastirjev oz. pastiric, ki so vso pašno sezono na planini, od prigona živine sredi junija pa tja do Malega Šmarna (8. septembra), ko se pretežni del pastirjev z živino spet napoti v dolino. Tokrat v stari Kregarjevi bajti, ki jo bodo kmalu podrli, ker so že zgradili novo, pase sedem Kre-garjevih in Pintarjevih krav iz Stotnika. Zanimalo nas je, kje se je naučila izdelave trničev in če nam lahko zaupa »recept« za njihovo pripravo.
»Izdelave trničev me je naučila pokojna pastirica Debevčeva Zefa, s katero sva več let pasli skupaj na Gojški planini. Je rekla, da bi bilo prav nadaljevati to staro pastirsko navado. Sedaj delam trniče že več kot dvajset let.
Delam pa jih takole; ko je kislo mleko dobro ogreto, ga oso-lim, nato pa dobro odcedim. Potem je maso treba premešati in premečkati. na kar se napravijo
za prgišče velike kepe, ki jih okrasim s »pisavo«. Nato pa se morajo najmanj en teden sušiti čimbolj na toplem.«
Treba je povedati, da so pisave posebne izrezljane deščice, dolge od 15 do 20 cm in 2 do 3 cm široke. S tako deščico se izrezljan ornament preko odtisa prenese na trnič. Pastirica Rezka uporablja zelo različne pisave. Na eni izmed njih je bil zapisano leto izdelave 1964, kar pomeni da je stara že 32 let. Dela pa jih tudi še danes. »Za trniče je med obiskovalci planine ve-
liko zanimanje. Veliko jih prihaja tudi s te strani, iz doline Luč. Imajo zelo radi naribane trniče,« pravi Rezka in pristavi, da jo vabijo na predstavitev izdelave trničev tudi v sosednjo Avstrijo, vendar meni, da bi se morali pri nas nekako dogovoriti o zaščiti tega izvirnega pastirskega izdelka, ki bi lahko zelo popestril skromno ponudbo naših turističnih spominkov. Sicer nam bodo to pobrali tujci.
Rezka svoje trniče vsako leto ponudi tudi na Dnevih narodnih noš v Kamniku. Verjetno jih bo tudi letos.
FRANC SVETEU
V začetku meseca julija sta praznovala petdeset let skupnega življenja, »zlato poroko«, Antonija in Franc DROLC, po domače Tančičeva, iz Hruševke v Tbhinjski dolini. Do tega častitljivega jubileja sta zakonca DROLC prehodila trnovo pot. Franc je star 77, Antonija pa 71 let, v njunem življenju, predvsem v mladosti, pa je usoda pogosto postavljala ovire, ki sta jih skupaj z ljubeznijo in razumevanjem uspešno prebrodila. Že na začetku druge svetovne vojne je bil Franc kot 22-letni fant mobiliziran v nemško vojsko. Iz nemške vojske mu je uspelo pobegniti in se je priključil enotam NOV. Kot borec Šlandrove brigade je 9. maja 1945iz Dolenjske pešprikorakal v Ljubljano. Na poti iz Ljubljane do doma je zvedel pretresljivo novico, da doma nima več nobenega živega sorodnika.
Zahvala
Družini Lipovšek in Cerar z Brega 16 pri Komendi se zahvaljujeva za hitro pomoč pri gašenju požara gasilcem iz Komende, Most, Križa, Ljubljane, Kranja, vašcanom in članom krajevne skupnosti Komenda. Hvala!
Nemci so namreč 24. 12. 1944 v gozdu pod vasjo Hruševka vse sorodnike ustrelili, skromno kmetijo pa oropali in požgali. Tudi Antonija je aktivno sodelovala v NOV od1943do osvoboditve. Sedmega julija 1946sta se poročila in začela skupaj obnavljati kmetijo. S trdim in garaškim delom jima je uspelo obnoviti kmetijo. Rodili so se jima trije sinovi
in hči in iz njihovih zakonov še osem vnukov.
Zlato poroko sta proslavila v krogu otrok in prijateljev kjer ni manjkalo dobre volje. »Ženin« in »nevesta« sta tudi zaplesala ob zvokih harmonike in pri tem, vsaj za trenutek, poskušala pozabiti na težave, ki so ju spremljale skozi življenje.
JELENKO MILIC
Novo vodstvo KS Zaprice
Novo izvoljeni člani sveta so se sestali na prvi seji 15. julija, sicer v okrnjenem kvorumu pa vendar sklepčni. Predsednik volilne komisije in bivši predsednik Bogdan Košir sta nove člane okvirno seznanila z nalogami sveta, programskim delom in finančnim stanjem. Na ŽR je približno 450.000,00 SIT. Zaradi velikih sprememb v lokalni samoupravi, v preteklem obdobju sveti KS niso imeli ugodnih pogojev za delovanje, ne materialnih in ne finančnih.
Novi svet KS Zaprice šteje 9 članov (imena članov so objavljena v Kamniškem občanu štev. 12) od tega 2 ženski in 6 moških. Za predsednico sveta je bila izvoljena Mihaela Bernot- Veternik. Člani sveta so ugotovili, da Mihaela izpolnjuje vse reference za to častno funkcijo. S problemi komunalne dejavnosti se srečuje pri svojem delu kot delavka v Komunalnem podjetju. Poleg svoje strokovnosti pa ima tudi veliko volje za izboljšanje turističnega in bivalnega okolja tega predela mesta Kamnik.
Zaprice so največja krajevna skupnost v občini po številu prebivalcev in z največ ulicami. V njej živi 2356 ljudi od tega 1.243 žensk in 1112 moških. V celoti obsega 34 ulic in dve magistralni cesti. O programu delovnih nalog bo svet sklepal na prvi seji, ki bo v prvi polovici septembra. Vsakdanjih problemov in težav pa v nobenem urbanem naselju ne manjka. Vsi si želimo lepo in zdravo okolje vendar za to premalo storimo. Člani sveta so dali obljubo, da se bodo v okviru fizičnih in materialnih možnosti zavzemali, ob pomoči krajanov, za prijetno bivalno kulturo. Člani sveta pa se zahvaljujejo krajanom Zapric za izvolitev na to častno funkcijo.
Tajnik sveta KS ALOJZU KONDA
Razstava koz v Kamniku
V času dnevov narodnih noš v Kamniku, si lahko ogledate razstavo koz, ki jo že peto leto zapored pripravlja Kozjerejsko društvo iz Kamnika. Videli boste okrog 50 koz obeh spolov - sanske in srnaste r)asme. Živali na razstavi bodo ocenjene in jih bo možno tudi kupiti.
Razstavo bo 7. in 8. septembra na sejmišču ob Cankarjevi cesti, takoj za mostom ceste za Kamniško Bistrico.
Vabljeni!
Podaljševanje statusa beguncev
Po odredbi državnih organov bodo organizacije Rdečega križa v Sloveniji potrjevale in podaljševale status beguncem iz nekdanjih republik. Podaljševanje bo trajalo od 16. do 6. septembra. S potrditvijo statusa begunca ti pridobijo pravico nadaljnjega bivanja v Sloveniji in ponovno pridobijo pravico do zdravstvenega varstva, do konca leta 1996.
Na področju kamniške občine živi še okrog 100 oseb beguncev, ki prebivajo pri svojih sorodnikih, znancih ali prijateljih.
Begunci lahko potrdijo svoje bivanje na sedežu RK Kamnik, Ljubljanska c. 1.
Vsi, ki ne bodo v tem času zahtevali podaljšanja oziroma ohra-
nitve statusa begunca bodo to izjemoma lahko storili samo še na Uradu za priseljevanje in begunce v Ljubljani.
STANE SIMŠIČ
AVTOMEHANIKA ZAPOSLIMO ZA NEDOLOČEN ČAS.
INFORMACIJE DOBITE V Avtoser-visu GREGORC v MENGŠU ali po tel. 061-737-289.
Kamniški OBČAN
IZ ŽIVLJENJA STRANK IN DRUŠTEV
4. septembra 1996
Ob 50-letnici lovske družine Motnik - Špitalič
Lovska družina Motnik-Špitalič upravlja z loviščem katero obsega 4.020 ha in se nahaja na severovzhodnem delu kamniške občine. Največji del lovišča se nahaja na področju Me-nine planine, na nasprotni strani pa obsega pogorje Šipka in Jasovnika. Lovišče se uvršča v srednjegorska in je bogato z mešanimi in iglastimi gozdovi, prevladujejo pa listavci. Na vrhu Menine so številni pašniki, kjer se vse poletje pase živina in drobnica.
Dokaj neokrnjena narava daje ugodne pogoje tudi za divjad. Posebno bogato je zastopana srnjad in divji prašiči. Še vedno je ohranjen tudi divji peteiin in jereb, čeprav se iz različnih vzrokov številčnost močno zmanjšuje. V lovišču je zastopana tudi jelenjad in gamsi, občasno pa Menino planino obišče tudi medved, saj ga tu skozi vodi stoletja stara selitvena pot. Na svoji poti se rad loti tudi drobnice. Po vsem lovišču je prisoten tudi poljski zajec, lisice in kune.
Naloga lovcev je, da ohranjamo ravnotežje posameznih vrst, zimsko krmljenje in skrb za zmanjšanje škod od divjadi ter pravočasno in pravično poravnavo škode.
Lovci lovske družine Motnik-Špitalič poleg skrbi za divjad uspešno delujemo na področju lovskega strelstva, kar potrjujejo nešteti osvojeni pokali. Vsako leto imamo srečanja lovcev z družinami, prijatelji in krajani z namenom utrjevanja družabnosti, dobrin medsebojnih odnosov ter ohranjanja lovskih običajev. Na teh srečanjih se običajno izvede lovski krst mladih lovcev, ki so prvič uplenili veliko divjad.
Lovska družina ima vrh Menine, na Meso-rojcih tudi lovsko kočo, ki je nekaj ur hoda oddaljena od naselij in služi lovcem za prenočitev. Koča je zgrajena iz brun in opremljena s kuhinjo in večji ležišči. V poletnem času jo lovci radi obiščejo z družino in marsikdo tu preživi svoj dopust v blaženem miru gorskega sveta.
Nam, lovcem se je uresničila dolgoletna želja, da bi imeli večji dom za sestanke in ostala srečanja na kraju, ki je dostopen tudi pozimi v snegu in ni preveč oddaljen od ceste. V te namene se je že pred večimi
Lovska družina Motnik-Špitalič
bo praznovala 50-letnico z otvoritvijo doma 15. septembra 1996 s pričetkom ob 15. uri
pri novem lovskem domu v Špitaliču. Po končanem uradnem delu bo lovska veselica s srečelovom. Za zabavo bo poskrbel ansambel Nagelj. Vabljeni občani, krajani in lovci.
leti kupilo zemljšče na izredno lepem kraju, ki leži ob glavni cesti Kamnik-Motnik na manjši vzpetini imenovani Tabor. Na tem mestu smo pred desetimi leti začeli graditi s skromnimi sredstvi lovski dom. Pri gradnji so nam veliko pomagali razni sponzorji zlasti podjetja in podjetniki iz Kamnika in okolice. Organizirale so se tudi razne prireditve, katerih izkupiček je bil namenjen gradnji doma. Glavni delež pri gradnji doma pa so opravili lovci. Konec leta 1995 je bilo opravljeno brezplačno okrog 10.000 delovnih ur.
V domu se nahaja velika opremljena dvorana s točilnim pultom in kaminom. Dom ima centralno ogrevanje. Opremljena je velika kuhinja, prostori za hladilnico in sanitarije. Okolica doma je lepo urejena in funkcionalno in estetsko podpira lovski dom.
Ta delovna zmaga je največji prispevek k praznovanju naše 50-letnice.
Dom pa ni namenjen le potrebam lovske družine, ampak tudi bližnji okolici in krajanom za različne priložnosti, kot so srečanja raznih društev, poroke, obletnice in podobno. Želimo, da bi bilo življenje doma pestro in tako pomagalo k napredku lovske družine kot tudi zbliža-nju in sodelovanju s krajani in ostalimi ljubitelji LD Motnik - Špitalič (J. M.)
Člani LD Motnik - Špitalič ob 50-letnici.
Krasna si, bistra hči planin!
Srečanje z Reidom Nicholsonom, predsednikom IFMSSD
Predstavitev projekta Delati skupaj
Sredi julija sta Svet invalidskih organizacij Slovenije in Društvo multiple skleroze Slovenije
povabila novinarje na srečanje z g. Reidom Nicholsonom, predsednikom Mednarodnega odbora oseb z multiplo sklerozo (IF-MSS), ki ima sedež v Londonu.
Uvodoma je Lojze Ješel-nik, predsednik Društva multiple skleroze Slovenije predstavil slovensko društvo in njegovo aktivnost. Društvo je bilo ustanovljeno leta 1973 in danes vključuje preko 1200 bolnikov z MS. Izvaja pester program rehabilitacije svojih članov, poleg tega pa številne športne in rekreacijske aktivnosti, pomemben del pa so tudi socialni programi in pravna pomoč svojim članom. Od leta 1992 je društvo tudi redni član IFMSS.
Reid Nicholson je najprej spregovoril o organizaciji in delu IFMSS, ki danes povezuje društva bolnikov MS iz 34 držav, od Zim-babveja do Argentine. Nato pa je predstavil program pod naslovom Delati skupaj, ki ga je organizacija IFMSS pripravila z namenom omogočiti lažje zaposlovanje bolnikov z MS.
Povedal je, da so leta 1993 Združeni narodi pripravili
osnovna merila za izenačevanje možnosti za zaposlovanje invaii-dnih oseb, pri Čemer je poudaril 7. člen, ki pravi, da pravila zaposlovanja v posameznih deželah ne smejo diskriminirati invalidnih oseb in ovirati njihove zaposlitve.
Večina delodajalcev namreč gleda na osebe z MS kot trajne invalide. Da bi spremenili tako
gledanje, se je IFMSS lotila oblikovanja programa Delati skupaj, ki so ga preizkusili že v nekaj državah, njegov namen pa je delodajalcem dati uporabne napotke. Pomagal naj bi delodajalcem spoznati maksimalni potencial oseb, ki bi jih zaposlovali. Uporaben pa je tudi za revmatike, bolnike s Parkinsonovo boleznijo,
Reid Nicholson iz Londona, predsednik IFMSS (dragi z desne), je na novinarski konferenci spregovoril o projektu Delati skupaj (fs).
NUDIMO STROKOVNO SVETOVANJE IN PO-MOČ pri razvojnih težavah predšolskih otrok in pri vseh vrstah učnih težav osnovnošolskih otrok (tudi instrukcije). Nudimo tudi svetovanje za odrasle. CC CONSULTING CENTER, 4000 KRANJ, Planina 3, te!7fax.: (064) 325-733, tel.: (064) 221-083 -informacije in naročanje ob vsakem času ali (061) 811-938 informacije in naročanje samo v večernih urah.
sladkorne bolnike in podobno. Prav gotovo pa bo program pomagal odstraniti največje ovire v življenju ljudi z MS. G. Nicholson se je zahvalil slovenskemu društvu MS, da se bo pridružilo uresničevanju tega programa, ki bo vsekakor v pomoč številnim bolnikom z MS, da bodo lažje čimdlje ostali na delovnem mestu.
F.SVETELJ
Vzklik pesnika Simona Gregorčiča reki Soči velja za soško dolino in tudi za doline pod Kamniškimi Alpami. Čudovita in prelepa je naša domovina, je narava, ki nas obdaja. Pa se tega niti ne zavedamo, tega enostavno ne opazimo. Preveč hitimo. Ne vzamemo si časa, da bi si jo ogledovali in jo občudovali. Vsaj dopustni čas ali pa počitnice šolarja v družini pa nas bolj kot sicer vzpodbujata, da se ozremo okrog sebe, da se srečamo in pogovorimo z znanci, prijatelji in tudi z naključnimi popotniki. Seveda moramo zdoma, pa ne z jeklenim štirinožnim konjičem, ampak na primer peš ali s kolesom.
Nekaj takega si je zamislil prvak Slovenskih krščanskih demokratov Lojze Peterle in se s kolesom z manjšo ekipo napotil na desetdnevno pot po Sloveniji. V desetih etapah jo je prekole-saril. Na svoji poti se je ekipa kolesarjev na svoji 6. etapi, ki so jo začeii v Dravogradu, v torek 6. avgusta zvečer ustavila tudi v Kamniku na Glavnem trgu. Ne za dolgo, a vendar je bilo to srečanje zanimivo in bi vam o tem želel posredovati krajši zapis.
Informacijo in vabilo na sprejem je v eter poslal neumorni tajnik občinskega odbora g. Milan Windschnurer. Pred napovedanim prihodom je nekaj mladih kolesarjev že nestrpno kolesarilo med Stranjami in Kamnikom, da bi se pridružilo prihajajoči Peterletovi ekipi, ki je priko-lesarila v kamniško občino prek Gornjega Gradu čez Černivec. Etapa tega dne je bila dolga, postankov je bilo kar nekaj, tako da smo čakajoči ugibali, koliko zamude bodo pridelali.
Z vihranjem zastave in z aplavzom smo pozdravili prihajajoče kolesarje s Peterletom na čelu. V športnem dresu bi ga lahko tudi zgrešili. No, pa je na njegovem dresu pisalo: »Res je Peterle!«, tako da je bil vsak dvom odveč.
V nekaj stavkih je nato kolesarje v imenu prisotnih pozdravil pisec prispevka, ki je izrazil zadovoljstvo, da so si kolesarji izbral pot skozi prelepe kamniške kraje, se ustavili v starem zgodovinskem mestecu, ki postaja vse lepše. Poudaril je, da predsednik SKD g. Lojze Peterle s svojim kolesarjenjem že
več let daje dober zgled mladini, saj ukvarjanje s športom odvrača mladino od nezdravega življenja. Poleg tega Peterletovo ustavljanje na številnih mestih in razgovori z državljani prispevajo in spodbujajo k postavljanju vprašanj, k dajanju pobud in predlogov, da je tudi zaradi tega dejavnost stranke Slovenskih krščanskih demokratov bliže življenjskemu utripu. Veliko uspeha je krščanski demokraciji zaželel tudi v bodoče, tako na septembrskem strankinem kongresu kot na volitvah v državni zbor.
Pozdrav in dobrodošlico kolesarjem je izrekel tudi predsednik občinskega odbora SKD g. Marko Magister. Med čakajočimi je Peterleta pozdravilo kar precej mladih in celo mamice z majhnimi otroki.
Predsednik SKD, gospod Lojze Peterle, se je zahvalil za dobrodošlico. Povedal je, kaj vse so že tega dne prevozili in videli. Obiskali so Čemeče, Slovenj Gradec, Mislinjo, Velenje, Mozirje in prikolesarili preko Gornjega Gradu čez Černivec v kamniško občino. Poudaril je, da opaža, da slovenski kraji v zadnjih letih res postajajo čedalje lepši, da napredujemo. Priporočil je, naj spoznavamo domovino, kot to počno zdaj sami na svoji turneji in da s seboj vedno vabijo spremljevalce, za celo pot ali za posamezne etape ali odseke poti. »Danes smo nekaj viž zaigrali na harmoniko v domu za ostarele v Černečah. Sloven-
ski krščanski demokrati dajemo športu velik poudarek. Kolesarjenje letos poteka pod geslom VARNO Z NAMI,« je pojasnjeval letošnjo pot.
Aplavz je zgovorno potrdil dobrodošlico. Ko smo goste "povabili, naj se usedejo, da si malo oddahnejo, spočijejo in odžejajo, so se vabilu kar nekaj časa upirali, češ da raje stojijo, ker da se njihova sedala bolj spočijejo, če stojijo. Končno so popustili in v širokem krogu se nas je kar veliko posedlo okrog mize: simpa-tizerji Peterleta in krščanske demokracije in seveda člani SKD.
Med prijetnim skoraj polurnim pogovorom je prišel do besede vsak, ki je to želel. Akademski kipar g. Repanšek je predsednika Peterleta povabil na ogled del v njegovi galeriji v Radomljah (na Hudem).
Po slovesu se je že v temi zgodila še tale dogodivščina. Dva fanta na kolesih sta srečala Peterletovo kolesarsko ekipo in sta, ne da bi kolesarje prepoznala in ker sta vedela, da se ta dan pripeljejo skozi Kamnik, glasno vprašala: »Kje pa je Peterle?« In seveda sta bila nemalo presenečena, koje eden od kolesarjev odvrnil: »Živijo!« in sta ga spoznala. Verjetno so se ob tem srečanju vsi nasmejali. Tudi mi smo se. Pa spet kmalu na svidenje! In srečno pot!
JANEZ SUŠNIK, predsednik KO SKD Kamnik mesto
Kolesarska SKD ekipa z Lojzetom Peterletom na čelu tudi v Kamniku lepo sprejeta, (foto: M. VVindschnurer)
Kinološki izpiti
Kinološko društvo Kamnik je priredilo dne 29.6.1996 na vad-bišču kinološkega društva izpite za spomladanske udeležence tečajev A, B, C, ki so se vršili od marca do junija. Tečaj je obiskovalo 29 tečajnikov. Ker pa je za izpite določena starost psov, se je le tega udeležilo 16 tečajnikov in 3 člani za višje izpitne stopnje.
Za najnižji izpit A ni bilo nobenega kandidata. Za izpit B in C pa po 8 kandidatov. Izpit C že vsebuje vse tri panoge, zato se začne zgodaj zjutraj z žrebom številk za sledenje.
Sodnik g. Stane Koren je že pri panogi sledenja nakazal, da gre tokrat zares, toda vodniki in inštruktorji, kakor tudi psi, se niso dali presenetiti ln so uspešno prestali prvo oviro.
Po končani sledi je sledila panoga poslušnosti. Začeli sojo tečajniki, ki so opravljali izpit B, ki vsebuje samo vajo poslušnosti. Za njimi pa so po določenem vrstnem redu opravljali za izpit C ter višji izpit IPO 1 + IP02 + IP03.
Vreme nam je bilo naklonjeno in tako se je v popoldanskem času končala še zadnja panoga - obramba. Vrhunec vsega pa je bila podelitev diplom za uspešno šolanje psov. Izpite so uspešno opravili vsi udeleženci.
Jesenski izpiti bodo oktobra in glede na povečanje zanimanja
lastnikov psov, da izšolajo svoje ljubljence, kakor tudi ostalih članov, da psi opravljajo višje stopnje, se že kažejo sadovi dela predsednika kluba g. Rajka Pučnika ter inštruktorjev ga. Slavi Mohorič, ga. Irme Kočar, g. Sto-jana Matoha, g. Braneta Doli-narja ter ostalih zvestih članov. Vsi ti pripomorejo, da se kinologija v občini Kamnik razvija v pravi smeri. Spodbudno pa je predvsem to, da se število mladih članov povečuje.
Obveščamo tudi ljubitelje panoge AGILITT, ki bi se radi na-
učili te vse bolj priljubljene pa-#6ge, da lahko dobijo vse informacije na vadbišču pri g. Stojanu Matohu.
Lastnike mladih psov vabimo k vpisu v malo šolo, ki bo v petek, 6. septembra, od 17. do 19. ure na vadbišču kinološkega društva.
Vse informacije dobite po telefonu 825-139 pri g. Rajku Pučniku. Kinološko društvo se zahvaljuje vsem, ki ste nas podprli pri izvedbe vsakoletnega kinološkega piknika.
ISKRA MILAN
Krvodajalska akcija
14. in 16. avgusta je Območna organizacija Rdečega križa Kamnik organizirala redno krvodajalsko akcijo. Odvzem krvi je bil v Ljubljani na Zavodu za transfuzijo. Kljub dopustniškemu času se je akcije udeležilo 298 stalnih in novih krvodajalev. Organizatorji akcije ocenjujejo tokratno udeležbo za dobro, prepričani pa so, da bodo še mnogi, ki so prejeli povabila prišli na odvzem v naslednjih mesecih.
Po evidenci RK Kamnik je do sedaj darovalo kri že 1300 prebivalcev, kar je rahlo pod lansko ravnijo. Krvodajalstva se mnogi udeležujejo redno, ob vsaki akciji, temu zgledu pa sledijo mnogi novi. Tem krvodajalcem in vsem, ki so sodelovali pri organiziranju avgustovske akcije se Območna orgnizacija RK Kamnik iskreno zahvaljuje in jih vabi, da tako neumorno in požrtvovalno delujejo še naprej. Krvodajalstvo je in ostaja plemenita in humana akcija vsakega krvodajalca na Kamniškem.
STANE SIMŠIČ
Evropski mladinski tabor EYO v Kamniku
Mladi invalidi in delo
V času od 27. julija do 6. avgusta letos so se v kamniškem Zavodu za usposabljanje invalidne mladine mladi mišično oboleli iz 15 držav udeleževali Evropskega mladinskega tabora EYO. Tabor, ki se ga je udeleževalo okrog 60 mladih, sta s sodelovanjem EYO - EAMDA Youth Organization s sedežem v Londonu pripravila Svet invalidskih organizacij Slovenije in Društvo mišično obolelih Slovenije, ki sta pred začetkom tabora na novinarski konferenci podrobno predstavila namen in program tabora.
Prvi in najpomembnejši cilj EYO je pomoč mladim v staro-
ski konferenci v imenu organizatorjev predstavila Boris Šušteršič, predsednik Društva mišično obolelih Slovenije in Ivo Jakovljevič, tajnik tega društva, ki je bil vodja tabora. O življenju v ZUIM, gostitelju tabora je spregovorila pomočnica ravnatelja Isabel Bera. Predstavila pa sta se tudi glavna pokrovitelja tabora KZ Dobrova in Postojnska jama, ki so jih udeleženci v času bivanja v Kamniku tudi obiskali.
Spoznali so se tudi z naravnimi in kulturnozgodovinskimi znamenitosti Kamnika, Bleda, Ljubljane in obalnih mest Izole, Pirana in Portoroža. Osrednji del tabora
živahno. Najprej so se predstavili trije udeleženci iz Velike Britanije, nato so sledili Irci, ki so z žrebom razdelili med prisotne tudi nekaj spominkov. Na mizah so predstavniki vsake dežele dali na pokušino tudi njihove najbolj značilne jedi in pijače. Ta večer so obiskovalci lahko poskusili dobrote iz Turčije, Švedske, Finske, Cipra, Hrvaške in Slovenije.
Največ navdušenja pa so na predstavitvi seveda poželi gostitelji - Slovenci. Mateja iz Šempetra v Savinjski dolini, Klavdija iz Kranja, Matjaž iz Maribora, Daniela iz Postojne in Tadej iz Velenja so pod vodstvom Iva Jakovljeviča, vodje tabora najprej zapeli slovensko himno, nato pa v angleščini predstavili našo deželo in njene znamenitosti. Seveda so na bogato obloženi mizi pokazali in dali gostom pokusiti tudi našo potico, domačo klobaso in žlahtno kapljico. Za zaključek pa je harmonikar potegnil svoj meh in ob zvokih polke in valčka sta se dva para v narodnih nošah veselo zavrtela. Kmalu pa se je z njima zavrtelo tudi nekaj udeležencev, zlasti spremljevalcev.
Na obisku v Goriških Brdih in v Postojnski jami
V četrtek, 1. avgusta so se udeleženci tabora vkrcali v devet kom-bijev in se iz Kamnika odpe-
klenic, so si ogledali tudi vinoteko s 400000 steklenicami arhivskih vin, med katerimi je najstarejši tokaj iz leta 1957.
Po vrnitvi iz Brd so jih popoldne pred Postojnsko jamo pozdravili predstavniki Postojnske jame in podjetja HOT Postojna, jih z jamskim vlakom popeljali do koncertne dvorane, kjer so jim predstavili kraški podzemski svet, zapeli pa so jim pevci postojnskega okteta Bori, gostinci pa so jih pogostili z zakusko. Razen nekaterih naših udeležencev je bila večina tokrat prvič v Postojnski jami in se ni mogla načuditi lepotam podzemskega sveta. Zato smo pogosto slišali željo, da bi sem kdaj pripeljali tudi svoje starše, brate in sestre. Za lepo uspelo organizacijo obiska sta se prijaznim Postojnčanom zahvalila Ivo Jakovljevič vodja tabora in Borut Pogačnik, tiskovni predstavnik SIOS.
Vodja Ivo: zelo sem zadovoljen Ko so se v ponedeljek 5. avgusta zvečer vsi udeleženci zbrali na zaključni svečani večerji v jedilnici ZUIM, je vodja tabora Ivo brzel nasmejanih lic sem in tja po zavodu ter opravljal še zadnje priprave na zaključno prireditev. »Moram reči, da sem zelo zadovoljen s potekom tabora, čeprav sem bil na začetku malo v skrbeh, kako se bo vse skupaj izteklo,« nam je dejal, »res je, da sem si nekaj izkušenj že nabral z obiski takih taborov na Malti, v Nemčiji in na Nizozemskem, pa vendar je organizacija in vodenje takega tabora
Postojnski »jamarji« so omogočili mladim invalidom brezplačen ogled jame in jih pogostili.
sti do 30 let, ki so oboleli za živčno-mišičnimi obolenji. Vsako poletje organizira ena izmed držav članic program izmenjave, ki obsega dva tedna aktivnosti kot so seminarji, diskusije, skupinsko delo in seveda tudi spoznavanje dežele organizatorke, zabava, šport in podobno.
Program tabora sta na novinar-
pod naslovom Mladi invalidi in delo je potekal v dveh delih in se je prepletal s številnimi delavnicami kot so video, slikanje na svilo, časopis ter športnimi in zabavnimi igrami. Vmes pa so na dveh večerih predstavili svoje dežele, od koder so prišli. V torek je bilo avli zavoda za usposabljanje invalidne mladine še posebej
Takole se je na začetku tabora udeležencem predstavila slovenska ekipa na čelu z Ivom Jakovljevičem in požela veliko odobravanja.
Med ogledom vinske kleti v Dobrovem
ljali proti Postojni in Goriškim Brdom, kamor sta jih povabila glavna sponzorja tabora Kmetijska zadruga Dobrovo in Postojnska jama. Gostitelji v Brdih so jih prijazno sprejeli in jim razkazali postopek pridelave kakovostnih slovenskih vin. Seveda so jih peljali tudi v svoje vinske kleti, kjer lahko hranijo 18 milijonov litrov vina in jim dali poskusiti žlahtno penečo rebulo in druge vrste vin. Poleg polnilnice, kjer dnevno na enem traku napolnijo 40000 ste-
EY0 CAMP '96
Nevvsletter - Prijetni vtisi in izkušnje z našim zdravstvom
Udeleženci EYO tabora so v času trajanja tabora izdali tudi dve številki časopisa, ki so ga napisali in uredili sami.
V prvi številki sta Ivanka iz Jugoslavije in Matjaž iz Slovenije opisala oba večera predstavitve vseh 14 držav, iz katerih so prišli udeleženci. Daniel iz Švice pa je napisal članek o otvoritvi tabora. Slovenec Sašo je zabeležil obisk udeležencev tabora v invalidski organizaciji Birogra-fika Bori v Ljubljani, Toni z Malte po svoje vtise s sprehoda po stari Ljubljani.
Uvodnik v drugi številki je Švicarka Marjana namenila lepotam Arboretuma v Volčjem potoku, kjer bi se s kolegom Danielom skoraj izgubila. Zašla sta v gozd, toda kmalu ju je vijugasta pot spet pripeljala do »jezera z račkami«, kjer so bih ostali taborniki.
Stephen z Irske in Kadri iz Estonie sta skupaj opisala, kako so v video delavnici pripravili film o vseh zanimivih dogodkih v taboru, Danijela iz Slovenije pa strnila svoje vtise o slikanju na svilo v okviru umetniške delavnice Nina z Malte pa je prispevala celo recept, kako se na malteški način pripravi okusen GŽol.
Ostali taborniki so opisali svoje vtise o obiskih Postojnske jame, Bleda, Izole in Portoroža.
Taborniki so se v pri zabavnih igrah razdehli v več skupin. Vsaka skupina je nato opisala svoje vtise o teh igrah v obliki pesmic. Zanimiv je tudi zapis Tonija z Malte o izkušnjah z medicinskimi storitvami v Sloveniji. 23-letna Rita Borgz Malte sije namreč med električna vrata priprla prst na nogi. Vodja Ivo jo je s spremljevalcem takoj pospremil v kamniški zdra vstveni dom, ker jo je
zelo bolelo, vendar zdravnica ni mogla narediti potrebnega rentgenskega pregleda, ker rentgen ni deloval zaradi seUtve. Zato so morah v Ljubljano na klinični center, kjer so morah najprej položiti 10000 tolarjev akontacije za opravljeno storitev, ker je bila Rita na invalidskem vozičku in tujka, so pričakovah, da bo prišla prej na vrsto. Med polurnim čakanjem so videli vetiko ponesrečence v, neka teri so celo krva veli na gla vi, vendar so morali prav tako čakati. Ko je Rita prišla na vrsto je rentgenolog vztrajal, da mora slikati levo nogo in ne desno, ki je bila poškodovana. »Moja krivda, ker se nisem v slovenščini naučila vsaj besedi »desno« in »levo« sije mislila Rita. Končno je zdravnica v ambulanti Riti v slovenščini le dopovedala, da ni nič zlomljenega, da gre le za bolečine ob udarcu. Skupaj jih je ta pregled, v Kamniku in Ljubljani, veljal okrog 7000 Sit. Zato je sledil zaključek: če nameravate obiskati Slovenijo, se najprej zavarujte ali pa pozanimajte, če je med obema državama sklenjen sporazum. » Verjetno se slovenskemu turistu na Malti ne bi nič drugače godilo,« zaključuje pisec Tony v upanju, da bo njihova zavarovalnica sprejela potrdilo, napisano v slovenščini.
Ta dogodek pa ni zasenčil veliko prijetnih vtisov o naši deželi in njenih ljudeh. »Spoznal sem veliko novih stvari o invalidnih ljudeh v Sloveniji. 7b je zelo lepa dežela« (Stephen, Irska) »Rad imam to deželo« (Branimir, Hrvaška): »Lepo je spoznavati ljudi iz različnih dežel« (Stephen, Irska). »Zelo dobra organizacija. Veliko prijateljev in prijetnih ljudi« (Kevin, Malta).
kar zahtevna naloga. Udeleženci so bili najbolj zadovoljni z obiski naših krajev od Brd, Postojne, Pirana, Izole, Portoroža, Bleda in seveda tudi Kamnika, kjer so ves čas prebivali, zelo lepo smo bili sprejeti tudi v Arboretumu Volčji potok. Na teh popotovanjih in tudi sicer so bili najbolj živahni Malte-žani, Danci in Poljaki. Izvedli smo predvideni program v celoti, edino obisk Velike planine smo zamenjali z obiskom Bleda, ker bi imeli težave s prevozi udeležencev na vozičkih, pa tudi nekateri so imeli malo pomislekov glede vožnje z žičnico, ker se niso na tak način še nikoli prevažali...«
Povedal je še, da bodo jeseni na Dunaju na evropski konferenci odločili, kje bo prihodnji tabor EYO.
F.SVETELJ
O maturi na Srednji šoli Rudolfa Maistra Kamnik
V mesecu juliju letos je na Srednji SoU Rudolfa Maistra v Kamniku 189 maturantov opravljalo matura Med njimi je bilo devet občanov, vsi drugi pa so biti rednidijakiiz letošnje generacije četrtošolccv ki so se na maturo pripravljali v šestih gimnazijskih in v enem oddelku ekonomske šole Ko smo pri številčnih podatkih, zapišimo, da so maturo opravljali iz petnajstih različnih programov ali predmetov in da je dijake letos nanjo pripravljalo 23 profesorjev.
Sredi julija so maturanti zvedeli za svojo uspešnost. Padla je le ena dijakinja, šest pa jih ima popravne izpite. Maturoje torej uspešno opravilo dobrih%% vseh kamniških dijakov maturantov. Uspešni so bili-tako kot lani - vsi ekonomski tehniki. Delež pozitivnih dijakov je bil tako za 14% večji, kot je bilo državno povprečje.
Preden zapišemo nekaj o ocenah, pojasnimo, da je matura sestavljena iz petih izpitov, ki jih ocenjujejo z običajnimi šolskimi ocenami. Pri slovenskem jeziku imajo maturanti možnost pridobiti še dodatne točke, tako da lahko dosežejo največ osem točk. Šest, sedem ali osem točk lahko dosežejo tudi pri matematiki in enem tujem jeziku, če predelajo še zahtevnejše vsebine iz predmeta, se posebej pripravljajo, in nato prijavijo 'višji nivo'.
Povprečna vsota vseh ocen letošnjega kamniškega maturanta je malce več kot 20, kar pomeni da so posamezne predmete opravili s povprečno oceno nekaj več kot prav dobro.
Izjemno visoke so bile povprečne ocene pri posameznih predmetih, pa tudi pri posameznih profesorjih in po oddelkih. Povprečne ocene so bile višje od drža vnega povprečja prav pri vseh predmetih, razen pri enem na ekonomski šoli in enem na gimnaziji. Najbolj so dijaki presegli državno povprečje pri višjem nivoju matematike, saj je bila povprečna ocena kar 6,53, to je 2,85 ocene nad državnim povprečjem. Pri višjem nivoju angleškega jezika so za 2,12 ocene presegli državno povprečje. Pri matematiki in pri ekonomiji na ekonomski šoli so ga preseli za 1,5 ocene, pri kemiji in matematiki na gimnaziji (temeljm nivo) je bila približno za eno oceno nad državnim povprečjem. Pri biologiji, ekonomiji na gimnaziji, fiziki, angleščini in gimnaziji (temeljni nivo), slovenskem jeziku in filozofiji pa je bila za pol ocene nad državnim povprečjem, pri ostalih pa za približno tretjino ocene.
Pri matematiki so se maturanti nasploh najbolj izkazali. Približno za en razred (27) dijakov je opravilo maturo z najvišjo možno oceno, to je 8, kar pomeni, da so pravilno rešili prav vse naloge tako na temeljnem kot na zahtevnem mvoju. Najvišjo oceno pri angleškem jeziku je doseglo osemnajst dijakov. Izjemno uspešni so bili tudi dijaki ekonomske šole, ki imajo krajši program priprave na maturo kot gimnazijci, razen tega pa morajo osvojiti tudi precej strokovnih predmetov. Pri ekonomiji in matematiki so imeli povprečno oceno več kot prav dobro.
Nadpovprečno veliko je bilo maturantov, ki so bili pri posameznih predmetih ocenjeni z oceno odlično. Matematiko je na obeh Šolah skupaj z odliko opravilo 31 % dijakov, fiziko pa 30%. Pri ekonomiji je bilo 17% odličnih, pri angleškem jeziku, kemiji in biologiji pa okrog 13 %.
Omeniti moramo še posamezne dijake, ki so dosegli izjemne rezultate. Kar trideset dijakov je doseglo povprečno oceno 5 ali več. To so:
Kristjan Ažman, Tadeja Breznikar, Judita Burger, Marko Erent, Peter Hafner, Nataša Hribar, Mateja Hrovat, Matija Kahne, Matej Kadunc, Andreja Kmetic, Miha Peme, Maja Petek, Matjaž Prešeren, Kajta Rahne, Matej Seliškar, Peter Sovine, Ana Štupar, Polonca Štritof, Erika Tomec, Amadeja Tomelj, Tadej Tiobevšek, Nika Učakar, Katja Velepec ter Živa Žibert.
Med njimi pa so tudi dijaki, ki so dosegli povprečno oceno 6 ali več, toje nad 30 točk. Skupaj z drugimi iz vse Slovenije bodo deležni državnih časti. Na prvi septembrski dan jih bo sprejel premier dr. Drnovšek, spričevala pa jim bodo razdelili na posebni prireditvi v Cankarjevem domu. Tako izvrsten uspeh so letos dosegli naslednji dijaki:
Ana Havar, ki je bila po doseženih točkah najboljša maturantka na šoli, Jernej Slanovec, ki je bil najboljši na šoli po deležu vseh pravilnih odgovorov na maturitetna vprašanja, Urška Šole, Sašo Palma, Benjamin Petemelj in Andrej Vidic.
Pri slovenskem jeziku je najbolje na šoli opravil maturo Marko Erent. Pri matematiki je bil najboljši Matej Seliškar, kije vse naloge na temeljnem in na višjem nivoju rešil brez napak in tako zbral vse možne točke. Polona Štritof je bila najboljša na šoli kar pri dveh jezikih in to pri angleškem in pri italijanskem. Pri nemškem jeziku je bila najboljša Polona Murka Pri ekonomiji se je najbolj izkazala Mateja Zupančič pri filozofiji Uza Sitar, pri fiziki Peter Sovine, pri geografiji pa Amadeja Tomelj. Tudi Erika Tomec je bila najboljša kar pri dveh predmetih in to pri psihologiji in kemiji. Pri zgodovini je največ pravilnih odgovorov zapisala Tatjana Cevec
Najboljša dijaka na ekonomski šoli sta bila po skupnem rezultatu mature Rok Kosec in Peter Malek. ■
Tako kot lansko leto in na poskusni maturi pred dvema letoma so bili prav vsi statistični podatki o maturi na Srednji šoli Rudolfa Maistra v Kamniku znatno višji kot dosežki maturantov v vsej Sloveniji. Vletošnjem letu so bih povprečno še za 10% boljši kot v letu 1995, ko je bila šola po maturitetnih rezultatih tik pod slovenskim vrhom.
Rezultati mature dijaku odpirajo vrata na univerzo. Čim boljši so, tem več lahko maturant izbira. Zagotovo imajo kamniški maturanti s tako uspešno maturo boljše startne možnosti za univerzitetni študij. Kam so se vpisali, pa bomo poročali kasneje.
-ab-
Energetski kotiček
Državne subvencije za učinkovito rabo in izkoriščanje obnovljivih virov energije
Znano je, da je moč z enostavnimi posegi zmanjšati rabo energije, kar pa pomeni, zmanjšanje stroškov za ogrevanje, manjše onesnaževanje okolja in manjšo odvisnost posameznika od dobaviteljev virov energije. Zato je letos Ministrstvo za gospodarske dejavnosti - Agencija za učinkovito rabo energije razpisalo subvencije, s katerimi želi aktivno prispevati k učinkoviti in za okolje sprejemljivi rabi energije v naseljenih individualnih objektih in stanovanjih.
V letošnjem letu podpirajo:
• Tesnenje obstoječih oken s subvencijo do 400 SIT/m tesnila oz. največ 10.000 SIT na gospodinjstvo.
• Izvedbo toplotne izolacije ob-
stoječih podstrešij s subvencijo 350 SIT/m2 oz. največ 28.000 SIT na gospodinjstvo.
• Nastavitev in kontrolo oljnih gorilnikov pri kotlih za centralno ogrevanje s subvencijo do 5.500 SIT na gospodinjstvo.
Ministrstvo za gospodarske dejavnosti je skupaj s programom PHARE za izkoriščanje obnovljih virov energije pripravilo razpis za:
• Subvencioniranje sprejemnikov sončne energije za pripravo tople vode.
Tistim, ki so ali bodo v letu 1996 zgradili solarni sistem in bodo ustrezali pogojem razpisa, bo izplačana subvencija v višini do 18.000 SIT/m* po izvršeni vgradnji kompletnega solarnega sistema.
Število subvencij je omejeno,
zato oddajte vloge čim prej!
Na razpisih lahko sodelujejo vsi, ki bodo izpolnili naslednje pogoje:
• so lastniki oz. upravniki obstoječega stanovanjskega objekta na področju Republike Slovenije,
• bodo pridobili pozitivno mnenje energetskega svetovalca, po kriterijih, ki jih je določil izvajalec projekta,
• po končanem posegu bodo izvajalcu posameznega projekta dostavili predpisano vlogo za dodelitev subvencije z vsemi zahtevanimi prilogami
Razpis za subvencioniranje izgradnje solarnih sistemov je bil objavljen v Delu hi Večeru 26. avgusta. Preostali razpisi pa bodo objavljeni v Delu, Večeru in Nedeljskem dnevniku 4. in 5. septembra.
Energetsko svetovalna pisarna Kamnik, Glavni trg 23, tel. 831-470, 817-443.
Odprta vsak torek in četrtek od 17. do 20. ure.
Večer na Šutni
Gost večera Igor Torkar
Že druga prireditev letošnjega poletja na kamniški Šutni kaže, da občinsko vodstvo drži besedo o svojem prispevku k poživitvi življenja v starem Kamniku. V petek 2. avgusta smo bili priča zali
Igor Torkar pravi, da je rad prišel med Kanadčane.
nimivemu večeru pred Klubom GU-GU sredi Šutne. Številni obiskovalci so lahko prisluhnili iskrivemu pogovoru Jožeta Hudečka, TV kritika in novinarja z zanimivo osebnostjo slovenskega kulturnega življenja, s pisateljem Igorjem Torkarjem. Večer pa so prepletale pesmi Damjane Go-lavšek in njene glasbene skupine. Zaradi velikega zanimanja Kamničanov za to prireditev, je organizatorjem kmalu zmanjkalo stolov, tako, da so si morali poslušalci pomagati kar s šutenskimi klopmi, pa še so nekateri stali.
Sogovornika sta najprej razvozlala kar troje imen, ki označujejo gosta, Boris Fakin, Igor Torkar in Zlatoust, pod katerim je bil znan
v nekdanjem Pavlihi. Zvedeli smo tudi, da je pred kratkim izšla že šesta izdaja njegove znane knjige o dahavskih procesih Umiranje na obroke, kar je redkost v slovenskem založništvu.
»Moram tu opozoriti na Toneta Pavčka in njegov pogum, da si je upal 1983. leta izdati to knjigo. S tem romanom se je podri takratni tabu o montiranih stalinističnih procesih, je dejal pisatelj in nadaljeval, da je skupaj doslej knjiga izšla v 36000 izvodih, med drugim tudi v hrvaščini in nemščini. Šesta izdaja pa se je po pisateljevem mnenju zgodila zato, ker je bil zaslišan kot priča v parlamentu v Pučnikovi komisiji, pogovor je trajal več kot tri ure. Ker je zapisnik javen, je zahteval zapisnik in ga dopolnil ter dodal šesti izdaji knjige. Ljudje so namreč spet začeli povpraševali po knjigi. »Seveda pa bom malo hudoben in bom rekel, da je zanimanje tudi zaradi predvolilnega časa. Zelo poenostavljeno rečeno, na pol rdeči bodo dejali, zakaj spet to, saj smo to že pred desetimi leti razčistili, ta črni pa pravijo: krasno, da bomo pred volitvami še enkrat slišali, kako so ga rdeči lomili.
»Pravijo, da kot Igor Torkar si Zlatoust kot Zlatoust si pa fakin, pripomni Jože Hudeček in že sta
sredi pogovora. »No, da bo večer prijetnejši,« pravi pisatelj, bom povedal nekaj svojih epigramov, ki mi jih moj prijatelj Janez Menart zavida. Eden od teh je o kritikih:
Ne more kritik prida biti, je spred en k, je zad en k,
na sredi so pa same riti.«
Pa še o znanem jezikoslovcu Toporišiču, ki ga je Torkar s svojim pisanjem nekoč pičil. Prof.Toporišič mu je seveda odgovoril z epigramom, da bo treba »Zlatousta enkrat čez koleno in ga s toporiščem po sedišču«. Slovenci rečemo riti rit, zelo redko sedalo ne pa sedišče, pravi Zlatoust, zato mu je odgovoril:
Šele takrat te spet bom s toporiščem,
ko ti uspelo prdnit bo s sedi-ščem.
Pozno v noč so na poletni Šutni še odmevale iskrive besede obeh sogovornikov, ki so jih poslušalci pogosto prekinjali z aplavzom, pa tudi s smehom. Mnogi komentarji obiskovalcev so dajali vtis, da Kamnik prireditev take vrste pogreša in da bi jih kazalo v prihodnje še organizirati in nanje povabiti še katerega od znanih javnih in kulturnih delavcev.
F. S.
Igor Torkar, Damjana Golavšek in Jože Hudeček na večeru pod šutenskim zvonikom...
Ferdo Vesel v Kamniku
Ob petdesetletnici smrti (18.5.1861 - 28.7.1946)
Letos mineva petdeset let od smrti velikega slovenskega slikarja in svetovljana Ferda Vesela. V letih 1899-1901 je slikar bival v Mekinjah pri Kamniku. Umetnik se je po evropskem potovanju konec devetdesetih let prejšnjega stoletja /Anglija 1897, Italija 1897-99) s svojo ženo Angležinjo JeSsy Čase, s katero se je poročil poleti 1897 v Suthamptonu, vrnil v domovino in se nastanil v Mekinjskem samostanu. V Kamnik sta prišla verjetno po zaslugi Josipa Nikolaja Sadnikarja, ki je isto leto prišel v Kamnik. Ferdo Vesel je prijateljeval z živinozdravni-kom, zbirateljem in ljubiteljem umetnosti J. N. Sadnikarjem že v študentskih časih na Dunaju. Sadnikarja je Vesel, skupaj s slikarko Ivano Kobilco, obiskal že leta 1887 v Radovljici, kjer so skupaj slikali in se navduševali nad starimi šegami in starinami. Obiskal ga je tudi v Črnomlju, kjer je Sadnikar služboval v letih 1888-89. Kamniški zbiratelj umetnin je Vesela navdušil tudi .za fotografijo in zbiranje starin. Ferdo Vesel je Sadnikarja večkrat portretiral. Najbolj sta poznana portreta iz leta 1887 /portret moža v sivem klobuku/ in iz leta 1891 /doprsni pleneristični portret mladeniča na zelenkastem ozadju/.
V kamniški okolici je Ferdo Vesel naslikal tudi več krajinskih motivov /Domačija pri Kamniku, 1900; Motiv iz Stranj, 1901/.
Slikar Ferdo Vesel je bil
v skupini slovenskih realistov umetnik z največ motivi in izrazi. Lirično doživljanje človeka in narave, ki ga je delil z Rihardom Jakopičem, ga je kljub slikarskim različnostim približalo umetnikom medvojnega in povojnega časa. Svoje delo je ocenjeval strogo, toda z veliko vero vase, v svoj talent in visoko obrtnost znanja. Zanj je bila umetnost naporno, težko delo, ki je nekaj enkratnega, zato se je od slik nerad ločeval. Bil je silovit, nagonski slikarski značaj, problemsko razgibana osebnost, nemiren iskalec novih krajev in slikarskih izrazov. Z odločnostjo, s katero se je odtrgal od malomeščanske Ljubljane in odšel študirat, zapustil službo in se podal na pot svobodnega umetnika, se je po končanem evropskem potova-
Ferdo Vesel: Portret Josipa Nika Sadnikarja 1891
nju naselil na kmetih, v dolenjski pokrajini.
Slikar je leta 1901 kupil posestvo in graščino Grumlof pri Radohovi vasi. Tam je živel in ustvarjal do leta 1945. Umrl je leta 1946 v Ljubljani. Veselovo kamniško obdobje in ustvarjanje bi bilo potrebno še podrobneje raziskati in ovrednotiti.
Slučajno sem tudi sam pred nekaj leti kupil staro hiško in nekaj zemlje v bližini Grumlofa, na Primskovem na Dolenjskem. Graščina Grumlof je danes žal popolnoma razrušena. Nekoč sem v razvalini našel lepo obdelan, rezan kamen, ki je bil nekoč del okenskega okvirja. Odnesel sem si ga na Primskovo v spomin na velikega slovenskega slikarja. Ob petdesetletnici slikar-jeve smrti sem ob tem zapisal sledeče besede:
FERDO VESEL
Veselov kamen z razvaline Grumlofa sem si odnesel domov v opomin minljivosti in v spomin večnosti.
Stoletje za teboj v poletje zazrt s popotno paleto preštevam dolenjske griče.
Kupe dolenjca ne bova nikoli izpila do dna, Ferdo.
DUŠAN LIPOVEC
Za kultum jezika
V (prijeten ali neprijeten?) spomin
Ni moja navada začenjati razmišljanja o jezikovni kulturi z navedki iz del pesnikov ali pisateljev, vendarle bom to danes prekršila in začela članek z besedami Janka Kersnika, kije zapisal, da je »obiskovanje bolnikov in pokopavanje mrtvih sedmo delo krščanskega usmiljenja.« Tako sem se odločila zato, ker je to, o čemer mislim pisati, težko povedati, je poseganje na področje, kjer smo zelo ranljivi.
Na to sem pomislila ob pogrebu znane Kamni-čanke, ob poslednji (ne)počastitvi, ki je je bila deležna kot prosvetna delavka, kot pokončen človek, a ne nekritičen zagovornik, neke ideje in na njej temelječega družbenega sistema - ob nekajminutnem brezplodnem čakanju pogrebcev na govornika iz delovnega kolektiva pri vežici na Žalah, ob mučnem poslušanju poslovilnih besed ob odprtem grobu, ki bi bile še sprejemljive pred štiridesetimi, tridesetimi leti.
Ali res na treh kamniških šolah (Osnovna šola Toma Brejca, Osnovna šola Frana Albrehta, Dom za usposabljanje invalidne mladine), na katerih je učila, ni bilo nikogar, ki bi bil povedal v njem spomin nekaj besed? Ne, ni ga bilo.
Vsak človek je delček družbe: sorodnik, prijatelj, znanec, sodelavec, dokler je živ. Ko umre, je sočlovek, ki je zapustil plodove svojega dela v uporabo živim, kije obogatil življenje soljudi s svojim razumevanjem drugih, skrbjo za druge, vedrostjo, pripravljenostjo pomagati, poslušati, pa tudi ugovarjati, opozoriti na kaj, se ne strinjati, se jeziti na kaj... Zato se navadno, pri nas je tako poslovimo od pokojnih s pospremitvijo pokojnika h grobu, cvetjem, petjem, glasbo, verskim obredom in govori. Vse to navadno veliko pomeni tudi svojcem. V tolažbo jim je spoznanje, da je bil pokojni spoštovan.
Nagrobni govori so posebna in zelo zahtevna zvrst govorov. Nastop govornika ob odprtem grobu je govorni položaj, ki zahteva skrajno občutljivost do pokojnega, njegovih svojcev, prijateljev, sodelavcev. Ta občutljivost se začne že pri tem, kdo komu govori. Pri ljudeh, ki so vrsto let delali v kakšnem kolektivu, društvu, stranki, je nezapisano pravilo, da mu na grobu spregovorijo
sodelavci, navadno nadrejeni ali vodstveni. Zakaj te navade pri kamniških šolnikih ni več?
Nagrobni govori morajo biti dobro premišljeni in pripravljeni. Ne smejo biti preveč intimno osebni, pa tudi ne brezosebni. Povedani (prebrani ali prosto govorjeni) morajo biti primerno glasno, primemo slovesno in primemo čustveno. Povzdigovanje glasu kaže na govor-čevo nepoznavanje pravil te govorne zvrsti.
Vsebina mora biti skladna s pokojnikovo osebnpstjo in njegovo vlogo v družbi ter časom govorjenja. Zelo težko je poslušati govorce, ki to že skoraj poklicno opravljajo, in mislijo, da je govorjenje ob grobu vsem na vsakomur njihova sveta dolžnost in nesporna poklicanost. Iz ustnega izročila je znan tak nagrobni govornik, ki je pospremil z besedami slovesa veliko Šmarča-nov, Homčanov, Nožičanov. Njegove besede so bile pogosto v zabavo pogrebcem in v neprijetnost svojcem. Povedal je npr. takole: »Ko smo zaslišali žalostni glas zvona, smo zvedeli, da si umrla ti teta. Smrt po zraku prileti, s koso mahne pa te ni. Slava ti, mama, kisi tako lepo sine vzredila.« Ti govori so bili ljudsko šegavi in vendarle ne vsem nevšečni. Danes bi rekli: del folklore. Mogoči in sprejemljivi so bili v določenem času in v okolju, kjer so se vsi poznali.
Zelo neprijetni so nagrobni govorci, ki hočejo v govoru predstaviti svoje ideje, bodisi politične ali verske, in izraziti svoje poglede, ki s pokojnikovimi stališči nimajo veliko skupnega, jim celo nasprotujejo ah pa jih je ovrgel čas s svojimi dogodki, novimi spoznanji in razkritji. Tak govor je neprijeten vsem ali vsaj večini, ki ga morajo poslušati in nimajo nobene možnosti, da bi govorcu ugovarjali ali pa da bi iz protesta odŠli, ker so tam kot poslušalci ne zaradi govornika, ampak zaradi pokojnika.
Vseh teh in še drugih dejstev bi se morali zavedati tisti, ki po kakršnikoli dolžnosti ali iz lastne želje govorijo v slovo znanim in manj znanim ljudem. Naj bodo ta slovesa dostojanstvena, odražajo naj svečanost trenutka in' spoštljivost do pokojnika ter čas, v katerem živimo.
MARJETA HUMAR
Mladi in malo mlajši kamniški slikarji na otoku Silbi
Na zelenem dalmatinskem otoku Silbi se je v juliju zbrala čedna druščina bolj mladih, mladih in po duši mladih slikarskih zanesenjakov iz Kamnika in bližnje okolice. Ob poznih popoldnevih so ob vzpodbudi akad. slikarja Dušana Lipovca, vsi skupaj; ustvarjali večje in manjše, dobre in boljše, slikarske umetnine. Tako je v tej pravi, pravcati likovni koloniji in slikarski šoli nastalo lepo število risb in akvarelov. Morda jih bo mogoče videti tudi na kakšni razstavi v Kamniku ali kje v okolici.
DUŠAN LIPOVEC
Obvestilo žrtvam
vojnega nasilja 1941-1945
Upravna enota Kamnik obvešča občane, ki jim je bil prisilni ukrep ali nasilno dejanje povzročeno v času druge svetovne vojne na ozemlju Furla-nije - Julijske krajine in avstrijske Koroške, in osebe, ki so imele od prenehanja prisilnega ukrepa ali nasilnega dejanja stalno prebivališče v RS, ne glede na to, na katerem ozemlju bivše kraljevine Jugoslavije je bil prisilni ukrep ali nasilno dejanje povzročeno, da lahko na osnovi dopolnitve zakona o žrtvah vojnega nasilja, ki je bil sprejet 9.8. 1996 (Ur. list RS, št. 44/96) vložijo zahtevek za priznanje statusa in pravice žrtev vojnega nasilja, kar jim osnovni zakon, sprejet v decembru 1995, ni omogočal.
Za informacije se oglasite na Upravni enoti Kamnik, v sobi 8 v pritličju, tel. 831-511 int. 24.
Upravna enota Kamnik
Najmlajši, mladi in po srcu mladi kamniški slikarji pri delu na otoku Silbi. V ozadju sta dve občudoralki, ki kritično ocenjujeta nastale slike. Foto: FRANCE ŠTELE
MATIČNA KNJIŽNICA
vas vabi
v torek, 24. septembra, ob 19. uri:
mag. Rudi Kotnik, ALI SMO REŽISERJI SVOJE ŽIVLJENJSKE ZGODBE
predavanje - nadaljevanje teme iz lanskega leta o uporabi gestalta in transakcijske analize v vsakdanjem življenju
v petek, 27. septembra, ob 19. uri:
predstavitev pesniške zbirke Roka RepanSka (1976-1995) Tornado v mirnem 777 svetu
Sodelujeta Andrej Koritnik in Nataša Špende z recitacijami
Vabimo vas tudi k vpisu k PRAVLJIČNIM URAM, ki bodo VSAK ČETRTEK ob 17. uri. Prva pravljična ura bo v četrtek, 3. oktobra.
Vpis - na pionirskem oddelku ali po telefonu 812-597.
RAČUNALNIŠKO IZOBRAŽEVALNI ||p CENTER
713-660
ljubljanska 80 (SPBD, Domžale
ZAČETNI TEČAJ (25 ur):
DOS, VVINDOVVS. VVORD FOR VViNDOVVS
EXCEL (20 ur)
AUTOCARD, CORELDRAVV TANGO.
Dostojanstvo, čast, položaj in odgovornost
Vrednote, katerih ni povozil čas
Rimljani so za pojme: dostojanstvo, čast, položaj, pogosto uporabljali besedo dignitas. Odtod izhaja poznani pravni rek: »Dignitas delictum auget«, kar po naše pomeni: Dostojanstvo poveča težo prestopka. Je to še res? Tukaj in zdaj?!
Vam v presojo, spoštovani bralci, bom opisal neverodostoj-nosti in protiustavnost delovanja naše izvršne in zakonodajne oblasti v primeru priprave in sprejemanja Zakona o varstvu okolja. (Ur. list RS št. 32 z dne 17. VI. 1993)
Zakon, za katerega bi upravičeno pričakovali, da bo mala ustava za okolje, ki bo načelno urejal vsa številna področja in probleme učinkovitega varovanja našega vedno bolj ogroženega okoljaje zasnovan na predpostavkah fevdalnega prisvajanja naravnih dobrin in velikopoteznega obdavčevanja vseh, ki kakorkoli posegajo v okolje. Ministrstvo za okolje in prostor in Državni zbor vidita v okolju in naravnih dobrinah bogat vir prihodka, prezrla pa sta, da so naravne dobrine neodtujljive človekove in državljanske pravice še zlasti v mejah osebne rabe. Te pravice nam gredo po naravnem pravu (lex naturalis), po evropskem Paktu o državljanskih in političnih pravicah, po Deklaraciji o človekovih pravicah -vse neodvisno od določb ustave in zakonov ter nenazadnje na osnovi določb Ustave RS 3. člen, S. in 8. člen in še zlasti 70. in 72. člen, kjer stoji zapisano: »Država skrbi za zdravo življenjsko okolje. V ta namen zakon določa pogoje in načine za opravljanje gospodarskih in drugih dejavnosti.«
Po določbah 3. člena Ustave smo državljeni ustanovitelji države, država pa je skladno z 72. členom skrbnik in varuh naše lastnine - je izvajalec - po našem naročilu za naš račun, ni pa lastnik in gospodar!
Če zares želimo biti vključeni v Evropsko gospodarsko skupnost, moramo našo oko-ljevarstveno zakonodajo uskladiti z načeli tovrstne zakonodaje evropske skupnosti. Kljub zankam in pa stem, ki jih v svojem delovanju ES ima in včasih prikriva, tu ne bomo uspešni z balkansko - aziatskim sprenevedanjem.
Ministrstvu za okolje in prostor sem že v času priprave zakonskega predloga posredoval pisne pripombe. Pripombe niso bile upoštevane, zato jih navajam v skrajšani obliki. Spoznanje, da svet z razvojem informacijske in prometne tehnike postaja vedno manjši, nam nalaga sorazmerno z
napredkom povečano odgovornost za vedno bolj obremenjeno okolje.
- Zakon o varstvu okolja mora predvideti tako varovanje okolja, ki bo primerljivo z zahtevami in pogoji okoljevarstvene zakonodaje sosednjih držav in ES, zlasti v delu, ki presega državne meje (varstvo zraka, varstvo pred sevanji, varstvo voda). Sprejeti mora standarde ISO 9000 in naslednje, sicer bo brez praktične vrednosti.
- Zakonski členi morajo biti naravnani na (še nevzposta-vljena) načela poštene pravne države.Vsebina zakonskih členov mora biti kratka, pregledna in razumljiva. Določati mora pravice in odgovornosti predlagatelja in uporabnika.
- Zakon je razumeti kot krovni zakon, ki bo določil usmeritve za sklop zakonov, ki bodo skupaj predstavljali smiselno celoto. V ta sklop sodijo:
- Zakon o urejanju okolja in drugih posegov v prostor
- Zakon o gospodarjenju z zemljo kot komunalno, gradbeno in javno dobrino
- Zakon o varovanju in gospodarjenju z vodami (površinskimi in podtalnimi)
- Zakon o varstvu in gospodarjenju z zrakom
- Zakon o ravnanju z okolju nevarnimi snovmi
- Zakon o energetiki, gospodami rabi in oskrbi.
Okoljevarstveni monitoring bi moral biti izvajan v okviru mednarodne mreže v delu, ki presega državne meje, sicer pa mora biti zasnovan v mejah naših razvojnih in materialnih možnosti. Merila in kriteriji za izvajanje zakona morajo biti sprejeti z uveljavitvijo zakona.
Tako zasnovan zakon bi bil pregleden, izvedljiv in evropsko primerljiv.
Zakon o varstvu okolja je bil v Državnem zboru obravnavan in sprejet dne 2. VI. 1993. Določbi 16. in 17. člena sta izrazito protiustavni, saj podržavljata neodtujljive človekove in državljanske pravice. Protiustaven je tudi 80. člen, ki omogoča državi in lokalnim skupnostim, da predpisujejo takso na rabo naravnih dobrin, ki so v mejah osebne rabe neotujljive človekove in državljanske pravice (zvito opredeljeno kot obremenitev okolja). Pobuda o oceni ustavnosti in zakonitosti spornih členov je že podana Ustavnemu sodišču. Minister za okolje in prostor se verjetno ne zaveda vseh posledic protiustavnih, protislovnih in neizvedljivih določb tega zakona, sicer bi moral ukrepati ali pa odstopiti. Členi 101 do 103 obvezujejo ministra, da izda merila in predpise za izvajanje zakona naj-
kasneje 9 mesecev po uveljavitvi zakona. Minilo je več kot 3 leta pa nič!!! Za monitoring je bilo porabljeno ogromno denarja pa še ne deluje, strokovnjaki pravijo, da nikdar ne bo deloval, ker je tako zasnovan neizvedljiv.
Zakon brez izvedbenih aktov za njegovo izvajanje je neizvedljiv in kot tak protiustaven, ker uvaja pravno zmedo in omogoča zlorabo okolja in predpisov ter pristojnosti. Če naredimo še kratek povzetek, lahko ugotovimo, da je zakon pripravljen velikopotezno kot zbir želja in obljub, manj pa predpis, ki bi bil sposoben urejati zapletena razmerja urejanja okolja in gospodarjenja z njim na lokalnem, državnem in širšem področju. Je pripravljen kot slab prepis nemškega osnutka zekona o varstvu okolja, ki ga Nemci sami zaradi utopične vsebine niso obravnavali - so ga zavrgli! Dovolj dober in obširen je bil za obravnavo in nekritični sprejem v Državnem zboru. Dober zakon mora predvideti cilj - strategijo in potrebna sredstva. Okoljevarstvene strategije Državni zbor še ni obravnaval, torej ni še prepozno za temeljito prenovo veljavnega zakona bi rekel šaljivec. Gospodarska in ostala škoda zaradi neizvedljivo-sti Zakon o varstvu okolja je vsako leto njegove veljave približno enaka postavki proračunskega izdatka za ministrstvo za okolje in prostor.
PAVEL OCEPEK
Komunalne takse v občini Kamnik
Poziv za dostavo podatkov
Spoštovani občani!
Obveščamo vas, da je Občinski svet občine Kamnik na svoji 16. seji, dne 29. 5.1996 sprejel Odlok o komunalnih taksah v občini Kamnik.Ta odlok je objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije št. 30/96 in velja od 15.6.1996 dalje.
Na podlagi tega odloka se v občini Kamnik plačujejo komunalne takse za uporabo naslednjih predmetov in storitev:
1. za uporabo igralnih sredstev v javnih lokalih (igralni avtomati, biljard, igralne karte ipd.), ki niso predmet zakona o igrah na srečo;
2. za uporabo javnega pločnika pred poslovnimi prostori ter za opravljanje gostinske in turistične dejavnosti na teh pločnikih;
3. za uporabo trgov in drugih javnih površin, razen pločnikov za razstavljanje predmetov, prirejanje razstav in drugih zabavnih prireditev za gospodarske namene (gostinski vrtovi);
4. ža uporabo javnega prostora za parkiranje, šotorjenje ali druge začasne namene;
5. za reklamne napise, objave in oglase na panojih, tablah ipd., ki so postavljeni, pritrjeni ali drugače označeni na javnih mestih;
6. za vitrine, v katerih se razstavlja blago zunaj poslovne stavbe;
7. za priložnostna sporočila, objave in razglase po lokalnih stabilnih in mobilnih ozvočevalnih postajah.
Takse se določajo v točkah. Takse se plačujejo po tarifi komunalnih taks, ki je sestavni del odloka. V tarifi komunalnih taks so določene tudi oprostitve. Vrednost točke po tem odloku znaša 7,00 SIT. Vrednost točke sprejme občinski svet do konca meseca decembra za naslednje leto.
Taksni zavezanec je pravna ali fizična oseba, ki uporablja predmete ali storitve, za katere so uvedene komunalne takse. V taksni tarifi je določeno, v katerih primerih je obračun, pobiranje in odvod pobrane takse dolžna zagotoviti pravna ali fizična oseba, ki ni taksni zavezanec. Takso odmerja, pobira in izterjuje za pravne in fizične osebe Davčna uprava Republike Slove-
nije (v nadaljevanju DURS), izpostava Kamnik in opravlja nadzor nad izvajanjem tega odloka.
Taksna obveznost v primerih, ko je taksa določena v letnem znesku, nastane z dnem namestitve taksnega predmeta oziroma začetka uporabe, preneha pa s potekom meseca, v katerem je zavezanec Občino Kamnik obvestil o odstranitvi taksnega predmeta oziroma o prenehanju njegove uporabe.
Zavezanci so dolžni DURS, izpostavi Kamnik prijaviti.nastanek taksne obveznosti v 15 dneh.
Prijava mora vsebovati podatke o zavezancu in vsa dejstva in okoliščine, ki so pomembne za določitev višine komunalne takse.
Če je za uporabo določenega taksnega predmeta potrebno dovoljenje pristojnega organa, je treba takso plačati pred izdajo dovoljenja.
Z denarno kaznijo najmanj 30.000 SIT se kaznuje za prekršek odgovorna oseba pravne osebe ali posameznika, z denarno kaznijo od 55.000 SIT do 150.000 SIT pa pravna oseba ali posameznika, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti, če v 15 dneh ne prijavi nastanka taksne obveznosti.
Z denarno kaznijo v znesku od 15.000 SIT do 30.000 SIT se kaznuje za prekršek odgovorna oseba pravne osebe ali posameznik, z denarno kaznijo od 30.000 SIT do 90.000 SIT pa pravna oseba ali posameznik, če prijava ne vsebuje vseh podatkov o zavezancu in vseh dejstev in okoliščin, ki so pomembne za določitev višine komunalne takse.
Glede na relativno visoke denarne kazni za kršenje Odloka o komunalnih taksah v občini Kamnik, pozivamo taksne zavezance, da najkasneje do 23.9.1996 prijavijo taksne predmete in posredujejo podatke za določitev taksnih obveznosti in se s tem izognejo sankcijam.
Vsa dodatna pojasnila lahko dobite na DURS - Izpostava Kamnik, Oddelku za okolje in prostor ter Oddelku za gospodarske dejavnosti in finance občine Kamnik.
Občina Kamnik Urad župana
Izobraževanje za obrtnike in podjetnike PODJETNIŠKA AKADEMIJA
VEČERNA ŠOLA PODJETNIŠTVA KAMNIK
PET MODULOV - 90 UR
- PODJETNIK IN VODENJE PODJETJA
- MARKETING
- PODJETNIŠKI MANAGEMENT IN ORGANIZACIJA
- EKONOMIKA IN FINANCE
- KADRI
PRIČETEK: 26. september 1996
USPOSABLJANJE POTEKA OB TORKIH IN ČETRTKIH
Program sofinancirajo Ministrstvo za gospodarske dejavnosti - Pospeševalni center za malo gospodarstvo, Gospodarska zbornica Slovenije - Zdruienje podjetnikov Slovenije in Obrtna zbornica Slovenije ter Občina Kamnik.
GEACollege "-^^VmaCirman
KonUktn> «e" odgovor.1.' Pokliči« z ve«el)emv»m°°__
Na podlagi pooblastila lastnika Stanovanjsko komunalno podjetje SKG d. d. Kamnik, Steletova 8 objavlja
JAVNO DRAŽBO
za prodajo praznega enosobnega stanovanja v kleti stanovanjske hiie Levstikova 17 v Kamniku v velikosti 38,80 m2, po Izklicni ceni 3.591.000,00 SIT.
Javna dražba bo 20. 9. 1996 ob 10. uri v prostorih Stanovanjskega In komunalnega gospodarstva, d. d. Kamnik, Steletova 8.
Pravico do nakupa stanovanja imajo pravne osebe s sedežem v Republiki Sloveniji, kar izkažejo z overjenim izpisom iz sodnega registra in fizične osebe, ki predložijo potrdilo o državljanstvu R Slovenije.
Ponudniki morajo najkasneje eno uro pred pričetkom javne dražbe vplačati varščino v višini 10% izklicne cene pri blagajni SKG, d. d. Kamnik, Steletova 8.
Varščino bomo uspelemu ponudniku vračunali v kupnino, neuspelim pa vrnili neposredno po koncu dražbe. Na dražbi bo uspel dražitelj, ki bo ponudil najvišjo ceno.
Davek na promet nepremičnin in vse stroške v zvezi z nakupom in s prenosom lastništva plača kupec.
Uspeli dražitelj je dolžan skleniti ustrezno prodajno pogodbo pod pogoji te objave najkasneje v roku 8 dni od dneva dražbe in plačati celotno kupnino v roku 15 dni od sklenitve te pogodbe.
Ogled stanovanja je mogoč po dogovoru, tel. 061/812-045.
Pisma, mnenja, odmevi - Pisma, mnenja, odmevi - Pisma, mnenja, odmevi - Pisma, mnenja
Odziv na (Ne)odzivanje Kamniškega muzeja
Direktorica kamniškega muzeja gospa Mirina Zupančič je v Kamniškem občanu z dne 25. julija v prispevku »(Ne)odzivanje Kamniškega muzeja« pisala o problemu, za katerega lahko trdim, da ga je predstavila nepopolno in pristransko.
Zaplet je nastal v zvezi s petimi slikami pasijon-skega cikla, ki so delo baročnega slikarja Valentina Metzingerja. Prvotno so bile v cerkvi sv. Jožefa na Žalah v Kamniku, danes pa so v zasebni lasti. Slike so bile s spremljajočim besedilom objavljene v zadnjem Kamniškem zborniku in v opombi št. 1 sem zapisal, da so bile slike, ki so danes v zasebni lasti, ponuđene v odkup muzeju v Kamniku, a na ponudbo ni bilo odziva.
Tako v tej opombi tiči ves problem, ki je gospo Zupančičevo spodbudil k »osvetiitvi«. Zaradi objektivnosti pa želim njeno pisanje dopolniti tudi z manjkajočim segmentom, da bo naposled resnica res zaokrožena. Dne 11. decembra lani sem gospe Mirini Zupančič na njen službeni naslov poslal pismo, s katerim sem jo opozoril na omenjeni Metzingerjev cikel, ki je trenutno v Narodni galeriji, a na vljudno pismo nisem dobil odgovora. Šele v Kamniškem občanu sem lahko po toliko mesecih izvedel, da nisem ravnal prav, ko sem gospe direktorici pisal na uradnem papirju Narodne galerije, na katerem sta manjkala uradni žig in registrska številka dopisa. Čeprav je bilo pismo napisano z
vsem spoštovanjem, sem ravnal napak, ko sem si na koncu dovolil dobronamerno »strokovno oceno«, da bi bile slike zelo primerne za muzej. Opravičujem se za takšno vmešavanje. Še sreča, da je gospa Zupančičeva zaključila svoj prispevek z opozorilom, da je moje pismo v uredništvu Kamniškega občana in se tako lahko vsakdo seznani z njegovo vsebino.
Gospa Zupančičeva pojasnjuje bralcu, da si je njihov (neimenovani) kustos že lanskega novembra v dveh ljubljanskih prodajnih galerijah ogledal slike in jih tudi fotografiral. Že tu je v sicer arheološko natančnem citiranju pomota, saj je šlo samo za dve sliki in ne kot bi bralec pomislil na celotni cikel. Celota petih slik pa je bila v lanskem decembru začasno v Narodni galeriji, a se kljub pisnemu vabilu iz kamniškega muzeja ni nihče potrudil stopiti v Narodno galerijo, da bi si ogledal celotni cikel. Raje so ubrali detektivsko pot in se lotili problema s pregledom literature (samo dve skromni omembi v letih 1929 in 1938!) in ne vem zakaj Arhiva Federalnega zbirnega centra v Kamniku za leta od 1945 do 1948, ko pa vemo, da se ta zloglasni »FZC« ni ukvarjal s cerkvenim premoženjem in zato kabinetno reševanje problema ni dalo odgovorov, še manj pa konkretnih korakov z vrntiev slik v Kamnik.
Da ponovno ne bi bil strokovno vsiljiv, ne bom več vznemirjal z mislijo, kako bi bilo prav in lepo, da bi se slike vrnile na prvotno mesto in zato tudi bog ne daj, da »bi bil pri tem Kamniški muzej nek vmesni člen«.
Zato zaključujem z mislijo o gradu na hribčku, ki je kot drag kamen v kroni mestne podobe, in če je
zaverovan le v svojo lepoto in ugledno mesto, od njega »podložniki«, razen okrasa, nimajo kaj prida koristi.
FERDINAND ŠERBELJ
Odmev na prispevek M. Zupančič (Ne)odzivanje Kamniškega muzeja
K članku v rubriki: Pisma, mnenja in odmevi, izpod peresa gospe direktorice Mirine Zupančič, bi rad dodal nekatera pojasnila.
Najprej bi bilo dobro, da vemo, da je cerkev na Žalah posvečena Jožefovi in Marijini zaroki.
Drugo dejstvo na katero bi rad opozoril pa je sledeče: Gospa direktorica je v zvezi z izginulimi slikami iz cerkve na Žalah, takoj obvestila njenega predstavnika, odgovornega za to območje. To »območje« se uradno in v ljudskem, pogovornem jeziku, imenuje župnija Kamnik. Odgovoren za vse cerkve v tej župniji je vsakokratni župnik v Kamniku, Raspov prehod 1. Gospa direktorica s tem verjetno ni bila seznanjena, zato je o slikah obvestila gospoda župnika v Komendi.
Tudi jaz cenim načelno stališče gospe direktorice, da je treba Kamničane zaščititi in ugotoviti na kakšen način so slike prešle v drugo last, vendar močno dvomim, glede na mnoge izkušnje s tega in podobnih področij, da bo to ugotavljanje vrnilo slike na prvotno mesto. Žal ima župnija Kamnik kar nekaj negativnih izkušenj s sodstvom in državnimi organi. Toliko v pojasnilo.
FRANCE ŠUŠTAR, župnik v Kamniku
Kaj se dogaja s stenami pod Kapelo na Malem gradu
Že od junija pa vse do danes opazujemo Kamni-čani kako so postavili okrog skalnate gmote, kjer stoji znamenita Kapela na Malem gradu zidarske odre. Razvaline sten v Dolinici so sedaj dobro restavrirane vse do Kapele. Ti zidovi nam kažejo z zunanje strani, da to ni bil kakšen dvor ali palacij, ker so ostaline sten »Kleinfesta« ali malograjske trdnjavice. Tam v dolinici so bili objekti - skladišča za orožje, hrano, konjski hlevi in verjetno tudi stavba za vojaštvo ali stražarje trdnjavice. Pod Kapelo ob Parmovi ulici je bil postavljen tudi velik oder za stene pod Kapelo. Tega je baje postavil mojster Pelko.Ta oder, ki je prepotreben za temeljito pozidavo podpornih zidov kapele, so nedavno odstranili. Iz Parmove ulice, pri Cuzakovi in nekoč Cvir-novi hiši, se lepo vidi ogromna škrbina odpadlega kamenja iz podporne stene. Lastniki hiš v Parmovi ulici pod Kapelo so opozarjali, da pada kamenje na njihova dvorišča in bil je slučaj, da bi kamen poškodoval ali ubilTavžentarjevega Dragota. Oder namreč ni imel zaščitnih mrež ali pa so bile te preslabe in občinska inšpekcija je dala ukaz, da se oder odstrani! Kdo vse ta nepotrebna dela plačuje; po vsej verjetnosti davkoplačevalci. Oporni zidovi
Poplave v Kamniku
V začetku julija, ko je v Sloveniji padlo veliko dežja, so bili nekateri predeli naše države precej poplavljeni. Tudi Kamniška Bistrica in Nevljica sta precej narasli, vendar nista prestopili bregov.
Toda kljub temu smo imeli v Kamniku poplavo. Kot je bil v Laškem poplavljen podvoz pod Železniško progo, tako je bil v Kamniku poplavljen Jazbinškov podhod. Vode sicer ni bilo veliko, vendar povsem dovolj, da je bil prehoden za tiste, ki si niso hoteli zmočiti nog, samo z ribiškimi škornji. Tisti z normalno obutvijo ali kolesarji, pa brez mokrih nog niso mogli priti skozi.
Manjše poplave v tem podhodu so bile samo ob močnih nalivih, ena od zadnjih tudi 28. avgusta letos. Tudi takrat vode ni bilo ravno Veliko, tako da so tisti, ki se niso bali zmočiti nog, šli po vodi skozenj. Tisti, ki jim ni bilo do moče v čevljih, so pa morali prečkati cesto nad podhodom.
Ker ima ta podhod odvodnjavanje verjetno speljano kar v zemljo, je tam ob vsakem daljšem in večjem dežju večja ali manjša poplava. Je pa ta podhod prav lep primer, kako lahko v
načelu dobra in pametna rešitev zaradi trmoglavosti projektanta postane slaba: namesto da bi pri gradnji dvignili povezovalno cesto za približno dober meter in se tako izognili ovinku v podhodu, ki je botroval že veliko nezgodam, obenem pa ga toliko dvignili, da ga ne bi več zalivala voda, je zaradi nekakšne »vedute« kljub nasprotnemu dokazovanju, projektant vztrajal na sedanji rešitvi.
Za korenito popravilo tega podhoda, poleg globine in ovinka tudi dostopa, saj so ljudje sami dokazali, da ta ni primerno speljan, verjetno ne bo nikoli denarja. Mogoče se ga bo kdaj našlo za izboljšanje odvodnjavanja - še kakšen prečen jarek in več požiralnikov bi verjetno omililo, če že ne povsem odpravilo poplavljanje podhoda. Toda do takrat ko to bo, če sploh bo narejeno, naj bodo vsi, ki bodo hoteli v močnejšem dežju uporabiti ta podhod, pripravljeni na to, da bo zalit z vodo. Kolesarji pa naj se, ne samo v dežju, ampak vedno, ko se vozijo skozi podhod, drže svojega desnega voznega pasu, da ne bo še naprej prihajalo do nezgod.
B. POLLAK
Tone Cerer - moja športna pot (3)
Srednja šola RUDOLFA MAISTRA enota IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH
KAMNIK, Novi trg 41/a
Telefon: 817-210,817-516,817-538,817-494
vabi k vpisu v naslednje izobraževalne oblike:
1. TEČAJ TUJIH JEZIKOV
- nemščina L, II. in III. stopnja - 60 urni
- angleščina I. stopnja in konverzacije - 60 ali 40 umi
Z RAČUNALNIŠKE TEČAJE
- osnovni tečaj DOS in WS - 15-umi
- urejevalnik besedil WINDOWS- WORD 6.0- 20-umi
3. TEČAJE UČINKOVITE PRODAJE
4. KROJNO-ŠIVIUSKI TEČAJ
- začetni in nadaljevalni
(modeliranje, krojenje, šivanje izdelka - cca. 40 urni)
5. TEČAJ HIGIENSKEGA MINIMUMA
- osnovnim obnovitveni tečaj
6. ZA PRIDOBITEV IZOBRAZBE IV. in V.STOPNJE PA VAS VABIMO K VPISU V SMERI:
-PRODAJALEC(za dokončanje šole) -EKONOMSKO-KOMERCIALN1TEHNIK -POSLOVODJA (pogoj za vpis je končana trgovska šola in 2 leti delovne prakse)
- OSNOVNA ŠOLA ZA ODRASLE-6., 7. in 8. razred (za osnovno šolo je šolanje brezplačno).
Če bi se želeli izobraževati ali obiskovati katerega od navedenih tečajev, vas vabimo, da se prijavite do 20. septembra 1996.
Podrobnejše informacije dobite lahko na zgoraj navedenih telefonih ali osebno VSAKDAN, RAZEN PETKA, od 9. do 15. ure.
O pričetku izobraževanja in pričetku tečajev vas bomo obvestili pisno.
Letos je bilo Masters svetovno prvenstvo v plavanju od 22. do 28. junija v angleškem mestu Sheffi-eld. V Angliji sem nastopil v petih disciplinah: na 400 m mešano, 200 m prsno, 200 m mešano in na 100 m ter 200 m metuljček. V vseh teh disciplinah sem zmagal in postavil svetovne rekorde za mojo sedanjo starostno skupino 80-84 let.
O tem prvenstvu nam bo bralcem »Kamniškega občana« g. Cerer še pripravil vtise in oceno. Čez kak dober mesec nam jih obljublja poslati že iz Amerike.
Danes pa vam priobčamo članek, ki je o g. Antonu Cererju
HEREBY CERTIFIES THAT THE PERFORMANCE OF
ANTON CERER
IN THE  200 METRE BUTTERFLV
IN THE TIME OF_
SET iN_
.s a MASTERS World Record
CONRRMED IN COMP1.1ANCE W!TH THE RULES OP THE
FEDERATION INTERNATIONALE DE NATATION AMATEUR
Diploma FINE (Mednarodneplavalne organizacije) - potrdilo za doseženi svetovni rekord. A. Cererju so jih podelili že kar lepo število.
izšel izpod peresa ameriškega novinarja Boba Dolgana v največjem clevelandskem časopisu »The Plain Dealer« 20. junija letos, torej tik pred Cererjevim odhodom na svetovno prvenstvo v Anglijo. Iz članka z veseljem ugotavljamo kako tudi tujina zna ceniti našega velikega someščana, častnega občana. Naslov članka, katerega prevod je prijazno oskrbel sam g. Cerer se glasi:
Plavališče življenja
Anton Cerer, ki je plaval 1936 in 1948 na olimpijskih igrah, se v starosti 79 let pripravlja za drugi napad na medalje na Master prvenstvu
Anton Cerer je plaval prvič na olimpijskih igrah leta 1936 v Hitlerjevem Berlinu. Dvanajst let kasneje, po drugi svetovni vojni, je plaval na njegovi drugi olimpiadi v Londonu.Obakrat je plaval za njegovo rodno Jugoslavijo. Cerer, 79 se še sedaj udejstvuje. Pet ali šestkrat na teden zapusti stanovanje v središču mesta in gre v dvanajst blokov oddaljeno plavališče Clevelandske državne univerze - CSU in plava brez prestanka okoli dve uri, to je 2500 do 4000 metrov. Potem gre zopet nazaj v njegovo stanovanje na 13.
cesti - vzhod, pa če je sonce, sneg ali dež.
»Glavni vzrok, da plavam je moje zdravje« je rekel Cerer. »Tisti dan ko bom nehal plavati, bo dan ko bom pričel umirati«.
Cerer se veseli nastopa na Master svetovnem prvenstvu v Shef-fieldu, ki se prične v soboto.
Je eden vrhunskih starejših plavalcev na svetu. Na master-skem svetovnem prvenstvu leta 1992 v Indianapolisu je dobil šest zlatih medalj v starostni kategoriji od 75-79 let in postavil svetovne rekorde na 100 in 200 metrov metuljček in 400 m mešano. Njegovi časi 1:39 in 3:43 so rekordi.
V Sheffi-eldu bo nastopil v petih disciplinah v kategoriji od 80 do 84 let. Čeprav bo star 80 let šele 30. oktobra, mu mednarodna pravila dovoljujejo, da plava v tej kategoriji, ker bo v tem letu dopolnil 80 let.
Meni, da ima izvrstno možnost, da zmaga na 200 metuljček. »Ne pričakujem mnogo tekmovalcev v tej disciplini« je rekel.
JLONO COIJHSE)
»Težko je že priti na cilj. Rad bi postavil svetovni re.kord na 200 m, ki je sedaj 4:31, jaz pa sem pred štirimi leti plaval v Indianapolisu 4:43. Dve leti kasneje - 1994 - v Montrealu sem plaval 3:58. Torej imam možnost. Vem, da sem v odlični formi«.
100 m metuljček, s svetovnim rekordom 1:59, je tudi v ~ rerje-vem dosegu. »V Montre sem plaval 1:44« je rekel. »C 55 isno, kako se bom počutil«.
Cerer se zdi kot ambasador dobre volje za 29.800 master plavalcev v Združenih državah Amerike. »Ženska stara 24 let je v tekmovalnem plavanju že senjorka« je rekel. »Moški v 28. letu je že star. Toda master plavalec star 30 let je še otrok. Šele ko greš v pokoj lahko postaneš resno aktiven v plavanju. Jaz ne bom nikdar prenehal. Plavanje za zabavo,zdravje in prijateljstvo v Ameriki ni bilo nikdar bolj priljubljeno.
Wally Morton, dolgoletni trener Clevelandske državne univerze - CSU - je eden Cererjevih največjih občudovalcev. Spoznala sta se, ko je YMCA (Young Men Christian Association, op. prir.) v središču mesta pred tremi leti zaradi obnove zaprla vrata. Cerer, ki je tam plaval 20 let je prenesel
svojo aktivnost v CSU.
»Opazil sem tega neverjetnega plavalca, z izredno dobro kondicijo« je rekel Morton. »Izgledal je tako, kot da je našel VRELEC MLADOSTI. S tem silnim čutom za tempo je kar plaval in plaval. Pričela sva se pogovarjati in vedno je rekel kakšno analitično pripombo o mojih plavalcih«.
Lani ga je Morton vprašal, če bi hotel postati pomožni trener CSU. Cerer je sprejel ponudbo. »Je najstarejši pomožni trener I. lige v državi« je rekel Morton.
Na Cererjev prvi dan kot »as-sistant«, ga je Morton predstavil moštvu in ga vprašal koliko me-torv je preplaval ta dan. »Pet tisoč« je rekel Cerer.
CSU plavalci, ki so bili okoli 60 let mlajši od Cererja so lovili sapo. Morton jim je rekel: »Z vami bom moral postopati malo bolj v rokavicah, ker niste v tako dobri kondiciji, kot je Anton«.
Nekateri od vikingških plavalcev so javkali kadar so plavali več kot 3000 metrov. Ko so videli Cererja so pritožbe prenehale.
»On je opravil preteklo leto odlično delo« je rekel Morton, čigar moštvo je imelo prejšnjo sezono največje uspehe v 14 letih, odkar je bil on glavni tre-
sem vedno precej zaposlen. Za mene je dan prekratek«.
Po opoldanskem plavanju gre peš nazaj v svoje stanovanje in si pripravi kosilo. Nato za kakšno uro zadremlje, potem bere časopise, najprej športni del. Potem si vzame čas za pisanje pisem in za malo vadbe na veslaškem stroju in mirujočem kolesu. »Kar naenkrat je ura 10 zvečer in že je čas za spanje« je rekel.
Televizijo gleda zelo malo, pri tem daje prednost poročilom in prirodoslovnim oddajam. Zelo se zanima za računalnike in namerava izpopolniti.svoje znanje na tečaju o Internetu.
Cerer, 5-104-,174 funtov, se izogiba »Junk foods« - hitro pripravljene hrane in poje malo rdečega mesa.« 80 odstotkov moje pre hrane so ogljikovi hidrati - krom pir, kruh in testenine« je reke Po kosilu včasih popije kozare rdečega vina.
Priložnostno zamiži na eno oko in gre v »fast-food« restavra cijo. »Na porokah in praznovanjih jem vse« je rekel.
Cerer je bil rojen v slovenskem mestu Kamnik in je bil izšolan kot ekonomist. Plavati je začel leta 1931 v plavališču z zelo mrzlo vodo. Nikdar ni plaval v odprtem Jadranskem morju, ki meji na njegovo rodno deželo, ker je mislil, da je bilo to prenevarno. »Hočem videti dno kjerkoli plavam« je re-
THE PLAIN DEALER • THURSDAY, JUNE 20, 1996
RECREATION & OUTDOORS
The pool of life
Anton Cerer, who swam ln 1936 and 1948 Olvmplcs, prepares, at age 79, for another medal assault ln Masters Champlonshtps
Faksimile članka »Plavališče življenja« v Clevelandskem dnevniku
ner CSU-ja. »On si vse zapiše in je prav dober v analiziranju. Ljudem pove kaj delajo prav, ne samo kaj delajo narobe. Vsi plavalci ga imajo radi«.
Prijazni Cerer je vedno pripravljen nuditi nasvete tovariškim plavalcem. »Je najboljši plavalni učitelj, kar sem jih kdaj kol i videl« je rekel clevelandski advokat Sam Henes, ki pogosto trenira opoldne v CSU plavališču. »Ima skrivnostno sposobnost, da samo pogleda tvoje plavanje in ti že reče kaj moraš spremeniti«.
»Rad pomagam ljudem« je rekel Cerer. «Na ta način si pridobiš prijatelje. Moje življenje je tako prijetno. Nekateri ljudje v mojih letih kar ostanejo doma, toda jaz
kel. »Ne počutim se dobro v kalni vodi«.
»Če primerjate plavalce takrat in danes, je ravno tako, kot bi primerjali starinski avto z današnjim novim avtom« pravi Cerer. »Tehnika se je spremenila«.
V Združene države je prišel leta 1956 in je bil zaposlen kot strojnik v Cleveland Twist Drill Co. Njegova hčerka Ana in sin Jože sta bila CSU plavalca. Njegov zet Jeff Dalman je bil vrhunski CSU skakalec v vodo.
»Plavanje je koristno za vaše zdravje« pravi Cerer. »Priporočam ga vsakomur!«
priredil Milan VVindschnurer
Pisma, mnenja, odmevi - Pisma, mnenja, odmevi - Pisma, mnenja, odmevi - Pisma, mnenja
pa kličejo, naj vendar pozidajo te ogromne luknje v zidovju. Tako stanje kot je danes pod Kapelo je sila nevarno, da se Kapela podre in pade na hiše v Parmovi ulici.
Kamničani, pridite in oglejte si to grozljivko s Parmove ulice. Vsak, še tako nepoučen občan bo odgovoril, da je zadnji trenutek pred zimo, da začnejo ponovno postavljati odre in takoj pozidati podporne stene pod Kapelo.
Naj bo ta zapis opozorilo Zavodu za zaščito kulturne dediščine in občini, ki dobro vesta, da se mora to še letos urediti. Mislimo, da je to klic zvona pred katastrofo! V Novem mestu je bil potres 26. avgusta letos in kaj bo, če pride do potresa v Kamniku? Toliko se bahamo z malograjsko kapelo, za vzdrževanje pa se premalo brigamo!
dr. NIKO SADNIKAR
Svetnikom občine Kamnik
Rada in z zanimanjem prebiram naš občinski časopis »Kamniški občan«. Vem, da je tudi za ostale občane naše občine ta časopis zanimiv, saj prinaša ljudem članke o dogodkih, ki se dogode v naši bližnji okolici. V nekaj zadnjih številkah pa sem spremljala polemiko, čigav naj bo oz. čigav bo »Kamniški občan«. Svetniki ali svetniki, prosim vas, pu-
stite časopisu »Kamniški občan« SVOBODO, saj »pod strankarsko okupacijo« ne bo tistega pravega življenja zanj. Prav bi bilo tudi, da pristojnosti ne kratite s svojimi odloki osebam, ki so jih izvolili občani neposredno, n. pr. županu, saj sem prepričana, da mu je med drugim tudi »nestrankarska vezanost« prinesla pri volilcih tisto trdno zmago. Vem, da je čas bližajočih se volitev, vendar tudi v sedanjem »Kamniškem občanu« imate prostor za svoje pozitivno strankarsko delovanje, če vam to res ne zadošča, je pa še vedno možno »svoje članstvo« obvestiti preko posebnega strankarskega biltena.
Če svojih umskih, ekonomskih in sploh pozitivnih ambicij ne morete »porabiti«, vam predlagam, da se posvetite gospodarstvu v občini, da tistim podjetjem, kjer pravijo, da jim ne gre najbolje, pomagate in poskrbite, da delavci ne bodo odpuščeni, z vodilnimi pa poiščite ustreznejše rešitve, da bodo delavci imeli delo in zaslužek, pa tudi občina bo s tem imela možnosti za uspešno delo.
M. HRIBOVŠEK
Razmišljanje o križih na vrhovih slovenskih gora
V pismih, mnenjih in odmevih 14. številke Kamniškega OBČANA dr. Marko in Angelca Žerov-
nik zavijata postavljanje križev, ki se je razpaslo po naših vrhovih, v pajčevino, ki jo imenujeta simbol križa.
Prav nihče nima pravice postavljati ne takšnih in ne drugačnih ideoloških ali verskih znamenj, obeležij ali simbolov po naših slovenskih vrhovih brez ustreznega dovoljenja pristojnega upravnega organa. Uprava Republike Slovenije za varstvo narave, ki skrbi in je odgovorna za ohranjanje tako dragocenega prostora kot je slovensko visokogorje in Planinska zveza Slovenije v imenu in z vso odgovornostjo do 100.000 slovenskih planincev in alpinistov pa bi morali imeti odločilno besedo.
Pa temu očitno ni tako. Če je še sprejemljivo, da se ob ustreznih soglasjih obnovi zamenje, ki so ga pred vojno postavili na Škrlatici alpinisti Skalaši in ima torej neko vsebino, je nedopustno, da se skruni slovenske vrhove vsepovprek.
Višek tovrstne ignorance je slovenski Mangrt, na vrhu katerega stoji od predlani nekaj metrov visok križ s sidrno konstrukcijo jeklenih vrvi in nekakšnimi lesenimi klopmi vpetimi v njej. Moje razočaranje ob lanskem obisku je bilo toliko večje, ker so vsi napisi in posvetila v italijanščini. Zamislite se: Italijani so ga postavili brez naših soglasij in dovoljenja! Na Upravni enoti Tolmin pristojna
uslužbenka (ga Irihova) ne ve prav ničesar o tem, predsednik Planinskega društva Bovec (g. Kloves) pa mi je vedel povedati, da so jih Italijani obvestili o »podvigu« le dan pred postavitvijo.
Prepričan sem, da bi v prazno iskal tudi sloven- ' ska soglasja za postavljene križe na mejnih vrhovih kot so Kanin, Mrzla gora, Pristovski Storžič in drugih, ki jasno kažejo tudi na tem področju na agresivnost naših sosedov Avstrijcev in še posebno Italijanov, ki nam jih dr. Žerovnikova dajeta za zgled v svojem prispevku.
In kako je z dovoljenji za postavljeni križ na naši kamniški Brani? Pristojni za to na Upravni enoti v Kamniku zagotavljajo, da niso izdali zanj nobenega dovoljenja, saj niti ni bilo vloge.Trditev Žerovniko-vih, da je bil križ na Brani po drugi svetovni vojni nasilno odstranjen je vsaj sporna, če ne neresnična. Bolj verjamem planincem in alpinistom, bral pa sem o tem, mislim, tudi prav v Kamniškem občanu, da ga je razdejala strela in ostanke potem še čas.
Prepričan sem, da delim mnenje z veliko večino Slovencev, da naši vrhovi ne potrebujejo niti srpov in kladiv niti zvezd in križev, saj jih kazijo, ljudi pa razdvajajo.
GAŠPERIČ IVO, dipl. ing.
Poletje, gore, planine...
Kamniški planinci tudi letos zelo množično obiskujejo vrhove in številne planinske akcije.
Vremenske razmere sicer niso bile najbolj naklonjene za hojo v sredogorje in na najvišje vrhove, kljub temu opažamo, da so organizirane ture v okviru PD Kamnik zelo dobro obiskane. Prav tako mnogi planinci odhajajo v gore v manjših skupinah.
V času od polovice julija do konca avgusta smo obiskali številne točke med njimi:
- Na Kokrškem sedlu smo bili 21.7. Ob Dnevu Kamniških planin. Zaradi nesrečnega slučaja je prireditev odpadla. V primer-
Mont Blanc gora Evrope nas je čakala v soncu *
Kamniško sedlo: Ob 90-letniciprve koče je planincem čestital tudi kamniški župan g. Tone Smolnikar.
nem vremenu je prišlo na sedlo kar nekaj sto planincev,
- Na Kamniškem sedlu se je 11. 8. zbrala velika množica ljubiteljev gora, ki so dostojno proslavili 90- letnico postavitve prve planinske koče.
- Z veseljem smo se udeležili ture ne 2678 m visoki Mangart. Skoraj vsi od 56 udeležencev so se napotili na vrh te mogočne gore. Del planincev je krenil po slovenski, drugi del pa po italijanski strani. Na vrhu smo se zopet srečali in se skupaj vračali na Mangartsko sedlo po zložnejši Italijanski poti.
- Naskoka na Storžič se je 24. 8. udeležilo 29 članov PD Kamnik. Za dostop na 2123 visoki
Kokrško sedlo: Pevci Lire so zapeli dve pesmi v slovo preminulemu članu zbora Lojzetu Homarju.
prišli vsi. V dolino smo se spuščali po drugi poti. Na Kališču smo popili čaj in se zatem spustili v Mače pri Preddvoru.
Na vseh teh in tudi drugih pohodih je bilo vreme planincem še kar naklonjeno, razgledi so bili čudoviti in počutje udeležencev je bilo enkratno.
Mnogi kamniški planinci so obiskali tudi druge vrhove in iz poti prineseli nepozabne vtise in spomine.
Še v tem letu bomo kamniški planinci naskočili še številne planinske točke in gorske vrhove, program je obširen in še posebej se veselimo tur na katerih bomo vrhove obiskali prvič.
STANE SIMŠIČ
vrh smo izbrali pot od planinskega doma pod Storžičem in bili v treh urah na cilju. Tja smo
Na Mangartu: Prišli smo prav na vrh te veličastne gore.
Bili smo na Strelovcu
Na pot proti Strelovcu, 1763 m, smo se odpeljali v soboto, 13. julija. Vožnja do Logarske doline je dokaj hitro minila, čeprav je tu še veliko ovir zaradi obnavljanja poškodovane ceste. Posledice vodne ujme iz leta 1991 še vedno niso odpravljene.
Pri Domu planincev smo se zadržali le krajši čas. 50 planincev je krenilo strmo navzgor proti koči na Klemenči jami ali koči pod Ojstrico na višini 1206 m. Po okrepčilu in krajšem oddihu smo že nadaljevali našo turo. Steza se je tudi naprej strmo dvigala. Premagati smo morali še približno 550 m višinske razlike. Večji del poti je poraščen z gozdom, ki na koncu preide v nižje ras^e, vrh pa je travnat. Med potjo navzgor smo srečali večjo skupino ovc, ki so zvedavo opazovale dolgo kolono, pri tem pa so sprožile
večji kamen, ki je z vso močjo poletel skozi vrsto planincev. K sreči ni nikogar zadel, le eden sije deloma poškodoval koleno, ker je hitro odskočil pred kamnom. Tega planinca je potem noga močno bolela in mu pri nadaljnji hoji delala težave.
Vrh Strelovca je grebenast oziroma koničaste oblike. Večine planincev s pohoda na tem vrhu še ni bila. Pogled je bil prelep. Na dosegu roke je bila Ojstrica pa Krofička, v daljavi so se bleščali kamniški vršaci. Vreme je bilo zelo lepo in ugodno za hojo, zlasti pa za razgledovanje. Pred nami so bile skalne stene, ki so-vabile, da jih obiščemo. Na vrsto pridejo kdaj drugič. Na eno stran je bil lep pogled na Logarsko dolino, - na drugi strani pa na Robanovo dolino in Robanov kot, - ki ga obkrožajo visoki vrhovi. V to smer
smo se kasneje spuščali in po skoraj treh urah spusta prišli do Robanovine in kmalu zatem do Rogovilca, kjer nas je čakal avtobus. Za seboj smo imeli skoraj 6 ur naporne hoje. Nihče ni bil slabe volje. Tudi šestletni Anže je že sanjal, da bo šel drugič še višje v gore.
Planinsko društvo Kamnik je s tem uresničilo načrtovano nalogo, saj so bili planinci spet na vrhu gore, ki je v naši bližini. Turo je dobro organiziral in vodil Zdravko Markuš.
Po krajšem počitku in okrepčilu smo se že vračali proti Kamniku. Za krajši čas smo se ustavili še na Črnivcu in ob 18. uri smo zaključili z našo zahtevno turo.
STANE SIMŠIČ
V letnem planu Planinskega društva Kamnik - sekcija Komenda je predsednik društva Milan Šinkovec napovedal vzpon na Mont Blanc, najvišjo goro Evrope.
Mont Blanc, gora vsega spoštovanja vredna, visoka 4807 m leži v osrčju zahodnih Alp, skoraj na tromeji med Italijo, Švico in Francijo. Vrh je francoski in se strmo dviga nad strogo turističnim, gorsko smučarskim centrom Chamonbc. Visoki masiv, izredno slikovit in razgiban, pokrit z večnim snegom, prepleten in povezan z ogromnimi ledeniki je veličasten. Hoja med ogromnimi seraki je prav romantična, če se človek uspe skon-centrirati le na hojo in lepoto okoli sebe in na nevarnosti, ki preže z vseh strani, sploh ne pomisli. Med njimi pa žubori voda, ogromno vode, pod njimi se tvorijo celi hudourniki, vseskozi posluša hodeč njihovo žu-borenje, na plan prodirajo kot mali slapiči in ogromni slapovi, vsa ta ogromna količina vode se združi v reki Arv6, katera kot velika brzica teče skozi mesto. Na njeni kalni od peska - belo zeleni barvi vidiš raftarje in kapitan daje veslačem povelja, kdaj morajo vsi člani posadke sklanjati glave pod nizkimi mostovi. Nad reko pa v večnem bronu gledata proti Mont Blancu prva pristopnika Jaques Bolmat in trgovec iz Mont Blanca, ki ga je financiral Sausscero.
Spomenik mi strašno ugaja, iz njunih pogledov žari želja in pogum spoprijeti se z goro. Da pogum, kajti gora je naporna zaradi višine in razsežnosti, a pristopna v lepem vremenu. Hitro pa se vreme spremeni in neizprosno zahteva veliko mladih življenj.
Sprehodili smo se tudi po chamoniškem pokopališču. Zelo je lepo. Vsi planinci imajo spomenike v isti obliki, naravna skala, ki spominja na Matter-horn. Mnogi imajo tako kot zaslužni vojaki na grobu državno odlikovanje. Nad njim pa se bohotijo chamoniške špice /Aigiil-les de Chamonbc/.
Prvi večer so nam kamniški vodniki v taboru pregledali opremo in dajali nujne napotke za vzpon. Poleg fizične pripravljenosti, katero so preverili že v domačih gorah, je pomembna tudi psihična pripravljenost in seveda oprema.
Drugi dan bivanja v Chamo-nixu, smo po obilnem skupnem zajtrku krenili z avtobusom proti zobati železnici, ki nas je pripeljala na višino 2450 m. Zanimivost je bila tudi to, da je iz trga pri železniški postaji krenila, med tem ko smo čakali vlak, karavana atletov - tekačev in ko smo bili mi na končni postaji so prvi že pritekli na cilj. Chamonbc in okolica resnično živita športno.
Prvi del vzpona je mimo Tete Rousse trajal 6 ur poštene hoje, dosti nevarnega vzpenjanja po strmih skalah, kjer kamenje ne-
Na grebenu Strelovca z ostenjem Ojstrice v ozadju.
AVTOSOLA SMARCA
tel.: 811-012
organizira BREZPLAČNA TEČAJA CPP za voznike A, B in H kategorije v prostorih kulturnega doma Šmarca s pričetkom
v PONEDELJEK, 9. septembra in
v PONEDELJEK, 23. septembra, obakrat
ob 10. in 18. uri.
Prijave in informacije po tel. 811 -012 vsak dan od 16. do 21. ure.
Nudimo vam
- kreditiranje vožnje
- ura vožnje A kategorije 2.200 SIT
- ura vožnje B kategorije 1.600 SIT
- vozimo na avtomobilih R5
- motorno kolo 125 ccm
- začetek vožnje pri vas doma, v šoli - službi ali po dogovoru
prestano pada. Pod žlebom pa eden po eden steče mimo, drugi pa se derejo: Kamen, pazi, steči, šibaj. A kaj, treba je čim manj razmišljati in pohiteti. V koči na Aig du Gouter na višini 3817 m smo dobili vsak svoj del postelje, zadovoljni, da je bilo tako, večerjo in čaj. Spat smo šli pred soncem, kajti čakalo nas je vstajanje ob 2. uri zjutraj in čakala nas je tako želena gora. Novice so bile ugodne - vreme je bilo krasno. Vsi, z vodniki vred, smo ugotavljali le kako, da ima naš Milan pri tako muhastem poletju, tako dobre veze pri Gospodu zgoraj, da imamo Komend-čani vedno srečo z vremenom. V koči, ki je strmo obešena na skalo, pa je velika gneča planincev, a vseeno v njej vlada red. Prostor za čevlje, cepine in dereze, je praktično urejen, vsak dobi na svojem prostoru copate, ki so zaradi praktičnosti gumijaste. Temperatura zunaj je bila krepko pod ničlo, sonce pa je neusmiljeno žgalo. Pred spanjem, čeprav spanca zaradi višine in pričakovanja na goro ni bilo veliko, smo se vsi pošteno nasmejali.
Zjutraj ob 2.30 smo naveze ena za drugo krenile. V koloni so se lučke na glavah strmo dvigale, bilo je enkratno. Zlile so se z zvezdami, v daljavi, pod nami pa se je tvorila za vrhovi gora rdeča zarja. Prečudovito, kakšno srečo življenja sem doživljala, imela sem občutek, da se vzpenjam na vrhu sveta, kajti vse gore, vsi vrhovi so že bili pod nami, pred nami le bela gmota snega - ožar-čena od sonca - želeni Mont Blanc.
Nobenih težav ni bilo pri hoji, višina zahteva le več napora, mraz je rezal pod obe kapi na glavi, pod dvojne rokavice, tudi prsti v čevljih so bili mrzli, a mi smo lepo napredovali in vsi Komendčani in Kamničani smo po štirih urah in pol dosegli
vrh. Presrečni smo se objemali in si čestitati. Sledilo je še slikanje in povratek. Ta je bil zahtevnejši in napornejši kot smo pričakovali. Po 12 urah hoje in plezanja po ledeniku Glacier des Bossons smo se (za 3.720 m) spustili v Chamonix. Vse križem smo si pripovedovali vtise. Prečudovito. V kampu smo pripravili skupno večerje, ETINE paprike so prav dobro teknile v kombinaciji z ohlajenim lahkim laškim.
Takoj je padlo vprašanje, kaj bomo pa delali naslednji dan? In izkušeni vodnik in dober poznavalec francoskih gora Tone Škarja nam je obljubil, da nas bo peljal gledat gorska jezera ob švicarsko mejo. Rekel je 2 uri hoda. Ko smo prišli pod goro, je bilo na tabli 4 ure 10 hoda. A mi smo potrebovali res samo dve slabi uri, in se že kopali v gorskem jezeru na 2. 220 metrih. Nismo pa se mogli zediniti, kako topla voda. Jaz sem vztrajala da nima 20°C, moški so menili da ima več. Pri povratku pa sta nas zajeli že dve kratki nevihti. Spodaj smo si ogledali še Alpski botanični vrt in izredno bogato opremljeno knjižnico, s področja živalstva in rastlinstva Alp. Videli smo nagačene vse vrste, tudi ogrožene živali in makete gora okoli nas.
Vreme se je spremenilo, dež nas je popoldne neusmiljeno pral, in zopet smo ugotavljali, kako ogromen zalogaj sreče smo poželi.
Po večerji smo pospravili svoj tabor in šofer Jaka nas je ponoči na 24. julij varno pripeljal v Komendo.
Velika hvala vodnikom Marjanu, Beniju, Francu, Tonetu in Radu. Hvala za materialno pomoč tudi JATA/i/ in ETA Kamnik, Trgovini Koč-na-Komenda, Pivovarni Laško, Pivovarni Union, Kemplast iz Domžal, Moja delnica iz Ljubljane, bife MEGI iz Komende in Matički iz Zaloga.
Planinci Komende KATJA
Zahvala za vzpon na Mont Blanc (19.-24.7.1996)
Rad bi se zah valil predsedniku PD Komenda, gospodu Milanu ŠINKOVCU in gorskima vodnikoma Marjanu KREGARJU ter Janezu BENKOVIČUza dovoljenje, da sem se lahko s člani PD Komenda udeležil odprave na najvišji vrh Evrope, MONT BLANC (4807m). Za nepozabna doživetja najlepša hvala.
MIRO URŠIČ
ISCG-IZOBRAŽEVALNO SVETOVALNI CENTER IN GRAFIČNE DEJAVNOSTI
Domžale, Kolodvorska 6
RAZPISUJE
programe za šolsko leto 96/97
* SREDNJE IN STROKOVNE ŠOLE - VERIFICIRANI PROGRAMI:
- ekonomsko komercialna šola (V. st.)
- poslovodska šola (V. st.)
- usposabljanje računovodij (V/l) 400-urni program
- trgovska šola (IV. st.)
- agroživilska šola: mesar, pek, slaščičar (IV. st.)
- gostinska šola: kuhar, natakar (IV. st.)
* PROGRAMI ZA DOPOLNILNO IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE
TUJI JEZIKI:
- angleščina 100-urni tečaji vseh stopenj
- nemščina 100-urni tečaji vseh stopenj
RAČUNALNIŠKI TEČAJI:
- Windows 95, Word for Windows, Excel...
EX seminar - protieksplozijska zaščita električnih naprav (osnovni in obnovitveni tečaj)
seminar računovodstvo malih podjetij
seminar za vodenje poslovnih knjig s.p.
varstvo pri delu in požarno varstvo
seminar: higienski minimum (osnovni in obnovitveni)
tečaj strojepisja
tečaj za skladiščno poslovanje
tečaj za voznike viličarjev
tečaj za traktoriste - varno delo s traktorjem in traktorskimi priključki
* PROGRAMI ZA PROSTI ČAS
- tečaj šivanja in krojenja
- kuharski tečaj
- tečaj CESTNO PROMETNIH PREDPISOV
Prijave sprejemamo na Izobraževalno svetovalnem centru (prej Delavska univerza) vsak dan od 7. do 15. ure, ob ponedeljkih in sredah od 7. do 16. ure ali na telefonski številki (061)711-082 in (061)712-278.
Športno društvo Trisport
Po koncu lanske zelo uspešne tekmovalne sezone je slovenski mega triatlonec Miro Kregar s prijatelji iz Stranj pri Kamniku, ki se že vsa leta skupaj ukvarjajo z rekreacijo, smučanjem itd. ustanovjl športno društvo z nazivom TRISPORT. V njem je zbral poleg sebe še tri najboljše slovenske triatlonce, tako da je v klubu štiričlanska tekmovalna ekipa, katere vsi tekmovalci so stalni člani slovenske državne triatlonske reprezentance. In sicer: DAMJAN ŽEPIČ in GREGA HOČEVAR v kratkem - olimpijskem triatlonu ter IGOR KOGOJ in MIRO KREGAR v dolgem - Ironman triatlonu. Vsi tekmovalci imajo že bogate izkušnje z največjih mednarodnih tekmovanj. Miro je najstarejši po stažu, udeležil se je prvega triatlona v Sloveniji leta 1984 na Bledu, Igor Kogoj je začel leto pozneje, Grega in Damjan pa sta se prvih tekem udeležila leta 1990. Vsi člani razen Grege po normativih Olimpijskega komiteja Slovenije in Športne zveze Slovenije zavzemajo mesta v razredih vrhunskih športnikov, Miro in Igor mednarodni razred (po osvojitvi bronaste ekipne medalje na lanskem evropskem prvenstvu v Ironmanu), Damjan pa državni razred (po zmagi na državnem
prvenstvu). Po odličnih dosežkih Grege v letošnji sezoni pa se bo vsak čas listi slovenskih vrhunskih športnikov pridružil tudi on.
ŠD TRISPORT je včlanjen v Triatlonsko zvezo Slovenije in v Športno zvezo Kamnik. Njihov namen je osvojitev vseh možnih naslovov državnih prvakov v triatlonu in duatlonu, kar je zelo realen cilj in prva rezultata sta že tu - postali so državni prvaki v sprint triatlonu v postavi Žepič, Hočevar, Kregar in v kratkem triatlonu v postavi Žepič, Kogoj, Hočevar. Damjan Žepič je tudi posamično državni prvak in vi-ceprvak, Grega pa viceprvak. V okviru Športne zveze Kamnika bi tudi radi končno uredili status, ki jim kot vrhunskim športnikom pripada, saj so bili doslej večinoma prepuščeni sami sebi in so bili včlanjeni po različnih klubih po celi Sloveniji.
Letošnjo sezono sta uspešno otvorila Ironmana Kogoj in Kregar z dirko na Novi Zelandiji. Oba sta uspešno opravila kvalifikacije za nastop na svetovnem prvenstvu v Ironmanu, ki bo konec oktobra na Havajih. Tako sta prva letošnja slovenska potnika na to prestižno dirko na kateri sta že nekajkrat prelivala znoj. (Pred dnevi je normo za nastop dosegel še tretji Slovenec in sicer
Člani društva Trisport - Državni prvaki v sprint in kratkem tria-donu. (FOTO: ALEŠ FEVŽER)
Matjaž Kovač na Ironmanu na Kanarskih otokih). Z uspešnimi nastopi sta nato nadaljevala Žepič in Hočevar na dirkah po Italiji in Sloveniji, kjer sta zabeležila dve zmagi in več uvrstitev na stopničke. Glede na to, da je sezona triatlona šele na polovici, bo vsekakor imela četverica še mnogo priložnosti za dokazovanje svoje kvalitete.
Kamnik ima v slovenski triatlonski sredini posebno mesto. Po zaslugi delavnih članov Kolesarskega društva Kamnik, ki že vrsto let organizirajo tekmovanja v triatlonu in duatlonu na najvišji ravni (zaupana jim je organizacija dveh državnih prvenstev), se na kamniških tekmah zbere največ tekmovalcev. Organizacija tekem je brezhibna, vzdušje sproščeno, posebno pa triatlonce privabijo številne nagrade. Ob Miru Kregarju, starosti slovenskih triatloncev, pa ima sedaj Kamnik tudi tekmovalno ekipo, ki ji zlepa ne bodo kos tekmovalci iz drugih sredin.
ŠD Trisport ima v načrtih tudi vzgojo mladega triatlonskega rodu v obliki šole, tečajev ali kampov. Za kvaliteto slednjih vsekakor lahko jamči Igor Kogoj, ki je veliko let preživel pod taktirko svetovno znanih triatlonskih trenerjev, pri organizaciji pa bi vsekakor pomagal tudi Plavalni klub Kamnik, pri katerem se vedno najde prostor za trening kamniških triatloncev, ki so mu zato zelo hvaležni. TU je še g. Bogdan Jamšek, podpredsednik Triatlonske zveze Slovenije, kije vedno pripravljen konstruktivno pripomoči pri uresničevanju zastavljenih ciljev in seveda kamniški podjetniki in organizacije, ki po svojih zmožnostih vedno pomagajo.
Kamnik ima tako torej vse predispozicije, da postane središče slovenskega triatlona. Po končanih Olimpijskih igrah v Atlanti triatlon postane olimpijska panoga, ki bo zastopana na IO v Sidnevu leta 2000. Ob resnem in složnem delu vseh, ki delajo v triatlonu in sploh v kamniškem športu lahko upamo, da tudi s kamniškimi tekmovalci.
SAŠA
Atletika
Damjan Zlatnar slovenski kralj šprinta
Kamniška atletika se ponaša z nekaj sijajnimi imeni, ki so v preteklosti vedrila v slovenskem in jugoslovanskem vrhu. Tako je bil Franci Novak prava legenda teka na 3000 m z ovirami, Tatjana Smolnikar-Škorjanc rekorderka na 10 km.
Sedaj dobro ime kamniških atletov na atletski stezi nadaljuje Damjan Zlatnar, ki se že ponaša z petimi naslovi mladinskega državnega prvaka. Damjan, ki ima domovinske korenine v Bistričici, je začel svojo zmagovalno športno pot pred petimi leti, ko je bil na državnem šolskem prvenstvu v krosu najhitrejši med osmo-šolci, na drugih tekaških tekmovanjih pa se je vedno uvrščal med najhitrejše. Z prehodom iz OŠ Stranje v srednjo šolo na gimnazijo Šiška -športni oddelek, pa se je začelo zares. Trenerji iz atletskega kluba ŽAK so opazili njegovo nadarjenost za atletiko in štadion v Šiški je postal kar njegov drugi dom. Tako se je tudi po dvakrat na dan vozil v Ljubljano, v šolo in še na trening. Njegove atletske discipline so postale dolgi vzdržljivostni šprinti, prva disciplina pa tek na 400 m, kar imajo poznavalci atletike za eno najtežjih šprinterskih preizkušenj. Že na lanskoletnem državnem prvenstvu (MDP) je dvakrat osvojil drugo mesto na 200 m (22.40 sek) in 400 m (50.33 sek), v letošnji sezoni pa je z vztrajnim izboljševanjem osebnih rekordov na atletskih mitingih napovedal sijajno sezono. Poleg čistega šprinta se je letos junija preizkusil še na 400 m z ovirami, saj je njegov trener Slave Čeme ugotovil izvrstne ritmične sposobnosti in
skupaj sta se odločila, da se bo tej disciplini bolj posvetil.
In prišlo je letošnje MDP v Novi Gorici, kjer je imel Damjan samo en cilj - zmago. Prvi dan je slavil na 400 m in s klubsko štefeto ŽAK zmagal na 4 x 100 m. Naslednji dan pa je kar štirikrat odšel do svojega štartnega prostora in se vsakokrat silovito pognal zmagi naproti. Najprej mu tekmeci niso bili kos na 400 m z ovirami, nato si je s prvim mestom na kvalificikajskem teku na 200 m priboril pravico nastopa še za finalni tek in tudi tam zmagal. Tekmovanje je zaključil kot zadnji tekač zmagovalne klubske štefete 4 x 400 m. Pet disciplin -pet zmag - petkrat državni prvak. S tremi posamičnimi zmagami na 200,400, 400 m ovire in še z obema štafetama je postal najboljši udeleženec tega prvenstva. Imel pa je še drugi cilj sezone; nastop na mladinskem svetovnem prvenstvu v avstralskem Sydneyu. V njegovi novi najboljši disciplini 400 m ovire je izboljševal čase do mednarodne norme 53,14 sekunde, ki tudi po kriterijih AZS vodi tja. Normo je izpolnil na članskem DP v Velenju z časom 52.91. Vendar prepozno, saj je bilo potrebno za avstralsko vstopno vizo čakati teden dni, odhod na MSP pa je bil že dan po DP. In s kakšnimi najboljšimi osebnimi časi, ki jih namerava do konca letošnje sezone še izboljšati, se že lahko pohvali Damjan? Sodniki so mu za pretečen krog na štadionu (400 m) že namerili 48,75 sekunde, za polovico kroga je porabil 22,31 sekunde, 400 m z 91 cm visokimi ovirami pa je pretekel v času 52,91sekunde. Zelo hitro, kajne!?
METOD MOČNIK
Andreja Mali in Vida Uršič zmagali na tujem
Veliko skupnega sta v avgustu imeli Andreja Mali in Vida Uršič. Obe sta tekmovali na tujem - v Nemčiji in Avstriji - obe sta se povzpeli na najvišjo stopnico zmagovalnega odra in obe sta ponesli ime majhne deželice na sončni strani Kamniških Alp v tuje kraje. Njunima rezultatoma je bilo na športnih straneh (naših) dnevnih časopisov namenjenih le nekaj kratkih vrstic, vendar pa njuni rezultati pomenijo več, mnogo več, saj svetovno prvenstvo ni banana grand prix, kot
Lokostrelski klub Kamnik osvojil štiri naslove mladinskih državnih prvakov
V organizaciji LK Gornji Grad se je 17. avgusta 1996 v Ljubnem v Savinjski dolini odvijalo mladinsko državno lokostrelsko prvenstvo v disciplini FTTA. Tekmovanja se je udeležilo 40 tekmovalcev iz 12 slovenskih klubov.
Člani LK Kamnik so v času počitnic marljivo trenirali. Rezultati niso izostali, saj so osvojili kar štiri naslove mladinskih državnih prvakov. Naslov mladinskih državnih prvakov so osvojili: MITJA BURJA, DANIJELA FLERIN, JURE VOLGEMUTin ŠPELA GRKMAN.
Rezultati:
1. Mladinci olimpijski slog: 1. Mitja Burja LK Kamnik -1251 krogov; 4. Flerin Primož LK Kamnik -1177 krogov
2. Mladinke olimpijski slog: 1. Danijela Flerin LK Kamnik - 1108 krogov
3. Kadeti olimpijski slog: 1. Jure Volgemut LK Kamnik -1220krogov; 4. Jure Končan LK Kamnik -1173 krogov
4. Kadetinje olimpijski slog: 1. Špela Grkman LK Kamnik -1123
V času od 21. 8. 1996 do 26. 8. 1996 bo kar šest tekmovalcev Lokostrelskega kluba Kamnik nastopilo v sestavi slovenske mladinske reprezentance na zaključni tekmi lokostrelskega mladinskega pokala na Nizozemskem. V kategoriji mladincev bosta tekmovala Mitja Burja in Primož Flerin, pri mladinkah Danijela Flerin, pri kadetih Jure Volgemut in Jure Končan in pri kadetinjah Grkman Špela.
LOKOSTRELSKI KLUB KAMNIK organizira 7. in 8. septembra V. MEDNARODNI TURNIR FtTA - STAR in V. ODPRTO ABSOLUTNO DRŽAVNO LOKOSTRELSKO PRVENSTVO V TARCNEM LOKOSTRELSTVU s pričetkom ob 9.45. Tekmovanje bo potekalo na stadionu v Mekinjah. Vse ljubitelje lokostrelstva VABIMO, da si tekmovanje ogledajo.
TJAŠA
I. kolo -1. liga MNZ Ljubljana
NK FLOK Komenda; NK Kamnik 0:0
Komenda, 24. avgusta, igrišče KK, gledalcev 300,
FLOK Komenda: Iglic, Zor-man, Mekiš, Petrov, Bolarič, Kla-dnik, Bedrač, Štojs, Žinič, Pilič, Zorman
NK Kamnik: Vinkovič, Lozan-čič, Tonin, Ogrinec, Vugrinec, Torkar, Osolnik R., Slevec, Veladžič, Osolnik J., Koželj
Pričetek tekme je mineval v nervozni tišini, prvi pa so brezvetrje izkoristili kamniški belo-mo-dri, ki so nasprotnika v dresih sijajne kovinske barve (vitezi!) nekajkrat spravili v težave z akcijami, ki sta jih začenjala oba Osolnika. Priložnosti pred vrati pa kljub dopadljivosti ni bilo. Domači so bili nekoliko rezervirani, morda iz obzirnosti do starejšega brata, redki protinapadi pa so se praviloma zaključili že pred zadnjo obrambno vrsto Kamniča-nov. Enako je bilo na drugi strani.
Drugi polčas tekme se je pričel s korekcijami obeh trenerjev. Crnkovič je premaknil črto ve-
znih igralcev naprej. Prelc pa je okrepil bočne položaje. Posledica tega je bilo prevladovanje igralcev FLOK Komende na sredini igrišča, gostje pa so s preskokom igre iskali priložnosti pred nasprotnikovimi vrati. Gostitelji so si pri tem ustvarili nekaj priložnosti, ki sta jih preprečevala hladnokrvni Vugrinec in spretni vratar Vinkovič, kljub temu pa je kamniška obramba nekajkrat posredovala v silni zmedi. Na drugi strani sta svoje polje zanesljivo varovala centralna branilca Petrov in Bolarič, tako, da napadalcem gostov ni uspevalo prebiti njunega bloka. Zgodilo pa se je to v 87. minuti, ko je kapetal gostov Slevec ušel pazljivosti obrambe, bil zrušen v kazenskem prostoru in pošteni sodnik Miljič je dosodil enajstmetrovko. Izvajal jo je Tonin, žogo je poslal v desno, tam pa se je v lepi paradi znašal vratar Iglic in ostalo je 0:0. Pravično.
M. M.
tekma povabljenih reprezentanc ni vaška dirka.
V na cestah tirolskega mesta St. Johann se je odvijalo že 28. Svetovno prvenstvo za veteranske kategorije. Tam je tudi letos sodelovala Vida Uršič, ki je v St. Johannu že stalna gostja, saj je na dosedanjih prvenstvih že osvojila dve prvi, dve drugi mesti, trikrat pa je bila tretja. In letos si je ponovno uspela priboriti še eno majico mavričnih barv, ki jo imajo čast nositi kolesarski svetovni prvaki in prvakinje. »Po tihem sem pričakovala in želela še eno zmago, saj z drugim mestom ne bi bila zadovoljna, če nekaj že dosežeš. Vedela sem, da sem dobro pripravljena, saj mije pred tem na petdnevni etapni dirki* RCS v avstrijskem Deutschland-sbergu šlo zelo dobro. (1. mesto) Na Tirolskem sem imela letos najhujši konkurentki v profesionalni avstralski reprezentantki Gillian Head in Švicarki Angeli Luthi.«je povedala še za eno leto aktualna veteranska svetovna prvakinja Vida Uršič.
Smučarska tekačica Andreja Mali v Nemčiji ni tekmovala na smučeh, čeprav je nekaj treninga po večnem snegu ledenika Dachstein že opravila, pač pa na tekaških rolkah, nadomestku smuči za cesto. Šprinti na izpada-, nje v Munchenskem olimpijskem parku s povabljenimi reprezentancami iz 10 držav, so se pred 8.000 gledalci (ni pomota) končali z zmago Andreje Mali. Prehitela je (milo rečeno) ugledno družbo svetovnega smučarskega teka in biatlona. Druga je bila Ushi DisI - naj nemška biatlonka, tretja Martinsenova - naj norveška specialistka za kratke proge, četrta Albreht - Švicarka z uvrstitvami med deset v SP, peta Havrančikova -naj Slovakinja... Reportažo bomo videli na Euro-sportu.
Le malo, zelo malo športnicam in športnikom pripada naslov svetovni prvak ali uspe zmagali na uglednem tekmovanju. Vida in Andreja sta to dosegli z voljo, trudom, odrekanji in brez pravih sponzorjev, brez velikih denarjev.
METOD MOČNIK
11. svetovno prvenstvo
raketnih modelarjev za mladince In člane
Od 9. do 13. septembra bo na tekmovalnem poligonu na mengeškem polju (poleg agrokombinata Emona) potekalo 11. svetovno prvenstvo raketnih modelarjev za mladince in člane. Posebej vabijo na ogled spektakularne kategorije letečih maket pravih raket v petek, 13. septembra, od 10. do 17. ure.
Kamniški nogometaši na Madžarskem
m?
VETERINARSTVO TRSTENJAK
KLINIKA ZA MALE ŽIVALI TESOVNIKOVA 27a, LJUBLJANA (JEZICA)
NAROČILA PO TELEFONU:
372-967
vsak delovni dan od a do 20. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure.
RADOVAN ZAJC, dr. vet med. mag. I. TRSTENJAK, dr. vet med.
Zavod za izobraževanje odraslih CONTI-NUA, DOMŽALE,
vpisuje
v nadaljevalne programe za pridobitev izobrazbe
- strojni tehnik
- ekonomski tehnik
- trgovinski (živilski) poslovodja
Začetek šolanja je 16. septembra, informacije dobite po telefonu 061773-592 med 15. in 19. uro vsak dan.
Na povabilo Rudnika kalcita je NK Kamnik v začetku julija nastopil na nogometnem turnirju v madžarskem mestu Szegedu. Turnir je organiziral Kalcitov madžarski partner. Na njem naj bi poleg madžarske in slovenske ekipe sodelovala še romunska, a je le-ta udeležbo odpovedala. Namesto njih je nastopila še ena madžarska ekipa iz Sarbogarda.
Kamničani so se najprej srečali z Sarbogardom in ga premagali z 1:0. Edini gol je dosegel Vugrinec iz prostega strela. V drugi tekmi z gostiteljsko ekipo Szeac pa so morali priznati njihovo premoč. Tekma se je končala z 2:1 za domačine. Kamničani so edini gol dosegli v drugem polčasu, ko so bili presenetljivo boljši od nasprotnikov, kljub temu, da so igrali z rezervnimi igralci. Gol je dosegel Sušnik, kateremu je to bil prvi gol v dresu Kamničanov.
Velja omeniti, da so bili nasprotniki v polnem pripravljalnem obdobju, saj se pri njih začne prven-
stvo že v začetku avgusta. Klub, ki je v preteklem prvenstvu zavzel 10. mesto v 3. madžarski ligi, ima v predstoječi sezoni za cilj uvrstitev v 2. ligo. Igralci so skoraj sami profesionalci ah' študentje. Klub je v privatni lasti, za zmago pa prejmejo igralci od 2.000 do 20.000 forintov, odvisno od nasprotnika.
Szeged je po velikosti 5. madžarsko mesto s prek 200.000 prebivalci, oddaljen le 15 km od meje z ZRJ blizu Subotice. Na poti tja so si Kamničani ogledali nekaj znamenitosti v prelepi Budimpešti in se ob vračanju namočili še v razburkanem rjavem Blatnem jezeru.
Čeprav je bilo potovanje dolgo (prek 1.508 km) in utrudljivo, bo kamniškim nogometašem ostalo v prijetnem spominu, zlasti zaradi izredne gostoljubnosti madžarskih gostiteljev. Nogometaši se tudi lepo zahvaljujejo Rudniku kalcita, da jim je omogočil sodelovanje na turnirju, na katerem so predstavljali Slovenija
Si-VI
4. septembra 19%
DOMA IN PO SVETU - KRONIKA
Kamniški OBČAN
Kamničanke uspešne na evropskem tekmovanju ekip prve pomoči
Bili smo enajsti! Res, preden se je naša ekipa prve pomoči (lansko leto je kamniška ekipa osvojila prvo mesto na državnem tekmovanju) odpravila na evropsko prvenstvo v nuđenju prve pomoči na Madžarsko v Eger, ni razmišljala o tako dobri uvrstitvi. Na pripravah so nam državni spremljevalci iz Ljubljane dejali, da se bomo v najboljšem primeru uvrstile na dvajseto mesto. Ob tej napovedi smo vendarle želele izboljšat dosedanje uspehe slovenskih ekip, kar je pomenilo, da bi se morale uvrstiti okoli dvaindvajsetega mesta. Vendar se je zasukalo mnogo bolje. Povzpele smo se na 11. mesto, kar je za mlado kamniško in pretežno skavtsko ekipo izreden uspeh. Ta uspeh je doseglo šest deklet: voditeljica ekipe Erika Klemene, Mojca Pavič, Judita Le-tnar, Mojca Omrzu, Saša Štraj-har in Špela Sušnik. Doseči tak uspeh na evropskem prvenstvu ni nekaj samoumevnega. Mnogi so nam pomagali in vsem se še enkrat zahvaljujemo. Prvo zahvalo namenjamo našim učiteljem prve pomoči, ki so nas vztrajno in stro-
kovno usposabljali: dr. Aleksandru Dopliharju in gospe Jožici Lužar. Zahvaljujemo se gospe Mariji Zagore in g. Vladu Šer-belju, ki sta poskrbela za organizacijo vaj in potovanja in seveda vsem drugim, ki so nam pomagali pri pripravah na to tekmovanje. Na tekmovanju ne bi šlo tako dobro brez podpore spremljevalcev iz Kamnika. Ti so nas med tekmovanjem spodbujali in z dobro voljo, vlivali nove moči za preizkušnje. Čeprav med tekmovanjem z nami niso smeli govoriti, so bili ves čas z nami dr. Aleksander Doplihar, Jožica in Dušan Lužar in vedno nasmejani šofer Franci Letnar. Vsem se zahvaljuje celotna tekmovalna ekipa, ki je ponosno predstavljala ne le barve slovenske zastave, ampak tudi kamniške.
Prireditev se je začela že 18. julija, ko smo se ekipe morale prijaviti na zbirnem mestu pred športno dvorano v Egru.
Naslednji dan, 19. julij, je bil namenjen ogledu mesta Eger in uradnemu začetku s predstavitvijo ekip.
Baročno mesto Eger je sim-
Oskrboranje ponesrečencev ob prevrnjenem poročnem vozu. Foto: Metka Ulčar
bol upora Madžarov proti sovražniku, Turkom. Leži v severovzhodnem delu Madžarske, 200 km je oddaljen od Budimpešte. Zelo znamenit je mestni grad z mogočnim obzidjem. Podzemni rovi gradu so preoblikovani v muzej. Stara in bogata knjižnica hrani med drugim Mozartovo pismo sestri. Nad večnadstropnimi lesenimi policami je lepo poslikan obokan strop. Poslikava zelo plastično predstavlja sinodo.
Ta dan smo si ogledali še cerkvico ob minoritskem samostanu in zelo mogočno baziliko s številnimi stebri in pisano barvanimi okni. V mesto privabijo turiste tudi termalni vrelci, ki jih izkoriščajo že od turških časov. Popoldan se je začela otvoritvena slovesnost. Parada ekip seje zaključila v športni dvorani.
V soboto zjutraj smo tako na prvo postajo zaradi nekoliko poznega prihoda morale kar teči in smo zaradi hitenja pozabile natakniti rokavice. To je pomenilo nekaj minus točk zaradi slabše zaščite reševalca, vendar pa smo vse poškodbe dobro oskrbele. Zelo pomemben je bil pristop reševalca in v nadaljevanju oskrbovanja pogovor. Na tej postaji so manekeni simulirali nesrečo zidarjev pri delu. Prvemu je v oči prišlo apno, drugi si je zlomil petnice in si prebodel roko v nadlahtnici, tretji pa si je prebil glavo in zlomil nogo. Vseh poškodb, ki smo jih oskrbele, je preveč, da bi vse naštela, zanimive pa so bile situacije, v katerih je prišlo do poškodb. Na vsaki preizkušnji je v reševanju sodelovalo pet reševalcev, za oskrbo pa smo imeli 10 minut časa. Na drugi postaji smo oskrbele ponesrečence hude prometne nesreče, na tretji se je prevrnil poročni voz in smo morale oskrbeti vinjene svate. Na četrti je skupino otrok popadel pes, med njimi so bili nekateri po-grizeni, drugi samo prestrašeni
in zato skriti. Tu se je izkazalo, kako pomembno je spraševanje in pogovor ob dogodku, saj smo šele tako odkrile, da ena od poškodovancev manjka in smo jo zatem poiskale in oskrbele. Peta nesreča se je pripetila v vrtcu, ob toboganu. Ob oskrbovanju otrok se je nekoliko kasneje zapletla še vzgojiteljica, ki je zaskrbljena pritekla na igrišče in si ob nerodnem koraku zvila gleženj. Na tej postaji smo se izvrstno odrezale in dobile poleg vseh možnih točk še pohvalo glavnega sodnika. Na šesti in sedmi postaji smo prikazale oživljanje najprej na otroških, nato pa še na odra-, slih lutkah. Na osmi preizkušnji smo morale poskrbeti za mlade, ki so se omamljali, ena med njimi je bila pijana in se je pri tem porezala z razbito steklenico, nek fant si je vbrizgal preveliko dozo mamila in po nekaj trenutkih padel v nezavest - kar groza me je sprele-tela, ko sem pomislila, da bi bila v resnični situaciji - in sem ga preostalih devet minut, kolikor časa je še trajal prikaz oskrbovanja, klicala k zavesti. Na deveti postaji se je skupina kolesarjev zapletla, popraskala, nekdo izmed njih si je izpahnil ramo. Na zadnji postaji pa so manekeni zaigrali preplah zaradi močnih pokov oziroma strelov. Večino udeležencev te situacije smo uspeli umiriti in oskrbeti, razen ene od mater, ki je tekala od enega poškodovanca do drugega, jih vlekla za roke in s tem delala nered, dokler je niso močno prijeli in ji onemogočili gibanje.
Vsaka poškodba, ki sem jo tam oskrbela, se mi je močno vtisnila v spomin. Prepričana sem, da mi bo ta izkušnja, če bo potrebno oskrbovati ponesrečence v resničnem življenju, v vzpodbudo pri reševanju.
Zvečer smo, ob predstavitvi madžarskih športnikov in njihovih spretnosti s kolebnico, dočakali razglasitev rezultatov. Naš rezultat je bil tako zelo dober, da smo prehitele 16 ekip iz različnih evropskih držav. Prvo mesto so dosegli Irci, 2. mesto Avstrijci in 3. mesto Italijani.
ŠPELA SUŠNIK
Kronika
Tudi to se je zgodilo letošnje poletje
Vinjenost in izsiljevanje prednosti
1.7. V Podgorju na Korenovi poti se je pripetila prometna nesreča. Voznik osebnega avtomobila Š.
A. , ki je vozil po Korenovi poti, je v križišču z lokalno cesto izsilil prednost vozniku S. I., ki je pripeljal iz smeri Most. Prišlo je do trčenja. Poleg tega je zaradi prekratke varnostne razdalje v enega izmed udeležencev trčil še tujec H. M. V nesreči je k sreči nastala le materialna škoda. Postopek pa je takoj prevzel sodnik za prekrške.
3.7. Policisti so bili obveščeni, da je v vasi Gozd prišlo do pretepa, v katerem so nekoga zabodli z nožem. Na kraj dogajanja so pohiteli reševalno vozilo z zdravnikom, policijska patrulja in kriminalisti PP. Slednji so ugotovili, da je dejanje utemeljeno osumljena
B. C., ki je s kuhinjskim nožem zabodla svojega prijatelja v zgornji del prsnega koša. Motiv je domnevno ljubosumje.
V semaforiziranem križišču v Šmarci se je zgodila prometna nesreča. Voznik osebnega avtomobila iz Maribora, ki je vozil iz smeri Mengša proti Kamniku, v križišču ni upošteval svetlobne signalizacije. Na znak rdeče luči ni ustavil, ampak je zapeljal v križišče. V istem trenutku je iz dupliške smeri pripeljala voznica Domžalčanka in prišlo je do trčenja, v katerem ni bil sicer nihče poškodovan, nastala pa je precejšnja materialna škoda. 8. 7. PP je prejela obvestilo, da se je v naselju Vrhpolje pripetila prometna nesreča in da voznik - povzročitelj ni počakal na kraju. Ugotovljeno je bilo, da je Tuhinjec v Vrhpolju zapeljal na nasprotni vozni pas, v tistem trenutku pa je iz smeri Tuhinjske doline pripeljal voznik osebnega avtomobila, ki se je poskušal izogniti trčenju. Vozili sta se oplazili, povzročitelj pa je trčil še
v neko parkirano vozilo, nakar se je odpeljal naprej. Policisti so ga kmalu izsledili in zoper njega sledi prijava.
23. 7. V Črni je prišlo do pogina rib, in sicer je pri betoniranju podpornega zidu prišlo do izlitja cementa v potok. Do pogina rib je prišlo v dolžini okoli 500 metrov.
25. 7. Na kamniški obvoznici pri odcepu za Volčji potok se je okoli osme ure zvečer pripetila prometna nesreča s telesnimi poškodbami. T. G. iz Mengša je s svojim osebnim avtomobilom nepravilno prehiteval pred njim vozeči avtomobil, s katerim je voznik zapeljal levo v smeri Volčjega potoka. Ker je povzročitelj T. G. kazal očitne znake vinjenosti, so ga policisti izključili iz prometa in bodo zoper njega podali predlog zaradi kršitev. V nesreči sta bili dve osebi poškodovani. 28. 7. Kako nesrečno se lahko konča občudovanje rib, pove tudi naslednji dogodek, ko je občan B. R. z mostu na Cankarjevi ulici opazoval ribe v Nevljici. Pri tem se je nekoliko nagnil; ko pa je opazil, da se pod mostom igrajo tudi neki otroci, se je še bolj nagnil preko ograje. Nenadoma je izgubil ravnotežje in štrbunknil v strugo na kamenje. Občana so odpeljali v Klinični center na slikanje glave.
Tega dne se je v podjetju Titan pripetila delovna nezgoda. Na brusilnem stroju se je odlomil večji kos brusilne plošče, ki je priletel v predel prsi in trebuha R. A. Hudo poškodovanega so odpeljali v Klinični center. 3. 8. V gozdu v Zgornjem Motniku se je med sečnjo dreves pripetila nesreča. Smreka je namreč padla na Z. V. iz Zasavja, zaradi Česar je dobil hude poškodbe prsnega koša. Omenjeni je na kraju umrl.
Istega dne se je ob četrti uri popoldne v Podhruški pripetila
huda prometa nesreča zaradi napačne smeri vožnje. Poškodovane so bile štiri osebe. 6. 8. Tega dne so našli dva mrtveca. Opoldne so iz podjetja KIK sporočili, da njihovega delavca B. F. že teden dni ni v službo. Policisti so se odpravili do njegovega domovanja in tam ob pomoči gasilcev GD Kamnik prišli v notranjost stanovanja. Najdeno truplo B. F.-ja je pregledal zdravnik, ki je odredil obdukcijo. Le-ta bo potrdila vzrok smrti, ki pa domnevno ni nasilne narave. Kasneje so na cesti Kamnik-Čr-nivec našli še mrtvega N. M. iz Ljubljane, starega 60 let. Zdravnica je ugotovila, da je mrtev že nekaj ur. Po vsej verjetnosti je umrl zaradi infarkta, medtem ko je pešačil.
8. 8. Z Groharjeve ulice je neznana ženska sporočila, da sta se sprla soseda. Občan B. R. je izzival A. R.-ja.Ta je med izzivanjem prvega odrinil, vendar ga je B. R. udaril. Slednji je nato stekel v stanovanje in se kmalu zatem pojavil s kuhinjskim nožem. Z njim je lovil A. R.-ja po Groharjevi ulici. Policisti so mu zasegli nož in zoper njega podali kazensko ovadbo.
Obrtnik zaprl dolžnika
Nek kamniški obrtnik je v svojem stanovanju sprejel dolžnika B. G. iz Ljubljane, ki mu ni hotel plačati storitve. Obrtnik ga je zaklenil v svojo pisarno in od njega zahteval plačilo. Policisti bodo zoper obrtnika podali ovadbo zaradi protipravnega odvzema prostosti.
11.8. Ob poldeseti uri zvečer se je na kamniški obvoznici pri Pero-vem pripetila prometna nesreča zaradi izsiljevanja prednosti voznika V. B. iz Tuhinja. V nesreči je nastala materialna škoda za tri četrt milijona tolarjev, poškodb pa ni bilo. Udeleženec nesreče iz Kamnika, ki je kazal znake alko-
holiziranosti, je bil preizkušen z alkotestom in ta je pokazal 2,37 g/kg alkohola v krvi. Zoper njega sledi predlog sodniku za prekrške.
13.8. Lastnik avtobusov V. M. je prijavil na PP, da so mu ponoči neznani storilci razbili tri okenska stekla na avtobusu, ki je bil sicer parkiran v bližini teniških igrišč na Maistrovi ulici. Škode je za 300.000 tolarjev; storilce še iščejo.
14. 8. Opoldne so gasilci sporočili, da gredo gasit požar na Breg pri Komendi. Policisti so odšli na kraj dogajanja ter ugotovili, da je do požara na gospodarskem poslopju prišlo zaradi pregretja dotrajanega dimnika. V požaru je zgorelo ostrešje in seno. Nastala je materialna škoda za poldrugi milijon tolarjev.
V popoldanskih urah je po Maistrovi ulici vozil Z. F. iz Ljubljane.
V križišču zaradi neprilagojene hitrosti ni mogel zaviti na levo ne desno, zato je čelno trčil v SKB banko. Tam je trčil v bankomat. Ker so slednjega nekaj dni popravljali, občani nekaj časa niso mogli dvigati denarja.
Razgrajači in kljukasti križi na Grabnu
18. 8. Na Medvedovi ulici v Kamniku je skupina osmih mlajših fantov in deklet praznovalo rojstni dan. Pri tem so metali steklenice na zelenico ob ulici, vpili, razgrajali ter motili nočni mir in počitek. Prav tako so na stene bližnjih zgradb risali grafite v obliki kljukastih križev. Policisti bodo zoper njih napisali predlog sodniku za prekrške zaradi kršitve javnega reda in miru ter kazensko ovadbo zaradi poškodovanja fasad.
23. 8. Ob peti uri popoldne je bila PP obveščena, da je skupina mlajših moških v trgovini v Srednji vasi izvršila tatvino kartona-ste škatle s cigaretami. Policisti so med odhodom proti kraju dejanja v naselju Potok ustavili vozilo, s katerim so se prevažali štirje
V juliju in avgustu so se poročili:
- RAK AR Anton, elektrotehnik iz Šmarce in
CERAR Bernarda, profesor glasbe iz Preserij pri Radomljah
- TERBOVŠEK Simon, strugar iz Kamnika in VOGRIN Marija, učiteljica iz Kamnika
- KERZNAR Elvis, sam. podjetnik iz Podgorja in HOČEVAR Urška, gostinski tehnik iz Vrhpolja pri Kamniku
- ŽELEZNIK Rafael, kmet iz Češnjic v Tuhinju in TRDIN Sabina, delavka iz Gabrja pod Limbarsko goro
- MAČEK Dušan, pletilec iz Kamnika in POTRATO Meta, učiteljica iz Kamnika
- ŠUŠTAR Bogdan, delavec iz Potoka in SUŠNIK Majda, kemijski tehnik iz Studenca
- KLEMENČIČ Dušan, kmet iz Suhadol in KOČAR Bernardka, ekonomski tehnik iz Laniš
V juliju in avgustu so umrli:
- KOLAR Albin, upokojenec iz Kamnika, Kovinarska cesta 31, star 66 let
- POVŠNAR Frančiška, upokojenka iz Gore pri Komendi 16/a, stara
88 let
- FLERIN Elizabeta, gospodinja iz Vrhpolja pri Kamniku 266, stara 77 let
- KRIŽNIK Jožef, km. upokojenec iz Zg. Motnika 14, star 93 let
- KAVČIČ Angela, druž. upokojenka iz Kamnika, Bakovniška 9, stara 85 let
- KODRA Jožefa, os. upokojenka iz Kamnika, Kovinarska c. 33, stara 90 let
- GRABNAR Janez, upokojenec iz Motnika 11, star 73 let
- STRAŽAR Alojzij, upokojenec iz Podgorja 23, star 78 let
- HOMAR Alojzij, kmet iz Kamnika, Perovo 18, star 59 let
- VIDIC Janez, upokojenec iz Podgorja 117, star 87 let
- MUŠIČ Terezija, druž. upokojenka iz Podgora 128, stara 86 let
- MANDELJC Katarina, upokojenka iz Kamnika,Tomšičeva 5, stara 76 let
- DUPELICZ Stephan, upokojenec iz Essna, Nemčija, začasno bivajoč v Zg. Stranjah št. 7, star 86 let
- KOLAR Viktor, upokojenec iz Spodnjih Palovč 22, star 88 let
- OCEPEK Marija, upokojenka iz Kamnika, Medvedova 36, stara 90 let
- ZUPAN Viktor, šofer iz Jesenovega 37, star 54 let
- PODBREGAR Angela, upokojenka iz Podbrega 2, stara 70 let -ŽITNIK Ivanka, fizioterapevtka iz Kamnika, Šolska ul. 3, stara 44 let
- BURJA Franc, delavec iz Kamnika, Ljubljanska cesta 17, star 54 let
- NUSSDORFER Milan, inšpektor upravnih poslov iz Ljubljane, Reboljeva 1, star 60 let
- KOŽUH Alojzija, druž. upokojenka iz Polhovega Gradca 50, stara
89 let
- MATJAŠIČ Janez, doktor znanosti in umetnosti, zoolog, akademik v pokoju iz Kamnika, Šutna 12, star 75 let
- KUHAR Frančiška, km. upokojenka iz Bele peči št. 5, stara 79 let
- ISTENIČ Anica, učiteljica v pokoju iz Kamnika, Župančičeva 2, stara 71 let
- ZARNIK Jožef, upokojenec iz Suhadol 61, star 90 let
- TREBIŽAN Vida, upokojenka iz Kamnika, Ljubljanska cesta 3/B, stara 64 let
- ZOBAVNIK Breda, delavka iz Oševka 3/C, stara 30 let
- ŠKUFCA Matija, upokojenec iz Maribora, Smetanova ul. 86, star 83 let
- CEVKA Ana, gospodinja iz Križa 77, stara 76 let
- GOLOB Štefanija, upokojenka izTunjic 36, stara 69 let
- LAVRIČ Peter, km. upokojenec iz Podgorja 26, star 87 let
- BURJA Justi, kemijski tehnik iz Oševka 13/A, stara 42 let
- GOTAR Alojzija, upokojenka iz Kamnika, Kovinarska cesta 29, stara 70 let
fantje, doma iz Kranja. Ugotovljeno je bilo, da so odvzeli skupaj 40 zavojev, od tega nekaj v Braslovčah. Zaradi suma, da voznik vozi pod vplivom mamil, je bil odrejen preizkus, ki pa ga je voznik odločno odklonil. Policisti so cigarete zasegli in vrnili odško-dovancem, zoper Kranjčane pa sledi ovadba na tožilstvo. Istega dne zvečer so bili policisti obveščeni, da nek občan iz okolice Kamnika spolno zlorablja 14-letno dekle. Na kraju je
bilo ugotovljeno, da jo omenjeni zlorablja že od njenega enajstega leta starosti. Zaradi opisanih dejanj so policisti skupaj s kriminalisti osumljenemu odvzeli prostost, ga pridržali ter izročili preiskovalnemu sodniku. Policisti so v mesecu avgustu odpeljali pet tujcev (štiri državljane ZRJ in eno Ukrajinko) na mejni prehod Hodoš, ker so v R Sloveniji živeli dlje, kot jim je bilo dovoljeno.
(piki)
Glavni trg 23 - pri Občini
EDINI PRAVI SERVIS
vabi dosedanje in
nove člane k vpisu
in podaljšanju članstva.
Najdete nas na Glavnem trgu 23 - pri Občini - ali po tel.: 817-058
KO ŽEPNINA NI DOV0U.
Raziskovalni tabor kamniških osnovnih šol Velika planina 1996
ZAHVALA
Zahvaljujem se vsem, ki so nam pomagali, da smo lahko izvedli raziskovalni tabor. Glavni delež je prispevala OBČINA KAMNIK. Denarni prispevek sta darovala tudi CALCIT Stahovica in SKB banka iz Kamnika. KIK iz Šmarce je otrokom prispevala pelerine, KOČNA iz Kamnika pisarniški material, SVILANIT iz Kamnika majice in kapice, MEDI-COPHARMACIA iz Ljubljane rokavice iz lateksa, TIC iz Kamnika knjige o Veliki planini, S A-NOLABOR iz Ljubljane prvo pomoč, CATV Impulz pa je s ka-
mero spremljala delo na terenu, pripravili pa bodo celoten posnetek dogajanja na raziskovalnem taboru.
Še posebej se zhvaljujem trem gostom, ki so nas v času raziskovalnega tabora obiskali na planini in popestrili vsebino našega dela. Rudi Ocepek, biolog, je s seboj prinesel polha, paličnjake in ameriškega goža. Jože Les, planšar, nam je oblečen v pravo planšar-sko obleko pripovedoval o življenju in običajih na planini. Janez Vrenjak Stegn, bajtar, pa nas je s svojo »plunko« in orgiicami ter
z zanimivimi šalami spravljal v smeh.
Zahvaljujem se tudi upravnici Domžalskega doma, Metki Sušnik, ki je skrbela, da smo se dobro počutili v domu, Petru Rošu, plan-šarju, ki nam je pomagal pri raziskovanju Preskarjeve koče in pri izdelavi masla, Rezki Mali, ki nam je pokazala, kako se izdelujejo in potiskajo trniči, snemalcu CATV Impulz, Andreju, ki je z nami preživel kar dva snemalna dneva.
Mnenje in vtisi učencev, mladih raziskovalcev
Zadnji dan tabora so učenci zapisali svoje vtise in mnenja o ra-
* PAPIRNICA, VIDEOTEKA, SERVIS FOTOKOPIRISUl STROJEV FOTOKOPUUVCA
PresČrj&cPjsliechova W5, 61235 Radomlje. 9061/727-457, 728-018
NOVO V PAPIRNICI IN FOTOKOPIRNIH LIPA V PRESERJAH
FOTOKOPIRANJE NAČRTOV VSEH FORMATOV NA BEL NAVADEN PAPIR TUDI ZLAGANJE IN OBREZOVANJE ZELO HITRO IN KVALITETNO lm3 168,00 SIT
OBIŠČITE NAS IN SE SAMI PREPRIČAJTE
NAHAJAMO SE V POSLOVNIH PROSTORIH TOVARNE LIP RADOMLJE
•L? 727-457,728-018
ziskovalnem taboru, o takem načinu dela - v naravi (nekaj povzetkov):
»Po pravici povedano, mislil sem, da bo pri fiziki bolj dolgčas. Sem prav prijetno presenečen. Ni mi bilo dolgčas, zabaval sem se, bla je tudi žurka.«
»Nisem si mislila, da bo ta tabor takšno doživetje. Moja pričakovanja so bila zelo majhna, vendar danes, ko sem tukaj zadnji dan, lahko rečem, da sem navdušena nad vsem, kar se je tu zgodilo. Spoznala sem veliko zanimivih stvari, spoznala sem prijatelje, s katerimi smo preživeli veliko lepih trenutkov, skratka imela sem se »fajn«. Celotna organizacija mi je bila všeč, najbolj pa sem bila navdušena nad večeri, ki smo jih preživeli skupaj. Všeč mi je bilo, da smo jih preživeli ob dobri glasbi kitare in petja. Danes, ko odhajamo, mi je kar nekoliko žal, da ne bomo ostali še nekaj dni. Slovo bo težko. Rada bi samo še dodala, da sem si takrat, ko ste nas vi hvalili, to je bilo vsak dan, želela, da bi lahko tudi jaz pohvalila vas, za ves trud, ki ste ga vložili. Zelo mi je všeč, da sem lahko rešila tole anketo.«
Najlepši so mi bili večeri ob kitari in skupnem petju. Z veseljem sem tudi spoznaval Veliko planino s fizikalnega vidika. Zelo všeč pa mi je bilo, da smo imeli z učitelji prijateljske odnose.«
»Zelo sem vesela, da sem bila tudi jaz izbranka in doživela pouk, raziskovanje v naravi. Občutja so prekrasna. Rada imam naravo in življenje v njej. Prve dneve ni nihče vedel, katere rože rastejo po Veliki planini. Danes poznam skoraj vse. Naučila sem se pripravljati mešanico čajev, krem in kopeli. Joj, bilo je čudovito.«
»Mislim, da je izkušnja, ki sem si- jo pridobila v preteklem tednu, zelo pomemben mejnik v mojem življenju. Doživela sem veliko lepega in uživala sem v družbi mentorjev in učencev. Zelo so mi bili všeč skupni večeri. Najlepša hvala!« .
RAFKO LAH
altera
Hribar & ŠteblaJ, d.n.o., Kamnik 1240 KAMNIK, Kettejeva 23
PODJETJE ZA IZOBRAŽEVANJE IN INTELEKTUALNE STORITVE
V šolskem letu 1996/97 razpisujemo jezikovne tečaje za mladino In odrasle:
• nemščina - začetni in nadaljevalni
• angleščina - začetni in nadaljevalni ter konverzacija za učence višjih razredov z Američanko
• Italijanščina - začetni
• latinščina - začetni (predvsem za učence 7. in 8. razreda)
Prijave: do 15. septembra / tel. 831-117 (popoldne).
Plačilo na 4 obroke, popusti!
Tečaji bodo na osnovni šoli Frana Albrehta v Kamniku.
Za podjetja pripravimo tečaje ob koncu delovnega časa na sedežu podjetja in program prilagodimo potrebam.
»LABOD« čistilnica in pralnica, d.o.o.
Ljubljana, Poljanski nasip 4-6 SPREJEMALIŠČE ANDIČ
Bakovnik (poleg LB)
Kamnik, Rudniška 1, tel. 811-589
OBVEŠČAMO VAS, DA BO NAŠE SPREJEMALIŠČE ZA KEMIČNO ČIŠČENJE IN PRANJE PO NOVEM ODPRTO
- OB DELAVNIKIH od 9. do 12 ure In od 15. do 18. ure in
- OB SOBOTAH od 8 do TL ure.
KOT VAM JE VERJETNO ZNANO,
- čistimo vse vrste tekstilnih izdelkov po sodobnih ekoloških postopkih čiščenja. V osnovno ceno storitev je vključena bakteriocidna zaščita, lahka nega itd. Zahtevate pa lahko tudi posebno vodoodbojno in zaščitno impregnacijo 3M (50% povečana osnovna cena).
- peremo vse vrste perila, zavese (tudi lamelne), šotore ipd.
- čistimo in barvamo usnjena oblačila (čistimo tudi krzno)
- čistimo preproge in druge vrste talnih oblog, avtoprevleke itd.
SE PRIPOROČAMO!
LADA G£>
PRODAJA VOZIL
AVTO DETR d.o.o.
ZORMAN MENGEŠ Slovenska c. 66
KOMPLETNO SERVISIRANJE POPRAVILA KARAMBOLIRANIH VOZIL PRODAJA REZERVNIH DELOV
TUDI STARO ZA NOVO!
tal. prodaja 737 313, tel. servis: 737 041 fajt 737 313
GOGA, s.p.
Perkova 13, Kamnik tei./fax: 061 811-358
PRIKLOP, TOČNA NASTAVITEV IN VZDRŽEVANJE OLJNIH GORILCEV
MONTAŽA AVTOMATSKIH KRMILNIH NAPRAV ZA REGULACIJO OGREVANJA
TOVARNA OBUTVE PEKO, d.d, TRŽIČ
Za svojo prodajalno iščemo primeren poslovni prostor v ožjem poslovnem delu Kamnika v izmeri cca 80 m2.
Pisne ponudbe pošljite na naslov:
PEKO, d.d., Ste Marie aux Mineš 5, 4290 Tržič.
Za pojasnila lahko pokličete (064) 53-260, int. 602.
- ANGLEŠČINA
- NEMŠČINA
- ITALIJANŠČINA
TEČAJI TUJIH JEZIKOV
INFORMACIJE 723-089, 9.-13. In 16.-19.
Ljubljanska 110, Domžale
STEKLARSTVO
DOMŽALE
Delovni čas: pon., tor., čet. in pet. od 7h do 15h sreda od 7h do 17h
Telefon: 715-717 in 713-821
nadaljevalni osvežitvtiaj
DOS, WINDOWS
VVORD, EXCEL
popusti za manjše skupine
pokličite 061/815-451 od 15, do 17/ure
Kamnik, Usnjarska 9, tel. 817-203
AKCIJA!!
- barvni TV - 20% popusta na gotovino, 14% popusta na 5 čekov, 2% popusta na kredit v 10 obrokih
Za vse druge izdelke 10% gotovinski popust. Prodaja na 5 čekov s 5% popustom ali na kredit na 10 enakih obrokov brez obresti.
Na zalogi celoten program Gorenja
Brezplačna dostava.
Obiščite nas vsak dan od 9. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 13. ure
AGROPROMET CERKLJE
Ul. 4. okt 10, Cerklje
tel.: (064) 421-283, (064) 421-294
Odprto od 7. do 18. ure, ob sobotah od 7. do 12. ure
UGODNA PONUDBA:
- žitarice (koruza, oves, ječmen, pšenica, sojine tropine, sončnične tropine, krmilne moke)
- vse vrste krmil za purane, piščance, nesnice-kokoši, prašiče, govedo
- semena vrtnin In poljščin
- sprejemamo naročila za kokoši pred nesnostjo
- ugodna prodaja moke TIP 500 (54 SIT/kg) in sladkorja (110 SIT/kg)
- umetna gnojila
Cene za krmila so tovarniške.
VSA ŽITA ZMEL JEMO IN MEŠAMO PO VAŠI ŽELJI.
kH^Sad^BMi m^M wEm,. mJf w!
Zgornji
na olje In plin
Na zalogi kombinirani bojl&rjf,
4. septembra 1996
ZAHVALE - OGLASI
Kamniški OBČAN
kOčna
ZA MOŠKE: ZA OTROKE:
ZA ŽENSKE:
PE MODNA HIŠA (Medvedova la, tel. 831-404)
UGODNA PONUDBA:
flanela srajce že od 1400 SIT dalje
* jeans za šolarje
* trenirke vseh velikosti nove bluze in krila
celotna ponudba programa FRUIT OF THE LOOM!
»£• -f' -„'. *_f» -f. .f1. u j« «r. «f> .r. «r« «f# -f. «/» 4if. j». .f* .r. «f» .% •*» «».
»J« »J.  »Ji »J» »J. »J»  »J. »/»  rji rji rji iji rji rji rji rji ifi rji rji rji rji iji
PE KNJIGARNA (Ljubljanska ib, tel. 815-295)
UČBENIKI ZVEZKI
pisala, ravnila, barvice
TORBE, NAHRBTNIKI COPATI
in vse ostale šolske potrebščine za vašega ŠOLARJA!
• »f«  «*•  *lr  «f»   »1»  «7»   - *- af» «f. aJU .f.   .f.  .f.  «J. »f«
«J> »J> «J» »J* «J» »Ju *J» rjr rjr rjr rjr rjr rjr rjr rjr rjr  rjr rjr rjr rjr rjr rji
PE SADNA DREVESNICA (Ekslerjeva 6, tel. 813-352)
Tudi letos vam po 20. septembru omogočamo nakup ozimnice:
* jabolka * čebula, česen
* krompir * ozimnica ETA
"j" •X* 'i' *t* *!' "t'' "i" 't.' *sE* *&" "t* 'J-      *£* *X* *$• «J* '1' */" *f* «1* •*•»
«J» »J» »jpl •}» »J» »J"  »X* *J* %* »j5 rji rji rji rji rji rji iji rji rji rji
V času prireditve DNEVI NARODNIH NOŠ bodo naše prodajalne TIP-TOP, DROGERIJA, METKA, MODNA HIŠA in NOVA MODA odprte:
* v petek, 6. 9., od 7. do 20. ure
* v soboto, 7. 9., od 7. do 20. ure tudi PE DISKONT
* v nedeljo, 8. 9., od 8. do 12. ure
■f« •!* «J« rl* »T« • f * rim rim rim »f* rim mir «f» »f« rim rim »T. rim rim rim rim rim rjr rjr  »J«  »J- rjr rjr rjr rjr  »*•  »J.   *J. rjr rji rjr rjr rji rji rji rji rji rji rji
Dežurstvo: v mesecu septembru in oktobru bosta ob sobotah od 7. do 19. ure in ob nedeljah od 7. do 11 ure dežurna MARKET METKA (831-424) in MARKET SMARCA (816-087).
AV SERVIS RTV in TRGOVINA KONCILIA
Vrhpolje 41, Kamnik (v gasilskem domu) tel.:831-383
Odprto od 9. do 12. in od 15. do 18. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure.
I NAJCENEJŠA ! PASJA
POPOLNA HRANA
Kje?
v trgovini BREZA Godič,
TEL 825-128
10 KO = 1550,00
Npr. nem. ovčar 35 Jcg«* DNEVNI OBROK 310 g -+48S1T
- VZORCI BREZPLAČNI
V Kamniku nudimo po ugodni ceni nakup različnih stanovanj in poslovnih prostorov za mirno dejavnost. VseIjivol5.11.1996. SKG, d. d. Kamnik, tel.: 811-067
PEUGEOT
nssmx«
Servis - prodaja
Rova 3/a, Radomlje tei. prodaja: 727-798
servis: 727-010 tac 727-319
Kompleten program Peugeot
Vozila iz programa Peugeot si lahko ogledate, preizkusite in seveda tudi kupite pri Rodexu Radomlje.
................
TRGOVINA S SPECIALNO AVTOELEKTRO OPREMO TER DODATNO OPREMO AVTOMOBILOV 06 KAMNIŠKI OBVOZNICI
UVkV EL iUH-lA
•«"t
trgovina: Perovo 26, KAMNIK, tel./faks: 812-888
akumulatorji ATSA po ugodnih cenah
akumulatorji TOPLA po tovarniških cenah z dveletno garancijo,
pooblaščeni servis
VESNA akumulatorji - tovorni program od 110 Ah do 180 Ah svetila SATURNUS
avtokozmetika SONAX, STP, JOHNSON, PAULINA, ARMORRALL
motoma Olja CASTROL, VALVOLINE, ELF, AGIP, PROTON
svečko: CHAMPION, BOSCH
Oljni filtri: DONIT, CHAMPION, FIAMM
hladilna tekočina - antifriz, vitrex
avtoprevleke in avtotepihi TUDI PO MERI ZA VSE VRSTE VOZIL dodatna oprema
protivlomna zaščita vašega vozila: GT ALARM, IMMOBILISER - naprava proti kraji vašega avtomobila • avtoradii In avtozvočniki za vsak žep: BLAUPUNKT, PIONEER, MTC
Odprto od a do 19. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure.
Vsem strankam se te vnaprej zahvaljujemo za obisk v naši trgovini.
uiunununiiju
111 i 11 i 11 i i
1 1 I I I M M I
jfbliri
^Mih d.o.o.
d.o.o.
Trg svobode 6, Kamnik
(v prostorih AMD Kamnik)
Tel.: 81 13 42, 81 71 34, 81 71 44
- TELEFONSKI APARATI
- TELEFONSKE HIŠNE CENTRALE
- TELEFAXI
- SIGNALNE VARNOSTNE NAPRAVE
Delovni čas: vsak dan, razen sobote, od 8. do 12. in od 14. do 17. ure.
Se priporočamo!
Pri Korobaču smo odprli pizzerijo.
Vabljeni!
Ste
CHEMO - KEMOSTIK
TRGOVINA »NEVA«
Kamnik, Perovo 27 (ob obvoznici), teL 812-873
Ugodno: - Izdelki Belinka: Belton (0.9 1) 719 SIT, Belton (4 1) 2636 SU, Beltop (0,91) 985 SIT, Beltop (41) 3.835 SIT, Belles (0,9 1) 635 srr
- izdelki Zlatorog: Weisser Riese (3,6 kg) 749 SIT, Silan mehčalec 239 SIT/1 in 679 SIT/4 1
- lamelni parket
- sandolin lak za parket
NOVO: ugodna prodaja plastičnih posod vseh vrst, kozarcev« Pridite in se prepričajte!
CEMENTNINARSTVO AVBELJ
Spodnje Loke 8, Lukovica tel.: 0609-624-215
Izdelujemo:
- vse vrste betonskih blokov
- vogalnike
- tlakovce
- strešno opeko v različnih barvah
Možnost dostave na dom.
Asfaltiramo in tlakujemo dvorišča, ceste in parkirišča.
Opravljamo zidarska dela celotnih objektov in adaptacije.
S. BOR, d.o.o., Kamnik
tel.: 813-870, Rastoder
ZAHVALA
V 91. letu življenja nas je zapustila naša teta
MINKA OCEPEK
iz Kamnika
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje in sveče, nam pa izrazili sožalje. Še posebno se zahvaljujemo osebju Doma upokojencev Kamnik za vso pozornost v času njenega bivanja v domu. Hvala tudi g. župniku za opravljen pogrebni obred in predstavniku Društva upokojencev za poslovilne besede.
Žalujoči: nečakinja Jana in nečak Borut z družinama
Kamnik, avgust 1996
ZAHVALA
V 90. letu nas je zapustil dragi oče, brat, stari oče, pradedek in stric
JOŽE ZARNIK
iz Suhadol
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in sodelavcem podjetja Titan in Eta za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in za maše ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Iskrena zahvala velja tudi gospodu župniku za lepo opravljen obred, vsem zdravnikom za pomoč, pevcem za ganljivo petje in DU Komenda za zadnji pozdrav.
Žalujoči: hčerka Tončka ter sinovi Edo, Albin in Ciril z družinami
Suhadole, Mlaka, Munchen, avgust 1996
Jct/£t %i/L64*r*4x6r
Kamnik, Fužine 6, tel.: 832-994
- 30% RAZPRODAJA TKANIN IN POZAMENTARIJE
zaradi zamenjave prodajnega programa.
Odprto: 9.00-12.00 in 15.30-19.00 sobota 8.00-12.00
MALI OGLASI: Uspešno instruiram matematiko za osnovne in srednje Sole, dolgoletne izkušnje, ugodno. Tel.: 061-152 14 70 od 8. do 14., Tina. Motor Tomos, lepo ohranjen, prodam. Tel.: 817-096.
Instruiram matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike. Tel.: 738-662.
Starost, osamljenost in bolezen so stanja, v katerih vsak človek rabi pomoč.
Pokličite: NEGA BOLNIKA tel. 813-604.
Nudimo vam nego, oskrbo in varstvo bolnikov, starostnikov in invalidnih oseb na vašem domu. Odpravljamo tudi bolečine v nogah in hrbtenici ter izvajamo pedikuro.
V Kamniku prodamo zazidljivo parcelo.
SKG, d. d. Kamnik, tel.: 811-067
VLOŽITE CERTIFIKAT! Nagrade: kavni mlinček, parni likalnik, multipraktik, možnost kredita. Tel.: (062) 836-904.
CVETLIČARNA FREZIJA
na Bakovniku. tel. 813-559
NUDIMO VAM:
poročne in avto šopke darilne šopke aranžiranje daril aranžmaje vseh vrst
vence velika izbira lončnic rezano cvetje dekoracija poslovnih prostorov
Brezplačna dostava v okolici Kamnika Odprto od ?h do 19\ ob sobotah od 7h do I3" Se priporočamo.
Vse, o vse je bilo zaman zaprtje moj hram, ugasnil je dan, ves svet pred mano je zaprt sel sem s tabo, tiha smrt.
ZAHVALA
Ob prerani izgubi moža, očeta, sina, brata, strica, nečaka in svaka
BORISA BAVČARJA ml.
dipl. oec.
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, malčkom in vzgojiteljicama Cvetki in Angelci iz WZ Anton Medved- - Bakovnik, balinarjem iz Duplice, šahistom iz Domžal nekdanjim in sedanjim sodelavcem SO Kamnik, sodelavcem RUJP Kamnik in RUJP Ljubljana, IS SO Kamnik 1. 86-90, sošolcem gimnazije, družinam Marinič, Osenar, Prosen Mihu in Viki, za številno spremstvo v zadnji dom, za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Hvala govorniku g. Oražmu za besede slovesa, pevcem in izvajalcu Tišine. Posebna zahvala vsem, ki ste mu v zadnjih mesecih življenja vlivali voljo in pogum ter mu pomagali, dr. Pfajfar-Križničevi, dr. Zihrlovi ter prijateljem Milanu Mariniću, Ivu Pireu, Lucianu Simšiču, Ivu Rojcu in Maksu Lavrincu Še enkrat iskrena hvala vsem.
Žalujoči vsi njegovi
Avgust 1996
HH
Usoda ni dala, da bi si izrekli slovo. Toda, draga mami, ostala bos v naSih srcih vedno z nami.
ZAHVALA
Ob prezgodnji smrti naše žene, mamice, hčerke in sestre
BREDE ZOBAVNIK
iz Oševka 3c pri Kamniku
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sovaščanom, sodelavcem Svilanita in Stola, GRS Kamnik, dr. Pfajfar-Križničevi in ga. Mušičevi za vso pomoć v težkih trenutkih, za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče, za sv. maše, denarno pomoč in številno spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala g. župniku in patru Rafku za opravljen pogrebni obred, cerkvenim pevcem in pevskemu zboru Lira ter g. Valentinčiču za besede slovesa.
Žalujoči: mož Bojan, hčerka Tina, sin Luka, starša Jure in Dragica, brat Jure in drugo sorodstvo
Avgust 1996
ZAHVALA
V 89. letu starosti je končal zemeljsko pot in odšel k Bogu naš ata, mož in stari ata
VIKTOR KOLAR
iz Palovč
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za pomoč in razumevanje v težkih trenutkih. Hvala g župniku za opravljen pogrebni obred in pevcem za lepo zapete pesmi. Zahvala dr. Bredi Kokalj-Limbek za njen trud v času njegove bolezni. Zahvaljujemo se vsem, ki ste našemu atu podarili cvetje, sveče, za svete maše in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Bog povrni vsem.
Vsi njegovi
Julij 1996
Glej, zemlja sije vzela, kar je njeno, a kar ni njeno nam ne more vzeti, in to, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti.
ZAHVALA
V 91. letu starosti na^je zapustila naša draga mama
JOŽEFA KODRA
iz Kamnika
Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam izrekli sožalje in nam stali ob strani, darovali cvetje in sveče ter za številno spremstvo na
njeni zadnji poti. Posebej hvala g. župniku za opravljen pogrebni obred, g. Merčunu za besede slovesa in g. Krtu za izvajano Tišino.
Hvala osebju Doma upokojencev Kamnik za nego in skrb v času njenega bivanja v domu.
Žalujoči: hčerka Sonja z družino in drugo sorodstvo
Kamnik, julij 1996
ZAHVALA
V 87. letu življenja je za vedno odšel naš ata, ded, praded, tast in stric
JANEZ VIDIC
/.iiinrov Ivan iz Podgorja 117
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti na podgorsko pokopališče, vsem, ki sle mu darovali cvetje in sveče, vsem, ki ste nam izrekli ustno ali pisno sožalje. Zahvala govorcu g. Jagodicu, izvajalcu Tišine, citrarju g. Plahutniku. ki je pogrebnemu obredu z zvoki citer dodal poseben pečat. Zahvala pevcem in župniku za opravljen obred. Zahvala tudi dr. Hrovatinovi pri lajšanju trpljenja našega ata, posebej pa se zahvaljujemo gospe Micki Sluga za njeno nesebično pomoč v najtežjih trenutkih njegovega življenja. Hvala praporščaku DU Kamnik in predstavnikom Kegljaškega kluba Kamnik. Hvala vsem, ki ste sočustvovali z nami.
Vsi njegovi
Podgorje, Ljubljana, Domžale, Augsburg, julij 1996
Ljubil si zemljo, ljubil družino in dom, a v lihem poletnem jutru odšel si v večni dom.
ZAHVALA
Nenadoma nas je zapustil naš dragi oče, ata, pradedek, brat in stric
LOJZE STRAŽAR
iz Podgorja
Iskrena hvala sorodnikom, prijateljem, znancem, podjetju Stol in Zvezi borcev Kamnik za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala g. Merčunu za besede slovesa, g. župniku za opravljen pogrebni obred in pevcem Lire.
Vsi njegovi
Julij 1996
i............jl
Rožice so ovenele, Omahnile drobcene roke, Klonilo mlado je srce, Umrle sanje so za vse...
ZAHVALA
Kruta usoda je hotela, da je za vedno zaprl očke naš ljubi sin, bratec, vnuk, pravnuk, nečak in bratranec
ROK MOŠNIK
1. 3.1989-12. 8.1996
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem iz Titana in vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, darovali cvetje, sveče in denar, nam izrekli sožalje in besede tolažbe. Zahvala dr. Bernotovi, zdravnikom in sestram iz KC Ljubljana za požrtvovalno pomoč pri njegovem zdravljenju. Še posebej iskrena hvala sosedom, ki ste tako lepo okrasili mrliško vežico in nam tudi drugače pomagali, g župniku Kališniku za lepo opravljen pogreb, pevcem za občuteno zapete pesmi, govornici za ganljive besede preranega slovesa in vsem, ki ste pospremili našega Roka na njegovi poslednji poti.
Žalujoči: mamica Jana, očka Marko, bratec Bojan in drugi sorodniki
Mali hrib, avgust 1996
V življenju vedno sk romno si živela, zato pri Bogu bogato plačilo bos prejela.
ZAHVALA
Po težki bolezni je tiho odšla od nas naša draga mama, tašča, sestra in teta
m m
m W m
ŠTEFKA GOLOB
iz Tunjic
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrekli sožalje, ji podarili toliko lepega cvetja, sveč, darovali za sv. maše in jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala tudi patronažni sestri Jani Prezelj, tunjiškim gasilcem, Janezovim sodelavcem za denarno pomoč, cerkvenim pevcem, pevcem Tunjiškega okteta in gospodu župniku za lepo opravljen obred.
Vsi njeni
Tunjice, Duplica, Kokra, avgust 1996
In jaz živim Se v ljubljenih osebah in predmetih, kakor živeli oni so z menoj v minulih letih; saj veS, čeprav izniči vse, kar nas na zemljo veže, do src globin in do ljubezni tvoja moč ne seže.
(Ada Skerl)
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega
ALOJZIJA HOIMARJA
iz Perovega pri Kamniku
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na zadnjo pot, za izrečeno ustno in pisno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in svete maše. Iskrena hvala sosedom in vsem, ki ste nam na kakršenkoli način pomagali in nam stali ob strani. Hvala prijateljem iz Pevskega društva Lira, Planinskemu društvu Kamnik, Krajevni skupnosti Novi trg, govornikom za besede slovesa in g. župniku za opravljen pogrebni obred.
Vsi njegovi
Julij 1996
O, saj ni smrti, ni smrti! Samo padaš, samo padaS, padaš, padaš,
v prepad neskončne modrine.
(S. Kosovel)
ZAHVALA
Zadnjič je sijalo sonce 24. 7. 96, ko smo te komaj šestnajstletnega položili v prerani grob. Tako rad bi še živel
in užival mladost, a te je kruta nesreča iztrgala od nas, ki smo te imeli tako radi, naš ljubi
MITJA BURNIK
dijak SŠRM Kamnik
Ob njegovi prerani smrti se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga v tolikšnem številu pospremili na prezgodnjo zadnjo pot, vsem, ki ste bili z nami, za ustna in pisna sožalja, podarjene sveče in cvetje, s katerim smo prekrili našega ljubega Mitja Hvala sorodnikom, prijateljem, sosedom, sošolcem, dijakom in učiteljem SŠRM in OŠ Moste, kolektivom Dnevnik dd, Kamnik, Filc Mengeš, Emona Merkur dd, Emona Vodmat, Kamnik, Vojkova, ETI Izlake, Svit Kamnik in CIM-u. Hvala vsem, ki ste si na kraju nesreče prizadevali ohraniti življenje našega Mitja, posebno se dr. Logarjevi in sestrični Slavici. Hvala dekanu Nikolaju Pavlicu in kaplanu Jožetu Tomšiču za opravljen pogrebni obred ter pevcem za lepo petje. Posebna zahvala pa je namenjena skavtom za besede tolažbe in zapeto pesem slovesa.
Vsi njegovi
4. septembra 1996
Kamniški OBČAN
NAPREDEK
V blagovnici Vele - vse za jesen
• ženska, moška, otroška konfekcija in perilo • obutev
• posteljnina
• športna oblačila • bogato založen gospodinjski oddelek - vse kar rabimo za vlaganje
• in še in še
Na 8.000 m2 imamo lepo izbiro domačega in uvoženega blaga po vaših željah. Ob blagovnici vas čaka veliko parkirišče.
Blagovnica je odprta vsak delovni dan od 8. do 19.30 in ob sobotah od 7.30 do 13. ure
Veliki nakupi v Napredkovem živilskem diskontu
v Zg. Jaršah pri Domžalah!
Ob cesti Kamnik-Domžale pri tovarni Induplati imamo velik živilski diskont - 3.500 m2 površine - 7.000 različnih vrst blaga po diskontnih cenah.
Veliko parkirišče.
Diskont je odprt od 8. do 12. in 14.30 do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure.
Vaši nakupi v Napredkovih trgovinah bodo izpolnili vaša pričakovanja!
Napredek, dobro ime med trgovci!
Trgovina JAMB Sutna 17, Kamnik tel.: 832-959 (bivša Utokova trgovina)
Zlatarna
Dragulj
Glavni trg 7 Kamnik tel.: 817-035
V naši trgovini Jamb na Šutni 17 smo v nadstropju obogatili ponudbo moških in ženskih oblatil blagovnih znamk Mura Design, Leona, Carniolus, Carier, Labod s kompletnim programom pletenin priznanega slovenskega proizvajalca
Rašica.
* * *
V zlatarni Dragulj pa Imamo pestro ponudbo zlatega In srebrnega nakita ter ročnih ur.
* * *
- možnost plačila na 5 obrokov brez obresti
- plačilo s karticami
AHAČIČ SERVIS TRGOVINA
Domžale, Prešernova 1/a, tel. 722-107
gorenje
AKCIJSKA PRODAJA
ZA GOTOVINSKO PLAČILO!
• pralni stroji od 47.900 SIT naprej
• sušilec perila 39.778 SIT
• zamrzovalna omara (300 I)      74.250 SIT
• hladilnik dvovratni HKS 310     76.357 SIT
• hladilnik dvovratni HZS 311      55.620 SIT
• hladilnik dvovratni 27.21 51.000 SIT
Ugodno: barvni TV Gorenje, kuhinjska korita, nape...
Možnost nakupa na 5 čekov brez obresti. Na zalogi celoten program Gorenje!
Odprto od 9. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. PRAVI NASLOV ZA NAKUP APARATOV GORENJE!
NEDOKONČAN PERON NA BAKOVNIKU ■ Kot kaže, bo za 60 metrov podaljšani peron ob železniški postaji na Bakovniku moral še nekaj časa počakati v »gramozni izvedbi«. Župan Smolnikar je namreč Ivanu Tokmadžiču, načelniku kamniške postaje na njegovo pobudo med drugim odgovoril, da za izgradnjo tega perona s potrebno javno razsvetljavo v letošnjem občinskem proračunu m predvidenega nobenega denarja.
OBNOVA MALOG RAJSKEGA OBZIDJA - V teh dneh delavci končujejo urejanje severovzhodnega dela obzidja na Malem gradu. Čaka pa jih še zelo zahteven del pod samo kapelico, upajmo, da bo tudi ta del urejen pred letošnjo zimo. Nato nas opozarjajo tudi bralci v svojih pismih. (foto. F. S.)
Trgovina
Odprto: 9.-19. ure sobota: 8.-13. ure
Moste vm Komenda tel.: 841-524
*******
V  ČASU   DNEV0V  NARODNIH NOŠ VAM  V  NAŠI   PRODAJALNI NUDIMO 10 % POPUSTI
:.^-,^■■l-•■.l.lL-•-•-:
•'"ftSSo KANV^
Vabimo vas v našo prodajalno na Usnjarski 1 v Kamniku (tel.: 817-404)
Dnevno sveže meso, drobovina in mesni izdelki so narejeni po izvirnih domačih receptih iz mesa živine slovenskih rejcev.
Pričakujemo vas vsak dan od 7. do 19. ure, ob sobotah pa od 7. do 12. ure.
MIKAVNO IN DOBRO!