Iz vest j e
c. kr. II. državne gimnazije
v Ljubljani o šolskem letu 1911./12.
Na svetlo dal ravnatelj
Anton Štritof.
Vsebina:
1.) Slovarček h Qu. Horati Flacci carmina selecta (po Huemerjevi izdaji). Priredil dr. Jos. Pipenbaclier.
2 ) Šolska poročila. Sestavil ravnatelj.
V	Ljubljani, dne 6. julija 1912.
Založila, c. Icr. XI. dižavaa g-im n. a zija.
Natisnila Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg.
Wt'-'
Iz vest j e
kr. II. državne gimnazije
v Ljubljani o šolskem letu 1911./12.
Na svetlo dal ravnatelj
Anton Štritof.
Vsebi na:
1.) Slovarček h Qu. Horati Flacci carmina selecta (po Huemerjevi izdaji).
Priredil dr. Josip Pipenbacher.
2.) Šolska poročila. Sestavil ravnatelj.
V	Ljubljani, dne 6. julija 1912.
Založila c. Izr. XI. državna grimnazija.
Natisnila Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg.
Slovarček
h
Qu. Horati Flacci carmina selecta (po Huemerjevi izdaji).
Priredil dr. Jos. Pipenbacher.
Kv. Horacij Flak (Qu. Horütius Flaccus) se je rodil 8. decembra 1. 65. pr. Kr. v Venuziji. Njegov oče — osvobojenec — se je preselil v Rim, kjer je dal svojega sina dobro vzgojiti. Filozofično in retorično izobrazbo si je pridobil v Atenah. Kot 23leten mladenič se je udeležil pod Brutom bitke pri Filipih (1. 42.), kjer si je rešil življenje z begom. Vrnivši se v Rim, je postal tajnik pri državnem davčnem uradu. Poleg svojega poklica se je pridno bavil s književnostjo in pesništvom. Kmalu se je sam predstavil javnosti kot pesnik. Njegovi pesniški proizvodi so vzbudili pozornost takratnih veljavnih literatov. Ti so seznanili Horacija z Mecenatom, ki je rad podpiral s svojimi velikimi sredstvi pomoči potrebne književnike in pesnike ter bil središče literarnega življenja rimskega. Horaciju je podaril celo posestvo v Sabinskih gorah. Končno mu je še ogladil pot k Oktavijanu Avgustu, ki je Horacija — nekdanjega republikanca — vzprejel v krog svojih izvoljencev ter občeval z njim prijateljski.
Horacij je umrl 27. septembra 1. 8. pr. Kr., par tednov za Mecenatom, in je bil pokopan na Eskvilinu poleg svojega velikega dobrotnika in prijatelja.
Horacij je eden izmed prvih učiteljev življenske modrosti. Njegove poezije so neizčrpna zakladnica vsega, kar jo lepo in resnično, pa tudi praktično in za življenje potrebno; Horacijeve pesmi so najzanesljivejši vade-mecum za vsakogar, kdor hoče biti srečen. Popolne sreče sicer ni, kajti
Ovk čottv, San g ndvx ävijQ eödai/iovei (Evrip.).
Tega mnenja jo tudi Horacij, izražajoč isto misel v jjregnantnem stavku: Nihil est ab omni parte beatum.
Toda vsaj na najvišjo stopnjo smrtnikom dosežne sreče pride, kdor hodi skozi življenje po srednji poti, pomneč:
Auream quisquis mediocritätem Diligit, tutus caret obsoleti Sordibus tecti, caret invidenda Sobrius aula.
Nil admirari prope res est una
Solaque, quae possit facere et servare beatum.
II. drž. g.	1
A. Carmina.
Liber primus.
1.	Mecenatu.
(Človeška stremljenja.)
1 C. Cilnius Maecenäs (-ütis) G. Cil-nij Mecenat, Oktavijanov svetovalec in plemenit podpornik književnikov in pesnikov; potomec etruških kraljev (cf. 1. III. 29, 1) atavus, t praded, prednik; a. reges kraljevski predniki e-ditus (e-dö 3.) 3. — nätus rojen;
potomec praesidium, 1 zaščita decus, oris dika; dulce d. dika in ponos sunt, qm = nönnülli curriculum, l dirjalni voz (dirčnik);
dirjališče; tekma col-ligö 3. zbrati; (pulverem) (vz)-vrtinČiti, vzkolobariti, vzdigovati Olympiern 3. olimpiški (v Olimpiji v Elidi so se praznovale znano olimpiške igre) iuvat me veseli me meta, ae cilj
fervidus 3. žareč, razbeljen 5 evTtd (rem) 1. ogibati se, izogniti se rota, ae kolo
palma, ae palmova vejica; olj kova mladika riöbilis, e (= nöbilitäns) časten terrae često = orbis terrarum e-vehd 3. (navzgor) pripeljati, povzdigniti mobilis, e premičen, omahljiv turba, ae tropa, druhal, ljudstvo Quirites, tirni K vi riti, rimsko ljudstvo
certö 1. tekmovati
tergeminus 3. trojen; t. h. = kvestura, pretura in konzulat tollö 3. (honoribu.? abl. instr.) povzdigniti (k častem) con-dö 3. skriti, spraviti horreum, t žitnica 10 Lgbicus 3. libiški, v Libiji verrd 3. pometati, pomesti ürea, ae (üreö) suh kraj; gumno, gumnišče patrius 3. očetov, domač, svojih očetov
Jindö 3. cepiti, razklati; agrum kopati
sarculus (-um), J motika Attalicus 3. atalski (pergamski kralj Atal III. je zapustil 1. 133. Rimljanom svoje kraljestvo in veliko premoženje) condiciö, Tmis pogoj; ponudba, blago
di-moveo 2. razmakniti, ločiti (od polja)
trabs, is bruno; hrbtica, ladja Cyprius 3. ciprski; otok Ciper je dajal mnogo dobrega lesa za ladje
Myrtöus 3. mirtski; M. morje okoli otoka Mirta pri Evbeji seco I. sekati; mare rezati morske valove, ploviti po morju 15 /udor 1. (z dat.) boriti se Jtuetus, Us val, pl. valovje Icarins 3. ikarski A/ricus, i Afrik (južnovzhodni veter, široko) ötium, i mir
ratis, is plav, brod, ladja re-ßciö 3. popraviti
quatiö 3., quassl, quassum stresti;
(nävem) poškodovati in-docilis, e neuk, ki se ne more navaditi pauperies, ei = paupertas poculum, t časa
(vinurn) Massicum masiško vino, masik (z Masiško gore na meji Lacije in Kampanije)
20 solidus (solum) ves (delu posvečen) demo 3. odvzeti, odkrhniti, prikrajšati; riön sperm demere rad prikrajšam arbutus, t jagodičnica, planika stratus 3. položen, ležeč (membra acc. graec.); nune stratus ad bodisi, da se zlekne k lenis, e nežen, lalmožuboreč caput, itis glava, vir castra, onim, življenje v taboru, vojaško življenje lituus, i kriva palica avgurjev;
(zakrivljeni) rog (konjenikov) sonitus, lis glas, zvok per-misceö 2. zmešati; pas. združiti se
tuba, ae (ravna) tromba (pešcev) 25 de-testor 1. prokleti; detestatus (pas.!)
maneö 2. ostati; prenočiti, prenočevati Iuppiter = caelum (divum) frigidus .'i. mrzel, hladen catulus, 7 mladič; (mlad) pes cerva, ae košuta ter es, etis spleten aper, apri veper jvlaga, ae mreža
hedera, ae bršljan, bršljanov venec 30 tnisceo 2. (z)družiti gelidus 3. mrzel, hladen nemus, oris gaj, log
leviš, e lahek, lahkonog Satyrus, t Satir (gozdni človek s kozlovskimi rogovi in kozjimi nogami, spremljevalec Bakha) chorus, l kor, kolo, rajanje se-cerno 3. (populö) ločim (daleč proč od hrupa ljudi), odmikam (hrupu ljudstva) tibia, ae pišČal(ka) co-hibeö 2. skupaj držati, zadr-ž(ev)ati, kratiti Euterpe, es (Muza) Evterpa Polyhymnia, ae (Muza) Polihimnija Lesböus 3. lesbiški re-fugiö 3. tukaj: braniti (obotavljati) se
barbitus, i {ßdqßno^) barbit, lira; tendere b. strune barbita napeti, ubirati
35 quod si če torej, če pa lyricus 3. liriški vätes, is prorok, pesnik tn-serö 3. uvrstiti, prište(va)ti sublimis, e visok ferio 4. zadeti, dotikati se vertex, icis teme (bom z glavo zadeval ob visoki strop neba)
2.	Avgustu, rešitelju države.
1 dirus 3. grozen, strašen grandö, inis toča rubens, entis rdeč, žareč, ognjen iaculor 1. metati, zadeti arx, arcis grič, holm (= collis)
5 termit, ne ... je napolnil s strahom, da se morda zopet vrne gravis, e težek, grozen novus 3. nečuven, nezaslišan mönstrum, 1 čudo, pošast Proteus, i Protej (morski bog, ki zna izpreminjati svojo obliko)
1*
pecns, oris drobnica, živina, čreda vlso 3. obiskati ulmus, i brest 10 super-iaciö 3. (ieci, iectum \iadum]) vreči nad (črez) kaj; pas. izstopiti, razliti se pavidus 3. boječ, plah damma, ae damjek, jelen flavus 3. plav, rumen, žolt Tiberis it Tibera se drvi re-ton/ueö 2. (nazaj) obrniti, — potisniti, — odvrniti Etruscus 3. etruski, tirenski violenter besno, šiloma, s silo 15 de-iciö 3. dol vreči, zrušiti
monumentum, i spomenik (= kraljevi grad Nume P.)
Vesta, ae (boginja) Vesta llia, ae Ilija, Enejeva hči = Reja Silvija; rodivši Romula in Rema, je bila vržena v Tibero in je postala žena Anijeva, boga reko Tibere) nimius 3. (pre)silen iactö 1. metati; se i. ponašati se, zvati se, izdajati se ul tor, oris maščevalec, osvetnik vagus 3. nestalen, črez breg (obrežje) lubor 3. valiti se, teči love ndn probante (= I. invltd) uxörius 3. ženi vdan 20 Amnis, is rečni bog gravis, e ljut
vitium, i greh, grešno življenje, zločin
rfrrus 3. redek, zredčen, maloštevilen
25 voco 1. aliquem rebus (dat.) poklicati koga (da se zavzame za razmere) razmeram na pomoč mo 3. rušiti se, pogibati preče j'atigö 7. omehčati z molitvijo
minus audio carmina ne slušam njihovih svetih (obrednih) pesmi (ne dam nič na pesmi) partes, ium naloga, uloga expiö 1. poravnati, zadostiti za, izbrisati
30 candens, entis svetlobel, svetel um er us, J rama amiciö 4. odeti, obdati, zakriti augur, uris prorolc, avgur Erycina (dea) Kri cinka (Eryx [Erik], rtič na zapadni strani Sicilije s svetiščem boginje Afrodite) = Venera ridens, entis smehljajoč se, mil Cupldö, inis Lelj (= Eros, Afroditin sin)
35 neglegö 3. zanemariti, zavreči re-spiciö 3. zopet (milostno) ozirati se
auctor, oris začetnik (rodu), praoče, praded satiö 1. prenasititi ludus, t (vojna) igra clamor, oris (bojni) krik, klic leviš, e (Aijtog, Aeiog) gladek, bleščeč Marsus 3. marški; Marži, ljudstvo v Laciji, so bili zelo dobri vojaki 40 vultus, Us pogled
figura, ae oblika, podoba Ules, itis krilat
almus (alo 3.) osrečujoč, blag Maia, ae Maja
patior 3. (tukaj z nom. c. inf.) dopuščati 45 serus 3. (šele) pozno
Quirinus — Mars; pozneje = /i‘o-mulus
inter-sum, -esse bi(va)ti mod in-~iquus (aequus) 3. neraven; nevoljen; razjarjen öcior (o'jxvg), ius komp. prehiter
aura, ac dih, veter tollö 3. vzdigniti, vzeti, odnesti triumphus, i slavje, zmaga 50 potim amo dlet rajše se zoveni princeps, ipis prvak, cesar Medi = Pcrsae equitö 1. jahati
in-ultus 3. nekaznjen, brez osvete
3.	Človeška smelost. Vergiliju na pot v Atene.
1 sie te ... regat kakor gotovo želim, da te vodi divus 3. božanski; diva, ac boginja (= Venera, zaščitnica mornarjev) lUcidus 3. svetel, sveteč pater, tris oče; bog ob-stringT) 3. zvezati, zapreti läpyx, i/gos Ijapig, severnozahodni veter
5 čredo 3. verjeti; zaupati, poveriti debed 2. dolgovati fines, ium ozemlje, tla red-dö 3. oddati, vrniti dimidium, i pol(ovica) robur, oris hrasto vina (meto n.=ščit) aes, aeris med (meton. = oklep) 10 f ragilis, e slab(oten) trux, ucis divji, besen com-mittö 3. zaupati, poveriti, izročiti
praeceps, ipitis ki se nenadoma vzdigne, viharen, divji de-certd 1. boriti se (za zmago) aquilö, önis severni veter, sever (burja)
tristis, e žalosten, otožen; zlokoben, zlovešč, nevaren Hi/ades ("Tu(h:g) Hijade, (dežujoče) ozvezdje, ki se prikaže 7. maja; takrat rado dežuje
rabies, ei besnost Notas, i južni veter, jug 15 arbiter, tri razsodnik; gospodar, vladar
Hadria, ac, m. (viharno) Jadransko morje
(seu) — seu bodisi da — ali pa pono 3. (fretum) pomiriti fretum, l morska ožina; morje, val gradus, üs korak; podoba, način mdnstrum, l morska pošast turbidus 3. razburkan, nemiren 20 infamis, e zloglasen
scopulus, l kleč, skalina, peč(ina) Acroceraunia, -drum Akroceravnija, rtič na epirski obali nasproti Brundizija, zloglasen zaradi brodolomov nequlquam zaman, zastonj ab-scindö 3. odtrgati, razdvojiti dis-sociubilis, e razdružen, nezdru-žen, negostoljuben non tangendus 3. nepristopen trän-siliö 4. pluti preko vadum, l preliv, plitvina 25 audäx, äcis drzen, smel
vetitum nefas prepovedan greh IUpetus, t Ijapet, Prometejev in Epimetejev oče genus, eris rod, potomec aetherius 3. nebeški domns, üs dom, palača 30 sub-dUcö 3. ukrasti macies, el sušica
in-eumbo 3. (v)leči (-žem) se, prihrumeti cohors, ortis kohorta, četa se-moveö 2. odstraniti, zelo oddaljiti
tardus 3. počasen; pozen, kesan necessitas, Utis potreba, sila, nuja letum, i pogin, smrt
cor-ripiö 3. pograbiti; pospešiti (korak) experior 4. poskusiti 35 penna, ae krilo, perotnica
per-rumpö 3. prodreti, prekoračiti
Acheron, ontis Aheron, bajna reka mejnica nad- in podzemlja tabor, oris neutrudljivost arduus 3. (pre)težek, (pre)mučen, (pre)strm peto 3. skušati doseči, iskati pono 3. (fulmina) stran položiti, iz rok dejati
4.	Pomlad je spet v deželi; zdjij torej se venčajmo s cvetlicami in uživajmo, kajti dolgost življenja našega je kratka.
1 solvd 3. razvezati; pas. tudi: h kraju iti, pri kraju biti vicis (gen.) menjava; vrstitov, vrnitev
Favövnius (ventus = £icpvQog), l Favonij, južnozahodni veter machina, ac stroj, valjar carina, ae orehova lupina; hrbtica;
ladja, brod stabulum, ~i staja, hlev arcitor, oris ratar canus 3. siv(obel) albicö 1. beliti se prulna, ae mraz, slana 5 Cythereus 3. citer(ej)ski (otok Citera je južno od Lakonije, sedaj Čerigo); V. se je tam rodila iz morske pene chorm, 7 zbor, kolo, raj; ch. ducere rajati
im-mineö 2. biti, stati (nad kom); l. svetiti
Grätiae (Xccgnec,) Gracije, boginje miline decens, entis dičen, zal alternus 3. menjalen; a. pede menjaje nogo; zdaj s to, zdaj z ono nogo (/uatio 3. terram ob tla biti, dotikati so tal gravis, c težek, neroden; strašen, sovražen
Urdens, entis ognjen, ni aren, marljiv officlna, ae delavnica, kovačnica;
of. Uro v kovačnici kovati viridis, e zelen nitidus 3. svetel, veder im-pedio 4. zaviti, ovenčati myrtus, l mirta 10 solfitus 3. osvobojen, prost (snega) umbrosus 3. senčnat Faunus, i Faven, bog pomladi litcus, i gaj
Ugna, ae jagnje, jarčica liaedus, i kozlič(ek) patlidus 3. bled pulsö 1. trkati taberna, ae koča, koliba turris, is palača (s stolpom) Sestius, l Sestij, konzul 1. 23.
15 summa, ac vsota; (vsa) doba, dolgost
incohö 1. začeti; speni gojiti lam že, kmalu
manes, ium Mani, duše pokojnih, ki so (po Epikurju) le bajke; fabulac m. bajni M., bajni svet Manov exilis (exiguus), e reven, pust Plütönius 3. IMutonov simid = sumu tac meo 1. iti, (od)potovati sortior 4. srečkati (regna vini za stoloravnatel j stvo) tälus, l kocka
Lycidäs, ac Licida caleö 2. topel biti; plamteti 20 tepcö 2. goreti
6.	Opravičba. Za junaške pesiui sem preslab (zato pojem le pesmi ljubezni).
1 scribö 3. popisati; opevati (L.) Farins (Ruftis) Varij, epik in tragik, Horacijev prijatelj Maeonius 3. meonski (= lidijski = homerski; Smirna, Homerjevo rojstno mesto, je bila meonska [lidijska]) iiles, itis labud, pesnik quam cumque = quamcumque feröx, öcis divji, hraber 5 Agrippa, ae Agripa, Avgustov zet dicö 3. opevati stomachus, i želodec; jeza cedö 3. ugoditi, ustreči cedcre nescius neustrežljiv, ki se ne zna vdati (želji ustreči) cursus, lis tek, blodnja duplex, icis dvojen; premeten, zvit Ulixei (od Ulixeus) = Ulixis saevus 3. grozen tenuis, e tenek, šibek grandis, e velik(anski), silen pudor, oris sramežljivost
10	imbellis, e nebojevit laus, laudis hvala; vrlina egregius 3. vzvišen culpa, ae krivda; c. ingenii pomanjkanje duševne zmožnosti de-terö 3. oddrgniti, manjšati tunica, ac tunika, spodnja obleka adamantinus 3. jeklen Meriones, is Merijon, trojanski junak Tt/dl des, ae Tidejev sin, Tidejevič (Dijomed)
7. Veseli se življenja, prijatelj!
1 clürus 3. solnčen Rhodos (-us), t (mesto) Rod Mytilene, es Mitilene (mesto na otoku Lesbu)
Ephesus, i Efez (glavno mesto provincije Azije) himaris, e dvomorski insignis, e odličen, slaven Tempe, um (dolina) Tempe v Tesa-
li
5 intäctus 3. deviški, čist perpetuus 3. nepretrgan, neprestan; p. carmine celehrare neprestano peti slavo undique odvsod de-cerpo 3. natrgati, nabrati oliva, ae oljkova vejica prae-pönö 3. (spredaj) položiti;
—	(fronti) ovenčati aptus 3. eqrns konjegojen 10 patiens, entis utrjen, trden, vztrajen Larissa, ae Larisa (glavno mesto Tesalije)
per-cutiö 3. zadeti, ganiti, očarati, navdušiti opimus 3. masten, rodoviten, blagoslovljen
Albunea, ae Albuneja, tiburski Šibila re-sonö 1. odmevati praeceps, eipitis slapovit, deroč Tiburnus, t Tiburn, eden izmed (3) ustanoviteljev Tibura (Tibur, uriš)
Tidus 3. vlažen, rosen, moker mvbilis, e premičen; živ(ahen), poskočen pömärium, l sadovnik, ovočnjak 15 albus 3. bel, jasen de-tergeo 2. pregnati
nubilum, l oblak parturiö 4. prinesti, napraviti perpetud vsikdar, vedno labor, oris nadloga mollis, e mil, sladek Plancus, t Flank, Oktavijanov zaupnik
mer us 3. čist; merum, i (vinu/m) (čisto, ne z vodo zmešano staro) vino, starina fulgeö 2. bliščati signum, i (bojno) znamenje
0 Teuccr, eri Tevcer, Telamonov sin
iz Salamine (pri Atenah) Lt/aeus, i Lijej (Liber — Bacchus = vinum; skrbilom: lvaiog) tempora, um senci pöpuleus 3. topolov vinciö 4. vezati, ovenčati ad-färi nagovoriti
5 qua cunique = quöcumque
auspex, icis prorok (sreče), pokrovitelj
ambiguus 3. dvomen; dvojen tellüs, zemlja, dežela Salamis, inis Salamina na Cipru (tellure nova) iterö 1. (acquor) zopet pluti po
10.	Merkuriju.
1 facundus 3. (fari) zgovoren Atlas, antis Atlant, oče Merkurjeve matere Maje
cultus, Us raba, navada, Sega reems, entis svež; nov, ravno nastal vöx, vocis glas, govor förmö 1. (iz)obraziti, olikati catus 3. premeten, zvit dccorus 3. lep, plemenit mös, moriš šega, uvedba palaestra, ae borilnica, palestra
5 parens, entis oče, iznajditelj callidus 3. zveden, izkušen iocösus 3. šaljiv, smešen condd 3. skriti, spraviti furtum, t tatvina 10 a-moveo 2. odmekniti, umekniti, ukrasti minäx, Ucis grozeč, preteč viduus 3. (di-vid-ö) oropan, brez pharetra, ae tul quin kako ne, (da) celo Atrides, is Atrejevič (Agam. in Menel.) llium (Ilion), 7 Ilij (Troja)
15 Thessalus 3. tesalski (Tesalija je bila domovina Ahilova, Mirmi-donov) ignis, is stražili ogenj intquus 3. sovražen laetus 3. vesel, blažen re-pönö 3. položiti (na svoje mesto), voditi, spraviti virga, ae veja, palica leviš (turba) lahek, brez teže (breztelesna truma duhov) co-erceo 2. brzdati, krotiti, skupaj držati turba, ae krdelo
Imi, drum (= inf eri) spodnji (podzemeljski) bogovi
11.	Dober svet.
1 quaerö 3. iščem, vprašam nefas (est) greh je, ne sme se Leuconoe, es Levkonoa (prorokinja Xevx6g, vov$)
Babylönius 3. babilonski temptö 1. (po)skušati numerus, i številka, računska umetnost ut (pri vzkliku) kako, koliko
5 op-pönö 3. nasproti postaviti; pas. tudi nasproti stati debili to L slabiti
pümex, icis votlič; pl. tudi kleči, skaline
Tyrrhenus 3. tirenski (etruški) sapiö 3. pameten biti liquo 1. čistiti spatium, i doba, trenutek re-secd 1. odrezati, opustiti, izue-biti se, omejiti invidus 3. nevoščljiv, zavisten aetäs, <xtis življenska doba carpö 3. trgati; uživati credulus 3. zaupajoč, zanašajoč se
12.	Avgustu.
1 herös, üis (ifecoc) junak, polbog acer, Ftcris, acre oster, bistroglasen, zvočen
siimö 3. nameravati, začeti celebrd 1. slaviti Clid, Tis Klijo, Muza zgodovine re-cinö 3. odmevati, odjekovati iocösus 3. šaljiv, nagajiv 5 imagö, inis podoba; (vöcis) i. odmev, jek
Helicön, önis Helikon (gora v Beo-tiji, sedež Muz) öra, ae obrežje, najskrajnji del (pokrajine), pokrajina, kraj Pindus, i Pind (gorovje med Epi-rom in Tesali j o) gelidus 3. leden Haemus, i Hem (Balkan) vöcülis e doneč, miloglasen, rado-peven
temere slepo, tje v en dan msequor 3. slediti; ms. sc. sunt Orpheus (eüs), l (acc. graec.: -ea) Orfej
mäternus 3. materin, materni rapidus 3. deroč
mor or 1. tr. zadrž(av)ati, ustavljati
10 lapsus, us tek
hlandus 3. dobrikav, prikupljiv; z inf.: ki je tako sladko pel, da aurltus 3. uhat; poslušen, poslušajoč ji des, is struna
canorus 3. miloglasen, blagozvočen dücö 3. premikati, vleči, za seboj potegniti solitus 3. navaden parens = pater (luppiter)
15 tempero 1. voditi, vladati hdra, ae ura, letni čas generö 1. roditi; pas. tudi postati vigeö 2. živeti
oecupo 1. zasesti, polastiti se 20 audäx, Ucis smel, pogumen sileö 2. tr. zamolčati saevus 3. grozen, strašen, besen belita, ae pošast metuendus 3. strašen 25 Alcldes, is Alcejevič (Heraklej) Leda, ae Leda, mati Helene (cf. I.
3, 2), Kastorja in Polidevka p Ti gnus, i pest; rokoborba ndbilis, e znamenit, odličen sinml = simulac re-fulgeo 2. zasvetiti de-fluö 3. dol teči, pasti agito 1. vznemiriti, razburkati umor, oris tekočina; voda, val 30 con-cidö 3. zgruditi se; poleči se, potihniti pontus, t morje
re-emnbo 3. vleči (poleči) se, umiriti se 35 faseis, is butara šib
letum, 7 konec, (nasilna) smrt
Cato, önis = J\l- Porcius Cato Uti-censis (f 4(>)
M. Aemilius Scaurus se je 1. 102. po bitki pri Veroni (proti Cim-brom) sam usmrtil prodigus 3. razsipen; (animae) dušo (življenje) žrtvujoč L. Acm. Paullus f 2 l(i (po bitki pri Kanah) grätus 3. hvaležen Insignis, e odličen Camena, ae Kamena, Muza (inoton. = carinim)
40 Fabricius, i znani poslanec k Piru incomptus 3. nepočesan, neostrižen M.’ Curius Dcntatus je premagal 1. 275. Tira pri Maleventu Utilis, c (z dat.) koristen; pripraven, vrl
fero, ferrc nesti, nositi, ustvariti M. Furius Camillas je osvobodil 1. 389. Rim Galcev sacva paupertils stroga preprostost, sila tesnih razmer (bornega življenja) avitus 3. podedovan aptus 3•	pripraven; primeren
(= skromen) lar, laris poslopje, hiša fundus, i zemlja, zemljišče 45 aevum, i čas; occultö aevö neopazno
filma, ac (dobri) glas, slava Marcellus, J Marcel, Avgustov sestri č in zet mico 1. bliščati se iTdius 3. julijski; Julijev; /. sidus = komet, ki so je prikazal kmalu po smrti G. J. Cezarja in se jo smatral za utelešeno diktatorjevo dušo tgnis, is ogenj, luč (zvezda)
50 ortus = editus = natus
Saturnus, i Saturen, Jupitrov oče fatum, i usoda (fatis abl.)
Partlu = Pcrsac Latium, t Lacija (= Italija) im-mineö 2. pretiti, žugati ago 3. poditi, pregnati iustus 3. pravičen, resničen triumphus, i = victöria 55 subiectus 3. podvržen; (z dat.) ležeč ob, soseden Oriens, entis Orijent, Jutrovo Ser es, um Seri = Kitajci Indi, o r um Indi aequus 3. dobrohoten, pravičen quatiö 3. tresti, pretresati castus 3. čist, pobožen lucus, i gaj
14.	Ladji-državi.
1 re-ferö {-fcrre) zanesti fluctus, Us pl. valovjo occupö 1. osvojiti mulus 3. gol, brez remigium, i vesla 5 malus, i jambor saucius 3. ranjen Africus I. 1, 15 antenna, ac rajna i/emo 3. ječati fünis, is vrv vix komaj, težko duro 1. tr. prenesti, zmagati carina, ac hrbtica, trup imperiösus 3. zapovedljiv; viharen, silovit
linteus 3. platnen; linteum, t jadro 10 Ponticus 3. pontski; Font jo bil znan zaradi izbornega lesa za ladje ptnus, Us smreka
iactu 1. bahati se, ponašati se pingT) 3. (po)slikati (km s podobami bogov)
15 dcbco 2. dolgovati
lüdibrium, i igra(ča); ... če nočeš postati igrača nuper pred kratkim, nedavno sollicitus 3. vznemirjen; žalosten, otožen taedium, t gnus, jeza inter-fundö 3. vmes vliti; pas. teči, valovati (med) nitens, cntis (svetlo)bel 120 vito 1. izogibati se
Cyclades, um (otoki) Ciklade
15.	Nerejevo prorokovanje.
1 fretum, t val, morje
Idaeus 3. idski (gore Ida pri Troji) hospita, ae gostinska prijateljica ob-ruö 3. zasuti; zvezati, pogrezniti ferus 3. divji, grozen 5 avis ptič; mala a. slabo znamenje re-petö 3. nazaj zahtevati cöniürätus 3. zarotivši se rumpö 3. zlomiti, razdejali, uničiti 10 sudor, oris pot
moveo 2. (fiinus) povzročiti fünus, eris pogreb Dardanus dardanski (Dardan je bil praoče Trojcev) aet/is, idis okle}), egida (z Medu-zino glavo) rabies, ei besnost nequiquam zaman pectö 3. česati caesaries, ei lasje 15 imbellis, c nebojevit cithara, ac citre, kitara divido 3. (carmina) igrati (po kiticah)
thalamus, l spalnica calamus, 7 bilka, trst(ika) spiculum, i puščica Cnösius 3. knoški (mesta Knoza na Kreti; Krečani so bili izborni lokostrelci) strepitus, Tis (bojni) krik, hrum, ropot adulter 3. {alter) drugemu vdan, zapeljiv, zakonolomen 20 col-linö 3. oskruniti, umazati Laertiades, is Laertijan, Laertovič (Odisej)
eontium (cx-eö), i smrt, poguba Pylius 3. pilski (Pylns, mesto v južni Elidi) re-spieio 3. ozirati se, videti Teucer I. 7, 21
Sthenelus, i Stenel, Dijomedov lcolo-vozec 25 sciens, entis vešč
imperitö 1. zapovedovati; (— equls) voditi
auriga, ae voznik, kolovozec Meriones, is Merijon, Idomenejev voznik furo 3. besneti atröx, öcis temnogled, divji Tjjdides I. G, 10
grämen, inis trat(in)a, ledina, paša sublimis, e (I. 1, 36) visok mollis, e mehek; bojazljiv, strahopeten)
anhelitus, lis sopenje, sopihanje tracundus 3. togoten pro-ferö (-ferre) odložiti (diem usodni dan) matrona, ae žena Phryges, um Frigi (Troja je bila v Mali Frigiji)
35 certus 3. gotov, (od usode) določen Pergameus 3. pergamski = trojanski
17.	Prijateljici Tindarhli, ki jo vabi pesnik na kratek obisk.
1 velöx, ocis uren
Lucretilis, is Lukretil, gora blizu Horacij evega posestva Sabina mUtö, 1. zameniti Lycaeus, i Licej, gora v Arkadiji, Favnov (= 1’anov) sedež defcndd (alicui aliquid) 3. braniti (koga pred čini) capella, ae koza usque povsod; vselej, vedno pluvius 3. deževen 5 arbutus, l I. 1, 21
thymum, i (-us, i) materna dušica, mačešica devius 3. odpoten, samoten oleo 2. dišati, smrdeti uxor, oris samica maritus, i samec viridis, e zelen(kast), izpreminjast colubra, ae kača, belouška Märtiälis, e marcijalski, Martu posvečen, zgrabljiv Hacdilia, ae lledilija (neka globel) 10 utcumque bržko, kadar
fistula, ae (pastirska) piščal(ka) Ustka, ae Ustika (reber med Sa-binom in Lukretilom) cubo 1. ležati; nagnjen biti, viseti levis, e I. 2, 38 per-sonö 1. odmevati cordt est mihi aliquid na srcu mi je kaj, brigam se za kaj 15 ad plenum v izobilju
honor, oris čast; okras, dar eornU, Us rog obilnosti (izobilja) re-dücö 3. nazaj peljati; reductus 3. oddaljen
Camcula, ae (ranis) Kanikula, mlada psica, pasje ozvezdje; pasji dnevi
aestus, üs vročina, pekočina fides 1. 12, 11
Teius 3. tejski (Tej, na jonsko-lidijski obali, Auakreontovo rojstno mesto) laborö 1. trpeti; — in Trnu v enega zaljubljen biti 20 vitrcus 3. steklen; varljiv, zapeljiv
innocens, entis nedolžen, mil Lesbius 3. lesbišlci (Lesb, otok v Egejskem morju; \vinum\ Les-bium lesbijec) dücö 3. (vinum) vleči, srkati; (poc.) prazniti
Semeleius, i Semelejec (Semelin sin Dijoniz)
Thyöneus, i Tijonej (Tijonin = Se-melin sin) cön-fundö 3. zliti; proelium c.
spreti se, udariti se protervus 3. drzen, silovit, nasilen sti-spiciö 3. občudovati; osumiti Cyrus, t Cir (ime mladeniča)
25 male dispUr (aris) v nesrečo (v zlo) neenak (slabejši) in-eontinens, entis nevzdržen, togoten
in-icio 3. vreči na, zasaditi v;
mantis, t zagrabiti z roko scindo 3. strgati, raztrgati haereö 2. viseti, tičati im-meritus 3. nezaslužen; nedolžen
18.	Pesniku (Kvintiliju) Varu.
1 vi tis, is trs
solum, i tla, zemlja Catilus, i Kat.il (eden izmed ustanoviteljev Tibura [cf. 1. 7, 13]) siccus 3. suh, trezen dur us 3. trd, težek, nadležen
prö-pönö 3. postaviti pred (oči);
narediti mordax, äcis grizoč, moreč dif-fuffiö 3. razpršiti se sollicitüdö, inis skrb 5 vina, or mn (vinsko) popivanje mllitia, ae vojaška služba crcpo 1. zabavljati na decens, entis mičen, krasen, prisrčen modicus 3. zmeren trän-siliö 3. preskočiti, prekoračiti;
preobilno uživati miinus, eris dar
Centaureus 3. centavrski, Centavrov Lapithes, ae Lap it (L. so bili gorski narod okoli Olimpa in Pelijona) rixa, ae prepir, spor super nad, pri
de-bellö 1. (do)bojevati (na življenje in smrt)
Sithonii, or um Sitoniji (Giganti na Halkidiki) ndn leviš pogub(onos)en Euhius, t Evhij (Bakh)
10 exiguus 3 pičel; ozek libido, inis strast, uživanje candidus 3. svetel, bliščeč, mladosten
Bassarčus, 7 Basarej (Bakli), vladar traškili basarid (menad), ki so bile oblečene v lisičjo kožo (ßäaaaqa) quatiö 3. tresti, dotikali se ob-serö 3. posejati, skriti, pokriti fröns, ondis list (trsa in bršljana) sub dimni pod milo nebo, v javnost Berecyntius 3. berecintski (Bere-cyntus, t Berecint, gora v Fri-giji, kjer je bil orgijastičen kult Kibolin doma) tympanum, i bobniča, pavka
sub-sequor 3. slediti (za peta,mi) am or sul sebičnost 15 plus nirnio (več kakor) preveč fflöria, ae slavolilepnost, bahavost areanus 3. skriven; arcanum, 'i skrivnost fides, el [vöx media] (ne)zvestoba prödigus 3. ki izda, izdaj(al)en perlucidus 3. prozoren vitrum, l steklo, kristal
‘20. Vinska poskus»ja.
1 vllis, e po ceni, cen(en); (vlnum) navaden, lahek Sabinum, l (vlnum) sabinec cantharus, l kupa, čaša testa, ae vrč
condö 3. (vlnum) pretočiti lino 3. zadelati, zasmoliti plausus, us pohvala; p. dare (s ploskanjem) pohvaliti, ploskati
5 paternus 3. očetovski; domač red-dö 3. vrniti, vračati; laudes odnašati hvalo, odmevati hvale imagd, inis odmev, jek Caecubum, t (vino) cekubec (pri Gajeti v Laciji) prelum, l preša, stiskalnica domo 1. (Uvam) stisniti, sprešati Calenus 3. kalenski (kalenec pri Kalah v Kampaniji)
10 Falernus 3. falernski (falernec pri Falerijih v Kampaniji) tempero 1. (poculum) polniti Formitinus 3. formijanski (formi-janec pri Formijah v Laciji)
21.	Apolonu in Dijani.
1 dlcd 3. (slavo) peti, slaviti in-tönsus 3. neostrižen, dolgolas, kodrolas
Cynthius 3. Cintijoc (Cint je gora, na Delu) supremus 3. naj višji penitus adv. srčno, iskreno 5 cotna, ac lasje; listje prö-mineö 2. vzdigovati se; poganjati, brsteti Algidus, i Algid (gorovje pri Tuskulu)
Erymanthus, i Erimant (gorovje v Arkadiji)
Cragus, i Krag (gorovje v Likiji) Tempe, um I. 7, 4 10 nätälis, e roden
mas, maris samec, mladenič Delos = Delus Inslgnis, e odličen, okrašen pharetra, ae I. 10, 11 fratcrnus 3. bratov lyra I. 10, 6 lacrimösus 3. solzen mi ser 3. žalosten, nesrečen 15 ago 3. gnati; obrniti, odvrniti
22.	Prijatelju Aristiju Fusku.
1 integer 3. nepoškodovan; brez madeža (krivde); ... čigar življenje je brez krivde in zločina Maurus 3. Mavrov, mavrski iaculum, i kopje, sulica veneno 1. zastrupiti gravidus 3. obtežen, težek 5 Syrtes, ium Sirti (velika in mala) aestuösus 3. (aestus) žarek, spaljen inhospitalis, e negostoljuben, ne-gosten
Caucasus, i Kavkaz (gorovje) fällt lös us 3. bajkovit, lambT) 3. lizati, prati, močiti Hydaspes, is Hidasp (Indov pritok)
10 Lalage, es Lalaga (Hor. ljubica) terminus, i meja, mejnik vagor 1. (okoli) hoditi, postopati, klatiti se expediö 4. oprostiti; (curUs) iznebiti —, oprostiti se skrbi cTtrJs expeditls brezskrben inermis, e (arma) neoborožen, brez orožja
portentum, 7 čudo, velikan, pošast militfiris, e bojevit Daunias, adis Davnijada (deželica v Apuliji) aesculetum, i hrastovje, hrastov gozd, dobrava 15 fuba, ae Juha (kralj numidski) äridus 3. suh
nütrix, icis hraniteljica; domovina piger len, nerodoviten, pust aesttvus 3. poleten reered 1. oživljati, krepiti aura, ae pih(ljanje), vetrič latus, eris stran; (mundl) pas, kraj 20 urgeo 2. tlačiti
nego 1. odreči; negUtus 3. (odtegnjen), nesposoben, brez
24. Umrlemu pesniku Kvintiliju Varu.
1 destderium, t hrepenenje, koprnenje prae-cipiö 3. zapeti (-pojem) lUgubris, e žalosten, žalen; l. cantus žalostinlca Melpomene, es Melpomena (boginja v/,nosite pesmi) litjuidus 3. tekoč; čist, zvočen perpetuus 3. neprestan, večen 5 sopor, oris spanje; (s.) urget krije incorruptus 3. nepokvarjen; ne-podkupen nudus 3. gol
10 flebilis, e solz vreden; na (v) žalost, objokovan ita tako, pod tem pogojem čredo 3. verovati; zaupati Threicius 3. treiški = traški blandus 3. laskav, prilizljiv, pri-kupljiv, mil moderor 1. obvladati, prebirati fides, et I. 12, 11 15 vänus 3. prazen; breztelesen mU(jü, inis senčna podoba,, senca horridus 3. grozen lenis, e mehek; precibus nön l.
neizprosen re-clUdii 3. zopet odpreti; fata usodo preklicati, vrata smrti zopet odpr. com-pcllö 3. prignati, združiti
26. Prijatelju Eliju Lamiji.
1 protervus 3. silen, viharen Creticus 3. kretski Arctus, 1 Arkt, Medvedka (ozvezdje na severnem tečaju)
Tira, ac px-imorje; öra gelida ledeni pas, mrzla pokrajina 5 Tlridätes, ae Tiridat (dvakrat pregnani kralj Partov)
Unicus 3. edin; Unice čisto, popolnoma
secUrus 3. brez skrbi, ne brigajoč se integer 3. nedotaknjen, neoskrunjen apricus 3. prisojen, solnčen nectö 3. viti
Pintpleis, idis Pimplejida (Muza, imenovana po Pimpleji, viru Muz ob Olimpu)
10 honor, oris (hvalna) pesem Jides, el struna; pesem sacro 1. posvetiti; slaviti plectrum, 7 kijec (citrarja), batič; pesem
28. Senca Arliitova.
1 nvmerö carens (entis) neštevilen mensor, oris meritelj, mereč cohibed 2. obdajati Archytüs, ac Arhita (filozof) Matlnus 3. matinski (pri rtu Ma-tinu blizu Venuzije v Apuliji) nmnus, eris dar 5 aetherius 3. zračen, eterski temp to 1. skušati, preiska(va)ti domus, Us hiša, domovje (zvezd) rotundus 3. okrogel polus, J nebesni svod moritUrus komur je smrt določena, smrten
convlva, ac tovariš pri mizi, gost Titi tonus, i Titon (mož Avrore, ki ga je vzela v nebo in mu izprosila pri Jupitru večno življenje, toda brez mladosti; skrčil se je v skakavca) re-moveo 2. odstraniti, odpeljati aura, ac (I. 2, 48) zrak arcänum, i skrivnost ad-mittö 3. pripustiti 10 Tartara, or mn Tartar
Panthoides, ae Pantoid (= Evforb, ki je ranil Patrokla)
Orcus, i Ork (= Had)
de-mittö 3. (dol) poslati
clipeus, t (medeni) ščit
re-figo 3. sneti
tcstor 1. izpričati, dokazati
ticrvus, l kita
cutis, is koža
sordidus 3. temen, neznan; non s.
tehten, glasovit, ugleden auctor, oris zastopnik, učitelj, vir 15 calcö 1. iti, nastopiti letim, i smrt
Furia, ae Furija (tukaj: boginja strasti)
torvus 3. divji, grozen, srdit spectäculum, l igra exitium, i poguba, pogin avidus 3. pohlepen, lakomen dmseö 2. gostiti; pas. vrstiti se Proserpina, Plutonova žena 20 fugiö 3. bežati; (o)pustiti, odstopiti
rapidus 3. deroč, viharen devexus zahajajoč Orion, Dnis Orijon (zahajajoč 9. novembra)
Illyriern 3. ilirski; II. undae med Apulijo in Dalmacijo Notus, l Not (jug) ob-ruTt 3. pokopati, zagrebsti vat/us 3. nestalen, lahek parcö 3. z inf. opustiti, zamuditi mallgnus 3. zloben inhümätus 3. nepokopan 25 particula, ae delček, troh(ic)a, malo Eurus, i ever, južnovzhodni veter Hesperius hesperijski, večerni Venusinus 3. venuzinski, Venuzije plector 3. (plectrum, nÄijxTQOv) tepen (kaznovan) biti, trpeti (za kaj)
sospes, itis rešen, nepoškodovan merecs, edis plačilo de-fluö (dol) teči, pritekati aequus 3. pravičen 30 neglegö 3. ne brigati se, ne skrbeti, za nevažno smatrati immeritus nezasluživši, nedolžen postmodo kmalu potem fraus, fraudis pregreha fors = fortasse
debitus 3. dolžen; debita ilira dolžne pravice = pokop vicis (I. 4, 1), pl. v kes izprememba (sreče)
maneö 2. (alkjiiem) čakati
inultus 3. brez osvete, ne maščevan piaculum, 1 sprava, spravilo, žrtev (pomirnica) re-solvo 3. (od)rešiti, osvoboditi 35 mora, ac zamuda
31.	Pesnikova zelju.
de-dicö 1. posvetiti; dedicätus posvečen, na praznik njegovega posvečenja vates, is I. 1, 35
patera, ae (plitva) darilna skledica, darilnica liquor, öris tekočina; sok, vino opimus masten, bogat seges, etis setev; (žitno) polje ferüx, Ucis rodoviten, bogat 5 aestuösus 3. (I. 22, 5) žarek 3 grütus 3. hvaležen armentum, i čreda, govedo Indiens 3. indski, Indije rus, rliris zemljišče, posestvo, polje
Liris, is Lira (reka v Laciji, s.
Garigliano) mordeo 2. gristi; močiti, plakati taciturnus 3. brezšumen, tih premo 3. obrez(ov)ati Calenus 1. 20, 1)
falx, falcis srp; vinjak, reznik, krivec
10 ex-siccö 1. (iz)sušiti; (iz)prazniti culullus, i čaša Syrus 3. sirski, Sirije re-parö 1. pridobiti, zameniti re-vlsö 3. obiskati Atlanticus 3. atlantski 15 päscö 3. pasti; braniti, rediti oliva, ae maslina, oliva ciehoreum, i (xr/6(>Eioi’) endivija, rezva
levis, e lahek (= lahko prebaven, prebavo pospešujoč) malva, ae slezenovec parata, orurn kar (mi) je pridobljeno, kar imam validus 3. zdrav, krepak Lätöns 3. latojski; subst. Latojec (Apolon) integer 3. zdrav, bister senecta, ae = smectus de-go 3. prebiti, preživeti
32.	Liri.
1 vacuus 3. prazen, prost, brezdelen barbitus, i (I. 1, 34) (sedemstruna) plunka, barbit, lira
5 Lesbius civis = Alcej, ki je tvoril s Sapfo slavnoznano pesniško dvojico (okoli 600 let pr. Kr.) modiUor 1. igrati, brenkati; mo-dulätus brenkali, udarjan lldm 3. vlažen, moker iaetö 1. premetavati, drviti re-ligö 1. privezati 10 haereö 2. alicui viseti na kom, združen biti s kom cano 3. opevati
Lycus, i Lik, Alcejev ljubljenec decorus 3. krasen, okrašen daps, dapis pojedina, gostija tostudo, inis želva; plunka 15 lentmen, inis uteha, lajšava cumgue kadarkoli, vsak čas rite spodobno, spoštljivo
34.	Moja spreobrnitev.
1 parcus 3. ščedljiv, pičel, skop(orit), mlačen cultor, oris častilec tnfrequens, entis redek, len
II. drž. g.
In-sUniens, entis nemoder errö 1. v blodnji živeti cönsultus 3. vešč, maren; pristaš retrörsum nazaj vela dare jadrati itero 1. ponoviti, zopet nastopiti,
—	pluti (po) cursus, us (stara) pot, tek (življenja)
5 eogor čutim potrebo
Diespiter (= div us pater) Dijes-piter, nebeški oče, vremenski bog
ignis, is (ognjevita) strela coruscus 3. švigajoč, svetel nubilum, l oblak
plerumgue največkrat, navadno, sicer
piirus 3. čist, jasen; pur um, / jasno (nebo) volucer, cris, ere krilat, okriljen brutus 3. težek, len, neroden vagus 3. nestalen, nemiren 10 invisus 3. neviden, sovražen horridus 3. grozen, strašen Taenarus, l Tenar, bog rtiča Tae-narurn (i) v Lakoniji, s. Matapav, kjer so si mislili vhod v podzemelj e sedes, is sedež, žrelo A tlanteus finis vrh (gorovja) Atlasa, konec sveta, daljni zapad con-cutio 3. (s)tresti mtito ima srnnmis zameniti najnižje za najvišje = nizko povzdigniti insignis, e odličen, visok at-tenud 1. ponižati obscürus 3. temen, neznan, neslaven
prö-mö 3. spraviti na beli dan, povzdigniti
apex, icis šapelj, zlati venec, tijara, krona rapUx, Ucis roparski stridor, oris brnenje, brenčanje, plahutanje tollo 3. strgati (z glave), odnesti gaiideö ponore postavim z veseljem
35.	Fortuni Antijatski.
1 Antium, t Ancij, mesto v Ladji, glavno mesto Volskov praesens, cntis pričujoč, zmožen vcrtfi 3. obrniti, preobrniti (fftne-ribus v pogrebe)
5 amb-iö 4. obrniti (obračati) se do koga (s prošnjo), (po)prositi sollicitus 3. žalosten, otožen colnnus l oratar, orač Bithgnus 3. bitinski; cf. I. 14, 11 Pontica pinus laccsso 3. dražiti; pluti po (pe-lagus)
Carpathins 3. karpatski; Karpat (Carpathus) je otok med Kreto in Rodom carina I. 4, 2
Dacus, 1 Dak (severno od Donave) asper, era, erum sirov; bojevit profugus 3. ubežen, še na begu bojevit
0	purpureus 3. škrlatast, škrlaten iniüriösus 3. silovit, s silo pro-rud 3. porušiti, podreti columna, ae steber 5 cessö 1. odlašati
concitö L izpodbuditi; (po)klieati NcccssitUs, fitis Sila cluvus, t žre bel j
trabalis, e za bruna, za tramove cuneus, i spona, zagozda, klin gestö 1. nositi
acnus 3. meden, železen severus 3. resen, krut, neusmiljen 20 uncus, I kavelj, kljuka plumbum, T svinec rärus 3. redek; odličen pannus, l cunja, rob sukna velö 1 zakriti, zaviti ab-negd 1. odreči utcumque I. 17, 10 linquö = relinquö 25 meretrtx, icis vlačuga
periürus 3. krivoprisežen, prisego-lomen
dif-fugiö 3. razpršiti se cadus, i (lončen) vrč faex, faecis gošča siccö = exsiccö 1.31, 11 dolösus 3. lokav, premeten; zvito izbegavajoč (se izogibajoč)
:S0 cx-umcn, inis četa
Eöus 3. eojski; jutrov, vzhoden eheu — heu oj, joj cicätrix, tcis brazgotina rc-fugiö 3. bežim pred intadus 3. nedotaknjen 35 nefastus 3. grešen, zločinski con-tineö 2. odvrniti, odvračati incTts, Ttdis naklo, nakovalo dif-fingö 3. prekovati re-tundö 3. skrhati, otopiti; rc-tüsus 3. top Massagetae, Ururn Masageti (scitski narod ob Kaspiškem morju)
37.	Kleopatra je mrtva!
1 pni,s« 1. cepetati; (tcllurem) butati —, biti (ob tla)
Saliaris, e salij(ar)ski pulvlnar, äris zglavjo, blazina sodälis, is somiznik, sopivec antehac prej
5 de-prömö 3. (na dan) prinesti, vzeti (iz)
Caecubus I. 20, 9 ccllu, ac shramba, zaloga, klet avltus 3. (pra)dedov deniens, cntis brezumen, blazen ruma, ae pogin, polom fiinus, eris poguba con-taminD 1. onečastiti, oskruniti contaminUtus gnusen, sramoten, (s pohoto) okužen, nesramen turpis, e grd, pokažen 10 morbus, J razuzdanost
impoUns, cutis (quodlibet speräre) nezmeren —, brezmeren (v svojih vsakojakih upih) ebrius 3. pijan
furor, oris brezumje, blaznost sospes, itis rešen
■niens, cntis mnenje; visoke misli lt/mphätus 3. blazen, pijan Mareoticns 3. mareotski (ob Ma-reotskem jezeru pri Aleksandriji jo rastlo zelo dobro vino)
15 red-igo 3. (nazaj) spraviti, pripraviti (do česa), izpremeniti (v kaj) volo 1. leteti, bežati remus, i veslo
ad-urgeo 2. stiskati, pritiskati, za petami slediti accipiter, tris jastreb velut kakor rnollis, e mehek, boječ nivalis, e snežen, snežnat ‘20 Hacmonia = Thessalia catena, ae veriga fätcdis, e usoden, pogubonosen monstrum, t pošast, grdoba generösus 3. plemenit, junaški quaerö 3. iskati, skušati muliebritcr kakor ženska, na ženski način
ex-pavcscö 3. zbati se čnsis, is meč, bodalo latens, entis skrit re-parö 1. zameniti 25 audcT) 2. upati se, pogum imeti; ausus 3. pogumen iacco 2. (na tleh) ležati, uničen (premagan) biti visd 3. obiskati, gledati rcgius 3. kraljev; regia (doruus), kraljevi grad (dvor) asper, era, erurn raskav; divji, nevaren tractö 1. vleči; prijeti Utcr 3. črn, smrtonosen com-bibö 3. vsrkati, v žile spustiti dc-llbero 1. prevdariti Liburnae (nüvcs) liburnke (hitre dvoveslače Liburnov v Dalmaciji) scllicet seveda, naravno privfitus 3. brez javne službe;
odstavljen, s prestola pahnjen ds-dücö 3. prepeljati supcrbus ošaben; sijajen non humilis no nizek, ponosen
38.	Skromna pesmica, pri vinu.
1 1’crsicus 3. peržanski puer, eri deček; služabnik apparfitus, lis priprava; blišč, blesk, sijaj
nectö 3. viti, oviti phihjra, ae lipovo ličje moror 1. (še) muditi se mittö 3. poslati; opustiti scctor 1. poizvedovati, popraševati 5 simplex, icis enostaven; skromen myrtus, i mirta
al-laborö 1. pridejati, priumotovati minister, tri služabnik, natakar artus 3. tesen, gostolisten, skromen
2*
Liber secundus.
1.	Aziniju Polijonu,
pesniku žaloiger in zgodopiscu.
Predmet njegovega dela (Historiae v 17 knjigah) so meščanske vojne od 1. 00. do 1. 3(3.
1 niotus, lis nemir Qu. Metellus (Cclcr) Metel, konzul 1. (>0.
.civicus 3. meščanski modus, l mera; način, izprememba 5 ex-piö 1. maščevati ungö 3. maziliti; umazati, oskruniti cruor, oris kri Ulea, ac kocka; poizkus tractö 1. obravnavati, pisati incedö 3. stopati, hoditi sup-pönö 3. (spodj postaviti; sup-positus (še) tleč, goreč (pod pepelom)
dolösus '3. goljufiv, varljiv severus 3. strog, resen 10 ördinö L urediti
grandis, c velikanski, vzvišen vutnus, eris delo, čin Cecropius 3. cekropski = atiški (Cekrop jo ustanovil Cekropolo) re-petö 3. obnoviti, zopet začeti cot humus, J koturn (visoki črevelj tragičnega igralca od Eshila naprej; žaloigra jo vzcvetela v Atenah) reus, i zatoženeo
cönsulö 3. sniti se, posvetovati so cüria, ac kurija, zbornica, posvetovalnica
15 Ddmaticus delmatski (1. 30. jo Polijon triumfiral nad delmat-skimi Partini) murmur, uriš mrmranje, (votel) glas
pcr-strinffd 3. oplaziti, zadeti, za-glušati (zaglušiti); ... že mi zveni (bije na uho) grozeče gr-menje rogov lituus, i trobenta, tromba strepo 3. bučati, (za)doneti fulgor, oris blisk, blesk 20 indecörus 3. grd; mn i. časten, slaven
sordidus 3. umazan, grd atröx, ocis neupogljiv, ponosen (Jato, miis Katon (Uticensis se je I. 46. po bitki pri Tapsu sam usmrtil)
25 Afri, onim Afri(Čani) inultus 3. nemaŠČevan cedo 3. umaknem se, zapustim (terrü)
impotens, entis slab, brez moči re-jero (zopet) prinesti, darovati rnferiae, finim (spravna) daritev (za mrtvece), zadušuica pinguis, c debel; gnojen 30 testov 1. pričati Medi = Parthl gurges, itis vrtinec, voda, zaliv iTtgubris, c žalosten DauniUs 1. 22, 14 35 de-colörö /. od barvat i, ob barvo spraviti, (po)rdečit-i öra, ac I. 12, 5
procüx, acis srborit, prešeren, razposajen
rc-tractd 1. (zopet) obravnavati isto snov (kot Simonid s Ceja v svojih nenijah)
Ccus 3. cejski (Simonid z otoka Ceja je glavni zastopnik žalostink, d'QtjVOl)
nenia, ac mrtvaška pesem, žalo-stinka
Diönaeus 3. dijonski, Venerin (Aiiövrj = Venerina mati) antrum, i jama, otlina 40 modus, i način; napev, pesem plectrum I. 20, 11
2.	Hodi zmeren tudi v pridobivanju bogastva!
1 color, oris barva, blesk
lamna, ae plošča, pločevina, kovina; denar
(C.) Crispus Sallustius pravzaprav C. Sallustius Crispus, pranečak znanega zgodopisca Salustija, Avgustov tajnik temperatur 3. zmeren, pameten 5 ex-tendö raztegniti
Proculeius 1'rokulej, Mecenatov svak, brat Terencije; njegova brata, Murena in Scipijon, sta izgubila v meščanskih vojnah svoje premoženje aevum, 1 (nedoločen) čas; extentö aevo večno patemus 3. očetovski; nötus animl p. znan zbok svojega očetnega mišljenja ago 3. goniti; po vzdigovati perma, ae pero, perut metno solvi ne dam se razvezati (razrešiti); metuens solvi nerazrešen (-šna); penna metuens solvi v neminljivem vzletu (poletu)
superstes, itis preživevši, trajen avidus 3. lakomen domo 1. krotiti, strahovati 10 avidus Spiritus duh lakomnosti remötus 3. oddaljen Gades, ium Gadi (s. Kadiks) itingö 3. združiti (v eni roki)
indulgeo 2. prizanašati, služiti, vdajati se, streči si dirus 3. grozen, strašen hydröps, öpis vodenica vena ae žila
15 aquösus 3. voden, vodeničen
languor, oris utrujenost, velost, slabost red-do 3. vrniti solium, t sedež, prestol Phrahates, is Frahat dis-sideö 2. nesložen biti, ne ujemati se
ex-imö 3. izvzeti, izključevati, ne šteti
20 de-doceö 2. odvaditi; ... in uči besedo rex prav rabiti vöx, vöcis glas; ime diadema, atis dijadem, krona;
regnum et d. kraljeva krona tutus 3. varen, siguren de-ferö prenesti, izročati, prisojati proprius 3. lasten, neizguben laurus, t lavorika, slava irretortus 3. ne nazaj obrnjen; oculd irretorto ne da bi se (po njih nazaj) ozrl acervus, l kup (denarja)
3.	Pravilo življenja. Kv. Deliju,
rimskemu bogatašu.
1	aequa mens ravnodušje, mirna duša res arduae (I. 3, 37) stiska, nesreča; — bonae sreča seeus (adv.) drugače insolens, entis nenavaden, nezmeren, objesten
tempcratus («) vzdržujoč se, ki se vzdrži (česa), vzdržen moriti/rus 3. za smrt določen, smrten, ki boš moral umreti
5 maestus 3. otožen, žalosten (omrii tempore vse žive dni) rcmotus 3. oddaljen, samoten (/ramen, inis trata, zelenina dies festus praznik re-ellnn 1. nazaj nasloniti; reeli-• nätus 3. vznak ležeč heo 1. blažiti, srečiti; — me (vlnT>) uživati, privoščiti si inferior, us notranji; nota i. starejša znamka nota, ae znamka (marka), vrsta Falernum, 7 I. 20, 10 quö? čemu?
pinus, Us (t) bor, (divja) smreka populus, 7 topol
0	hospitülis, e gostoljuben, gostinski con-sociö I. družiti (. . . družeč sc z vejami delati senco) amo 1. (z inf.) navado imeti, obi-čavati
obliquus 3. poprečen, kriv, vijugast Igmpha, ae val fugax, Ucis begoč, begljiv trepidö 1. tresti se; vijugati se; fugax tr. trepetaje mimo hiteti (bežati) r7vits, 7 tok; potok unguentum, 7 mazilo Jlös, oris cvet
brevis, e kratkodoben, kratkovečen, kratkoživen; — JI. roža, ki so ji le kratki dnevi dani amoenus 3. ljubek 5 fTlum, 7 uit; /'. litrum črna (smrtna) nit
cedT) 3. ločiti se, zapustiti co-emT) 3. ponakupiti saltus, Us gaj domns, vs dom, palača fltivus 3. plav, rumen, žolt lavo 1. umivati, prati, močiti
ex-struö 3. zgraditi; in at tuni e. nakopičiti 20 priscus 3. prvoten, star, častitljiv
Inachus, 7 Inah (prvi kralj v Argih)
7nfimus 3. najnižji suh divo = suh love (I. 1, 25) pod milim nebom ničtima, ae žrtev nil miserüns (antis) neusmiljen Orcus, 7 Ork (= Ilad)
25 cögö 3. zgnati versö 1. tresti
urna, ae urna, žara, žrebovnica serius ocius prej ali sloj sors, sortis žreb im-pönö 3. položiti cumba, ae čoln (Ilaronov)
(>. Prijatelju Septiinijn.
1	ad-eö 4. obiskati Güdes II. 2, 11
Cantaber, bri Kantnber (Kantabri so bili ljudstvo južno od biskajskega zaliva) indoetus 3. ki ne zna, nenaučen (-čna)
S gr t es I. 22, 5
Maurus 3. mavrski; južno-zapadno od Sirt jo Mavretanija aestuö 1. plu skati Argeus = Arg7vus argivski 5 pönö — rondo
colonus, 7 naseljenec, naselnik
senecta = senectus
modus, 7 mera; cilj
lassus 3. c. gen. utrujen (od)
viae, Urum blodnje
1‘arcac, Urum Parke (Sojenice)
imi/UHS 3. nemilosten, nenaklonjen
10 pellitus 3. s kožo pokrit, runo-nosen
Galaesus, i Galez, obsežni potok med Tarentom in Metapontom flümen, inis (po)tok, reka Laco, dnis Lakonec Phalanthus, i Falant, ustanovitelj Tarenta (704 pr. Kr.) angulus, i kot(iček)
Hi/mettus, i Iliinet (gorovje severno-vzhodno od Aten)
15 de-cedo (alicui) 3. umakniti se; biti (zaostajati) za kom, ne enačiti se s kom certö 1. tekmovati, kosati se buča, ac jagoda; maslina, oliva Venafrum, 1 Venafer (mesto vzhodno od Neapolja) tepidus 3. gorek, topel, mil hruma (brevissima dies), ac zima Anion, on is Avlon (vinorodna gora blizu Tarenta) fertilis, e rodoviten Falemus I. 20, 10 20 uva, ac grozd
calens, entis (Se) topol, vroč debitus 3. dolžen spargö 3. škropiti, močiti favilla, ac (vroč) pepel
7.	Prijatelju Pompeju Varu ob vrnitvi.
1	tem/ms, oris nevarni položaj, nevarnost; t. ultimum skrajna (= smrtna) nevarnost dc-ducd (za)peljati; pas. zaiti, zabresti
Brutus = M. Iunius Br., Cezarjev ljubljenec in morilec militi a, ac vojna, vojna četa re-dönö zopet podariti, vrniti
Quirls, Itis (nav. pl.) Kvirit (= rimski državljan, Rimljan) patrius 3. občinski, domovinski, domač 5 sodülis, is drug
moräns dies dolg(očasni) dan
menim, i I. 7, 19
frango 3. (z)lomiti, premagati;
kratiti, krajšati corönütus capillös z vencem na glavi (v laseh) malobathrum, 1 dišava, (mazilno) olje Si/rius 3. sirski sentiö 4. čutiti; doživeti noti benc sramotno, nečastno 10 parmula, ac (majhen, okrogli) ščit minäx, čicis kljubovalen, preteč;
širokoustnež turpe — turpiter solum, i tla mentum, T brada pavens, entis boječ se, v strahu tolto 3. odpeljati, oteti 15 re-sorbeö 2. zopet vsrkati, — zagrabiti, vreči fretum, i morska ožina, morje aestuösus 3. razburkan, buren ob-ligö 1. obljubiti red-do 3. pripraviti, darovati (idapem) fessus II. 4, 11
latus, cris (= corpus) stran, telo de-pönö 3. odložiti, položiti cadus, t (lončen) vrč 20 destinö 1. določiti
obliviösus 3. pozabljiv, pozabodajen (cf. „ki utopi vse skrbi“) leviš, e gladek, svetel Massicum (vinum), i masik (vino gore Masika [Massicus, 7| med Lacijo in Kampanijo) ciborium, 1 čaša
ex-pleö 2. iz-, napolniti capüx, ücis prostoren, obsežen unguentum, t II. 3, 13 concha, ae školjka üdus 3. vlažen . de-pr operö 1. požuriti se (s čim), brzo pripraviti, — splesti apium, i zelena; bršljan nit/rt us, J mirta 25 arbiter, tri razsodnik, predsednik; a. bibendi stoloravnatelj sF/mis 3. zdrav, pameten bacchor 1. pijančevati, razsajati Edom, or um Edonci, traški narod, znan po svojem nezmernem pitju re-cipiö 3. zopet dobiti furo 3. besneti, noreti, rojiti, na-srkati se ga
10. Srednja pot — zlata pot. L. Licinijii Mureni,
pobratovljencu Terencije, Mecenatove žene.
1 alt um, i visoko morje urged 2. tlačiti, siliti (na morje) cautus 3. previden horrescö 3. bati se, plašiti (strašiti) se
premo 3. (litus) stiskati se (k), tesno (blizu) ob obali pluti, držati se obrežja imquus 3. neugoden; nevaren peČevit
5 mediocritus, uti s sreda; srednja pot (cesta) careö 2. biti brez, ne poznati sordes, is umazanost, nesnaga obsolrtus 3. obrabljen; razpadljiv (tectum), siromaški invidendus 3. zavidanje vzbujajoč, krasen
söbrius 3. trezen avla, ae dvor(ana) agitö 1. tresti, majati 10 pinus, Us (<) bor, (divja) smreka celsus 3. visok feriö 4. zadeti, udariti (v) altera sors izprememba usode prae-parö 1. pripraviti 15 iu/onnis, e grd
re-dücö 3. (nazaj) pripeljati sum-moveö 2. odpeljati, odstraniti, pregnati quondam včasi, enkrat cithara, ae citre
suscitS L buditi; — (cithara) navdušiti (za)
20 res angustae tesne razmere, stiska, nesreča animösus 3. srčen idem tudi, ravno tako con-trahö 3. zvleči; zviti secundus 3. ugoden turgidus 3. napet velum, 1 jadro
1J5. Nesrečno drevo.
1 nefastus 3. prepovedan; dies n. nesrečni dan p ono 3. (arborem) (v)saditi; = statuti (10)
sacrilegus 3. svetoskrunski, hudoben, brezbožen prö-dücö vzgojiti ar bo s = arbor opprobrium, 7 sramota pagus, i okraj, vasica 5 cervix, leis tilnik
pcnetrUlis, e notranji; penetralia, ium notranji prostori, hišna kapelica
Colchus 3. kolški, Kolhov (prebivalcev po Medeji znane pokrajine Kolhide na vzhodni strani Ornega morja) con-cipiö 3. doumeti, izmisliti, iznajti
nefüs zločin (. . . ki si ga le moremo misliti)
10 tractö I. vlačiti, v roke jemati, delati
tristis, e žalosten; t. liejnum nesrečni les cadücus 3. padajoč; za pad odrejen; določen, da pade im-merens, entis ne da hi zaslužil, nedolžen caveö 2. varovati se in höräs od ure do ure, za vsako uro, vedno navita — nauta
Bosporus, 1 Bospor (cesta, ožina pri Carigradu)
15 Thi/nus 3. tinski, Tinov (prebivalcev zapadno od Bospora) per-horrescö 3. (s)tresti se, zelo bati se ultra (adv.) sicer caecus 3. slep, skrit aliunde od drugod fatmn, i usoda; nesreča, nevarnost
Parth-us I. 2, 22 Italus 3. italski
rnlmr, oris lirastov les, ječa (s hrastovim lesom obita) itnprovisus 3. nenaden, nepričakovan, neumišljen letum, 1 pogin, smrt 20 furvus 3. črn, temen, mrk Proserpina I. 28, 20 Aeacus, 7 Kak, sodnik v podzemlju discerno 3. ločiti
pius 3. pobožen, blažen Aeolius 3. eolski Ji des, is struna; pl. tudi: lira Sapphö, Us Sapfo, vrstnica in rojakinja Alcejeva (Alcaeus, 7) z eolskega otoka Lesba okoli (100 pr. Kr.
25 popularis, c ljudski, iz istega kraja; puclla p. deklica rojakinja, domača deklica sono 1. doneti; opevati (dara mala hudo trpljenje) plenius (adv.) s polnejšim (obilnejšim) glasom plectrum, i batič, kijec; (lirična) pesem; p. aureum zlata (= vzvišena) pesem 30 mtror dicere začudeno (strme) poslušam petje densus 3. gost; d. umeriš tesno stisnjen, ramo ob rami hibo 3. aure željno poslušati quid mlrum, ubi kaj je (nič ni) čudnega, če stupeö 2. (carmine) čuditi se —, strmeti (zaradi . . .) de-mitto 3. (aurem) povesiti belua, ac pošast (Cerber) centiceps, ticipis stoglav 35 intorqueö 2. vplesti
Eumenides, um Evmenide (mile, blage), evfemistično za Ermyes (furiae)
rc-crcd 1. obnoviti; pas. odpočiti se, oddahniti se quin et celo
Pelöpis parens = Tantalus de-cipiö 3. varati; labörum decipl muke pozabiti Orion, mi s Orijon, divji lovec v podzemlju lynx, lyncis ris
14.	Smrti ne uide nihče.
Nekemu Postnimi.
1 fugäx, Ucis begljiv; uren, nagel labor 3. drkniti; teči mora, ae odlog; m. afferrc ustaviti, odložiti rUga, ae guba Insto 1. pritiskati; pretiti senecta = senectus indomitus 3. neukrotljiv, neukroten 5 plaeö 1. (po)miriti, (u)teŠiti illacrimabilis, e neizprosen Pluton, dnis Pluton = Ilad amplus 3. prostoren, velikanski;
ter a. tri/ivoten, s tremi životi (sleryones, is Gerijon (od Herakleja ubit, ko mu je liotel svoja goveda zopet vzeti)
Titgos (-us), 7 Titij (sin Zemlje, od Jupitra ali Apolona ubit) trlstis, e mračen
compescT) 3. zagraditi; obda(ja)ti, zadrževati scilicet seveda
0	mUnus, eris dar(ilo)
enüvigö /. (undam) pluti po, prepluti colönus, i kmet, najemnik Mars = bellum careö 2. biti brez, ogibati se raucus 3. viharen Hadria, ae, m. Adrija(nsko morje) 5 Auster, trt Avster, široko (jug) fltimen, inis tek, tok languidus 3. počasen, len Cöcytos (-us), t Kocit (. . . ki se leno vije)
Dunaus, 7 Danaj (Egiptov brat, sin Bola, egipčanskega kralja), ustanovitelj Arga; njegove hčerke Dana j ide (Danaides) nosijo v luknjat sod vodo Jnfamis, e zloglasen
20 Sisyphus, i Sizif (Kolov potomec. = Aeolides, is Eolid); znana je njegova kazen v Hadu (kamen) linquö = relinquö placens, entis dopadljiv, ljubljen invisus 3. sovražen (— žena), mrzek cupressus, 7 cipresa 25 ab-sumd 3. použiti, (po)piti Caecubum, i I. 20, 9 servUtus 3. shranjen, zaklenjen clüvis, is ključ merum, i I. 7, 19 tingö 3. močiti, polivati pavimentum, 7 tla(k)
'superbus 3. ponosen pontifex, icis pontifik, (višji) duhovnik
potior, ius boljši, močnejši cena, ae kosilo, pojedina
15.	Dobri stari časi.
1 iiigerum, 7 oral (2520 m2) möles, is masa; stavba lat ius širjo, dalje ex-tendö 3. raztegniti, razširiti vi,so 3. obiskati
Lucrmus, 7 (lacus) Lukrinsko jezero (ob kampanjskem obrežju) stugnum, 7 ribnik platanus, 7 platana, (laški) javor caelebs, is neoženjen, neomožena, osamel; brez vinske trte 5 e-vincTt 3. premagati, izpodriniti ulmus, t brest
violUrium, 7 gred(ic)a vijolic myrtus, 7 mirta; pl. tudi: mirtov gaj, mirtje naris, is nosnica; pl. nos, dišeče cvetlice
spar g o 3. sipati, razširjati, širili ollvetum, 7 (bivši) maslinov vrt (gaj)
odor, öris vonj
fertilis, e sadonosen, plodonosen spissus 3. gost; s. rämts gostovejnat laurea (arbor) = laurus lavor(ika) fervidus 3. pekoč 10 ictus, tis udarec, pik, (solnčni) žarek ex-clüdö 3. izpreti; odvračati, odbijati
prae-scrJbö 3. predpisati, ukazati intönsus 3. neostrižen; priprost (ill. Porcius) Cato (Mfdor Censo-rius) 234 —149 auspicium, 7 opazovanje ptičev;
določba norma, ae pravilo; načelo census, Tis cenitev (premoženja), lastnina, imetje h rev is = exiguus pičel communis, e skupen; -e, is občo imetje, skupna (državna) lastnina decempeda, ae K) črevljev dolga merilna palica (šibica), merilo 15 metö 1. meriti
opacus 3. senčnat, osojen porticus, Tis stebrišče, dvorana ex-cipio 3. vzpreje(ma)ti Arctos (-us), 7. Medvedka (ozvezdje), sever
fortuitus 3. slučajen, navaden
cacspes, itis ruš(in)a
oppidmn, 7 mesto, mestna stavba
sTmptus, Tis trošek
iiovus 3. nov, nenavaden
16.	Modrost življenja. Ponipeju Grosfu,
svojemu dobremu znancu, bogatemu posestniku na Siciliji.
I ötiuni, 7 (telesni, duševni) mir, pokoj d7v7 = dit
prendö 3. prijeti, zgrabiti
Aegaeum (niare), 7 Egejsko morje simul — simulac con-dd 3. spraviti, skriti, zakriti certus 3. gotov, varen 5 furiösus 3. besen, divjajoč
Thräce, es (terra) Iraška, Tracija pharetra, ae tul decorus 3. krasen, okrašen gemma, ae dragi kamen purpura, ae škrlat, bager venalis, e kupen tjaza, ae zaklad, bogastvo eönsulüris, e konzulov 10 sum-moveö 2. v stran spraviti, odstraniti lietor, oris liktor, birič miser 3. nesrečen, jaden, žalosten tumultus, Tis upor, buna, nemir, vihar
mrns, mentis duh, duša laqueutus 3. z deskami obit, opažen tectum, 7 krov, stroj) paternus 3. (od očeta) podedovan, starinski tenuis, e tenek; uboren salinus 3. solen; salJmtm (väs), 7 solnik
15 leviš, e lahek; (sonmus) miren, prijeten sordidus 3. umazan iaculor 1. metati; poditi (gnati) se (za), poželeti aevum 7 življenja doba caleö 2. žareti, razbeliti so 20 scandö 3. stopiti na, vkrcati se aeratus 3. z medjo obit, okovan vitiosus 3. napačen; bedon, žalosten
turma, ae truma, trop, oddelek (konjenice) ödor, ins hitrejši a</o 3. (pri)gnati
nimbus, i deževni oblak Eurus, t Ever (južnovzhodni veter)
25 laetus in praesens veseleč se sedanjosti
odi cTtrurc ne maram (nočem) skrbeti (brigati se)
<li(od ultra cst kar je ere z = prihodnost amUrtts 3. grenek, neprijeten lentus 3. žilav; ravnodušen tempero 1. lajšati, blažiti citus 3. hiter 30 Tithönus, l Titon (se je skrčil v visoki starosti v črička) minuö 3. zmanjšati, skrčiti J'or san = forsitan mogoče por-rigö 3. ponuditi, dati Siculus 3. sicilski mugiö 4. mukati vacca, ae krava hinriitus, üs rezget(anje) quadrlgae, Urum četver(ovprega) equa, ae kobila Afer 3. afriški mürex, icis škrlatnik tingö 3. močiti, barvati lana, ae volna
spiritus, tis dih; (pesniški) dar
tenuis, e tenek, skromen
GrUius 3. grški
Camena = Müsa
Parca, ae Parka (Sojenica)
mendüx, ücis lažniv
mallgnus 3. zloben
17.	Zvest do smrti. Mecenatu.
I ex-animö 1. trapiti, mučiti, moriti ob-eo (dieni supremmn) ločiti se, umreti meae res moje življenje
grandis, e velik(anski) columen, inis tram; stebor, opora 5 a (interi.) o pars, partis del; — altera pol(o-vica)
mätürus 3. zrel; zgoden moror 1. muditi se, čakati superstes, ti tis preživevši, preostal integer 3. nepoškodovan, ves uterque 3. obojen, obeh dticö 3. (pri)peljati, prinesti ruma, ae polom; pogibel, pogin 10 sacrUmentum, i prisega; perfidum s. kriva prisega; — dicere priseči utcumque kakorkoli, kadarkoli prae-cedö 3. naprej iti c,arpö ■}. obirati; (iter) (hod)iti Chimaera, ae Himera, ogenj dihajoča božja pošast re-surgö 3. zopet vstati centimanus 3. storok Gyüs, ae (iija (pod Etno pokopan) 15 dl-velld 3. od-, raztrgati, ločiti Parca, ae Parka (Sojenica)
Libra, ae Libra (ozvezdje Tehtnica) Scorpios (-us), i Škorpijon (ozvezdje)
formldolösus 3. grozen violentus 3. silovit, močen, vpliven natalis, e roden, rojsten tgrannus, i gospod (ar)
‘20 Hesperius 3. liesperski, zapaden Capricornus, i Kaprikorn (ozvezdje Kozel, Kozorog) astram, l ozvezdje impius 3. brezbožen; grozovit tutela, ae varstvo Saturnus, i Saturn (zvezda) re-fulgeö 2. proti komu svetiti volucer, cris, e uren, hiter fatum, i, usoda, smrt tar do I. zadrža(va)ti, ustaviti
5 frequms, cutis mnogobrojen, šte-vilen
crepo 1. biti, ploskati; — lactum sonum z veselim upitjem truncus, t deblo il-läbor 3. pusti na cerebrum, i možgani, lobanja tollö 3. vzdigniti; vzeti, končati, ubiti
Faunus, i Faven (bog varuh Ilo-racijevega posestva) ictus, us sunek, udarec levo 1. olajšati, oblažiti, odvrniti Mercurialis, e Merkurijev; Mer-curiäles viri Merkurijevci, Mer-kurijevi častilci = pesniki red-dö 3. dolžno dati, darovati victima, ac (darilno) živinče aedes, is kapelica vötivus 3. obljubljen liumilis, c nizek, majhen, skromen fcrio 4. zadeti, zaklati ügna, ac jagnje (samica)
H.	.laz sem /, malini zadovoljen.
1 eh ur, oris slonokost re-nideö 2. bleščati, lesketati se, svetiti se lacünar, äris strop trabs, trabis tram Hymettius 3. himetski (Ilimet je gorovje severno od Aten, bogato zaniodrelega marmorja) premo 3. stiskati, tlačiti columna, ac steber rc-cidd 3. odrezati; lomiti (marmor)
o	Attalus, i Atal (znani pergamski kralj)
ignötus 3. (do takrat) neznan regia, ac kraljevi grad Laconicus 3. lakonski
traho purpunts škrlatne niti vleči, škrlat(no volno) presti honestus 3. častivreden clienta, ac varovanka (klijentinja) jides, el zvesto srce ingenium, i duh, duševna zmožnost 10 beriignus 3. prijazen; bogat, obilen vena, ae žila nihil supra nič več lacessT) 3. dražiti; nadlegovati, prositi
largus 3. radodaren; bogat, obilen ünicus 3. edin, odličen Sabini, oriim Horacijevo posestvo Sabi nuni 15 trlidö tirati, gnati, izpodriniti pcrgo nadaljevati; — hiter tre prej ko slej, (vedno) giniti (toniti) nova lüna mlaj, nova luna loco 1. (z gerund.) v najem da-(ja)ti; (secanda m, lomljenje marmorja) suh ipsum fUnus v neposredni bližini smrti = že z eno nogo v grobu
immemor, oris ne da bi mislil, nepomljiv struo 3. graditi, staviti, zidati 20 ob-strepo 3. nasproti bučati; o. Bals šumeti ob Bajali Bäiae Baje (morsko kopališče v Kampaniji) urgeo 2. pritiskati, siliti; z vso vnemo kaj delati; — summoverc z vso vnemo (neprestano) odmikati, — odrivati (Utora morje); ali: pomikati obrežje (v morje) locuples, etis imovit, bogat lltus, oris obala
continens, entis neprekinjen, nepretrgan; ripa c. breg, ki meji ob morje, meja brega
quid (dicam) quod k;i.j še naj rečem k temu da; (da) še celo usgue venomer
rc-vcllö 3. izruvati, s silo prestavljati tevminus, t meja, mejnik ultra črez; dalje 25 limes, itis mejna črta (pot)
eliens, entis varovanec, podložnik, podanik pello 3. pregnati patemus 3. očetov, domač sordidus 3. umazan, raztrgan, razcapan
0 rapax, äcis roparski
finis destimita določeni konec aula, ae dvor, palača (h)erus, i gospod(ar), lastnik tendd 3. nape(nja)ti; napenjati (truditi) se, acquus 3. enak; = aeque enako re-clndo 3. odpirati, odpreti satelles, itis spremljevalec; pomočnik, birič (Orel = Ilaron)
35 Prometheus, l Prometej
rc-vchö 3. nazaj peljati (črez Aheront) co-ereeT) 2. (skupaj) držati, zapirati, v zaporu imeti levo 1. (laböribus) (od)rešiti (težav) fungor 3. (laböre) prestati, prebiti (nadlogo) voco 1. klicati, prositi audio 4. uslišati
H). Slamica Biikhu.
1 remötus 3. oddaljen, samoten riipes, is skala, stena capripes, pedis kozonog
Satijri (= Fauni) in Nymphae — Bakliovo spremstvo actitus 3. oster, špičast, pazljiv
5 cuhoe julm!
recentl metu ... še trepeče strahu duša moja pleno B. peetore v Bakha polnih prsih
turbidus 3. viharen; turbidum adv.
Liber = Bacchus gravis, e težek, silen metuendus 3. strašen thyrsus, l tirz (= Bakhova z bršljanom in trsnim listjem ovita palica) fas est miki smem pervieüx, acis vztrajen Thyias, adis Tijada, bakhantka, razgrajalka, razsajalka 10 über, Uberis bogat, obilen truncus, i deblo
labor 3. dričati; kapljati, cediti se cavus 3. votel itero 1. obnoviti (v pesmi) bcUtus blažen, srečen ad-dö 3. pridejati, uvrstiti, postaviti (med zvezde) honor, oris čast, nakit (Arijadnin poročni venec) tecta = domus
Pentheus, i Pentej, tebanski kralj (od bakhantk raztrgan na Citc-ronu, ker je branil Bakliovo bogoslužje; njegovo hišo so razdjale) 15 dis-iciö 3. razmetati; razdejali, uničiti
lenis, e nežen; non l. grozen ruma, ae poguba, padec, razsip Thräx, Thracis Tračan exitium, i smrt, propast, pogibel Lycürgus, i Likurg (traški kralj, od Bakhovih pardov raztrgan, ker je Bakha pregnal iz svojega kraljestva)
flectö 3. upogibati, krotiti se-parö 1. ločiti; separatna odročen, oddaljen Uvidus 3. vlažen, vinjen itiffum, i jarem; (gorsko) sedlo, gora nodus, l vozel
co-erccö 2. (crines) spletati, (za-) vezati
viperinus 3. kačji, strupenih kač 'JO Bistonides, mn Bistonide (tako se imenujejo bakhantke po traškem ljudstvu Bistonov) fraus, fraudis prevara; škoda arduus strni; arduum, i strmina;
per a. po strmi poti cohors, cohortis kohorta, četa, zalega
scandö 3. stopati, spenjati se po Rhoetus, i Ilet (gigant) re-torqueö 2. nazaj zviti, — vreči unguis, is krempelj horribilis, e grozen, silen mala, ac čeljust 25 chorea, ac ples, kolo dictus — addietus vdan sat = satis
feror (ferri) pravi (pripoveduje) se, da jaz; proglasim se sed pa; quamquam — sed sicer — pa (vendar) medius srednji; m. pacis sredi (miru)
Insöns, ontis nedolžen, neškodljiv, krotek decorus 3. okrašen 30 leniter rahlo, lahno
at-terd 3. drgniti ob; — caudam z repom mahati rc-cedö 3. vračati se trilinguis, e trijezičen ös, oris usta, gobec tango 3. dotikati se; — dre lizati
20.	Pesnikova nesmrtnost.
1 nsitätus 3. obrabljen, navaden tenuis, e tenak, šibek penna, ae pero, perje, perut feror (ferri) odnesti se, vzdigniti se biformis dvolik, dvoličen liquidus 3. tekoč; svetel, jasen aether, eris eter; (gornji) zrak, zračne višave vates, is prerok; pesnik 5 voco 1. klicati, vabiti
ob-eo (-7re) = ločiti se, umreti Stygius 3. stiski, Stigov eo-hibeo 2. (za)držati, oklepati, obdajati
re-sido 3. sesti, sedati, legati, gu-bančiti se as p er 3. hrapav, grapav 10 pellis, is koža
a les, itis krilat; subst. ptič, labod superne zgoraj leviš, c gladek, mehek pluma, ac puli, perje Daedalcus 3. Dedalov vlso 3. obiskati gemo 3. stokati; bučati 15 Sgrtes I. 22, 5
GaetUlus 3. getulski (GaetTdi, narod v severni Afriki), libiški, afriški canörus 3. mnogopeven, blagoglasen Hi/perborcus 3. hiperborejski, nad-severen (traški)
Colchus, i Kolli (južno od Kavkaza) dis-simulö 1. skri(va)ti, ne kazati Marsus 3. marški (Marši, gorski narod v Laciji)
Daeus, 7 Dak (prebivalec Dacije severno od Histra)
Gelöni, o rum Geloni (narod na Scitskem) peritus 3. izveden, izobražen
dlscö 3. učiti se, brati Hiber, eris Hiber (hispanski prebivalec ob Ebru)
Rhödanus, t Rodan (reka Rona) pötor, oris pivec
inane funus prazen pogreb’ = pogreb brez mrliča
Liber
I.	Zadovoljnost. Vsemu narodu.
1 pro funus 3. (pro fünTt) pred svetiščem, izven svetišča, nesvet, nepoklican arceö 2. odganjati, odvračati, odbijati
faved 2. ogrevati so (za kaj), naklonjen biti; (linguä) na jezik paziti = gojiti sveti molk (= molčati)
5 timendus 3. strašen, grozen f/rex, gregis čreda (sužnjev) Gigantcus 3. gigantski, nad Giganti triumphus, i ti-iumf, zmaga cUnctus 3. ves, cel supercilium, i obrv cst, ut pripeti se late (na) široko
ördinö 1. urediti, (na)saditi (v vrstah)
10 arbustum, i nasad
sulcus, i brazda; sulcis v brazdah gcneröms 3. plemenit(ega rodu) petitor, oris prosilec, kandidat de-scendö 3. stopati (dol na Mar-tovo polje) con-tcndö 3. potegovati se, tekmovati turba, ae nemir; tropa, krdelo cliens, entis varovanec, klijent 15 sortior 4. (iz)žrebati
instgnis, c odličen, ugleden capäx, ücis prostoren
nenia, ac pogrebna pesem, žalo-stinka (pogrebno tarnanje) queritnönia, ac javkanje compescö 3. omejiti, skrčiti, utesniti
mittö 3. opustiti (= omitto) supcrvacuus 3. nepotreben
tertius.
moveö 2. gibati, tresti
urna, ac urna, žara, žrebovnica
msis, is meč
Siculus 3. sicilski (pri sirakuškem kralju Dijoniziju) daps, dapis pojedina e-labörö 1. izdelati, (umetno) pripraviti, nuditi sapor, oris okus, slast 20 rc-dücö 3. (nazaj) pripeljati, privabiti
agrestis, c selski, kmetski; a. vir seljak, kmet lenis, c nežen, prijeten, lahek fastidil) gnus občutiti, prezirati, izogibati se Zephyrus, 1 zefir, zapadni veter agitö 1. premikati; prevevati, prepihati
Tempe, Um Tempe (znana dolina med Olimpom in Oso)
25 deslderö /. hrepeneti po, zahtevati tumultudsus 3. viharen, razburkan sollicitö 1. vznemirjati, razburjati sacvus 3. divji
Arctürus, t Arktur, Medved (zvezda) cado 3. padati, zahajati (Arktur zahaja koncem oktobra) impetus, Us nevihta, naval, lomast Haedus, t lled (zvezda Kozel, vzhaja začetkom oktobra) verberö 1. šibati, bičati; pobiti vmea, ac vinograd
30 fundus, l posestvo, zemlja, polje mendäx, äcis lažniv, goljufiv culpd 1. dolžiti, kriviti torreö 2. sušiti; (o)paliti, (o)smoditi iniquus 3. neugoden, oster, hud con-trahö 3. zvleči, zožiti iaciö 3. vreči, potopiti, položiti altus 3. visok, globok; in a. v globočino
möles, is breme, stavbua masa, (velikanski) temelj, nasip 35 caementum, l lomljeni —, zidarski kamen
redemptor, oris podjetnik, zakupnik de-mittö 3. dol pošiljati; spuščati, polagati famulus, l sluga, služabnik fastldiösus (c. </cn.) sit, neprijatelj, nezadovoljen de-cedo 3. ločiti se aeratus 3. meden, z medjo obit, — okovan
triremis (näv is), is tro veslača, bojna ladja 40 post za (hrbtom) quodst če torej
doled 2. občutiti bol; nesrečen biti Phryglus 3. friški lapis, idis kamen, marmor purpura, ae purpur, škrlat; pl. škrlatna tkanina (obleka), škrlatnica de-leniö 4. (o)lajšati, (po)miriti: dolentem bol Tisus, us raba; U. purpurarum škrlatna noša Falernus 3. falernski (ozemlje v Kampaniji)
Achaemenius 3. ahemenski (Ahemen je bil prvi peržanski kralj [šah]) costum, 1 korenina indijskega grma, iz katere so delali dišeče mazilo; mazilo
II. drž. g.
invidendus 3. zavist vzbujajoč, krasen postis, is podboj, steber subllmis, e visok rltus, Us šega, navada mdlior 4. staviti, graditi atrium, l (vzprejemna) dvorana per-mütö 1. (re) zameniti (za kaj) operösus 3. trudapoln, nadležen, siten
2.	Rimska mladina, goji hrabrost in zvestobo!
1 angustus 3. tesen, tesnoben amlce adv. voljno, rad pauperies, el (= paupertas) pomanjkanje, uboštvo röbustus 3. močan, krepak, ukrep-ljen
acer, äcris, acre oster, strog mllitia, ae vojaška (vojna) služba con-discö 3. (temeljito) (na)učiti se feröx, öcis divji
vexö 1. trapiti, nadlegovati, poditi metuendus 3. strašen, grozen 5 suh divo II. 3, 23
trepidus 3. plašen, boječ; t. res nevarni položaji ac/o vltam življenje žiti (prebiti) hosticus 3. sovražen matrona, ae gospa, žena belld 1. vojskovati se tyrannus — rex
pro-spicio 3. motriti, (za)gledati (iz daljave) su-splrö 1. vzdihniti eheu ah, oj!
rudis, e sirov; neizobražen, nevešč
atfrnen, inis bojna četa; boj 10 spönsus, l zaročnik, ženin lacessö 3. dražiti
asper 3. raskav; a. täctü nepristopen, besen, divji rajno 3. vleči, gnati caedes, is krvoprelitje, uboj, klanje fugax, äcis ubežen, na begu per-sequor 3. doiti, dohiteti 15 imbellis, e nebojevit, strahopeten, plašljiv iuventa = iuventüs poples, itis podkolenica, podkolenik, koleno
virtUs, T(tis čednost, vrlina nescius 3. neveden, ki ne ve (nepozna) repulsa, ae zavrnitev, poraz sordidus 3. umazan, nečasten in-tüminütus neoraadeževan, brezmadežen, Čist securis, is sekira (znak uradne oblasti)
20 arbitrium, i sodba, volja
aura, ae dih; a. popularis ljudska milost (naklonjenost) re-clüdö 3. odpirati, odpreti im-meritus 3. ki ne zasluži negutus 3. (sicer) prepovedan teniptö iter upam si hoditi coetus, Tis shod, skupščina vulgaris, e ljudski üdus 3. vlažen
sperm 3. zaničevati; zametovati, odstraniti se (od), bežati (pred) fugiens, entis bežeč, hiter perma, ae pero(t), krilo 25 fidelis, e zvest, veren
sacrum, 1 (Cereris) svetotajstvo (Cererino) = elevziusko misterije volgd 1. izdati, oskruniti arcänus 3. tajen, skrit, skrivnosten; sacrum C. arcanae Cererine sveto tajnosti, Cererino tajno bogoslužje
trab(e)s, is strešno bruno; streha
fragilis, e lomen, preporel, perav solvT) 3. rešiti, odvezati phaselus, i fižol; luščina, čoln Diespiter, tris I. 34 5; Jupiter 30 neglegö 3. zanemariti, razžaliti incestus (castus) 3. nečist, grešen, hudodelen ad-do 3. pri-, dodati, pridružiti integer 3. nedotaknjen, nedolžen ante-cedö 3. naprej teči, — hiteti scelestus 3. zločinski; subst. zločinec claudus 3. hrom
i}. Bodi pravičen in vztrajen! Avgustu.
1	tcnüx, äcis (c. gen.) držeč se, zvest (sklepu) propositum, J sklop tirdor, oris vročina; sila prävus 3. poševen; napačen In-sto 2. žugati, pretiti mens, entis mnenje; sklep, namen quatiö 3. tresti, omajati solidus 3. trden
5 Auster, tri Avster (jug) inquietus 3. nemiren turbidus 3. viharen fulmino 1. bliskati in treskati;
strele motati fractus 3. zlomljen, počen, podrt il-labor 3. zrušiti se orbis, is krog; nebesni svod, nebo impavidus 3. neprestrašen, brez strahu feriö 4. udariti, zadeti ruma, ae razvalina, podrtina ars, artis umetnost; lastnost, vrlina vai/us 3. nestalen; popotnik, romar
10	e-nitor 3. (s trudom) vzdigniti se, truditi se; enlsus tudi: se držeč, oprt arx, arcis grad, višina
at-tihgö 3. dotakniti se, doseči igneus 3. svetel, jasen re-cumbö 3. k mizi (pojedini) legati (leči) purpureus 3. škrlaten, škrlatast mereč 2. zaslužiti; merens zaslužen pater, tris oče, bog tigris, is (idis) tiger indocilis, e ne naučen, trd, uporen 15 Quirinus — Romulus
Mars, artis Mart (Romulov oče) Acheron, ontis Aheront (reka, črez katero prevaža Haron mrliče) e-loquor 3. grätum izgovoriti prijetno (zaželjeno) naznanilo cönsilior 1. posvetovati se (o njegovem vzprejemu) divi, örum nebeščani, nebesniki
11	ion — Ilium, 1 fütälis, e usoden incestus III. 2, 30 20 ex quö odkar
de-stituö 3. (pre)varati, opehariti pangö 3. določiti, izgovoriti (si) Läomedön, ontis Laomedont (trojski kralj, je ogoljufal Apolona in Pozejdona) castus 3. čist, deviški damnö 1. obsoditi, prekleti fraudulentus 3. goljufiv, goljufen 25 adulter, era, erum ljubovalen, za-konolomen fämösus 3. zloglasen, razupit hospes, itis gostinski prijatelj periurus 3. krivoprisežen, -roten pugnüx, ücis bojevit, bojaželjen re-fringö 3. nazaj zlomiti, premagati, prevladati dücö 3. (bellum) zavlačevati, zavleči seditid, oni s razprtija, razpor 30 re-sidö 3. sesti; poleči se, končati protinus v prihodnje
invlsus 3. sovražen nepös, ötis vnuk (Romul kot Mar-tov sin)
Troica sacerdös = J Ha, Enejev,i hči re-dönö 1. podariti, prepustiti, žrtvovati lucidus 3. blesteč, svetel, jasen dücö 3. peljati; vleči, srkati 35 sTicus, 1 sok
ä-scrtbö 3. pripisati, združiti quietus 3. miren, blažen dum = dummodo samo da, da le longus 3. (pontus) širok saevio 4. besneti
bustum, i pepelnik, gomila, grob 40 In-sultö 1. skak(lj)ati po
armentum, i govedo, čreda goved catulus, 1 mladič
inultus. 3. nekaznovan, brez kazni fulgens, entis svetel, v svojem svitu triumphö 1. = vincö 45 horrendus 3. grozen, strašen nömen, inis ime; moč ex-tendö 3. raztegniti, razširiti 5ra, ac obrežje; (zadnja) pokrajina liquor, öris tekočina; niedius l. ^srednje (sredozemsko) morje Afer, Afri Afer, Afričan tUmidus 3. otekel; narastel rigo 1. močiti, namakati arvum, 1 livada, polje ir-repertus 3. nenajden, neodkrit cögö 3. znašati, zbirati, kopičiti 50 sacrum, i sveto, svetinja, sveti predmet
rapid 3. ropati; pograbiti, oskruniti
ter minus, i mejnik, meja ob-sistd 3. nasproti stopiti, — stati, (nasproti) postavljen biti gestio 4. veseliti se, željen biti, želeti; rad
55 de-bacchor 1. divjati, razsajati pluvius 3. deževen; pl. ros dež Quirls, itis Kvirit (prebivalec mesta Kure v Etruriji), Rimljan lex, legis postava, pogoj res (= res secundae) sreča; moč avltus 3. dedov, deden; avlta Troia babica Troja GO re-parö 1. obnoviti
re-nascor 3. zopet roditi se, — vstati, — oživeti ales, itis ptič; znamenje lugubris, e žalovit, neugoden clüdes, is poraz, padec, pogin iterd 1. obnoviti
ducT) victrices . . . peljom k zmagi caterva, ac četa, krdelo, truma 05 aeneus 3. meden
re-surgö 3. zopet vstati, — se dvigniti
auctor, oris ustanovitelj, stvaritelj ex-cidö 3. iztrebiti, uničiti, podreti plörö 1. vpiti = de-plöro 1. ob-jokavati, jokati za convenit, ire pristoja iocösus 3. šaljiv 70 tendo 3. napeti; itr. hiteti, bežati pervicüx, acis trdovraten, trmast, uporen
re-ferö (ferre) naznanjati, poročati modus, t mera; napev, pesom tenuö 1. tanjšati; ponižati, v nič devati
parvm 3. majhen, neznaten, medel
4.	Zapoj vzvišen« pesem, Kalij opa!
1 die age = agc die (dej) zapoj tibia, ae golen(ica); piščal Calliope, es (lepoglasna) Kalijopa, muza epičnih pesnitev
melos (/išAog) n. petje, pesem acutus 3. oster; tenkoglasen, zvočen fides, is struna
liidö 3. igrati; varati, zasmehovati 5 amUbilis, e ljubezniv, ljubek imama, ae blaznost videor = miki videor mislim pius 3. pobožen, svet errö 1. bloditi, tavati sub-eö, 7re iti pod kaj; prešumeti, prebučati aura, ae zrak, vetrič fäbulösus 3. čudovit, skrivnosten, bajen, bajkovit Vultur, uriš Vultur, gora pri Venu-ziji na lukansko-apulski meji Apulus 3. apulski 10 altrix, icis hraniteljica, dojilja, dojka
Umen, inis prag; meja fröns, frondis list(je); f. nova mlado 1. palumbes, is divji golob, duplar nidus, i gnezdo
Acherontia, ae Aherontija (kraj na strmi skali v Lukaniji)
15 saltus, Us gozd(nata —, gorata pokrajina)
Bantia, ae Bantija, mesto v apul-skih gorah pri Venuziji; od tega Bantinus 3. bantinski arvum, i livada, njiva, polje pinguis, e tolst, masten; rodoviten Forentum, i Forent, mesto v apulski nižini
Ttter 3. črn, smrtonosen vipera, ae strupena kača ursus, i medved
premo 3. = contegö 3. pokriti, oviti, odeti con-f ero {ferre) znositi, zbrati animösus 3. pogumen, srčen
‘20 infäns, antis otrok Camena, ae = Musa arduus 3. strm, visok Sabini — S. montes (Horacijevo posestvo) tollor vzdignem se, odrinem frigidus 3. mrzel, hladen Praeneste, is Prenest(e), mesto v Lacij i
suplnus 3. gor obrnjen, vznak (upognjen), ponikajoč liquidus tekoč; primorski Büiac, ärum Baje (kopališče in letovišče zahodno od Neapolja) 25 chorus, i kolo, rajanje
Philippi, örum Filipi, mesto v Maeedoniji ver to 3. obrniti, zavrniti retrö nazaj
de-voveo 2. prokleti, preklicati ex-stinguö 3. ugasniti, uničiti Sictilus 3. sicilski Palinürus, i Palinur (Enejev krmar in pristanišče in rtič v Lukaniji pri Veliji)
30 Insäniö 4. besneti, besen biti temptö 1. poizkusiti; (mare) pluti po areö 2. suh biti; a. arenae ognjena peskovina Assyrius 3. asirski Jerus 3. divji; sovražen equlnus 3. konjski Concünus, I Konkan(ec), ljudstvo
v	Hispaniji 35 phareträtus 3. tulonosec, s tulom Gelom, örum Geloni, sarmatsko ali scitsko ljudstvo (v današnji Ukrajni)
inviolatus 3. neranjen, nekaznjen, brez škode Scythicus 3. scitski; S. amnis = Don (Tanais) altus 3. visok, veličasten
40 Pterins 3. pijerski (Pijerija, primorska pokrajina ob Olimpu, domovina muz) re-creö 1. krepčati, poživiti antmm, i jama, otlina lenis, e mil, blag almus 3. blag, naklonjen Titane s, um Titani immänis, e divji, sirov, velikanski turma, ae roj, tropa caducus 3. ki pade, vržen, švigajoč 45 iners, ertis len, nepremičen tempero 1. vladati ventösus 3. vetrovit, viharen turba, ae tropa, truma, krdelo, četa imperium, 1 povelje 50 horridus 3. grozen, strašen, sirov bracchium, l rama, podkomolec, roka
tendo 3. napeti; truditi se, hoteti Typhöeus (Tifoej) in naslednji so imena Gigantov minäx, Ucis preteč, drzen status, Us stoja, stalež 55 e-vello 3. izdreti, izruti truncus, i deblo iaculator, oris metalec sono 1. doneti, grmeti aegis, idis egida, Paladin ščit ruo 3. hrumeti, dreti, divjati hinc odtod; hin c — hinc na tej strani — na onej strani avidus 3. bojaželjen Castalia, ae Kastalija (studenec ob Parnasu)
GO solutus 3. razrešen; neostrižen, dolgolas dumetum, i gošča(va), šuma nätälis, e rojstven, domač Patareus 3. patarski (Patara je obmorsko mesto v južni Liciji z Apolonovim svetiščem)
65 cönsilium, J (dobri) nasvet, modrost
moles, is teža, breme ruo 3. pasti, zvrniti (zvaliti) se temperatus 3. zmeren prö-vehö 3. in muius povzdigniti, povečati
movcö ncfüs mislim na zločin (hudodelstvo) centimanus 3. storok sententia, ae misel, izrek ndtus 3. slaboznan, zloglasen 70 integer 3. nedotaknjen, deviški temptätor, oris izkušalec, zapeljivec
Onön, önis Orijon (divji lovec v podzemlju) virgineus 3. devičin, device in-iciö 3. (z dat.) vreči (na kaj);
iniectus 3. ležeč na mönstrum, i pošast, velikan maereö 2. žalostiti se, obžalovati, milovati partus, ns plod, rod; izrodek liiridus 3. bled, bledorumen, rumon-kast
Orcus, i Ork (Tartar)
75 per-edö 3. prejesti, prežroti
incontinens, entis nevzdržen, razuzdan
Tityus, i Titij (titan), Latonin iz-kušnjavec iecur, oris jetra rdes, itis ptič; jastreb nequitia, ae malopridnost; pregreha, hudodelstvo custos, ddis čuvaj; mučitelj amätor, oris ljubitelj; ljubovnik, ljubovalen Pirithous, i Piritoj (je hotel s Tezejem Prozerpino odpeljati) trecenti (v slov.) = tisoč
5.	Pravu čednost. Vojski.
1 praesens, entis pričujoč, na zemlji divus 3. božji, nebeški; bog ad-iciö 3. prispojiti, pridružiti (/ravis, e hud, sovražen, uporen 5 Crassus, i Kras (znani bogataš in trijumvir) turpis, e sramoten, osramočen, onečaščen maritus, l zakonski mož, soprog pro (interiectiö pri vok.) o curia, ae kurija, senat in-vertö 3. obrniti, izpremeniti;
inversus 3. popačen, izprijen cön-senescö 3. starati se Medus 3. medski (partski), Mcdov Marsus, i I. 1, 28 Apulus, i Apulec (prebivalec Apulije), poleg Marža najboljši vojak
10 anclle, is (gen. pl. i\dr}nm) ščit incolumis, c nepoškodovan, neoslab-ljen
cavco 2. zabraniti, preprečiti prövidus 3. naprej gledajoč, previden; mens p. bistroumnost, bistro oko dis-sentifi 4. (z dat.) ne ujemati se, zavreči
15 foedus 3. grd, sramoten
traho 3. vleči; zanesti, prinesti acvum, l čas
itnmiseräbilis, e brez usmiljenja captivus (v vojni) ujet pübes, is = iuventüs, ütis (= 500 Rimljanov, ki so bili 1. 250. ujeti) slgnum, J vojno znamenje af-fiffö (adfUjö) 3. pripeti, obesiti delnbrum, i svetišče
20 caedes, . . . sine caede brez krvi, brez boja (upora)
de-ripio 3. odtrgati, iztrgati, odvzeti
re-torqucö 2. nazaj obrniti, privezati, zadrgniti bracehium, 1 podkomoleo, roka arvum, l livada, njiva, polje Mars = miles = milites populo{r) i. (o)pustošiti 25 re-pendo 3. odtehtati, odkupiti scilicet seveda (ironično) uccr, Ucris, e oster; pogumen ßägitium, i sramotno delo, sramota damnim, i škoda lana, ae volna
re-fero (ferre) zopet (v drugič) dobiti
medico 1. zdravo napraviti; barvati
fucus, i rdeča barva, rdečilo cx-cidö 3. izpasti, miniti, izginiti 30 curo 1. skrbeti, brigati se, dati re-pönö 3. nazaj postaviti, obnoviti deterior, us slabejši, izprijen ex-tricö 1. izmotati; pas. — se cerva, ae košuta plaga, ae mreža perfidus 3. nezvest, verolomen čredo 3. zaupati; — se vdati (podvreči) se Mars = bellum prö-terö 3. pohoditi, pobiti 35 lörum, t jermen
re-stringö 3. nazaj privezati (zadrgniti) lacertus, t nadkomolec, roka iners, inertis len; brez odpora sTinid 3. vzeti; rešiti duellum, l dvoboj, vojna misceö 2. mešati; — re zame-niti (za) probrösus 3. sramoten
40 altus 3. visok, vzvišen
ruma, ae razsulo, razpad, poguba pudicus 3. sramežljiv, čist, nepokvarjen ösculum, 1 poljub caput, itis glava; življenje, državljanska čast; capitis minor (= damnatus) na (življenje in) državljansko smrt obsojen, brezčasten, izobčen
re-moveo 2. odvrniti, zavrniti torvus 3. temen, mrk, jezen, strašen
vultus, us obraz, pogled; v. ponere zreti, pogled upirati 45 labo 1. omahovati
firmo 1. utrditi (v sklepu) auctor, oris povzročitelj; svetovalec; a. .. . dato s tem, da jim je nasvetoval sicer nikoli dan nasvet alias drugače, sicer maereö 2. žalovati, žalosten biti properö 1. (od)liiteti atqul in vendar 50 tortor, oris mučilec, rabelj
di-moveö 2. razdeliti, preriti se (skozi)
ob-stö 1. na poti biti; ovirati, zadrževati propinquus, 1 sorodnik moror 1. zadrža(va)ti, ustavljati cliens, entis varovanec, klijent longus 3. dolg(otrajen), zopern negotium, I posel, zadeva, prepir dliudicd 1. odločiti, razsoditi, dognati lis, litis pravda
tendö 3. nategniti, vleči; hiteti Venafranus 3. venafranski (Vena-frum, mesto ob gorenjem Vol-turnu severno od Neapolja)
<». O nravstveni popačenosti. Rimskemu narodu.
1 delidum, i greli immeritus 3. nezasluživši, nedolžen luo 3. (delicta) trpeti, pokoriti se (za)
rc-ficiö 3. popraviti, obnoviti aedes (-is), is hram božji, kapela labor 3. drkniti; podirati se foedus 3. grd
simulücrum, i (božji) kip, podoba fümus, i dim 5 quod v kolikor
(/ero me vedem se, smatram se re-ferö (ferre) zanašati, zavračati, pripisovati cxitus, Us izid, konec neg-legö 3. zanemariti, zavreči; prezreti
Hesperia, ae Hesperija (zapad = Italija)
luctudsus 3. žalosten, polu žalosti Monaeses, is Monez, partski vojskovodja
Pacorus, l Pakor (partski vojskovodja, ki je premagal 1. 40. Antonijevega legata) auspicütus 3. (od bogov) dovoljen, posvečen; non a. ne da bi so bogovi vprašali za dovoljenje, brez avspicij začet, nesrečen con-tundö 3. pobiti, premagati ad-icio 3. dodati, pridati torquis, is ovratna verižica, ovratnica
re-nideo 2. odsevati; veselja žareti occupö 1. zavzeti, zasesti seditid, dnis razpor, razprtija Dacus, i Dak (prebivalec Dacije, zvezan z Antonijem)
Aethiops, jiis Etijop = Cleopatra
15 formldd 1. (rem) bati se (česa); formidutus 3. strašen missilis, e metalen sagitta puščica, strelica; s. missilis metalno kopje fecundus 3. rodoviten, poln culpa, ac krivda, greli sacculum, i čas inquinö 1. onečastiti, oskruniti nUptiae, Tirum, poroka, zakon fjenus, eris zarod domus, us hiša; družina de-rivö 1. odvajati; derlvatus 3. izvirajoč 20 cludes, is poraz, škoda,
■motus, Tis (plesne) kretnje doceri = dlscere Idnicus 3. ijonski mütürus 3. zrel, dorastel fingor = erudior uriti (izobra-zovati) se incestus 3. nečist meditor 1. {rem) misliti (na) unguis, is nohet; de tcnero u. od mladih nog, v nežni starosti '25 ln-ßciö 3. barvati dirus 3. divji, strašen rustieus 3. kmotski; subst. kmet masculus 3. moški mlles, itis bojevit 30 pröles, is zarod
Sabelltis 3. sabelski (Sabeli - sa-binski narod okoli Fucinskega jezera v Abrucih) ligo, Tmis sekira; motika verso 1. obračati, prekopati glacba, ae gruda, gruča arbitrium, i ukaz, volja re-ctdö 3. odrezati, odlomiti fustis,	is krepelec; okleščok,
dračje demo 3. odvzeti
35 anitcus 3. prijazen, prijeten, ljub; a. tempus delopust damnösus 3. poguben, škodljiv dies, el čas nequam zanikaren 40 prögenies = pröles
vitiösus napačen, pokvarjen
li{. Vrelcu Banduziji.
1 Bandusia, ae Banduzija, ime vrelčne vile (nimfe) in po njej vrelca
splendidus 3. svetel, prozoren
vi	trum, l steklo, kristal haedus, i kozel, kozliček merum, i I. 7, 19 turgidus 3. otekel, nabuhnjen 5 venus, eris ljubezen
destinö 1. določiti; obetati gelidus 3. leden, mrzel, hladen Inficiö III. 6, 25 rüber 3. rdeč; rujen rivus, l potok, voda lasclvus 3. razposajen, srborit suboles, is naraščaj flagro 1. žgati, peči atröx, öeis strašen, grozen höra, ae ura; (letni) čas Canicula, ae Kanikula (pasji dnevi) 10 ne-sciö 4. ne znati, ne moči tango 3. potipati, doseči frJgus, oris mraz, hlad amäbilis, e ljubek, prijeten vomer (-is), eris lemež, ralo, plug vagus 3. nestalen; na paši, pašen fio (z gen. part.) šteti se, imenovati se (med) dicö 3. reči; opevati, peti Ilex, icis gradeu, hrast impositus 3. postavljen; rastoč, dvigajoč se
15 loquäx, acis blebetav; žuboreč lumpha, ac vrelec, vod(ic)a de-siliö 4. (dol) skak(lj)at,i
K». Pravo bogastvo. Mecenatu.
1 Danae, es Dana j a (hči argivskega kralja Akrizija, ki mu je bilo prerokovano, da ga bo hčerin sin ubil) robustus 3. hrastov foris, is durnica; pl. vrata tristis, e žalosten; zopern excubiae, Urum čuvanje; straža müniö 4. utrditi; braniti, varovati
adulter, eri prešestnik, zapeljivec 5 rideo 2. zasmehovati
con-vertö izpreobrniti, izpremeniti pretium, l vrednost; denar, zlato satelles, itis spremljevalec, satelit 10 per-rumpö 3. zlomiti, predreti amo (cpiAeio) 1. običavati; navadno . . . potens, entis mogočen, silen ictus, Tis udar(ec); i. fulmineus strela
con-cidö 3. zrušiti se, podreti se augur, uriš prerok, avgur (Amfi-jaraj)
Arglvus 3. avgivski, iz Arga 15 lucrum, l dobiček (Amfijarajeva žena je za zavratnico, s katero jo je Polinejk podkupil, pregovorila svojega moža, da se je udeležil z Adrastom vojne proti Tebam)
de-mergö 3. potopiti, pogoltniti exitium, i izid, pogin dif-findo 3. razgnati, razklati sub-ruö 3. podkopati, strmoglaviti, uničiti
aemulus 3. tekmujoč; subst. tekmec; ae. reges kraljevi (prestolni) t. münus, eris dar(ilo) il-laqucö 1. omrežiti, zaplesti, omamiti
pcr-horrescö 3. {rem) zgroziti se (pred); z inf. bati se late široko, daleč cönspicuus 3. viden vertex, icis teme, glava 20 et/ues, itis konjenik, vitez; pl. tudi viteštvo nego 1. odreči, odbiti nudus 3. gol, reven trUnsfuga, ae ubežnik, uskok partes, ium stranka gestio III. 3, 54
splendidus 3. svetel, sijajen, ugleden 25 impigcr 3. nelen, priden, marljiv Apulus, 1 Apulec (prebivalec Apulije)
occultö 1. skriti, shraniti horreum, 1 kašča, žitnica iUgerum, i oral (okoli 2520 m3) 30 seges, etis setev, (obsojano) polje, zemlja
fides, el zvestoba; uspeh, pridelek, dohodek
fulgeö 2. svetiti se, ponašati (bahati) se fertilis, e rodoviten fallo 3. varati; neznano biti sors, sortis usoda Calalter, hra, hrum kalabrski (Kalabrija, pokrajina v južni Italiji) Laestrggonius 3. lestrigonski, (Lae-strggones, Homerjevi ljudožrci, od Rimljanov prenešeni v Lacij o pri Formijah, zatorej =) formi-janski (pri Formijah je rastel izborni formijanec)
amphora, ae amfora, (lončen) vrč (z dvema ročkama)
35 languescö 3. slabeti; blažiti se, stareti
pinguis, e debel, rejen, masten vellus, eris volna, runo; runonos (ovca) pascuum, i paša
importfmus 3. neugoden, neprijeten pauperies, el = paupertas de-nego J. odreči, obotavljati se con-trahö 3. zvleči, skrčiti; brzdati, krotiti
cupldf), inis (tudi m.) poželjenje 40 vectigal, älis voznina (veho), davek; pl. tudi dohodki por-rigo 3. raztegniti, razširiti, povečati
Mggdonius 3. migdonski = frigijski (Mygdones pleme v Frigiji) Alyattes, is (Si) Alijat, lidijski kralj, Krezov oče continuö 1. priklopiti, zvezati, zaokrožiti (arondirati) of-fero (ferre) ponuditi, dati parcus 3. ščedljiv, skop
18.	Favnu.
1 aprlcus 3. solnčen, prisojen rus, rüris trata, livada, polje lenis, e mil(ostiv) in-cedö 3. (ponosno) stopati, iti aequus 3. enak; naklonjen, mil alumnus, l rejenec; plemenjak, junad
5 plenus (= exüctus) annus konec lota haedus, l kozel, kozliček largus 3. bogat, obilen sodalis, is (so)drug cratera, ae vrč za mešanje vina krater
fünw 1. kiiditi se odor, öris vonj; kadilo lüdö 3. igrati se lierbösus 3. zeliščnat, travnat 10 fcstus 3. prazničen, slovesen, na svečan način vaco 1. prost biti, praznovati ötiösu8 3. brezdelen, miren pägus, l okraj; kmet, seljak crrö 1. bloditi, klatiti se spargo 3. sipati, trositi agrcstis, e poljski, divji, samonikel frdns, frondis list 15 invisufs 3. neviden, sovražen, zopern pelin 3. (terram) udariti, butniti (ob)
21.	Ročki (za vino).
1 gero 3. nositi, prinašati, vsebovati querela, ac tožba, tarnanje rixa, ac prepir, kreg insanus 3. nezdrav, besen pius 3. drag, ljub testa, ae (= tosta, terra: torreo) opeka, (lončen) vrč, ročka 5 rnmen, inis ime; določba, namen lectus 3. izbran Massicum, i I. 1, 1!) servö 1. hraniti moved 2. premakniti, izvleči bonus dies slovesna priložnost de-sccndö 3. dol stopiti (s skladišča nad kuhinjo, kjer je bilo vino spravljeno)
Cormnus, l (Mark Valerij Mešala) Korvin (Horacijev prijatelj, državnik in govornik) prömö 3. (na dan) prinesti languidus 3. obležan, star, mil Sdcraticus 3. Sokratov, sokratski madeö 2. vlažen (moker) biti, kapljati; (pre)poln biti
10 sermo, önis pogovor, (iz)rek
horridus 3. hrapav; sirov, neusmiljen, priprost calescT) 3. ogreti se, topel (vroč) postati
tormentum, i natezalnica, mučilo ingenium srce, narava durus 3. trd, strog, pust 15 arcanus 3. skrit, tajen iocösus 3. šaljiv consilium, ~i naklep, načrt re-tegö 3. odkriti, razkriti Lyaeus, 7 Lijej (= Liber = Bacchus = vinum) re-dUcö 3. nazaj pripeljati; vrniti, vračati
mens, entis razum, srce, duša anxius 3. plašen, boječ comu, üs rog; pl. rogovje, pogum tremo 3. (rem) tresti se (pred), bati se (česa)
20 apex, icis vrh; tijara, dijadem, krona
segnis, c brez ognja, len, nemaren, nerad
nodus, i vozel, vez, zaplet solvo 3. razrešiti
Gratiae, arum Gracije (hčere Jupitrove, navadno trije simboli miline društvenega življenja) vlvus 3. živ; goreč lucerna, ac svetiljka, lampa astrum, t ozvezdje, zvezda Phoebus, i Feb (= Sol)
23. Tudi majhen dar pobožnega srca je bogovom všeč.
1 suptnus (caelö = ad c.) 3. (gor) obrnjen (z dlanjo proti nebu) näscor 3. roditi (porajati) se; n. luna ob mladi luni (mlaju)
rüsticm 3. kmetski, kmet(ica) Phldyle, es Fidila (kmetica, mogoče s Horacijevih Sabinskih gora) tus, Tcris kadilo pläcö 1. (po)miriti, oblažiti hörnus 3. letošnji lür, laris poslopje, hiša; Lar (nav. pl.) Lar(i) (zaščitni bogovi hiše, duše blagih pokojnikov) = parvl dit 15 = Penütes 1!) üvidus 3. požrešen porcus, 7. in porca, ac prase, ščene 5 pestilens, entis nezdrav, kužen, paleč Africus, i Afrik (široko) fecundus 3. -j)lod(onos)en sterilis, e ne-, brezploden, ki napravi neplodno robigo, inis palež. rja alumnus, J hranjenec; junad, zarod pömifer 3. sadonosen, ovočjeroden gravis, e težek; nezdrav, škodljiv nivalis, e snežen, s snegom pokrit Algidus, i Algid, brdo v Lacij i 10 de-voveö 2. posvetiti
quercus, Tis (gozdni) hrast ilex, icis cer, graden herba, ac zel(išče); trava, trata Albünus 3. albanski (Albe Longe v Lacij i) victima, ae žrtev
pontifex, icis (graditelj mosta) vrhovni svečenik (duhovnik) cervlx, Icis tilnik, šija, šijnjak tingö 3. močiti, barvati at-tined 2. držati; razprostirati se, brigati; attinct (z inf.) briga, treba je temptö 1. otipati; blažiti, miriti caedes, is klanje, žrtvovanje, darovanje
bidens, entis dvozob; subst. (sc. hostia) (odrasla) ovca, žrtva
15 ros marinm rožmarin fragilis, c lomen, krhek mi/rtus I mirta
immunis, e brez darila; brez krivde, čist sümptuösus 3. razsipen, drag, bogat blandus 3. laskav, prijazen, mil hostia — victima
molliö 4. omehčati, oblažiti, pridobiti
aversus 3. proč obrnjen, neprijazen, nenaklonjen Penütes, ium 1’enati (hišni bogovi, zaščitniki družine) far, farris (žrtveno) brašno salio 4. skakati; kvišku skočiti (o soli, ki se pri darovanju vrže v ogenj)
mica, ae trohica, mrvica; m. (salis) zrno (soli)
25. Navdušen slavospev Avgustu.
1 rajno 3. ograbiti; vleči plenus poln; navdušen (Bacchi od B.) specus, us špilja, pečina velöx, öcis hiter, jadrn, uren mens, entis mišljenje, duh, navdušenje
antrum, i — specus egregius odličen, vzvišen 5 meditor 1. razmišljati, misliti na..., pripravljati se, nameravati
decus, oris okras; čast, slava m-serö 3. vsejati, uvrstiti, (pre-) staviti
cönsilium i, svet, zbor, kolo Insignis, e, krasen recims, entis nov adli ftc dosedaj
indictus 3. {in = ne + dictus = rečen) nerečen, nepet, neopevan secus drugače
iuffum, i igo; gorsko secllo, gorski greben, gora stupeö 2. začudeno poskočiti, čuditi (diviti) se Euhias (/. k Euhius), adis Evhi-jada, Bakhantica 10 Hebrus, 1 Hebro, reka v Traciji (s. Marica) prö-spiciö 3. v daljavi zagledati candidus 3. svetlobel ThrUce, es (= ThrUcia) Tracija (s. vzhodna llumelija in južna Bolgarska) lüströ 1. čistiti; prehoditi Bhodope, es Rodopa, gora v Traciji (s. Ilodopske gore) devius 3. s pota, od pota oddaljen, samoten vacuus prazen, zapuščen Naias, iadis Najada, povodna nimfa potens, e,ntis gospod(ar), vladar 15 Baccha, ae Bakha(ntica) valeo 2. moči procerus 3. vitek vertö 3. vrteti; izdreti, izruti (s korenom), izkoreniniti fraxinus, t jesen Lenaeus, i Lenej (= Bakli) cingT) 3. obdati, ovenčati tempus, oris senci, čelo, glava pampinus, i lozin list, trtno listje
20. Državnik in pesnik. Mecenatu.
1	Tyrrhenus tirenski = etrurski (Ti-renci so bili pradedje Etruščanov) progenies, el rod, potomstvo, potomec
vertö 3. vrteti, obrniti, nagniti;
non versus še ne nagnjen (= poln) cadus, i (lončen) vrč, sodček /los rosarum rožno cvetje premo 3. stiskati, prešati balanus, l želod, balan (neka vrsta oreha); pressa b. balanovo olje 5 iamdüdum že davno
mora, ae odlašanje, zapreka Udus 3. vlažen, moker Tih ur, uriš Tibur (mesto v Lacij i, na glasu zaradi svoje lepe lege, s. Tivoli)
Aefula, ae Efula (kraj pri lucijskem mestu Prenestu) declivis, e strm, visok(o ležeč) con-templor 1. opazovati, gledati Urvum, J livada, kraj, poljana Telegonus, t Telegon (Odisejev in Kirkin sin, ustanovitelj Tuskula) iugum III. ‘25, 8 parricida, ae očetomorec fastldiösus 3. gnusen cöpia, ae obilica
1	ü möles, is breme; velikanska zgradba arduus 3. strm, visok o-mittd 3. opustiti fümus, i dim, (so)para opes, um bogastvo: krasne stavbe strepitus, fis šum, ropot vicis (gen.), pl. vices (vicibus) iz-(pre)mena, izprememba mundus 3. čist, snažen lur, laris poslopje, domačija, streha 15 cena, ae obed, pojedina
aulaeum, J zavesa, zastor, preproga, baldahin
ostrum, i škrlatnik; škrlatno sukno; sine au. et o. brez škrlatnih zaves (baldahinov) sollicitus 3. vznemirjen, v skrbeh; žalosten, mračen
ex-plico 1. razmotati; razvedriti clärus 3. svetel, viden Andromeda, ae Andromeda (hči etijopskega kralja Cefeja. Ce-pheus, 1 je prišel po smrti med zvezde in je bil v Rimu vedno viden, v Aleksandriji pa šele 23. julija) Procyön, önis Procijon (Mali pes, ki izide 15. julija, pasji dnevi) furo 3. besneti vesänus 3. besen, divji, stekel 20 siccus 3. suh, žejen
languidus 3. utrujen, medel, opehan horridus 3. razmršen dUmetum, i gošča, šuma vagus 3. nestalen; pihljajoč, sa-pljajoč taciturnus 3. molčeč, tih 25 status, fis stanje, ustava
Ser es, um Ser(an)i, narod v iztočni Aziji (Kini)
Bactra, örum Baktra (glavno mesto Baktrije, s. Balk) regnutus 3. vladan Tanais, is Tanais (scitska reka, s. Don) discors, ordis nesložen 30 cäligiriöms 3. temen, meglen premo 3. tiščati; kriti, skrivati ultra fas bolj kakor je prav, preveč com-pönö 3. urediti, skrbeti (za) aequus 3. raven; ravnodušno (= aequo animo) ritus, us verski običaj (obred); šega, način; rltü ji. kakor reka (Tibera) alveus, l struga 35 de-labor 3. (dol) drkniti, teči Etruscum mare — Tyrrhenum m. adesus 3. nagrizen, preluknjen, podjeden stirps, stirpis deblo
rapiö 3. ropati, z(a)grabiti, popasti clamor, oris šum, jek, odmev 40 diluvies, el povodenj
irrltö 1. (raz)dražiti, ogorčiti, raz-ljutiti
amnis, is hudournik; veletok; voda potem sm sam svoj gospodar, neodvisen, samostojen dhgö 3. (pre)živeti polus, t tečaj; nebo, svet occupö 1. obdati, zaviti 45 irritus 3. neveljaven retro zadaj
dif-fingö 3. prenarediti, preobraziti infectus 3. nestorjon veho 3. (od)peljati saevus 3. grozen, grozovit 50 insolens, entis nenavaden; srborit, hudomušen, muhast pertinUx, ücis trdovraten, vztrajen träns-mütö 1. pro-, zameniti benignus 3. dober, naklonjen manens, entis če (ki) ostane, stanoviten
quatiö 3. tresti, stresati, lepetati, frfrati penna, ae perot(nica) re-stgnö 1. odpečatiti, razveljaviti, po-, odplačati 55 in-volvo 3. (rc) zaviti (v) pauperies = paupertäs dös, dötis dota, dar meum est moja dolžnost je, treba mi je
mügiö 4. mukati, tuliti, škripati mülus, l jambor
Africus 3. afriški, Afrikov (južno-zapadnega vetra) miser 3. otožen, žalosten de-currö 3. dol teči, bežati, zateči se vlitim, J (za)obljuba paclscor 3. izgovoriti si
CO biremis, e z (le) dvema vesloma, dvo vesel n praesidium, l varstvo, zaščita scapha, ae čoln(ič)
Aegaeus 3. egejski tumultus, lis upor, punt, besnost aura, ae dih, veter geminus 3. sorojen; g. Pollux dvojček P.
30. Moja nesmrtnost. Melpomeni,
muzi visoke pesnitve.
1	ex-iffö 3. izgnati; izvesti, dovršiti monumentum, i spomenik perennis, e trajen regalis, e kraljev(ski) situs, Us lega, položaj; stavba pyramis, idis piramida edüx, äcis izjedajoč, uničujoč Aquilö, Tmis Akvilon (sever, severni vihar)
impotens, entis slab; ne obvla-dajoč (sni sebe) = silen, besen, burovit
dl-rud 3. po-, razrušiti, uničiti innumeräbilis, e brezštevilen, ne-brojen
5 seri es, el vrsta vito 1. izogniti se, uteči
Liber
Slaviva zmagovalca Avgusta vsak po svojih močeh! Jnln Antonijn,
sinu trijumvira M. Antonija; vzgojila ga je Avgustova sestra Oktavija. Poizkušal se je baje v pesništvu.
1	Pindarus, l Pindar (znani največji grški lirik 522 — 442) aeniulor 1. tekmovati
Libitma, ae Libitina (boginja smrti); smrt, pogreb üsque vedno, zmeraj posterus 3. bodoč, sledeč, poznejši recens, entis nov, svež scandč) 3. stopati 10 dtcö 3. reči, slaviti; pas. tudi sloveti violens, entis nagel, deroč ob-strepö 3. (nasproti) šumeti Aufidus, l Avfid (rečica pri Venu-ziji, s. Ofanto) pauper aquae brez-, malovoden Daunus, l Daven (mitski kralj malovodne Apulije) agrestis, e kmetski humilis, e nizek (. . . iz nizkega postavši mogočen, visok)
Aeolius 3. eolski (lezbiški)
Italus 3. italski
de-dttcd 3. prevesti, prenesti; zložiti, peti
modus, t merilo; ritem, melodija sümö 3. vzeti; svojiti (lastiti) si superbia, ae ponos, slava 15 quaerö 3. iskati; dobiti, steči meritum, l zasluga Delphicus 3. delfski cingo 3. venčati volens, e?itis voljen, rad cöma, ae lasje
lartus.
cerutus 3. voščen, z voskom sklopljen (zložen) opis (gen.) pomoč; delo, umetnost Daedaleus 3. Dedalov nitor 3. opirati se, dvigati se (navzgor) perma, ae krilo, perot vitreus 3. steklen, kristalen pontm, i morje amnis, is gorski velotok
5 de-currö 3. (dol) teči, šumeti, bučati super- črez, uad nötus 3. znan, navaden alo 3. hraniti, rediti ferveö 2. vreti, žareti, hrumeti, kipeti
immensus 3. nezmeren ruo 3. dreti
profundus 3. globok, neskončen laurea (arbor) = laurus dönandus 3. vreden (dobiti [obdarovan bitij)
Apollinaris, e Apolonov 10 audüx, äcis drzen, smol
dithyrambus, 7 ditiramb, navdušen slavospev de-volvč 3. (dol) valiti numerus, i število, ritem lege soliitus nepravilen, (pravila) prost
fero (ferrc) nositi, prevzeti; pas. tudi: drveti 15 Centaurus, I Centavor (pol človek pol konj), divje pleme v tesalskili gorah, ubito od kralja Lapitov, ko mu je hotelo nevesto Hipo-domijo ugrabiti tremendils 3. strašen flamma, ae plamen, ogenj Chimaera, ae Ilimera (predi lev, sredi koza, zadaj zmaj); padla je od Belerofonta Eleus 3. elejski (= olimpijski) palma ae palma, palmova vejica re-dücö 3. (nazaj) voditi, spremljati caelestis, e nebeški; -es, ium bogovi puffil, ilis rokoborec potior, ins (potiš, c) boljši, dražji sitjnum, i znamenje, kip 20 flebilis, e žalosten, žalujoč spönsa, ae nevesta iuvenis, is mož, ženin
plöro 1. objokovati educo in astra povzdigujem v zvezde Orcus, 1 Ork (Had, podzemlje, smrt) Dircaeus 3. dircejski (Dirka jo tebanski vrelec)
‘25 nmltus 3. mnog, silen aura, ae sapa, veter levo 1. lajšati; vzdigniti cijcnus, i labud
tendö 3. raztegniti; siliti, koprneti, težiti
quotiens kadar koli tractus, üs vlečenje; prostor, kraj, plast
Matinus 3. matinski (Matin je pokrajina okoli Tarenta, znana po izvrstnem medu) thymum, i timijan, materna dušica, mačešica 30 Uvidus vlažen, moker Tibur III. 29, C»
operösus 3. trudapoln, z velikim trudom
fingd 3. (carmina) oblikati, zlagati, pesniti con-änö 3. opevati plectrum, i plekter, kijec, batič (za liro); poeta m. pl. pesnik večjega poleta quandöque kadar (koli)
35 clivus, i reber, brdo, grič decörus 3. okrašen Sy(/ambri, 7)rum Sigambri (germansko pleme, ki ga je Avgust užugal)
aururn prlscum = aurea aetUs 40 super nad, zaradi
fortis, e hraber, junaški impetrö 1. izprositi, (s prošnjo) doseči
lis, Iltis (pravni) prepir, pravda orbus 3. prazen, brez
45 prö-cedö 3. naprej (mimo) stopati; prednjačiti te dtcenitis Tebi (Avgustu) bomo klicali
in triumphe! slava, živijo! f)0 solvo .V. (vötö) rešiti vitulus, i tele 55 larc/us 3. obilen, bujen
iuvenesco 3. mladenič postati, zoreti, veselo rasti in mea vdta za moje obljube curvatus 3. skrivljen, kriv Jr/nes, ium krajec (lune) re-fero (ferre) (zopet) prinesti;
r. ortum tretjič vzhajati nota, ac znamenje, lisa iltixT — (/ero imam niveus 3. snežnobel; n. vider! bel videti
cetera (akuz.) sicer, v ostalem fulvm 3. rdečkast(orumen)
i}. Melpomeni (111. 30).
1 nascens, entis ob rojstvu placidus 3. prijeten, ljubezniv, prijazen
liimen, inis luč, oko Isthmius 3. istemski (istemske igre) elürö 1. proslaviti pugil, is rokoborec impiger 3. hiter, uren, čil » Achaicun 3. ahajski (— korintski; Korint je bil glavno mesto rimske provincije Ahaje)
Delim 3. delski, (otoka) Dela folium, 1 list tUmidus 3. otekel; nadut con-tundo 3. pobiti, poteptati, streti Tibur III. 29, (1 10 /ertilin, e rodoviten spisstts 3. gost
II. drž. g.
corna, ae las; list fimß = efficiö Aeolius 3. eolski (lesbiški) dtgnor 1. vrednim smatrati suboles, is naraščaj, mladina amčibilis, e ljubezniv, ljubek
l.r> vätes, is prorok, pesnik chorus, 1 zbor
pTmd 3. postaviti, šteti, vvrstiti mor ded 2. gristi, ujedati invidus 3. zaviden, zavidljiv; dens i.
zob zavisti testüdö, inis želva; plunka, lira, kitara strepitus, ris zvok, glas tempero l. voditi, vladati Pteris, idis Pijerida III. 4, 40 mvtus 3. nem 20 eyenm, i labod sonus, l glas, petje mTmus, eris dar(ilo), zasluga mönstror name kažejo fidicen, inis pevec, pesnik spirö 1. dihati, živeti
(5. Apolonu in njegovi sestri. Prolog k stoletnici.
I Dlvus (dim) 3. božji, nebeški; subst. bog pröles, is zarod, otroci Niobeus 3. Nijobin (Nijoba, Tanta-lova hči, mati sedmih sinov in sedmih hčera) vindex, icis maščevalec, osvetnik mntjna lintjua širokoustni jezik, širokoustnost, bahavost Titi/m, l (titan) Titij, Latonin iz-kušnjavec raptor, oris ropar (časti, nedolžnosti) I‘litim 3. Ftijec (iz Ftije, mesta južnotesalskega)
5 marinus 3. morski
Dardanus 3. dardanski (J)ar-danus, i praoče Trojancev), tro-j(an)ski (juatiö 3. tresti tremendus 3. strašen cuspis, idis kopje, sulica pügnäx, Ucis bojevit, bojabrižen;
silni borilec mordüx, ucis grizi j iv, ujedljiv; oster im 3. udariti, zadeti 10 plnus, üs smreka, bor
im-pellö 3. stresti, zlomiti, treščiti Eurus, l Ever ([jugojvzhodnik), veter, vihar prö-cidö 3. (naprej) pasti, telebniti, zgruditi se late na dolgo in široko collum, i vrat, tilnik Teucrus 3. troj(an)ski (Teurer, Teucrus je bil prvi trojanski kralj) sacrum, l posvečeno; pl. svetinja, posvetilo, sveto darilo mcntior 4. lagati; izmisliti, (lažnivo) izdati se (za) male slabo, v svojo nesrečo feriUtus praznujoč, počivajoč 15 chorea, ac — chorus ples, kolo aula, ae dvor(išče) palam capiö 3. očitno (javno) obvladati, — ujeti gravis, e strašen, grozen nescius 3. fari = infUns, antis otrok, nedorastel, maloleten Achivus 3. ahivski, grški (Arhivi Grki)
20 alvm, i trebuh, maternica grätus 3. prijazen, ljubek ad-nuT) 3. prikimati, obljubiti res A ene ar Knejeva usoda potior, ins močnejši, boljši, ugodnejši
dücö 3. voditi; potegniti, zgraditi ales, itis krilat; ptič; (pred)zna-menje 25 doetor, oris učitelj
argTitus 3. živ, bistro-, živoglasen Jidir.cn, inis IV. f!, 23; doetor f.
učitelj petja (lire)
Thalia, ac Talija (muza komedije) Xanthus, i Ksant („Rumena reka“ v Likiji, ob njenem izlivu je mesto Patara) lavo 3. kopati, močiti, umivati Daunius 3. davniški (apulski, rimski)
dec/us, oris dika; čast, slava Camena, ae Kamena (muza); pesem leviš, c gladek, gol(obrad) Agyieus, ei (cos) Agijoj, priimek Apolona kot zaščitnika cest (äyvid, ij) in javnih trgov spiritus, us duh, navdušenost HO Delius 3. delski, (otoka) Dela tutela, ae zaščita, varstvo; varovanec fugax, Ucis begoč, brz, hiter lynx, cis ris
eo-hibeo 2. zadržati, ustavljati; polagati = streljati 5J5 Lesbius pes lesbiška (= zapfiČna) stopa (stih, kitica) servd J. paziti, gledati (na), držati (se)
ictus, Us udarec (palca ol> strune) rite po obredu, spodobno, pobožno fax, facis bakla, luč, svetloba Noctiluca, ae Noktiluka (nočna luč, luna) prosper(us) 3. ugoden, dober; z gon. naklonjen, osrečujoč fruges, um sadje, plodovi, pridelki celer volvcrc hitro valeč (obračajoč) pronns 3. naprej nagnjen, begljiv, begoten
40 festa lux praznik (svetečni dan) red-dö 3. (camieri) predavati, govoriti
docilis, e naučljiv; z gen. vešč, izučen (v) modus, 7 merilo, ritem, napev, melodija
7. Pomladna pesem. Torkvatu (konzulu 1. 23.).
1 dif-fugiö 3. razbežati; skopneti (/rumen, inis biljka, trava coma, ae list
vicis (gen.) premena; (tcrrae) obraz, lice, oblika de-crescö 3. manjšati se, padati praeter-eo 4. (mimo) teči; rtpas ob bregovih, v strugah 5 GrUtia, ae Gracija (boginja lepote in miline)
Nympha, ae Nimfa (žensko božanstvo vode, drevja, gorovja) f/eminus 3. sorojen; — ni dvoje, dva, oba
dücö 3. voditi; — chorös kolo plesati
nudus 3. gol; nalahko oblečen monen 2. opominjati, svariti almus 3. hraneč; blag(oslovljen), rajski
mitescö 3. blažiti se, pojemati, popuščati
Zepkyrus, 7 Cefir (zahodnik, pomladni veter) prö-terö 3. pohoditi, poditi, odgnati 10 si m ul = siniuläc
pömifer 3. sadjeroden, sadonoson ef-fundö 3. izliti, iztresti hruma = brevissima (dies) zima inets, ertis len, mrtev damnnm, 7 škoda re-parö 1. popraviti
caelestis, e nebeški (neba, zvezd) de-eido 3. (dol) zgruditi se, zvrniti se
15 Tullus, 7 Tul (najbogatejši rimski kralj)
Ancus, 7 Ank (najboljši rimski kralj)
an če, li (sicer za izrazi negotovosti: če ne, li ne) ad-iciö 3. privreči, pridejati summa, ae vsota avidus 3. lakomen amicus 3. (= (ptAoq) svoj (ljubi);
a. animo sebi dö 1. dati, privoščiti 20 splendidus sijajen, svečan
Minös, öis Mino(j), sodnik v Hadu arbitrium, 7 (sodnikov) izrek, sodba genus, eris (plemeniti) rod facundia, ae zgovornost re-stituo 3. na prejšnje mesto postaviti; nazaj (na svet) p. = oživiti
jnietäs, Uti s pravičnost 25 infemus spodnji, podzemeljski pudicus 3. čist, neomadeževan Hippolytus, 7 Hipolit (Tezejev sin; ker ga grešna mačeha Fedra ni mogla zapeljati, ga je pri Tezeju obrekovala; nato ga je Pozejdon ubil)
LHhaetis 3. lot(ej)ski, podzemeljski (Lethe, roka pozabljivosti, iz katere so pile duše preminulih) Theseiis, el (eos) (atenski kralj) Tezej, 1’iritojev prijatelj ab-rumpö 3. zlomiti, razgnati, razbiti, streti vinculum, 7 spona, okovi Pirithous, 7 Piritoj (lapitski kralj, Tezejev prijatelj, s katerim je hotel izvesti iz Hada Prozerpino) 4*
J). Nesmrten je le tisti, ki ga pesnik opeva. Konzulu Marku Loliju,
velikemu čestilcu denarja, Mecenato-vomu prijatelju, Avgustovemu zaupniku.
1 forte morda, morebiti, nemara late sonans, antis daleč naokoli šumeč Aufidus III. 30, 10 vulffö 1. med ljudstvo prinesti, oznaniti, razširiti; non ante vul-yütus prej neznan socio J. združiti; sociandus H. združen (-žna), prikladen, pri-lagoden chorda, ae črevo, struna 5 Maeonius 3. meonski, lidijski (Maeones Meonci = Lidi; Maeonia, kralj lidijski; lidijsko mesto Smirno smatrajo eni za Homerjev rojstni kraj) sedes, is sedež, mesto 1 ‘indaricus 3. pindarski, Pindarov (IV. 2, 1)
Cetis :i. eejski (Simonid [559 40!)], doma na otoku Ceju, je glavni zastopnik žalostinke [&Qyvo^]) Alraeus, i Alcej (okoli (»10—602 iz Mitilene na Lesbu, nasprotnik mitilenskih tiranov in pesnik davorij in puntarskih pesmi) minax, Ucis preteč, grozeč (ker je s svojimi pesmimi preganjal tirane) Stesichorus, t Stezihor (okoli (>40—555, grški epski lirik iz lokriškega Matavra) f/ravis, e resen Camena, ae Kamena (Muza) Anacreön, ontis Anakreont (doma iz Teja, jo bil glasovit grški lirik v drugi polovic,i (!. stoletja, pr. Kr.)
K) spiro /. dihati, živeti com-mitto .7. zaupati calor, oris vročina; ljubezni žar (plamen)
Aeolius 3. eolski; Ae. puella Zapfo iz eolskega Lesba fides, is struna cömptus (cömö) počesan, lep ärdeö 2. goreti; ljubezni vzplamteti
adulter, eri zapeljivec il-linö 3. umazati, krasiti, vvezti; aurum vesti/ms i/. zlatovczena obleka 15 ref/Ulis, e kraljevski
cultus, Us negovanje; nošnja, bleščava, bliščoba Lacaena, ae Lakonka Teucer (-crus), eri Tevcer, polbrat Telamonovega Ajanta iz Salamine (I. 7, 21) telum, 1 strelica, puščica Cydönius -i. cidonski = kretski (Cidonija jo mesto na severni obali otoka Krete) di-rigö 3.	uravnati,	nameriti,
streljati Ilios — Ilion I lij (Troja) vexö 1. mučiti 20 Idomeneus, ei Idomenej, sin kretskega kralja Devkalijona Sthenelus, 7 Stenel 1. 15, 24 ferox, öcis bojevit ücer, ücris, äcre ljut, hraber Deiphobus, i Deifob, Hektorjev najhrabrejši brat ex-cipiö 3. zadobiti ictus, ns udar(ec) pudteus 5. sramežljiv, čist, pošten 25 illacrimabilis, e neobjokovan
uri/eö 2. pritiskati, tlačiti; pokrivati
careö 2. biti brez; väte sacrd ne l)iti slavljen od svetega pesnika di-stö 1. oddaljen —, rsizlieen biti
inertia, ae brezdelnost, lenoba, bojazljivost 30 celö 1. prikriti, zamolčati, ne slaviti
charta, ae list papirja; (na papir napisana) pesem inörnätus 3. neokrašen, neopevan impünc nezasluženo, brez kazni car po 3. trgati; obliviö c. po-zabnost ogloda (uniči, zamolči) lividus 3. zaviden, zavisten; obl. lividae carpunt laböres nevarni napori zapadejo zavisti in po-zabnosti
35 prTidms (= pcritus) rerum zelo izkušen, poln izkušenj rectus 3. raven, neuklonjen vindex, icis maščujoč; strah, osvet-nik
avära /raus lakomna prevara abstinens, entis vzdržen dUco 3. voditi, vleči •t() re-iciö 3. zavrniti
vultm, Us obraz, li<-e; alt us v. ]>o-nosno preziranje nocens, entis škodljivec, krivec, zločinec
ob-stö 1. na poti stati, ovirati, protiviti se caterva, ae krdelo, tropa ex-plicö I. razviti, razmetati; per caterväs. . . preriti se zmagovito z orožjem skozi 45 occupö L (o)svojiti (lastiti) si calleö 2. znati, razumeti pauperies — paupertäs Ö0 peius hujše
letam, i pogin, smrt
12. Pomladno veselje. Vergiliju.
1 tempero 1. (mare) miriti, vladati im-pellö 3. priganjati; napeti anima, ae dih, pih, veter linteum, i platno, jadro Thrücius 3. traški, Tracije riijeo 2. trd —, okorel —, zmrznjen biti
strepd 3. šumeti hibernm 3. zimski turgidus 3. otekel; narastel 5 /ti/s, yos Itij (sin traškega kralja Tereja in Prokne, Cekropove vnukinje; mati je sina ubila, ker je oče njeno sestro Filo-melo onečastil. Prokna se je izpremenila v slavca, njena sestra v lastavico) ßebiliter žalostno, jadno, milo (jemo 3. vzdihovati, (ob)žalovati Cecropius 3. cekropski, Cekropov opprobrium, 'i očitek, sramota male v svojo nesrečo, prehudo barbarus 3. barbarski, protinaraven libido, inis strast died 3. (carinim) igrati, peti, piskati
tener 3. nežen, mlad; mehek grämen, inis trava pinguis, e rejen, pitan, debel 10 fistula, ae pišČal(ka), žvegla
Ciiles, ium Kale (mesto v severni Kampaniji, na glasu zaradi izvrstnega vina) dücö 3. (Liberum = vlnum) vleči, piti, srkati 15 gestio 4. (po)želeti
cliens, entis varovanec, prijatelj nöbilis, c plemenit, knežji nardum, i nardovo olje (nard je ime različnih rastlin, ki so iz njih delali parfimerije)
onyx, ychos steklenica (narejena iz alabastra [oro^] za dišave) e-liciö 3. izvabiti cadus, i sodček
Sulpicius 3. Sulpicijev (Sulpicij je bil vinski trgovec) ac-cubö L (pri drugih) ležati, počivati
horrcum, i shramba; skladišče, klet largus 3. radodaren, bogat, zmožen amurus 3. grenek
20 e-luö 3. iziniti, iztrebiti, odstraniti cfjicux, acis uspešen, močen propcro hitim, vleče me velöx, öcis brz, uren merx, mer c is blago immünis, c brez davščine, zastonj meditor l. misliti tingo 3. omočiti; (poculis) počastiti
25 ponö 3. (stran) položiti; (moram) odtrgati se (zadržku), pustiti (z.) lucrum, t dobiček; studium l. do-bičkarija, dobičkolovstvo nigri ignes črni ogenj (grmade) consilium, i pameten načrt de-sipiö 3. noreti, razsajati in locö na pravem mestu, o pravem času
15. Slava Avgustu, ki je povrnil mir in red državi!
1 loi/uor 3. lyrii z liro slaviti in-c. rep o 3. bučati; zmerjati, karati; —, ne svariti, odvračati parva vela darc per Tyr. acquor z majhnimi jadri pluti po Tiranskem (= viharnem, nevarnem) morju
re-fero (ferre) nazaj prinesti, zopet, dati, povrniti
5 Uber, überis obilen, bogat signum, 1 (bojni) znak re-stituö 3. (po)vrniti de-ripiö 3. (dol) strgati superbus 3. ošaben, ponosen postis, is podboj, steber (svetišča) duel/um, 1 (dvo)boj, vojna (= bellum); d. vacuus brezvojen ianus, i lok, vrata Quirinus, t Kvirin (bojni bog)
10 e-vagor I. potikati se; prekoračiti, prestopiti frenum, i uzda
licentia, ae razuzdanost, drznost, samovolja in-iciö 3. (frena) nadeti uzde, brzdati
e-moved 2. izbacniti, zatreti, -moriti culpa, ac krivda, pregreha, zločin rc-vocd J. nazaj poklicati, obnoviti ars, artis lastnost, vrlina 15 por-rigö 3. raztegniti, razširiti maiestas, fitis veličanstvo Hesperius 3. hesperski, zapaden cublle, is ležišče, zahod Juror, oris divjanje, besnost ex-igö 3. iz-, pregnati ötium, i pokoj, mir prö-cüdö 3. (predi) kovati, ostriti, špičiti
20 inimicö 1. razpreti, onepri j atel j iti (‘dictum, 1 ukaz, odredba profundus 3. brez dna, neizmeren, globok
rumpö 3. (edictum) prelomiti, prekršiti
Iulius 3. julski (Avgustov)
(Jetae, Urum Geti (traški narod ob Histru)
Seres, um Kitajci
tnfidus 3. nezvest, lokav, hinavski
Tanais, is Tauaj (Don, reka Skitov)
‘25 profestus 3. predprazničen, delaven; p. lux delavnik; lux sacra praznik, nedelja iocösus 3. šaljiv, vesel pröles, is zarod; otroci matrona, ae poročena žen(sk)a rite po obredu, spodobno, pobožno ap-precor I. prositi, moliti fungor 3. opraviti; (virtutc junaštvo) gojiti; v. fiinctus 3. junaški dux, ducix vojvoda, vojskovodja :;<) Lydius 3. lidski, Lidije (pokrajine v Mali Aziji) re-misced 2. zmešati, pomešati; var men tllriü remixtum pesem k piščali, pesem od piščali spremljana tlbia, ae piščalka, sviralo, žvegla almits 3. mil, slaven, vzvišen progenies, n potomstvo, potomec (Avgust kot Enejev potomec)
Pesem stoletnica (cannett saeculärc).
Stoletno (saeculum so računale sibi-linske knjige za 110'let) slavnost, ki se je slavila 1. 24!). in 1. 14G. pr. Kr. na čiist podzemskima božanstvoma Plutonu in Prozerpini, je obnovil Avgust in jo proslavil 1. 17- pr. Kr. v čast bogovoma svetlobo, Apolonu (Solncu) in Dijani (Luni). Slovesnost je trajala tri dni in tri noči. Tretji dan je i na Palatinu i na Kapitoliju pol Stoletnico zbor 27 dečkov in ravno toliko deklic, ki so jim še starši živeli (patrimi et mUtrimi).
1 potem, entis mogočen; />. silvarum boginja gozdov lücidus 3. svetel colendus 3. častivreden
5 Sibylllnus 3. Sibilin, sibilinski; s. versus s. stilii (s. pesmi) = s. proročiščc lego 3. izbrati castus 3. čist dicerc carmen pesem peti almits 3. blag, blagodaten, blagodejen
10 prömö 3. ven vzeti; pripeljati visd 3. gledati
rite po obredu; pravilno; popolnoma
lenis, c mil; l. aperire ki milostno daš poroditi aperio 4. odkriti
partus, us roditev, porod, zarodek llithyia, ae Ilitija (Jupitrova in Herina liči)
15 Lücina, ae Lucina (ki spravi na dan)
probo I. odobravati; rajši hoteti Genitalis, is Genitalis (boginja babica) diva = dea
prö-ducö 3. pospeševati suboles, is naraščaj, zarod prospero 1. osrečiti, uspeh dati, blagosloviti decretum, i odredba iugo I. vpreči (v zakonski jarem), poročiti; decretum super . . . odredba o omožitvi žensk pröliis, is potomstvo, naraščaj ferax, acis ugoden, ploden 20 maritus 3. ženitvon, zakonski; lex m. ženitveni zakon orbis, is (časa) krog deciens — decies per po (preteku) clärus 3. svetel, (dies) bel frequens, entis številno obiskan, ob mnogobrojni udeležbi
25 verčiuuriš resničen; v. racinim: — cancrc ki resnično oznanja, Varcac, arum Parke (boginje usode)
stabilis, c stalen, gotov, določen tcrminuii, i meja; konec servö I. ohraniti, držati so (česa) per-ago 3. dovršiti, izpolniti iungö 3. zvezati, spojiti fiitum, i (božji) izrek, usoda fertilis, c rodoviten, bogat 3U spiceus 3. (špica) klasen; s. coröna klasni venec fetus, Tis zarod, plod, mladika salUbcr, bris, brc zdravilen, oživljajoč a ura, ac zrak, veter con-dö 3. skriti mi tis, e mil
placidus 3. miren, blag, naklonjen telum, i strelo, puščica 35 birornis, e dvorog
tenco 2. držati; polastiti so, zavzeti
turma, ac tropa, četa Lar, Laris Lar, hišni bog; pl. tudi domovina 40 sospes, itis rešen, srečen cursus, ms tek, beg, pot Jrans, traudis prevara; škoda castus 3. čist
müniö 4. (iter) napravim (pokažem) svobodno pot 45 docilis, e naučljiv, učen, dovzeten res, rei moč
pröles, is zarod, naraščaj, mladež decus, oris kras, čast veneror 1. (z 2 akuz.) prositi {bone žrtvujoč govedo)
50 Anchisae . . . sanguis =• Avgust bellT) 1. vojevati (se); bellante prior zmagovalec vojnika
iacco 2. (na tleh) ležati, zmagan biti
lenis, e mil(ostiv), blag, usmiljen 55 responsunt, i odgovor, razsodba peto 3. (rem) prositi (za), (hod)iti
(po)
superbus 3. ošaben, ohol nuper (še) pred kratkim honös, oris čast, poštenost pudor, oris sramežljivost, st id prisens 3. nekdanji neg-lego 3. zanemariti, zapustiti ap-päreö 2. prikaz(ov)ati se, javiti se beätus 3. srečen, bogat cöpia, ac obilje, blagoslov 60 augur, uriš avgur, prerok decorus 3. okrašen, odičen acccptus 3. miljen; miljenec, ljubljenec
Čarnima, ac Kamena (Muza) salutUris, e zdravilen, spaso-nosen
levo 1. lajšati; zdraviti, krepiti fessus 3. utrujen, bolan artus, üs ud 65 acquus 3. naklonjen, milostiv ara, ac oltar, žrtveni k iTistrum, i (Aovco) čiščenje; čas potih (in več) lot, stoletnica (lOOletna svečanost) prö-rogö J. podaljšati, raztegnit: aevum, i čas
Algidus, i Algid, gora v Laciji teneö 2. držati, ščititi 70 cürö 1. brigati se, uslišati vötum, i prošnja, molitev ap-plicJ) 1. prisloniti, pridružiti sentid 4. čutiti; želeti, uslišati ccrtus 3. gotov, zanesljiv doctus 3. naučen chorus, i zbor
B.	Epödi (iarnbT).
2. Oderuh Alfij.
1 negotium, 7 posel priscus 3. nekdanji, prvotni patcrnus 3. očetov rus, ruris polje, zemlja ex-crceö 2. vežbati, obdelovati, orati soliitus 3. oproščen, prost /mm, oris oderuštvo, lihva, oderuški posel 5 ex-citö 1. buditi, klicati, strašiti classicum, 7 trombe glas, (vojna) tromba trux, ucis strašen horrcd (rent) groza me je, tresem se Iriitus 3. razljučen, besen superbm 3. ošaben, ohol Umen, inis prag ergö torej, zato adultus 3. dorastel propägö, inis razploditev; vitium p. grebenica, mlada lozica 10 marltö 1. poročiti, družiti; oviti pöpulus, i topol, jagned rcductus 3. oddaljen, samoten mugiö 4. mukati; m figientes goveda prö-spectö I. (na|irej) gledati (za) errö 1. bloditi, tavati, klatiti se inUtilis, e nekoristen, jalov faljc, falcis vinjak nimus, 7 vej(ic)a, grana amputo 1. obrezovati, rezati frlix, icis srečen, rodoviten in-serö 3. vsaditi, vcepljevati 15 amphora, ae amfora, sod con-dö 3. .spraviti, spravljati tondeo 2. striči
infirmus 3. slab(oten), neoborožen
mitis, e mil, zrel
pomum, i pl. sadje, ovočje
cx-ferö (ferre) iznesti, vzdigniti, pokazati In-sitivus 3. cepljen de-cerpö 3. dol trgati, obirati pyrum (pirum), 7 hruška 20 certö 1. tekmovati, meriti se Ttva, ae grozd purpurn, ae škrlat mUncror L (ob)darovati, pokloniti PriUpus, i Prijap (bog vrtov) Silvanus, 7 Silvan (gozdni in poljski bog) tütor, oris čuvaj modo — modo sedaj — sedaj ilex, icis graden, dob tenäx, äcis čvrsto držeč; čvrst, gost gramen, inis trava 25 altns visok, strm
queror 3. tožiti, žvrgoloti, gostoleti lympha, ae voda ob-strepö 3. šumeti in-vitö 1. (pri)vabiti tonam, antis grmeč; gromovnik hibernus 3. zimski 30 com-parö 1. pripraviti, prinesti trTido 3. pritiskati; terati, goniti ucer, Ucris, Ucre hud, besen hi ne et kine tu in tam multa raniš krdelo psov aper, apri veper, merjasec ob-stö 1. nasproti stati, nastavljen biti
plaga, ac mreža, zanka fimes, itis soha; viličast kol; raz-soha leviš, e gladek tendö 3. razpenjati turdus, T drozd edUx, Ucis požrešen dolus, 7 prevara
Ho ndve?ia, ac došel, došlee, selilen, selilec
lai/ucus, i vrv, zanka, mreža captö 1. loviti quodsi če pa pudlcus 3. čist, stiden in partem iuvüre aliquid skrb deliti (skrbeti) za kaj 40 perustus 3. opaljen; solibus zagorel, ogorel penite, icis uren, nagel Apulus, J Apulec vctustus 3. star; (/it/na) suh cx-struö 3. zgraditi, napraviti; . . .
suha drva naloži na ognjišče lassus 3. utrujen suh adventum ob prihodu 45 crfites, is (nav. pl.) lesa, ograjen prostor, staja texö 3. tkati, splesti Icietus 3. vesel, živahen; pitan, debel distentus 3. razpet, natlačen, poln siccö 1. sušiti; (iz)prazniti, (po-) molsti über, cris vime hörnus 3. letošnji prömö 3. (vinum) zajemati, točiti dölium, i sod
daps, dapis (nav. pl.) jed, obed inemptus 3. nekupljen, brez troska ap-parn 1. pripraviti Lucrmus 3. lukrinski (Lukrinsko jezero, notranji dol Bajskega zaliva, znamenito vsled izvrstnih ostrig) iuvo 1. veseliti, tekniti canchylium, J ostriga 50 rhombus, l iver (i), ivorek, kapelj, obliš
scarus, i gologlavka, papigica Eöus 3. eojski, jutranji, vzhoden, iztočen
intoncitus 3. razburkan, gromski vertö 3. obrniti, zanesti Afrn, avis — pegat(ka) attagen, eriis leščarka, jerebica 55 lectus 3. nabran, odtrgan
pinguis, c pitan, masten, sočuat oliva, ac oliva, muslina lapathus, i kiselica, kisavec gr avis, c težek; zaprt malva, ac slez(enovec), sleznica Ugna, ac jagnje (samica) cacdö 3. klati
'/'erminalia, ium Terminalije (praznik na čast Termina, boga poljskih mej)
60 hacdus, i kozel, kozliček
pastus 3. ki se je napasel, po paši, s paše vomer, cris lemež, plug inversus 3. obrnjen, prevrnjen languidus 3. truden, utrujen 65 verna, ac rob, suženj, pl. družina exümen, inis roj, četa positus 3. ležeč renidens, entis odsevajoč Lar es, um Lari (hišni bogovi) fmerator, oris oderuh, lihvar JutUrus 3. hoteč postati rfistirus, i kmet(ovalec), seljak red-igo 3. (pecmiiam) izterjati 70 pom 3. (pecuniam) naložiti
7. Rimskemu narodu.
1 scclestus 3. brezbožnik, hudodelec ap to 1. prilagoditi; cnses dexter is (dat.) desnice oborožiti z meči conditus 3. skrit, (v nožnico) spravljen Neptunus, i Neptun = morje 5 superbus ošaben, oboi
invidus 3. zaviden, nevoščljiv, sovražen
ürö 3. zažgati, upepeliti Intäctus 3. ne zmagan catenätus 3. v verige vkovan, v verigah Sacra via Sveta cesta (po njej je šel trijumfator na Kapitolij) secundum vöta (Parthörum) po željah (največjih sovražnikov)
10 dispar (genus), aris neenak, drugovrsten furor, oris besnost rapid 3. vleči, gnati acer, acris, Sere hud, jak, neodoljiv
15 pallor, oris bledost; al/ms p. smrtna bledost in-ficio 3. navdati; pokriti ös, oris usta; pl. lica m ms, mentis duh, srce per-cellö 3. pretresti, presuniti, zadeti
stupeö 2. otrpniti, odreveneti acerbus 3. hud, ljut, krut ut odkar
immer ens, entis nedolžen sacer 3. proklet, v prokletstvo
C.	Satirae.
Liber
1.	Skopost, vir nezadovoljnosti.
1 (/ui (loc.) kako fors (le v nom. in abl.) slučaj ob-iciö 3. nameniti diversus 3. različen, nasproten, drug(ačen) förtüriö L osrečiti, blagosloviti gravis annts pod težo (bremenom) let
5 fraetus mcmhra zlomljen na udih contra nasprotno
iactii I. semtertja metati, premetavati Auster, tri Avster (jug) militia, ac vojna (služba), vojska quid enim zakaj; gotovo con-currö 3. skupaj trčiti, spopasti se
moment um, i odločitev; trenutek; m. hörac v preteku ure, v kratki uri
10 suh (z akus.) čas.: ob, pod gallus, i petelin, kokot cönsultor, oris (po)svetovalec; varovanec, klijent osti um, i (n. pl.) vrata
prunus.
pulsö 1. biti, trkati (östia na vrata) vas, vadiš porok
cx-trahö 3. izvleči; extrahl in urbem morati (prisiljen biti) v mesto iti loquäx, üeis klepetav, brbra(v) de-lassT) 1. utruditi Fabius, i Fabij (klepetalec o stoični čednosti) moror 1. zadrževati, dolgočasiti 15 de-dücere za-, speljati en glej, evo
modo ravno (malo) prej, še le cönsultüs (= peritus), i pravnik rüsticus, i kmet, seljak partes, ium uloga eia ej! ho! hajdi! atqui in (pa) vendar 20 bucca, ac lice
in-flö 1. napihniti (alicui proti komu) posthäc potem, poslej facilis, e uslužljiv, ustrežen votum, i obljuba; prošnja, želja praebeö aurem poslušam, uslišim ioculäris, e šaljiv, smešen; -ia, -ium smešnice, kratkočasnice, šale per-currö 3. preleteti, našte(va)ti
25 ölint nekoč, včasi
crustulum, i sladčica, kolač 'blandus 3. laskav, dobrikav, mil doc tor, oris učitelj clementum, 1 prvina; osnovni nauk;
prlma e. prvi začetek, abeceda ä-moveö 2. odstraniti, pustiti Indus, l igra, šala srrius 3. resen
t/i/.aerö 3. iskati; baviti se (s) dfirus 3. trd, čvrst vertö 3. obrniti, obračati /terfidus 3. nezvest, goljufiv caupö, önis gostilničar, krčmar 30 re-cedö 3. (nazaj) stopiti
rnens, mentis mišljenje; namen parvulus 3. majčken, neznaten mat/ni laböris delaven, marljiv formica, ae mravlja accrvus, 1 kuj) o5 incautus 3. neoprezen; brezskrben; brezbrižen inversus 3. {in-vertö 3. proti začetku obrniti) h koncu tekoč (nagibajoč se) con-tristo 1. žalostiti; zmračiti, oblačiti
Aquarius, J Akvarij, Vodar (zvezda med Jarcem in Ribama) jirö-repö 3. na dan prilesti, izlesti fervidus 3. žarek, pekoč acstus, Us vročina, pekočina de-moveö 2. odvrniti, odvračati lucrum, t dobiček dum ne da le ne 40 dis, dltis = dlves furtim skrivaj de-fodiö 3. od-, izkopati de-pönö 3. položiti, zagrebsti coni-minuö 3. zmanjšati, razdrobiti red-i<)ö 3. (nazaj) spraviti; pas. (nazaj) pasti
v dis, c cen, neznaten, malovreden «s, assis as (okoli 5 v), vinar ni — nisi 45 tcro 3. drgniti, (na)mleti Ur ca, ae I. 1, 10
(modius, I modij [žitna mera okoli 8 do 10 1], vagan) centum mllia [modium \ frumcnti hoc — ideö zaradi toga fic kakor
capio 3. (v sebe) vzeti, držati reticulum, l mrežica (za kruli), vrečica
vcnülis, e naprodaj; subst. suženj veho 3. peljati; nesti refert do tega je 50 iüffcrum, 1 oral (okoli 2520 m2) dum če le, da le tantandem ravno toliko hauriö 4. zajemati, vzeti relinquö 3. (do)pustiti, dovoliti cumera, ae koš (za spravljanje žita) (jrünärum, I žitnica, kašča liguidus 3. tekoč; subst. -um, / = aquae
urna, ae vodna posoda, vedro, orna (okoli 13 1)
55 cyathus, i zajemalica, kozarček fonticulus, i studenček plenior iüstö cöpia večja množina kakor je prav il-vellö 3. odtrgati, ugrabiti, odvaliti
Aufidus, i Avfid (s. Ofanto pri Venuziji) acer, acris, e deroč tantulus 3. (le) tako malo, tolik cgeo 2. potrebovati llmus, 1 blato, glen, glib (K) turbö 3. kaliti, (z)mešati de-cipiö 3. varati, zapeljati cupidö, inis poželjenje, pohlep
fanti esse toliko veljati iubeö 2. ukazati, pustiti quütenus ker (že)
(>') sordidus 3. grd, umazan, skop; s. ar dives umazan bogataš, bogat skopuh šibilo 1. (iz)psikati, izžvižgati planih5 3. ploskati nummus, 7 denar, penez, novec con-tetnplor 1. ogledovati, gledati arca, ae omara labrum, 7 ustn(ic)a sitiö 4. žejen biti captö I. hlastati, hlapati 70 fabula, ae basen, pripovedka, povest
con-(/ero 3. skupaj znositi; naku-pičiti, skupiti undique odvsod saccns, 7 vreča denarja in-dormlT) 4. (z dat.) spati (na) in-hiö I. zevati mer um, 7 sveto, svetinja ta beli a, ae deščica; picta t. slika vaten 2. veljati; qüö v. kam meri = čemu (za kaj) je Usus, us poraba, korist olus, eris kapus, zelenjad se.rtarius, l sekstarij = '/2 1 7") doleti 2. težko prenašati, neprijetno občutiti viffilö 1. stražiti, čuti, bedeti c.ranimis, e brezdušen, mrtev formulo 1. bati se, strašiti se für, fUris {<pu>(>) tat eom-pllö J. oropati iuvat prija, prijetno je bonum, J dobrina, blagor KO con-dolescö 3. boleti (začeti), razboleti se tefnptö I. napasti frh/us, oris mraz; mrzlica
casus, Us nezgoda leetus, l postelja
ad-fü/ö .1. pribiti, prikleniti, vreči as-sided 2. zraven sedeti, streči fömentum, 7 obkladek suscito I. vzdigniti, pokonci spraviti
propinquus, l sorodnik 8f> not us, 7 znanec
puer7 atque puellae moški in ženske post pönö = postpönö 3. zapostavljati, niže ceniti prae-sto 1. (amörem) izkazati mereor = mereö zaslužiti (si) cö(/nütus, 7 sorodnik (po krvi) natura, ae rojstvo, narava retineo 2. obdržati, ohraniti 90 operam perdo zaman (brezuspešno) se trudim asellus, 7 osliček frenum, 7 uzda, vajet denique končno, skratka quaerö 3. iskati; pridobivati, zbirati
pauperies — paupertas aveö 2. poželeti (k partö je quod a. subj.)
Hf» Ummidius, / Umidij (sicer neznana oseba)
ad üsque = Tisque ad (tja) do penUria, ae revščina, pomanjkanje v7ctus, Us živež
op-primč) 3. stisniti, uničiti, ugonobiti
liberta, ae osvobojonica (sužnja, ki ji je gospodar podaril svobodo) 100 Tyndaridae, arum Tindaridi (-da), Tindarejeviči (otroci spartan-skoga kralja Tiudareja: Kastor, Poluk, Helena, Klitemnestra) Naevius, 7 Nevij (znan po svoji razsipnosti)
Nömentünus, i Nomentan (razvpit zapravljivec) adversus 3. nasproten, sovražen com-pönö 3. skupaj staviti, nasproti postaviti vappa, ae kalno vino; obešen jak, nepridiprav, malopridnež nebulo, öni s fufla, ve trenj ak 105 Tanais, is Tanais (neki skopljenec, baje Mecenatov osvobojenec) socer, eri sveker, tast Visellius, i Vizelij cön-sistö 3. postaviti so, biti qui = v. 1
probo 1. odobravati, slaviti, blagrovati potius rajši
diversus 3. različen, drug sequor 3. slediti, baviti se capella, ae koza 110 (/ero 3. nositi, imeti
distentus 3. napet, poln, obilen uber, id>eris vime tUbescT) 3. tajati se; giniti (od zavisti) turba, ae tropa, množica festlnö 1. hiteti
ob-stö 1. nasproti stati, na poti biti
car cer, eris zapor; pl. pregraja (pregrajen prostor dirkališča, s katerega so se spuščali konji in vozovi začetkom dirke) rapid 3. (curruni z vozom) dre-(vi)ti
ungula, ae podkev 115 in-stö 1. stati na čem, pritiskati, poditi (za) auriga, ae vozar temno 3. ne brigati se, prezirati praeter-eö (ire) mimo iti, prehiteti inde odtod; zato
conviva, ae somiznik, gost satur 3. sit, nasičen 120 Crispmus, Z Krispin (žlabudravi stoik)
scrinium, l (valjast) tobolec (za spravljanje papirja), skrinjica; pl. omara, knjižnica lippus 3. krmežljav com-pllT) 1. oropati, okrasti
1). Vsiljivec.
1 mös, moriš običaj meditor I. premišljati, misliti nesciö quis . . . nekdo, neki nügae, ärum burke, malenkosti tötiis in illi& v nje čisto (ves) vtopljen
ac-currö 3. priteči, doiti, doteči ar-ripiö 3. (manum) zgrabiti (za roko)
quid agis? kaj delaš, kako se imaš ?
dulcissime rerum presladki! pre-ljubi prijatelj!
5 suaviter milo, ugodno, dobro ut nune est za sedaj cupiö omnia, quae vlft (poslovilne besede) = z Bogom, na zdar, priporočam so, srečno! as-seetor 1. (neprestano) slediti num quid li še kaj'? oc-eupo 1. polastiti se; prehiteti (z vprašanjem) nöris nös ti nas (mo) pač poznaš doeti sumus učena glava (pesnik) smo
höc zaradi tega plTtris esse dražji (ljubši) biti misere žalostno, slabo; silno dis-cedö 3. ločiti se, umakniti se quaerö 3. iskati, skušati, truditi se
modo sedaj, včasi öcius hitreje
cön-sistö 3. ustaviti se, postati 10 puer, eri deček, fant, sluga s udor, oris pot
tülus, i gleženj; a d imös t. dol do gležnjev BolUnus, i Bolan(eo) (neznan mož) ccrebrum, i možgani, vročeglavnost 5 felicem cerebri oj srečni vročeglavec; srečne si narave garriö 4. govoričiti, klepetati, kvasiti 15 usque povsod
teneö 2. držati se (koga) prö-sequor 3. slediti, spremljati circutn-agö 3. okoli goniti; pas.
ovinke delati cubo 1. ležati (bolan)
20 de-mittd 3. povesiti auricula, ae uhvica, uho iniquus 3. zlovoljen, trmast; ini-quae mcntis nezadovoljen asellus, t oslič(ek) dorsum, 7 hrbet
sub-eči (ire) iti (pod kaj), vzeti (dobiti)
Viscus, i Visk (Mecenatov in Horacijev prijatelj)
Varim, i, (Lucij) Varij (Ruf), epični in tragični pesnik, Horacijev in Vergilijev prijatelj 25 molliter gibko, prožno, dražestno Hermogenes, is Hermogen (pevec, Horacijev zavistnik) interpellö 1. vpražati locu.s, 2 (pravi) kraj, čas cTxjnütus, i sorodnik salvus 3. (duševno) zdrav, pameten com-pönö 3. sestaviti; zagrebsti, pokopati cön-ficid 3. končati, ubiti
in-stö 1. pretiti, žugati Sabellus 3. sabelski, sabinski (Sa-bclli, starejše ime za Sabini) cano 3. poti; prerokovati divinus 3. božji moved 2. tresti, anus, Us starka
uma, ae žara, urna, žrebovnica 30 dirus 3. ljut, grozen, strašen hosticus 3. sovražen au-fero (ferre) uničiti, pogubiti laterum dolor pljučnica tardus 3. počasen; težek podagra, ae podgrom, putika (jarrulus 3. blebetav, brbrav; subst.
brbra(vec), klepetalec quandö . . . cumque = quandö-cumque kadarkoli, enkrat cön-sümö 3. potrošiti; uničiti, ubiti
loquüx, ücis blebetavec, blobetec 35 ad Vestac = ad Vestae templum vador 1. (proti poroštvu, da pride) na sodišče pozvati; vadato (dat.) tistemu, ki ga je tožil, tožitelju; ali ab L absol. (s pas. pomenom) poroštvo davši (datis vadibus), vsled tožbe re-spondeo 2. odgovoriti, zagovarjati se
lis, litis prepir; (civilna) pravda; (dano) poroštvo, vadimonium, ki je bilo glede vrednosti enako spornemu predmetu adsum (esse) pomagati, (pravni) zastopnik biti civile iiis državljansko (civilno) pravo
40 sddes (— si audes) izvoli! prae-cedö 3. naprej iti con-tendö 3. prepirati se, boriti se' kine = deinde
re-pctö 3. (scrmöncm) nadaljevati (vir) paucürum hominum [gen. tjuül. ali possess.) est občuje le z malo ljudmi; ali: (gen. partit.) jo eden (izmed malo ljudi =) izmed srečnih izvoljencev mentis bene sünae zelo zdrave pameti, zelo pameten 45 dexter 3. spreten
adiUtor, oris pomočnik secundac (partes) drug«, vloga;
drugo mesto ferre possum zadovoljim se trüdo 3. predati, vpeljati, priporočiti
dispeream = inteream (38) vrag me naj vzame, naj crknem sum - moped 2. odstraniti, izpodriniti, iztisniti reor 2. misliti 50 j nahm, i zlo, spletka
of-ficiö 3. na poti biti, Škodovati
ati/ul in vendar habet = se habet je uc-cendo 3. prižgati; podžigati, sokoliti, junačiti i/uae tua virtüs (est) = pro tun virtüte pri tvojem junaštvu; junak, kakršen si 55 ex-pügnö 1. zmagati, osvojiti eö(/ue = et ideö in vsled tega in tako
adituSf ns dohod, pristop haud mihi desum pomagam si, ne opustim ničesar, storim svoje (svojo dolžnost) ex-clüdö 3. izključiti, zavrniti tempus, oris ugodni Čas, ugodna prilika
oc-cciirö 3. sreča(va)ti (in pozdravljati)
trivius 3. tripoten; trivium, 7 tri-, razpotje de-dücö 3. spremljati GO eccel glej!
Fuscus (l) Aristius (7) Fusk Aristij (po rioracijovem mnenju eden izmed tistih, ki o njem [Horaciju] prav sodijo) pulchre = bene cön-sistö 3. ustaviti se, postati tendd 3. kaniti (kanim) vellö 3. trgati, vleči, cukati prensö 1. stiskati, ščipati lent us 3. žilav; brezčuten, krut bracchium, 7 rama, podkomolec nütö 1. migati, kimati 65 dis-torqueö 2. zasukati, obračati, zavijati e-ripid 3. iztrgati, rešiti salus 3. slan; prebrisan, dovtipen; male s. nesrečni (= v mojo nesrečo) dovtipnež dis-simutö skrivati; ... se dela, kakor da bi ne razumel noče nič razumeti iecur, oris jetra Uro 3. (o strasteh) peči, mučiti bilis, is žolč; jad, gnev cer te, gotovo, res secrete na samem, tajno sabbata, örum sobota vin’ — vime hočeš li morda 70 curtus 3. okrajšan; obrezan Indacus, 7 Zid
op-pedo 3. (v obraz) smejati se, rogati se religio, önis vera, pomislek (vesti) mi = miki huneine — kune \ i | ne s urgö 3. vzdigniti se, iziti improbm, i zlobnež
culter, tri nož
oh vi us 3. nasproti
adversUrius, i nasprotnik, toži tol j
turpissime! grdoba!
in-clUmd vpiti
mčigna voce na ves glas
antestor 1. za pričo poklicati op-pönd 3. nasproti postaviti; nasproti držati rapere in iüs na sodišče (pred sodnika) vleči concursus, tis vreva, naval
D.	Epistulae.
Liber primus.
10. Hvala selskega življenja. Svojemu prijatelju Avistiju Fusku.
1 amUtor, oris ljubitelj valere iubed pozdravljam, pošiljam pozdrave mul tuni zelo
cetera (alcuz.) sicer, v ostalem gemellus 3. dvojen; subst. dvojček, dvojčič fraternus 3. bratski 5 ad-nuö 3. prikimati, pritrditi vetulus 3. star(ikav) columbus, t golob muscus, i mah
circum-linö 3. omazati, nalepiti; saxa c. pokrito (obrastlo) kamenje
quid quaeris kaj hočeš? rmnor, oris vik, vpitje secundus 3. ugoden, naklonjen, pohvalen; rümor s. glasna pohvala
10 fugitlvus 3. pobegel; subst. begunec, pobegel rob (suženj) llbum, t (žrtveni) kolač recüsö 1. ne hoteti, zavračati egeo 2. potrebovati, po-, zaželeti mellitus 3. meden potior, ius boljši; potiöre ki je boljši placenta, ae kolač
11. dre. g.
convenienter skladno, primerno oportet treba je, mora se pon o 3. (dornum) dom postaviti (domö - domu!) firea, ae stavbišče 15 est, ubi? je-li (kraj), kjer = kje? teped 2. mlačen —, topel —, mil biti aura, ae dih, zrak leti id 4. blažiti rabies, el steklost, steklina Canis, is (zvezda) Pes (vzhaja •20. julija) mT)(vi)mentuni, t (movcli) gibanje, kroženje, skok, moč Leo, önis (zvezda) Lev (23. julija stopi solnce v Leva) furibundus 3. besen acutus 3. oster, žarek dl-vello 3. razkuštrati; pretrgati, motiti Invidus 3. zaviden deterius slabeje, manj oleö 2. dišati, vonjati herba, ae zel(išče), trava lapillus, i kamenček; Libyci l. mozaična tla iz libiškega (nu-midiškega) marmorja 20 tendö 3. natezati (se); z inf. truditi se vlcus, t vas; cesta, ulica rumpd 3. zlomiti, razgnati, razbiti plmnbum, l svinec; svinčena cev
5
prönus 3. naprej nagnjen; (rivus) padovit
trepidö 1. bežati, Sumljati, žuboriti murmur, uris mrmranje, žuborenje
tiempe kajti, seveda, zato varius 3. različen, pisan nutriö 4. hraniti, vzgajati Ionfjus 3. dolg, prostran pro-spičere (v daljavo) gledati, razgled imeti furca, ne vilice; sila ex-pellö 3. izgnati, izterati iisgue vedno, zmeraj 25 malus 3. slab; napačen, kriv per-rumpö 3. podreti, premagati furtim skrivoma, nehote fastidium, t gnus, ošabnost, nadutost Victor, trix zmagovit Sidonius 3. sidonski (tirški, teniški; Sidon je bilo staro mesto v Feniciji)
con-tendö 3. (z dat.) primerjati, razlikovati callidus 3. vešč os trum, i škrlat
A quin as, ütis akvinski (AquTnum je mesto v Laciji) vellus, eris volna, runo fücus, l morska haljuga; rdečilo datnnum, i škoda, izguba mcdulJa, ae mozeg propior, ins (z dat.) bližji 30 plus nimiö (bolj kakor) preveč quatiö 3. tresti; vznemiriti, zbegati, presenetiti ponö 3. odložiti, (o)pustiti rex, regis kralj, bogatin vita, ae (srečno) življenje prae-currö 3. prehiteti, prekositi, nadkriliti
melior (fortitüdine) — supcrior herba, ae zelišče; pl. tudi pašnik 85 minor = Inferior slabejši implörö 1. prositi opis (gen.), in pl. pomoč frenum, J uzda, vajet re-cipiö 3. v/prejeti, nase vzeti violens, entis silen, silovit dis-cedö ab koste poženem sovražnika dorsum, 1 hrbet de-pellö H. otresti (se)
T>s, oris usta, gobec 40 improbus, 1 malopridnež, reva, podlež
convenit miki za me je prikladno, prilega se mi, pristoji mi calceus, t črevelj sub-vertT) 3. vreči ürö 3. žgati, žuliti, tiščati 45 incastlfjatus .7. nekaznovan, brez kazni
edgo .■{. spravljati, zbirati cessö 1. nehati torqueö 2. (z)viti funis, is konopec, vož, vrv dieto 1. narekovati, diktirati puter, tris, tre trohnel, trhel, preperel
Vacuna, ae Valoma (ime sabinske boginje) sim,ul = Ttria skupaj, zraven
15. Pesnik pošilja po nekom Vinijii Azeli Avgustu prvo zbirko od.
I slffnö I. zapečatiti volumen, inis zavoj, zavitek, knjiga denique končno studium, 1. gorečnost, vnetost libellus, i knjižica, knjiga
5 im-portö 1. vpeljati, pripraviti, povzročiti
minister, tri sluga, služabnik Tirc> 3. peči, tiščati sarcina, ae tovor, breme charta, ac list papirja; spis, knjiga
per-ferö (ferre) (pre)nesti, prinesti clltellae, ärum tovorno sedlo im-pitiffö 3. vsiliti, s silo naložiti fabula, ae (mestna) govorica, pogovor (sveta)
10 clivus, i strmec, strmina lama, ae mlaka, močvirje pröpositum, t namen, namera; Victor p. izvršivši nameravano pot sie positum ser var e v takem položaju (ob)držati
čila, ac krilo, perut, paz(d)uha fasciculus, i sveženj, zamotek vlnosus 3. vinjen, pijan glomus, eris klopčič furtivus 3. ukraden Pyrrhia, ae P i rij a (ime dekle v nekem igrokazu)
15 piUeolus, i čepica, kapica solea, ae podplat, sandala convlva, ae povabljenec, gost tribulis, is tribul (iz istega tribusa [okraja]), zemljak, okrajan vulgö splošno, vsakomur sliclo 1. potiti se
moror 1. (aures) zabavati, zanimati, razveseliti titubö 1. spotekniti se; pregrešiti se
Šolska poročila.
I. Učiteljstvo.
A. Izpremembe.
1.) Izstopil je iz učiteljskega zbora pred začetkom šolskega leta 1911./12.:
Anton Lovše, ki je bil z razpisom c. kr. naučnega ministrstva z dne
17. junija 1911, št. 21.842, imenovan pravim gimnazijskim učiteljem na c. kr. gimnaziji v Novem mestu.
2.) Na novo so vstopili v učiteljski zbor, in sioor
a) pred začetkom šolskega leta 1911./12.:
Ivan Maselj, c. kr. profesor VIII. činovnega reda na c. kr. gimnaziji v Novem mestu, na zavod premeščen z razpisom c. kr. naučnega ministrstva z dne 17. junija 1911, št. 21.842 ;
Vincenc Marinko kot namestili gimnazijski učitelj, potrjen z razpisom c. kr. deželnega šolskega sveta z dne 21. septembra 1911, št. 6427;
b) med šolskim letom :
Evgen Sajovic, izprašan za telovadbo na srednjih šolah, od c. kr. naučnega ministrstva z razpisom z dne 12. februarja 1912, št. 54.830 ex 1911, pripuščen kot telovadni asistent in z razpisom c. kr. deželnega šolskega sveta z dne 4. marca 1912, št. 1178, podrejen strokovnemu vodstvu profesorja Josipa West er j a.
B.	Dopusti.
1.) C. kr.	naučilo	ministrstvo	je	podelilo profesorju Ivanu Macherju
z razpisom z	dne 20.	aprila	1910,	št.	9747, petleten dopust v svrho	vodstva
tukajšnjega mestnega dekliškega liceja do konca šolskega lota 1914./15.
2.) C. kr.	deželni	šolski	svet	jo	podelil profesorju dr. Franu	Ilešiču
z razpisom z	dne 22.	aprila	1912,	št. 2834, enmesečen dopust od	6. maja
do 6. junija 1912 v svrlio pedagogično-didaktičnega študijskega potovanja.
3.) C. kr. deželni šolski svet je podelil profesorju Antonu Peterlinu z razpisom z dne 13. junija 1912, št. 3962, tritedenski dopust od 2. do 22. junija, da si v južnih krajih okrepi zdravje.
C.	Vodstvo in njega stalna izprememba.
1.) Šolski svetnik in ravnatelj dr. Janko Bezjak je bil po Najvišjem sklepu Njega c. in kr. apostolskega Veličanstva z dne 12. novembra 1 ‘J 11 imenovan ravnateljem državne gimnazije v Gorici in ob enem odlikovan z naslovom vladnega svetnika. G. kr. deželni šolski svet ga je vsled razpisa c. kr. naučnega ministrstva z dne 23. novembra 1911, št. 44.495, z razpisom z dne 29. novembra 1911, št. 8338, koncem novembra 1911 od službovanja na tukajšnjem zavodu odpustil, ob enem pa je vodstvo ravnateljskih poslov na zavodu do imenovanja novega ravnatelja poveril profesorju dr. Ivanu Tertniku.
2.) Njega c. in kr. apostolsko Veličanstvo je z Najvišjim sklepom z dne
4.	februarja 1912 (naznanjenim z razpisom c. kr. naučnega ministrstva z dne
10. februarja 1912, št. 51.531 ex 1911) račilo imenovati ravnateljem c. kr.
11. državne gimnazije dotedanjega profesorja na c. kr. I. državni gimnaziji v Ljubljani Antona Štritofa, ki je vsled razpisa c. kr. deželnega šolskega sveta z dne 23. februarja 1912, št. 1176, ravnateljske posle prevzel dne
1.	marca 1912.
Č. Učiteljsko osobje koncem šolskega leta.
A.	Za obvezne predmete.
Šte- vita	Ime in značaj	Raz- rednik v razredu	Učil v razredu	Število ur na teden
i	Anton Štritof, c. kr. ravnatelj VII. činovnega reda, član izpraševalne komisije za aspirante enoletne prostovoljne vojaške službe			—		
2	Josip Bučar, c. kr. profesor, c. in kr. poročnik v razmerju evidence deželno brambe			Zemljepis in zgodovino v II. a, II. b, IV. a, IV. b, VI. in VIII.	24
3.	Fran Ilešič, dr. modroslovja, c. kr. profesor Vlil. činovnega reda, varuh slovenski dijaški knjižnici	II. a	Latinščino v II. a. — Slovenščino v II. a, VI., VII. in VIII. — Propedevtiko v VIII.	17
4	Fran Jeraj, c. kr. profesor VII. činovnega reda, varuh prirodopisnim učilom	—	Matematiko v I. b in II. b. — Prirodoslovje v IV. a in IV. b. — Prirodopis v V. in VI.	17
5	Anton Jeršinovič, c. kr. profesor	I. b	Latinščino in slovenščino v I. b. — Grščino v VI.	16
Šte- vilo	Ime in značaj	Uaz- rednik v razredu	Učil v razredu	Šle-vilo ur na teden
0	Fran Kropivnik, dr. modro-slovja, c. kr. profesor Vlil. činovnega reda, varuh zemljepisnim in zgodovinskim učilom			Zemljepis v I. a. — Zemljepis in zgodovino v III. a, III. b, V. in VII.	17
7	Janko Lokar, dr modro-slovja, c. kr. redni učitelj, varuh nemški dijaški knjižnici			Nemščino v V., VI., VII. in VIII. — Slovenščino v V. — Propedevtiko v VII.	16
8	Ivan Macher, c. kr. profesor VII. činovnega reda, začasni vodja mestnemu dekliškemu liceju	—	Vse šolsko leto na dopustu	
‘J	Ivan Maselj, c. kr. profesor VIII. činovnega reda, varuh učiteljski knjižnici	Vil.	Latinščino v Vil. — Grščino in slovenščino v IV. a. — Nemščino v I. a	16
10	Gregorij Pečjak, dr. bogoslovja, c. kr. profesor VIII. činovnega reda, svetni duhovnik in varuh knjižnici podpornega društva	—	Verouk v I. a, II. a, II. b, III. a, V., VI., VII. in VIII. — Opravljal je tudi cerkvene vaje	16 2
H !	Anton Peterlin, c. kr. profesor VIII. činovnega reda, varuh prirodoslovnim učilom, član izpraševalne komisije za aspirante enoletne prostovoljno vojaške službo	VI.	Matomatiko v II. a, IV. a, V., VI. in VII. — Prirodoslovie v VII.	19
’ 12	Josip Pipenbacher, dr. mo- droslovja, c. kr. profesor VIII. činovnega reda, c. in kr. vojaški oskrb. akcesist v rezervi, občinski svetnik	v.	Latinščino v V. in VI. — Grščino v IV. b	16
,3	Jakob Teršan, c. kr. profesor	IV. b.	Latinščino v IV. b. — Grščino v VII. — Nemščino v IV. a in IV. b	18
Šte- vilo	Ime in značaj	Raz- rednik V razredu	Učil v razredu	Število ur na teden
14	Ivan Tertnik, dr. modro-slovja, c. kr. profesor VII. Činovnega reda	—	Latinščino in slovenščino v I. a. — Grščino v V.	16
15	Alojzij Virbnik, c. kr. profesor VII. činovnega reda	IV. a	Latinščino v IV.a in VIII. Grščino v VIII.	16
16	Josip Wester, c. kr. profesor VIII. činovnega reda	III. a	Latinščino in slovenščino v III. a. — Telovadbo v I. a, I. b, I. c, II. a in 11. b	19
17	Gvidon Sajovic, dr. modro-slovja, c. kr. začasni učitelj, asistent na deželnem muzeju	I. a	Matematiko v I. a. — Prirodopis v I. a, I. b, I. c, II. a in 11. b. — Prirodo-slovje v III. a in III b	17
18	Leopold Andree, namestili gimnazijski učitelj, c. in kr. vojaški oskrb. akcesist v rezervi	VIII.	Matematiko v I. o, III. a., III. b, IV. b in VIII. — Prirodoslovje v Vlil. — Zemljepis v I. b in I. c	I.	pil. ‘21 II.	pol. ‘22
1 l'J	Vincenc Marinko, namestili gimnazijski učitelj	I. c	Latinščino, nemščino in slovenščino v 1. c. — Nemščino v III. a	20
‘20	Alojzij Merhar, dr. bogoslovja, namestili gimnazijski učitelj, komi vikar	—	Verouk v I. b, 1. c, III. b, IV. a in IV. b	10
P	Fran Pavlič, namestili gimnazijski učitelj, c. in kr. poročnik v rezervi pri 79. pešpolku	III. b	Latinščino, grščino, nemščino in slovenščino v III. b. — Nemščino v I. b	23
‘22	Ivan Škerlj, namestili gimnazijski učitelj	II. b	Latinščino, nemščino in slovenščino v II. b. — Grščino v III. a	19
23	Pavel Lokovšek, pomožni učitelj	—	Slovenščino v IV. b. — Lepopisje v I. a, I. b in I. c. — V 11. polletju: Nemščino v 11. a	I.	pol. 5 II.	pol. 10 '
	Evgen Sajovic, poskusni kandidat za telovadbo	—	—	—
B.	Za neobvezne predmete.
1.)	Berce Josip, redni učitelj mestnega liceja	v Ljubljani,	jo	učil
laščino	v 2 tečajih, prvi tečaj v 2 oddelkih po 2 uri	na teden.
2.) Brunet Fran, c. kr. profesor telovadbe na državni višji realki, jo učil telovadbo v 2 oddelkih po 2 uri na teden.
3.) Marinko Vincenc, namestili učitelj (gl. A, št. 19), je učil francoščino v II. tečaju po 2 uri na teden.
4.) Novak Fran, c. kr. profesor na I. državni gimnaziji, je učil slovensko stenografijo v 2 tečajih po 2 uri na teden.
5.) Robida Adolf, namestili učitelj na I. državni gimnaziji, je učil nemško	vstenografijo v I. tečaju 2 uri na teden.
(J.)	Smitek Peter, risarski asistent na državni	višji realki,	je	učil
risanje v 3 tečajih po 2 uri na teden.
7.) Vedral Josip, državno izprašani učitelj glasbe in petja za srednje šole, učitelj „Glasbene Matice“, je učil petje v 3 oddelkih 5 ur na teden.
Šolski sluga: Ivan Rozman. Pomožni sluga: Ivan Gril.
II.
Učni načrt.
A.	Obvezni predmeti.
Podlaga pouku v obveznih predmetih je novi normalni učni načrt za gimnazije, objavljen z razpisom gospoda ministra za uk in bogočastje z dne 20. marca 1. 1909., št. 11.662. — Učni načrt za nemščino v I. in II. razredu določuje razpis c. kr. naučnega ministrstva z dne 6. julija I. 1892., št. 1 1.297.
Z ozirom na razpisa c. ki-, ministrstva za uk in bogočastje z dne 22. septembra in 14. decembra 1. 1908., št. 27.245 in 40.914, ki določujeta, da naj se uvede na utrakvističnih državnih gimnazijah na Kranjskem polagoma slovenski učni jezik ter na razpisa istega ministrstva z dne 1. oktobra
1.	1909., št. 39.330, ki dovoljuje, da se poučujejo v V. razredu matematika in prirodopisje, v VI. razredu pa verouk in prirodopisje v slovenščini, in z dne 5. julija 1. 1911., št. 20.457, ki dovoljuje, da se uvede polagoma počenši s šolskim letom 1911./12. slovenski učni jezik pri matematiki tudi v VI., VII. in VIII. razredu, in glede na prejšnjo naredbo istega ministrstva z dne
4.	avgusta 1. 1900., št. 22.102, je bil učni jezik v šolskem lotu 1911./12. razdeljen takole:
a) V vseh štirili nižjih razredih je bila slovenščina učni jezik pri vseh predmetih razen nemščine.
b) V V. in VI. razredu je služila slovenščina kot učni jezik pri verouku, slovenščini, matematiki in prirodopisju, pri ostalih predmetih jo rabila kot učni jezik nemščina.
c) V VII. in VIII. razredu jo bila nemščina učni jozik pri vseh predmetih, izvzemši slovenščino in v VII. razredu izvzemši tudi verouk, pri katerih je bil učni jezik slovenščina.
V	odnosno-obveznih ali na izvoljo danih predmetih, razen petja in slovenske stenografije, je učni jezik nemški, imenstvo jo podajati sploh v obeh jezikih.
Pregled predmetov, razpredeljenih po posameznih razredih in tedenskih urah.
Predmet	C3	I. b.	u t-H	cš	II. b.	III. a.	III. b.	lV.a.	IV. b.		H-5 >■	H-J 1—4 >	VIII.	Skupaj
Verouk	2	2	2	2	2	2	2	2	2	2	2	2	2	26
Latinščina	8	8	8	7	7	6	G	G	6	6	6	5	5	84
Grščina	—	—	—	—	—	6	5	4	4	5	5	4	5	37
Nemščina	5	5	5	5	5	4	4	4	4	3	3	H	3	53
| Slovenščina	3	3	3	2	2	3	3	2	2	2	2	2	2	31
Zgodovina	—	—	—	2	2	2	2	2	2	3	4	3	3	25
Zemljepis	2	2	2	2	2	2	2	2	2	1	1	—	—	20
Matematika	3	3	3	3	3	3	3	3	3	3	3	3	2	38
Prirodopis	2	2	2	2	2		—	—	—	3	2	—	—	15
Prirodoslovje						2	2	3	3	—	_	4	3 4	17	(l.pol.) 18	(II. pol.)
Propedevtika												2	2	4
Lepopisje	1	1	1											3
Telovadba	2	2	2	2	2			—						10
Skupaj	28	28	28	27	27	29	29	28	28	28	28	28	27 28	363 364
B.	Neobvezni predmeti.
1. Telovadba.
V tem predmetu so se poučevali učenci 111. do Vlil. razreda v dveh oddelkih po 2 uri na teden.
Učni načrt:
V prvem oddelku se je prevadila tvarina, ki jo propisuje učni načrt (razglašen z razpisom c. kr. naučnega ministrstva z dne 1‘2. februarja 1. 1897., št. 17.261) za III., IV. in V. razred, v drugem oddelku pa tvarina, propisana za VI., VII. in VIII. razred.
Na orodju se je vadilo v vsakem oddelku v treh oddelili; proste in redovne vaje so se vršile v vsakem oddelku skupno.
Udeležba: v prvem poluletju 35 —J— 14, v drugem poluletju 15 —(— 12.
Opomba. Posebne telovadne ure za boljše telovadce je imel brezplačno od 22. aprila dalje vsak četrtek od 5. do 6. ure poskusni kandidat za telovadbo Evgen Sajovic. Udeleževalo se jih je 9 učencev, in sicer 1 iz III.,
5	iz V. in 3 iz VIL razreda.
2.	Petje.
V tem predmetu so so poučevali učenci v treh tečajih po nastopnem načinu :
1.	tečaj (začetniki, 2 uri na teden).
Predmet temu tečaju so bili temelji petja do vštetih durovih načinov, praktične pevske vaje ter eno-, dvo- in triglasne vaje in pesmi po Foersterjevi „Pevski šoli“.
Udeležba: v prvem poluletju 28, v drugem poluletju 22 učencev.
II. tečaj (sopran in alt, 2 uri na teden). Vadile so se preproste posvetne in cerkvene pesmi. Udeležba: v prvem poluletju 20, v drugem poluletju 19 učencev.
III. tečaj (moški zbor, po 1 uro na teden). Vadili so se posvetni moški zbori in za službo božjo potrebni cerkveni. Udeležba: v prvem poluletju 19, v drugem poluletju 24 učencev.
3.	Risanje.
V tem predmetu so se učenci poučevali v treh tečajih po 2 uri na teden.
Učni načrt:
I. tečaj: Risanje geometriških osnovnih likov, na podlagi teh razvijanje modernih in historiških okraskov. Stiliziranje naravnih oblik. Posode v narisu Kisalo se je s svinčnikom, oziroma tušem, slikalo pa z vodenimi, lazurnimi in krijočimi barvami.
Udeležba: v prvem poluletju 20, v drugem poluletju 20 učencev.
II. tečaj: Perspektivno risanje. Risanje in slikanje po geometriških telesih in predmetih iz učenčevega obzorja, n. pr. metuljev, ptičev. Uporaba teh predmetov v stiliziranje ornamentalnih okraskov. Popolno senčenje. Skiciranje enostavnih pokrajinskih motivov. Risanje na pamet.
Udeležba: v prvem poluletju 15, v drugem poluletju 12 učencev.
III. tečaj: Risanje in slikanje posod, orodja in pozneje tihožitij. Kisanje človeške glave po predlogah, modelih iz sadre in po živih modelih, slikanje po naravi. Skiciranje pokrajinskih motivov v ljubljanski okolici Razlaga osnovne anatomije.
Udeležba: v prvem poluletju 14, v drugem poluletju 7 učencev.
4.	Stenografija,
a)	Slovenska.
V tem predmetu so se poučevali učenci IV. do Vlil. razreda v dveh tečajih po 2 uri na teden.
Učna knjiga: Fr. Novak, Slovenska stenografija, I. del, 2. izdaja in
II.	del, v Ljubljani 1910 in 1901.
I. tečaj (2 uri na teden): Korespondenčno pismo (t. j. nauk o besedo-tvoritvi).
Udeležba: v prvem poluletju 25, v drugem poluletju 23 učencev.
II. tečaj (dve uri na teden): Debatno pismo ali stavkovno krajšanje.
Udeležba: v prvem poluletju 14, v drugem poluletju 10 učencev.
b) Nemška.
V tem predmetu so se poučevali učenci IV. do VIII. razreda v enem (I.) tečaju 2 uri na teden.
Učni načrt: Korespondenčno pismo. — Učna knjiga: Gabelsbergers Stenographie von Prof. A. Heinrich, umgearbeitot von Pucskö-Hempel. Pri vajah za čitanje se je rabila knjiga: Gabelsberg, österr. Bibliothek „Der arme Spielmann“.
Udeležba: v prvem poluletju 27, v drugem poluletju 21 učencev.
5.	Francoščina.
V tem predmetu so se poučevali učenci IV. do Vlil razreda v enem (II.) tečaju 2 uri na teden.
Učni načrt: Oblikoslovje pravilnih in nepravilnih glagolov. Najvažnejša pravila iz skladnje, čitanje pripovedne, dialogiške in epistolarne proze. Razgovarjanje na podlagi beril. — Učna knjiga v I. poluletju: Frid. Juvančič, Učna knjiga francoskega jezika, II. del; v II. poluletju : Alphonse Daudet: Lettres de mon moulin, v izdaji Velhagen und Klassing: Sammlung franz. und engl. Schulausgaben Nr. 13.
Udeležba: v prvem poluletju 14, v drugem poluletju 6 učencev.
6. Laščina.
V tem predmetu so se poučevali učenci IV. do VIII. razreda v treh tečajih po 2 uri na teden.
Učni načrt:
I. tečaj (2 uri na teden): Glasoslovje in oblikoslovje prvih 30 lekcij učne knjige: ßoorner-Lovera-Iva, Lehr- und Lesebuch der italienischen Sprache.
Udeležba: v prvem poluletju 43, v drugem poluletju 22 učencev.
II. tečaj (2 uri na teden): Nadaljevanje predmeta po učni knjigi Boerner-Lovera-lva, Lehr- und Lesebuch der italienischen Sprache. Razen tega se je čitalo: Raccolta di prose e poesie di Maddalena.
Udeležba: v prvem poluletju 14, v drugem poluletju 8 učencev.
III. tečaj (2 uri na teden): Dante: Divina Commedia, spevi I. do X.
Udeležba: v prvem poluletju 5, v drugem poluletju G učencev.
7. Opisna geometrija.
V tem predmetu so se poučevali učenci VI. in VII. razreda v 1. tečaju, ki se je vršil na c. kr. I. državni gimnaziji v Ljubljani.
Udeležba: v prvem poluletju: I. tečaj 5 učencev, II. tečaj 7 učencev; v drugem poluletju: I. tečaj 3 učenci, II. tečaj 5 učencev.
III.
Prebrana tvarina.
A.	Iz latinščine.
III.	a razred. Berila iz Košanove Latinske čitanke za tretji gimnazijski razred, in sicer iz Kornelija Nepota: Miltiades, Themistocles, Aristides, Pausanias (domače berilo), Agesilaus (izberoma), Epaminondas; iz Kurcija Rufa odstavki št. 1, 2, 3, 4, 5, 6, 9, 7 (domače berilo).
III.	b razred. Berila iz Košanove Latinske čitanke za tretji gimnazijski razred, in sicer iz Kornelija Nepota: Miltiades, Themistocles, Aristides, Pausanias, Cimon, Lysander, Thrasybulus, Agesilaus, Pelopidas (domače berilo), Epaminondas; iz Kurcija Rufa odstavki št. 1, 2, 3, 4, 5, 6.
IV.	a l’azred.	Caesaris Commentarii do bello	Gallico (ed.	Pramer):
comm. I., VII. (1 — 56).
IV.	b razred.	Caesaris Commentarii do bello	Gallico (ed.	Pramer):
comm. I., VII. (1 — 32).
V. razred. Caesaris Commentarii de bello Gallico (ed. Pramer): comm.
III. (1—6). Ovidius (ed. Sedlmayer), Metamorph.: 1 — 6, 16, 17; Eleg.: I. (1),
II.	(2), III. (1, 2, 8). Livius (ed. Zingerle-Scheindler): I., 3 (3—5), 6 (3), 7 (6), 8 (1—4, 7), 9—13 (5), 18 (6—10), 24—26 (12), 36 (1—6), 42 (5)—43, 56 (4—13), 57, 58; XXI., 1—9, 37—45, 52—56. — Na izust: Ovidius, Metamorph.: 2 (1—25).
VI.	razred. Sallustius (ed. Scheindler), Bellum	Iugurthinum: 1 —16,
20—54,	64, 73, 82,	88 — 113. Cicero (ed. Nohl), In	Catilinam, I.	Vergilius
(ed. Klouček), Aeneis, üb. I. — Na izust: Sallustius, Bollum Iugurthinum: c. 10; Vergilius, Aeneis, lib. I., 1 — 33.
VII. razred. Cicero, Philippica, I. in odlomki iz II. Vergilius, Aeneis, lib. II. in VI. (izberoma). Plinius, Epistulae (izberoma). — Domače berilo: Cicero, Pro Ligario (Pirc).
VIII. razred. Iloratius (ed. Huemer): Carmina: lib. I. (1), III. (30),
IV. (3, 8, 5), II. (13), III. (1, 2, 3, 4, 5, 6), I. (3, 7, 24, 26), II. (6, 7, 10, 14, 16, 17, 18), III. (9),' I. (11, 18, 20, 38), II. (3), IV. (12), 1. (4), III. (13),
IV. (7); Satirae: lib. I. (1, 3, 8), II. (6); Epistulae I. (13, 18, 20). — Ta-citus (ed. Weidner), Annal.: lib. I., 1—49. Kurzorično: I., 55—72. — Na izust: Iloratius, Carmina: III., 30. — Domačo berilo: Iloratius, De arte poCtica (Kranjec).
B. Iz grščine.
V. razred. Xenophon, Chrestomathie (ed. Schenkl): Anabasis št. I.—III.,
V. in VI. Ilomer, Ilias (ed. Christ): lib. I. — Na izust: Ilomer, Ilias: lib. I., v. 1—100.
VI. razred. Ilomer, Ilias: lib. II., III., VI., XIX., XXII. Herodot (ed. Scheindler): 1, 3, 4, 5, 6, 12, 22, 24.
VII. razred. Homer, ’Oövaneia (ed. Christ): spov I. (1—89), V., VI., VIII. (469 — 578), IX., XII. Demosthenes (ed. Wotke), Kam <DiMnnov 1\ Platon (ed. Huemer), Apologia Socratis, c. 1 —15. — Domače berilo: Demosthenes, liegt elQijvrjg (Cerar). Novum testamentum, Euangel. sec. Matth., cc. V.—VII; sec. loann., cc. XIII.—XVII. (Miglič). Platon, Symposion 215—222 (Peček). Ilomer, ’Odvooeia, spev XIII. (Pirc).
VIII. razred. Platon (ed. Huemer), Apologia Socratis, c. 15—33;
V.	(1, 2, 3); VI. (1, 2). Aristoteles, XV., 1. Sophokles (ed. Schubert-Hüter), Antigone. Kurzorično: Platon, Kriton; Homer, ’Ofrvooeia (ed. Christ), lib. XXIII. — Domače berilo: Plutarchi vita Alexandri (Pintar).
C. Iz nemščine.
V. razred. Izbor iz čitanke.— Na pamet: Goethe, Erlkönig. Schiller, Die Kraniche des lbykus. Heine, Belsazar. Möriko, der Feuerreiter. Fontane, John Maynard.
VI. razred. Izbor iz čitanko. — Na pamet: škotsko balado „Dein Schwert, wie ist’s vorn Blut so rot?“ (Herder). Shakespeare, Julius Ciisar.
Lessing, Minna von Barnhelm. Goethe, Götz von Berlichingen. — Domače berilo: Brentano-Arniču, Novellen. Eichendorff, Aus dem Leben eines Taugenichts. Marie v. Ebner-Esclienbach, Der Kreisphysikus. Liliencron, Kriegsnovellen. Tieck, Märchen.
VII. razred. Izbor iz čitanke. Schiller, Don Carlos. Kleist, Prinz Friedrich von Homburg. Grillparzer: Sappho, Ein Bruderzwist in Habsburg.
—	Domače berilo: Goethe: Reineke Fuchs, Hermann und Dorothea. Schiller, Wilhelm Teil. Kleist, Der zerbrochne Krug. Keller, Das Fähnlein der sieben Aufrechten. Bartsch, Novellen.
VIII. razred. Izbor iz čitanke. Schiller, Uber naive und sentimenta-lische Dichtung. Spielhagen, Hammer und Amboß. — Domače berilo: Goethe, Faust I., II. Kleist, Das Käthchen von Heilbronn. Körner, Zriny. Hebbel, Maria Magdalena. Grillparzer, Das goldene Vlies.
Č. Iz slovenščine.
V. razred. Narodno slovstvo; od umetnega: epsko pesništvo. — Šolsko borilo: razen beril iz čitanke Jurčičev „Deseti brat“. — Na pamet: Lepa Vida; Asan-Aginica; Ubežni kralj (Levstik). — Domače berilo: Jurčič: Erazem Tattenbach, Lepa Vida.
VI. razred. Krst pri Savici. Martin Krpan. Meškov „Berač“. Iz Stritarjeve „Rosane“: Prizor na kmetskem sejmu. Jurčičeva „Lepa Vida“ (V.,
VII., IX, XIII. poglavje). Lirsko in didaktično pesništvo, zlasti Vodnikove in Prešernove pesmi, Koseski, Jenko, Stritar. — Hrvatsko čtivo: Hrvatski pripovjedači (Izdanje „Društva hrv. srednjoškolskih profesora“). — Domače čtivo (gl. „Govorne vaje“).
VII. razred. Staroslovensko čtivo: Panonska legenda o sv. Cirilu. Panonska legenda o sv. Metodu. Brižinski spomeniki (I). Izbor iz slovenske slovstvene čitanke do Pohlinove dobe. Shakespeare, Julij Cezar. — Hrvatsko čtivo: Mažuranič, Smrt Smail-age Cengijiča. — Domače čtivo: Jurčič: Deseti brat, Rokovnjači. (Gl. tudi „Govorne vaje“).
VIII. razred. Vodnik in njegova doba. Prešernove poezije. Prešernova doba sploh. Levstikovi spisi. Jenkovo pesmi. Stritarjeva dela. Gregorčičeve pesmi. Slovenska moderna (po čitanki).
IV.
Govorne vaje.
A.	Iz nemščine.
V.	razred. Banovec: liber die ungarischen Zigeuner. — Brenčič: Die französische Revolution in den Jahren 1789 bis 1791. — Cerne Anton: Dio Entwicklungsgeschichte des Lebens nach den geologischen Formationen. — Cerne Ivan: Das Leben der Wespen. — Dolenec: Die Seeminen. — Guzelj: Das Leben des Eskimos. — Haller: Die Ausgrabungen von Pompeii. — Kavčnik: Inhaltsangabe der „ägyptischen Königstochter“ von Ebers. —
Kovač: Die Ursache des Verfalles der römischen Republik und die Reformversuche der Gracchen. — Lunaček: Knappe Darstellung von Shakespeares Leben. — Mravlje: Inhaltsangabe von Webers „Dreizehnlinden“.— Novak: Abriß der älteren böhmischen Literatur. — Pance: Valvasors literarische Tätigkeit. — Poljanec: Theodor Körners Vaterlandsliebe. — Rupnik: Inhaltsangabe von Schillers „Maria Stuart“. — Vider: Deutschland zur Zeit des Dreißigjährigen Krieges. — Vizjak Bogomil: Tschaikowskys Leben. — Vizjak France: Tolstois „Macht der Finsternis“.
VI. razred. Arh: Standesverhältnisse der Germanen vor der Völkerwanderung. — Bezlaj: Der Steinadler. — Borušak: Ein Blick auf den gestirnten Himmel. —	Bregar: Inhaltsangabe von E. T.	A. Hoffmanns „Meister
Martin, der	Küfner,	und	seine Gesellen“. — Erlab:	Uber die Kometen. —
Kühar: Inhaltsangabe von Petöfis „Strick des Henkers“. — Lapajne: Auf und in dem St. Gotthard. — Lovšin: Das menschliche Leben. — Modrijan: Inhaltsangabe der Novelle „Ganz zufällig“ von B. Gröller. — Osana: Die Entdeckungsgeschichte der Antarktis. — Pavlovčič: Die Lebensweise der Wespen. —	Petrič:	Die	Gletscher. — Prezelj: Die	Organismen im freien
Wasser. —	Puhar:	Der	Aufbau der Lessingschen	„Emilia Galotti“. —
Rekef: Das Privatleben der deutschen Bürger im ausgehenden Mittelalter.
— Seliškar: Das Karstphänomen. — Štrukelj: Das Turnen bei den Griechen und bei den heutigen Völkern. — Scharwitzl: Anzengrubers „Meineidbauer“.
— Turk: Über die Alpenseen.
VII. razred. Cirman: Über die Gewinnung des Zuckers. — öarf: Die Erfolge der Reformation und der Gegenreformation in unserer Monarchie.
— Gregorčič: Der Hagenbecksche Tierpark; „Ein Wort“ von Ebers (Inhaltsangabe). — Janežič: Mein Ausflug in die Julisehen Alpen. — Kolesa: Über die Bedeutung der Röntgenstrahlen. — Krhne: Die Macht des Windes im Wippachertale. — Lavrenčak: Inhaltsangabe von Grillparzers Drama „Ein treuer Diener seines Herrn“. — Leskovec: Über die Bedeutung der Pflanzenwelt für den Menschen. — Marinčič: Bartschens Stellung zu den Slawen. — Miglič: Ibsens „Synnöve Solbakken“ (Inhaltsangabe). — Mohar: „Knappe Darstellung des Lebensganges Voltaires. — Novak: Über die ersten Entwicklungsphasen der Baukunst. — Peček: Meine Reise durch Istrien.
— Pirc: Einige Volksgebräuche und Volkssagen der Steirer Slowenen; Bilder aus dem Leben des Waldes. — Rigler: Inhaltsangabe von Grillparzers Drama „Des Meeres und der Liebe Wellen“. — Sirk: Die Sonnenflecke.— Tratnik: Meine Reise nach Aquileia. — Tschamernik: Seeminen und Torpedos. — Uran: Jagd- und Honigamoisen.
VIII. razred. Česnik : Vergleich zwischen der Iphigenie auf Tauris von Goethe und der von Euripides. — Jamnik: Uber die Bedeutung der modernen Presse. — Jerina: Zur Entwicklungsgeschichte der Musik in Krain bis auf Thomas Chrön; Inhaltsangabe von Grillparzers „Der Traum, ein Leben“. Korun: „Des Meeres und der Liebe Wellen“ Grillparzers. — Lavrič: Inhaltsangabe von Goethes „Egmont“. — Miklavec: Die Dampfturbinen. — Molek: Über das Papiergeld. — Penko: Die Bedeutung der Luftfahrzeuge für Sport-, Verkehrs-, militärische und wissenschaftliche Zwecke. — Pintar: Der Golfstrom und seine Bedeutung für die westeuropäischen Länder. Schiffrer: Grillparzers „Jüdin von Toledo“. — Sehroy: Die Anfänge der Luftschiffahrt. — Skobe: Ein Lebensbild Tolstois.— Stanonik: Grillparzers „Ahnfrau“. — Ustar: Die Bedeutung des Meores für die Staatenentwicklung.
Zelenik: Kurzer Abriß der französischen Literatur bis zum XIV. Jahrhundert; Die Troubadourlyrik der Provencalen; Grillparzers „König Ottokars Glück und Ende“.
B.	Iz slovenščine.
V. razred. Černe Anton: Beneški Slovenci. — Černe Ivan: Simona Gregorčiča življenje. — Dolenec: Nekaj ljudskih spominov na Francoze. Haller: Ljubljana v Srednjem veku. — Hrovatin:	Dantejeva „Divina commedia“. — Janež: Juri baron Vega — Jeglič: O bogovih starih Egipčanov. — Jeretina: Prešernovo življenje. — Kovač: Zgodovinsko ozadje Finžgarjevega romana „Pod svobodnim solncem“; Izlet v Zagreb in v Belo Krajino. — Mravlje: Celjski grofje. — Novak: Reformacija na Slovenskem.
Oblak: Nansenova raziskavanja na severnem tečaju; Dragotin Kette.
Poljanec: Josipa Jurčiča življenje in književno delo; Sienkiewiczeva trilogija. Vilman: Kranj za časa Valvazorja. — Vizjak: Gogoljevo „Mrtve dušo“.
VI. razred. Arh Jos.: Juri Kobila, — Bezlaj Vladimir: Erjavčeva „Mravlja“. — Borušak Josip: Dostalovo „Darovanje“. — Erlah St.: Rokovnjači. — Kiihar R.: Jurčičev „Tugomer“. — Lapajne Alf.: O Pavlini Pajkovi.
—	Lovšin E.: Vojnovičeva „Smrt majke Jugoviča“.
VII. razred, čer mak Jaroslav: Jiräskov „Gero“. — Krhne Štefan: Pod svobodnim solncem. — Leskovec A.: Malinarji in malinarstvo. — Marinčič: Kraljedvorski rokopis. — Miglič J.: Tugomer; O vrstah glasbe. — Pirc Ivo: Srce s posebnim ozirom na slovensko liriko. — Švigelj K.: Šolstvo v Napoleonovi „Iliriji“.
VIII. razred. Detela M.: O ploskanju. — Drašler Fr.: Erazem Tatten-bacli. — Franza Jos.: S potovanja po Italiji. — Jerina Fr.: Početki slovenske glasbe. — Korun F.: M. Dostojevski. — Kranjec S.: Problem svetovnega jezika. — Lavrič V.: Vodnikov Album 1859. — Ogorelc Ivan: Stepana Miletiča drama „Kralj Tomislav“. — Pintar VI.: Nekaj o beneški Sloveniji. — Ustar Fr.: Spomini na Francoze v ljudskem sporočilu. — Zelenik K.: Karamfil sa pjesnikova groba.
V.
Naloge.
A.	Za nemške sestavke.
V.	razred. Šolske naloge: 1. Hildebrands und Hadubrands Zweikampf. — 2. Wingthor holt seinen Hammer heim. (Nach der Übersetzung Jordans „Des Hammers Ileimholung“ aus der „Edda“. — 3. Vergleich zwischen Herders „Erlkönigs Tochter“ und Goethes „Erlkönig“. — Der Nibelungen Ankunft am Hofe Etzels. — 5. Der Kampf zwischen der naiven Selbstsucht und der Nächstenliebe im „Armen Heinrich“ von Hartmann von Aue. — G. Worin zeigt Walther von der Vogelweido seine vaterländische Gesinnung? — Domače nalogo: 1. Von der Schönheit der Umgebung Laibachs. — 2. Beowulfs Totenfeier. (Nach der Hertzschon Übersetzungsprobe aus „Beowulf“.) — 3. Wie Gudrun Kunde von der Ankunft ihrer Retter erhielt. — ‘I. Frühsommer in der Stadt.
VI. razred. Šolske naloge. I. Charakteristik der Personen in Hans Sachsens Fastnachtspiel „Der fahrend Schüler im Paradeis“. — 2. Inhalt und Aufbau des Shakespeareschen „Julius Cäsar“. — 3. Die Mannigfaltigkeit des Interesses an der Natur. — 4. Das erregende Moment in Lessings „Minna von Barnhelm“. — 5. Das romantische Landstreicher- und Vagabundenleben. (Nach der Novelle Eichendorffs „Aus dem Leben eines Taugenichts“.) — 6. Der Begriff des tragischen Mitleids bei Lessing. (Nach seiner „Ilamburgischen Dramaturgie“.) — Domače naloge: 1. Ein Besuch im Rudolfinum. — 2. Ein Schifflein sah ich fahren . . . (Eine Einleitung zu Liliencrons „Kriegsnovellen“.) — 3. Naturbetrachtung, Menschenerfassung und Lebensanschauung eines Egoisten. (Nach der Novelle „Der Kreisphysikus“ von M. Ebner-Eschenbach.) — 4. Alle wahre Arbeit ist heilig; in jeder wahren Arbeit, wäre es auch nur wahre Handarbeit, liegt etwas Göttliches (Carlyle, The Past and the Present).
VII. razred. Šolske naloge:	1.	Schillers Gedanken über den
dramatischen Gehalt des Eginont-Stoffes. — 2. Der Starke ist am mächtigsten allein (Wilhelm Tell I, 3). — 3. Teil, ein Mann der Tat. — 4. Grillparzers Rettungsversuch des Kaisers Rudolf von dem Vorwurfe der Untätigkeit. (Nach dem Trauerspiel „Ein Bruderzwist in Habsburg“.) — 5. Patriotismus und Kosmopolitismus. — 6. Wie wird in Kleists Schauspiel „Prinz Friedrich von Homburg“ das Gesetz als die Grundlage eines geordneten Stnatswesens verherrlicht? — Domače naloge: 1. Ein Reisebild von den neuen Alpenbahnen. — 2. Die historische Farbe der Darstellung in Schillers „Don Carlos“. — 3. Der Prinz von Homburg, verglichen mit dem Ritter in Schillers „Kampf mit dem Drachen.“ — 4. Die Eigenart der poetischen Vergleiche Bartschens (Nach der Schulausgabe seinor Novellen).
VIII. razred. Šolske naloge. 1. Lessings Einwände gegen das französische Drama. — 2. Exposition des ersten Teiles der Fausttragödie Goethes. — 3. Wer ins Weite schafft, kann in der nächsten Nähe kein fremdes Hemmnis vertragen. (Anschließend an Faust II, 5). — 4. Der pessimistische Grundton des „Goldenen Vlieses“ Grillparzers. — 5. Die tragische Wirkung des Verfliegens idealisierender Jugendhoffnung im „Goldenen Vliese“ Grillparzers. — 6. Reifeprüfungsarbeit. — Domače naloge:
1. Ein Mensch, der über seinen Jähzorn, seine Gail- und Rachsucht, seine Wollust nicht Meister werden will und es versucht, irgendworin sonst Meister zu worden, ist so dumm wio der Ackermann, der neben einem Wildbach seine Äcker anlegt und bestollt, ohne sich gegen ihn zu schützen. (Nietzsche.) — 2. „ ... es steckt was von Geheimnis in dem Wörtchen «Mensch»“. (Avenarius: Lebe!). — 3. Deino Tugenden halte für allgemeine des Menschen ; deine Fehler jedoch für dein besonderes Teil! (Fr. Hebbel.)
Razen tega so pisali učenci različne prošnje, da bi se naučili po obliki in jeziku pravilnih prošenj, in sicer je pisal:
V. razred: 1. Ein Gesuch um Befreiung von dor Zahlung des Schulgeldes. — 2. Ein Gesuch um Aufnahme in eine Infanteriekadettenschule.
VI. razred: Ein Gesuch um Verleihung einer Studontenstiftung.
VII. razred: 1. Ein Gesuch um Zulassung als Einjahrig-Freiwilliger. —
2. Ein Gymnasialabiturient bittet um Aufnahme in den k. k. Staatsoisenbahn-dienst.
VIII. razred: Ein Gesuch um Aufnahme als Seeaspirant.
B.	Za slovenske sestavke.
V. razred: Domače naloge: 1. a) Jesen na Barju; b) Umetnost na mojem domu. — 2. Konj pripoveduje iz svojega življenja. — 3. Fužine.
— 4. Opis Prešernovega spomenika. — Šolske naloge: 1. „ če doma jim dobro ni, žerjavi se črez morje vzdignejo . . .“ (Lepa Vida). —
2.	Pes in volk kot tipična zastopnika svoje vrste. (Po Valjavčevi „Vojski z volkom in psom“.) — 3. Oznaka krčmarja Obrščaka. (Po Jurčičevem „Desetem bratu“.) — 4. Ljubljana ob priliki tekmovalnega streljanja gorskih polkov.
VI. razred: Domače naloge: 1. a) Sava pripoveduje Donavi iz svojega življenja. — b) Ob Martinovem na kmetih in v mestu. — 2. Iz-preobrnitev Prešernove Bogomile. — 3. Notranji razvoj örtomirov. — 4. Razporedba in obnova Stritarjeve pesmi „Nazaj“. — Šolske naloge:
1. Kako si pisatelj „Martina Krpana“ misli življenje na cesarskem dvoru?
— 2. a) Zakaj se razni stanovi vesele božičnih praznikov ? b) Alegorija zime. — 3. a) Kaj mika ljudi na planine? — b) „Kdor stoji na brdu malo više, več je videl nego ta pod brdom“ (Gorski venec). — 4. a) „Dulce et utile“ v poeziji in v življenju; b) „O srečne rovte, v vas me iti mika“! (Razmišljanje pred počitnicami.)
VII. razred: Domače naloge: l.a) „Kakor svoje jaz gorje, vsak gorje naj svoje nosi!“ (Stritar); b) Kako vpliva zemljepisni položaj na kulturo narodov? — 2. a) „Pesniku je vse sedanji čas“ (Aškerc); b) Svobodno izvoljene teme* — 3. a) Kako smo se učili stare slovenščine ? b) Boj za obstanek v prirodi. — 4. a) Svetovno naziranje v Aškerčevi pesmi „Jaz“; b) Moji spomini na cvetno nedeljo. — Šolske naloge: l.a) Tempora mutantur. (Razmišljanje z ozirom na sedanjo italijansko-turško vojno v Afriki); b) Robstvo v zgodovini starih in novih narodov. — 2. a) Zvezda sreče; b) Nazorno tolmačenje raznih pomenov besede „sila“. — 3. Mat j a-ževanje. (Motivi narodnih pesmi o kralju Matjažu.) — 4. Kako sodim o Trubarjevih besedah: „Vas mlade inu preproste zveistu opominom, spomislite, kam člouik v kratkim časi pryde . . .“?
VIII. razred: Domače naloge: La) Knjižna modrost. (Po Levstikovi pesmi); b) Zakaj imenuje zgodovina nekatere može „velike?“ —
2. Kako bi jaz utemeljeval predlog, naj se Kopitarju postavi spomenik ? —
*	Razen enega so si vsi učenci sami izBrali temo, in sicer so bilo izbrane sledeče temo : Pokopališče. — Narodni besednik Skala. — V podzemeljski jami.
— Čemu bi so čudil človek, ki bi črez 2000 lot prišel zopet na svet? — Sanje.
— Slika (Lit. črtica). — Žitno zrno, podlaga omike. — „Mi smo pa Ribničani.“
— Križarsko vojno z ozirom na cerkev. —, Zakaj jo kmetski stan temelj človeške družbe ? — Zakaj so Jugoslovani v kulturnem oziru zaostali za ostalimi evropskimi narodi? — Katere šege in navade opazujemo o božičnih praznikih? — „Smola“ (Šaljiva črtica), — Kako sem se vozil iz Trsta v Koper? — Trubarjev spomenik. — Labor omnia vincit. — Razprava o „svobodi izbiranja nalog“. — Poučna pravljica o jubilejni znamki. — Burja (Črtica iz mojega življenja). — Prešernov „Mornar“. — Moj izlet na Kamniško Sedlo. — Na nabor. — Slika iz kmetskih uporov. — Bilo je . . . — Nehvaležnost je plačilo sveta. — Negovanje dreves in vzgoja mladine (Primera). — Gora v posameznih letnih časih. —
V	telesu zdravem zdrav prebiva duh. — Spomini.
II. drž. g.	6
3.	Trpljenje kot pesniški element. (Po Prešernu); b) Svobodno izvoljene teme* 4. Kako se me je dojmilo prvo čitanje Slomškovih spisov? — Šolske naloge: 1. a) Kje so napake mojega značaja in nedostatki mojo naobrazbe? b) „Tomaž, se bojiš, poglej, kaj dobiš!“ — 2. a) Slovani in Grki. (Primera);
b)	Moji vzori. — 3. a) Kako so pri raznih narodih nastajali knjižni jeziki ?
b)	„Pjesnik, rajske ptice čujuč pjevanje milo, nije ni osjotio težko ljetä krilo“. (Stanko Vraz. Izpoved idealista). — 4. Maturitetna naloga.
VI.
Učila.
V	šolskem letu 1911./12. so se prav izdatno pomnožile knjige obeh dijaških knjižnic, učila za prirodoslovni pouk in telovadno orodje ter za nazorne slike. Zakaj razen predpisanih prispevkov, ki jih vedno plačujejo učenci, je nakazalo c. kr. ministrstvo za uk in bogočastje z razpisom z dne 13. aprila 1912, št. 15.901, tretji (zadnji) obrok izredne dotacijo v znesku 1500 K za dijaški knjižnici, prirodoslovni kabinet in telovadnico ter 200 K za nabavo slik v okrasitev sten.
I.	Gimnazijska knjižnica, in sicer:
1.) Učiteljska knjižnica, ki jo je oskrboval do 1. decembra profesor dr. Ivan Tertnik, od tedaj pa profesor Ivan Masolj, so je pomnožila v šolskem letu 1911./12. za 149 zvezkov, za 11 sešitkov in za 344 šolskih izvestij.
a) Potom nakupa:
a)	časopisov : Verordnungsblatt des Ministeriums für Kultus und Unterricht, 1911. — Österr. Mittelschule XXV. (1911). — Deutsche Rundschau für Geographie (H. Hassinger), XXXIII. (1911). — Zeitschrift für österr. Volkskunde (Haberlandt), XVII. (1911). — Zeitschrift für Schulgeographie (G. Rusch), XXXII. (1910/11). — Zeitschrift für die österr. Gymnasien, G2. (1911). — Jahrbuch des höheren Unterrichtswosens in Österreich, VIII. (1911). (2 izv.). — Monatschrift für den elementarisch-naturwissenschaftlichen Unterricht, II. (1910/11.) — Archiv für slavische Philologie, 32. (1911).
—	Carniola, Izvestje muzejskega društva za Kranjsko, II. (1911). — Berichte über den mathematischen Unterricht, seš. 8.—11. — Sprachwissenschaft für
*	Učenci so si izbrali sledeče teme: Na Grintavcu ob solnčnem vzhodu. —
V	cvetočem maju. — Slika (Lit. črtica). — Domoljubne misli in želje v Prešernovem sonetnem vencu. — Trgovina, gospodarski napredek — edina rešitev Jugoslovanov. — Moj najljubši izprebod. — Fotografija kot umetnost. — Ko jo šlo zrno v	klasje. — Vince te	ipsum!	—	a) Vesna; b) Ob Savinji (Dijak Korun
obe temi).	— Tujčev	božični	večer.	—	Prošernovi nazori o življenju. — Na
kolodvoru. — Ob morju. Vstaja v Bosni in Hercegovini. — Naj bo lepa le tujina, lepša kakor dom moj ni. — Ob Adriji. — Nekaj o prijateljstvu. — Slovo. — O pomenu	turistike. —	Strah (Črtica).	—	Le temps est 1’argent. — O poletnom
večeru. —	Prešernovi	soneti.	— Ob	materini smrti, (črtica). — „Tompio di
Cremazione“ v Milanu.
alle (Strigi), III. — Ljubljanski Zvon,	1911.	— Dom in	Svet,	1911. —
Slovan, 1911. — Popotnik, 1911. —	Veda.	Dvomesečnik	za znanost in
umetnost, L (1911). — Kosmos, Handweiser für Naturfreunde.
ß) Drugo: Thesaurus linguae lat., 1II/8. 9.; V/3. 4.; Supplern. III. — Berneker, Slavisches etymologisches Wörterhuch, seš. 7. in 8. — Zoologisches Wörterhuch (Dr. H. E. Ziegler), 2. A.,	seš. 1.	in 2. — Brelims	Tierleben,
VI.	Bd.: Die Vögel, 2. T.; VIII. Bd.; X.	Bd: Die Säugetiere,	I. —	Neuwirth,
Illustrierte Kunstgeschichte, seš. 8. do 16. — Detmer, Das kleine pflanzenphysiologische Praktikum, 3. A. — Werner, Die Keptilien und Amphibien Österreich-Ungarns. — Dr. Ad. Matthias: a) Praktische Pädagogik ; b) Geschichte des deutschen Unterrichts. — E. Stettner, Wozu studiert man noch heutzutage Lateinisch und Griechisch ? — Goldscheider, Lesestücke und Schriftwerke im deutschen Unterricht. — R. Meyer, Deutsche Stilistik. — Sütterlein, Die deutsche Sprache der Gegenwart. — Kosenberg, Experimentierbuch für den Unterricht in der Naturlehre, I. II. — Dr. W. A. Lay, Experimentelle Pädagogik. — Grußendorf, Bilder aus der Kunst, 1. — Niemann, Kleines Wörterbuch der Naturwissenschaften. — Jerusalem, Die Aufgaben des Lehrers an höheren Schulen. — Cicero, Ausgewählte Reden (ed. Ilalm), VIII.
—	Ciceronis Tuscul. disp. 11. I. in II. (Erklärung von Pohleutz). — Ana-creontea carmina, ed. Preisendanz. — Uhle, Laiengriechisch. — Meumann, Einführung in die Ästhetik der Gegenwart, 2. A. — Exerzierreglement für die k. u. k. Fußtruppen. — Die Thronreden Sr. Majestät des Kaisers Franz Josef I. (Dr. A. Bezecny). — Elternabende, I. do Vi. — Skuhala, Povesti, črtice in pesmi. — Niederle: a) Slovanski svet (= Omladina, III), b) Slovanske starožitnosti, I. in II. — Publikacije pro 1911.: a) „Matice Hrvatske“,
6	zv.; ß) „Jugoslavenske Akademije znanosti i umjetnosti“ uyZagrebu, 7 zv.; y) „Slovenske Matice“ v Ljubljani, 8 zv.; d) „Slovensko Šolske Matice“,
4	zv. — Drtina, Miselni razvoj evropskega človeštva (Glonar). — Dr. H. Dekker, Sehen, Riechen und Schmecken (priloga h „ Kosmos “-u).
b) Po darilih:
Podarili so po 1 knjigo: c. kr. deželna vlada Kranjska, knezoškofijski ordinarijat, založništvo C. Fromme, pisatelj g. profesor Ilorak in pisatelj g. med. dr. Iiinterberger, 3 knjige založništvo Tempsky, 14 knjig slov. pisateljsko podporno društvo (A. Trstenjak), 17 knjig c. kr. ravnateljstvo, 25 knjig bivši ravnatelj II. gimnazijo g. dr. Bezjak, neimenovan 5 hrvatskih knjig, založništvo časopisa „Friedens-Warte“ pa 5 sešitkov tega časopisa. — C. kr. založništvo šolskih knjig : 1 knjigo.
c) Po zameni:
344 šolskih izvestij.
Koncem šolskega leta 1911./12. šteje ta knjižnica 5313 knjig (zvezkov in sešitkov) ter 7315 šolskih izvestij.
2.) Dijaška knjižnica :,
a)	Nemški oddelek dijaške knjižnice, ki ga je oskrboval v šolskem letu 1911./12. dr. Janko Lokar* se je pomnožil za 102 deli, oziroma za 187 zvezkov, in sicer:
*	Pomagali so pri izposojanju knjig šestošolca Prezelj in Seliškar in sedmošolec Miglič.
a) Po nakupu za 86 del, oziroma za 171 zvezkov.
Kupilo se je: Bölsche, Der Mensch der Pfahlbauzeit. — Lamer, Griechische Kultur im Bilde. — Kitzthum, Christliche Kunst im Bilde. — Das neue Universum, XXXII. — Mark Twain, Skizzenbuch. — Das große Weltpanorama. — Hebbel, Maria Magdalena (5 izv.). — E. T. A. Hoffmanu, Der goldene Topf (5 izv.). — Brentano-Arnim, Novellen (5 izv.). — Björnstjerne Björnson, Synnöve Solbakken (5 izv.). — G. Keller, Das Fähnlein der sieben Aufrechten (5 izv.). — A. Stifter, Das Ileidedorf; Die Narrenburg (5 izv.). —
F.	Raimund, Der Verschwender (5 izv.). — 0. von Leitgeb, Novellen (5 izv.).
— R. H. Bartsch, Novellen, (5 izv.). — H. v. Kleist, Prinz Friedrich von Homburg (5 izv.). — Der gute Kamerad, XXV (2 izv.). — Alte und Neue Welt, XLV (2 izv.) — Deutscher Hausschatz, XXXVII. — Harry Mayne, Goethe: Wilhelm Meisters theatralische Sendung. — Emmer, Unsere Holden (11 zv.). — Charlotte Niese, Was Michel Schneidewind als Junge erlebte.— Max Geissler, Der Douglas. — Karl Ferdinands, Die Pfahlburg; Normannen-sturm. — Gustav Falko, Klaus Bärlappe. — Wilhelm Kotzde, Stabstrompeter Kostmann. — Heller, Erzherzog Franz Ferdinand. — Dr. Karl- Weide, Kulturelemente der Menschheit. — Detlev v. Liliencron, Kriegsnovellen (5 izv.).
— Marie von Ebner-Eschenbach, Der Kreisphysikus (5 izv.). — Tiecks Märchen (5 izv.). — Fr. Spielhagen, Hammer und Amboß (5 izv.). — Gibson-Günther, Was ist Elektrizität'? — Marie von Ebner-Eschenbach, Gesammelte Schriften. — Anzengruber, Die Ivreuzelschreiber; Der Schandfleck; Der Pfarrer von Kirchfeld; Der Gewissenswurm; Das vierte Gebot; Der ledige Hof. — Hugo von Hofmannsthal, Der Tor und der Tod. — J. V. Scheffel, Frau Aventiure. — Anastasius Grün, Schutt. — Droste-Hülshoff, Briefe-Gedichte-Erzählungen. — E. Geibel, Klassisches Lioderbuch. — E. M. Arndt, Erinnerungen aus dem äußeren Leben ; Rügenmärchen. — Th. Fontane, Die Poggenpuhls. — G. Frenssen, Die drei Getreuen; Peter Moors Fahrt nach Südwest; Jörn Uhl. — Dr. M. Braess, Das heimische Vogelleben im Kreislauf des Jahres. — Bölsche, Tierbuch, I. — Thomas Carlyle, Arbeiten und nicht verzweifeln. — G. Hauptmann, Die Weber; Die versunkene Glocke; Einsame Menschen. — Gustav af Geijerstam, Wald und See; Karin Brandts Traum. — K. F. Meyer, Das Leiden eines Knaben; Huttens letzte Tage; Jürg Jenatsch; Der Heilige; Gedichte. — L. Fulda, Moliferes Meisterwerke.
— F. W. Weber, Dreizehnlinden. — W. llaabe, Die Leute aus dem Walde; Die Chronik der Sperlingsgasse; Der Hungerpastor. — Jan Maclaren, Beim wilden Rosenbusch; Lang, lang ist’s her; Ernstes und Heiteres. — A. L. Kielland, Sämtliche Novellen; Rings um Napoleon. — Charlotte Niese, Geschichten aus Holstein. — E. Marriot, Tiergeschichten; Der geistliche Tod. — Fritz Reuter, Aus meiner Festungszeit. — A. Pichler, Allerlei Geschichten aus Tirol. — Ada Negri, Schicksal. — Eichendorff, Aus dem Leben eines Taugenichts (5 izv.). — Dr. J. Loewenberg, Vom goldenen Überfluß (5 izv.). — Sven Hedin, Von Pol zu Pol. — I). M. Wallace, Rußland.
— Dr. Fr. Dannemann, Wie unser Weltbild entstand.
b) Po darilih za IG del, oziroma knjig (zvezkov).
Podarili so: Visoko c. kr. ministrstvo za nauk in bogočastje: Fünfundsiebzig Jahre österreichischer Lloyd (1836—1911). — Dr. Lokar, Kummor-Stejskal, Deutsches Lesebuch, VII, in Dr. Leo Langer, Grundriß der deutschen Literaturgeschichte für die VII. Klasse. — SedmoSolci: Gregorič, Hagenbeck:
Von Tieren und Menschen; Schiller : Die Räuber, Wilhelm Teil; Goethe: Iphigenie auf Tauris; Lessing: Minna von Barnhelm; Peček, Grillparzer: Ein Bruderzwist in Habsburg; Sirca: Lossing: Miß Sara Sampson, Minna von Barnhelm, Emilia Galotti. — Sestošolec Turk: Shakespeare, Julius Cäsar; Arnim-Brentano, Novellen; Liliencron, Kriegsnovellen; Marie von Ebner-Eschenbach, Der Kreisphysikus.
Koncem šolskega leta 1911./12. šteje knjižnica 1384 del, oziroma 1557 zvezkov.
ß) Slovenski oddelek dijaške knjižnice, ki ga je oskrboval profesor dr. Fr. Ilešič,* se je pomnožil za 138 del, oziroma 187 knjig, in sicer:
a) po nakupu (za 109 del, oziroma 155 knjig):
Špindler, O alkoholizmu. — Hartinger Jos., Hrvatsko-slovenska seljačka buna 1573. — Shakespeare, Kralj Lear (5 izv.). — Zbornik „Matice Slovenske“, I., II., III., IV. — Letopis „Matice Slovenske“, 1891. — Shakespeare, Beneški trgovec (5 izv.). — Knezova knjižnica „Matice Slovenske“, I, (2 izv.). — Knjige „Družbe sv. Mohorja“ 1912: Koledar, Molitvenik za šolsko mladino; Jurčič, Deseti brat; Meško, Mladim srcem; Premk, Na Jutrovem, Zgodbe sv. pisma. — „Dom in Svet“ 1896, 1898, 1900 (antikvarno).
— „Angelček“ 1911. — „Vrtec“ 1911. — „Planinski Vestnik“ 1911. — „Zvonček“ 1911. — Knjigo Matice Slovenske“ 1911: Zbornik; Knezova knjižnica; Zabavna knjižnica; Strekelj, Narodne pesmi, 14. snopič; Mencingerjevi Izbrani spisi, I.; Slovanski Spomini in Jubileji; Letopis „Matice Slovenske“ 1911; Simanovič, Tudjinac. — Knjige „Matice Ilrvatske“ 1911: Krstinič P., Bratski inat; Kovačič A., U registraturi; Popovič, Antologija novije srpske lirike; Sienkiewicz, Bez dogme; Mihačevič, Po Albaniji; Radič Stjepan, Češki narod v XX. vijeku. — „Dom in Svet“ 1911 (2 izv.). — „Mentor“ 1911. — Medved A., Kacijanar. — Stritar Jos., Zbrani spisi,
VII.	zv. — Kersnik J., Zbrani spisi, V. zv. — Vošnjak Jos. dr., Zbrani spisi,
III.	(2 izv.). — Kristan E., Samosvoj. — Cankar Iv., Jakob Ruda. — Cankar Iv., Kralj na Betajnovi. — Cankar Iv., Bela krizantema. — Jeraj Vida, Pesmi. — Dickens, Oliwer Twist. — Daudet, Tartarin iz Taraskena.
— Dickens, Povest o dveh mestih. — Tomič Jos., Vdovica (Prevod). — Bournet, Mali Lord. — Horvat-Kiš, Vidjeno i nevidjeno (Črtice s puta). — Kersnik J., Zbrani spisi, I. do V. — Pugelj M., Mali ljudje. — Sajovic Gv. dr., Tyrš itd. — Erjavec Fr., Domače in tuje živali (2 garn.). — Trnski Iv., Iz slavenske rodbine. — Tomič J., Veronika Deseniška. — Katalinič Jeretov,
S	moje lire. — Car Viktor, Usahlo vrelo. — Senoa M., Exodus. — Turgenjev, Otci i djeca. — Dukat VI., Slike iz engleske književnosti. — Radič Stj., Moderna kolonizacija i Slaveni. — Kuhač Fr., Vatroslav Lisinski i njegova doba. — Pivko, Telovadne igre, I. — „Slovenski Sokol“ 1911. — Zabavna knjižnica „Matice Slovenske“, XII, XVI., XVII., XX, XXI, XXIII. — Knezova knjižnica „Matice Slovenske“, IX, X, XI., XII, XV, XVI, XVII, XVIII. — Cankar I, „Lepa Vida.“ — Zupančič O, čaša opojnosti. — Zupančič O, Samogovori.
— „Ne v Ameriko !“ — Aškerc, Lirske in epske poezije. — Aškerc, Novo poezije. — Aškerc, četrti zbornik poezij. — Aškerc, Primož Trubar. — Gregorčič, Poezije, III, IV. — Gregorčič, „Job.“ — Gregorčič, Poezije
*	1’ri molianičnem dolu so varuha knjižnico podpirali dijaki VII. razreda: čer m d k Jaroslav, Jerin Oroslav (v I. polletju), Lavrenöak Zmagoslav, Leskovec A.
(Izbrane pesmi, „Družba sv. Mohorja“). — Monteil, Velika vas. — Koledar Družbe sv. Cirila in Metoda, 1912. — „Veliki Jadran,“ 1912. — „Stroß-mayerjev koledar“, 1912. — Niederle, Slovanski svet. — Sienkiewicz, Rodbina Polaneških. — Tavčar Iv. dr., Povesti, I., III. — „Stepni kralj Leare“.
— „Hrvatski pripovjedači“ (Izdanje „Društva hrv. profesora“, 10 izv.). ■— „Izabrane narodne pjesme“ (ib., 10 izv.). — Reljkovič, Satir. — Cankar, Troje povesti. — Meško, Mladim srcem. — Trstenjak A., Slovensko gledališče. — Zarnik V., Zbrani spisi. — Sardenko, Mati sv. veselja. — Cankar Iv., Aleš iz Razora.
h) Po darilih (29 del, oziroma 32 knjig):
G.	žel. oficijal v p. Fr. Podkrajšek v Ljubljani je daroval: Trstenjak A., Pisateljsko podporno društvo (3 izv.). — Hrvatsko Kolo, II.,
III., V. — Ilešič, Cviječe slov. pjesništva. — Ujevič, Dokonice (2 izv.). — Marušič, Lječnikari zapisci. — Arnold, Ceznuča i maštanja. — Andrijaševič, Slike i priče iz neretvanske krajine. — Novak Vj., Tito Dorčič. — Maglajlič, Iz starega vilajeta. — Ilešič, Slovenske novele i povesti. — Horvat R. dr., Najnovije doba hrv. povjesti. — Gorkij, Izabrane pripovjesti. — Matica Hrvat ska je podarila: Posljednji Zrinski i Frankopani. — G. Fr. Srebrnič, nadučitelj v Zabukovju pri Sevnici na Štajerskem, je podaril: Gjalski, Osvit. — Tomič Jos. E., Pastorak. — Lepušič Iv., Bosanke. — Hranilovič, Izabrane pjesme. — Vodopič, Marija Konavoka. — Novak Vj., Podgorka. — Sandor Gjalski, Male pripovjesti. — Dr. Tresič-Pavičič, Ljutovid Posavski. — Vojnovič, Ekvinocij. — Harambašič Avg., Izabrane pjesme. — Osman Asiz, Bez nade. — Tomič Hermina, Ljubav i sjaj. — Leskovar, Propali dvori. — Badalič, Izabrane pjesme. — Novak Vj., Nikola Baretič.
— Vladni svetnik dr. Janko Bezjak: Sienkiewicz, Z ognjem in mečem,
III.	in IV. del.
Koncem šolskega leta 1911./12. šteje ta knjižnica 1413 slovenskih in hrvatskih del, oziroma 1868 knjig.
V	.prvih mesecih prošlega šolskega leta se je knjižnica povsem preuredila. Knjige so se razvrstile po strokah, obenem se je sestavil za vsako stroko listovni katalog. Tri tem delu so varuha marljivo podpirali dijaki Vil. razreda: čermak Jaroslav, Janežič M., Jerin Oroslav (pozneje izstopil), Lavrenčak Zmagoslav, L o sk o ve c A., Urok Fr.
II.	Zemljepisni in zgodovinski kabinet (varuh profesor dr. Fran Kropivnik) se je pomnožil za tale učila:
a)	Po nakupu:
Časopisov : Ilassinger, Deutsche Rundschau für Geographie und Statistik, letnik XXXIV., 1. 1912. — Ilaack-Fiscber, Geographischer Anzeiger, letnik 13.,
1.	1912. — Knjig: Hübner-Juraschek, Geographisch-statistische Tabellen aller Länder der Erde, 1. 1911. — Umlauft, Österreichs Land und Leute in Wort, und Bild (2 krasno vezana zvezka). — Zbirk podob: Wandbilder hervorragender Bauwerke in Österreich (3 table). — Geographische Charakterbilder aus Österreich-Ungarn (3 table). — Neue Wandbilder für den Geschichtsunterricht (1 tabla). — Weidel, Deutscher Kirchbau im Mittelalter (20 podob z razlago). — Schneider u. Metze, Hauptmerkmale der Baustile (11 tabel z razlago). — Zemljevidov: Bamberg, Rusija, lizik. — Bamberg, Severna in Južna Amerika, fizik. — Bamberg, Avstralija, fizik.
b)	Po darilih:
Scheda, Fortsetzung der Generalkarte des österreichischen Kaiserstaates (28 listov napetih na platnu in spravljenih v kartonu) podaril g. c. kr. vladni svetnik dr. Janko 15 e z j a k.
Razen tega je naklonilo visoko c. kr. ministrstvo zu uk in bogočastje 200 K izvanredne podpore za kabinet. S tem denarjem so se nabavili bolj ceni a jako okusni okviri za 30 tabel (Hölzel, Geographische Charakterbilder). Table vise na hodniku, kjer si jih dijaki lahko natančno ogledajo, obenem pa so tudi za okras poslopja. Tudi 20 malih podob (Weidel, Deutscher Kirchbau im Mittelalter) visi v okvirih na hodniku.
Vsa zbirka šteje koncem šolskega leta 1 Felkov telurij, 3 zemljepisne oble, 152 zemljepisnih, generalnih in specialnih zemljevidov in načrtov, 35 zgodovinskih zemljevidov, 135 podob in tabel za pouk v zemljepisju, 154 takih za pouk v zgodovini, 4 stereoskope s 54 zemljepisnimi in 54 zgodovinskimi slikami, dr. W. Ilensella zbirko : Modelle zur Veranschaulichung antiken Lebens (23 kosov), 23 zemljepisnih atlantov in statističnih tabel in
6	zgodovinskih atlantov.
III. Prirodoslovni kabinet (varuh profesor Anton Peterlin) se je pomnožil po nakupu za tele pristroje in druge priprave:
Aparat za dokaz ohranjenja energije. — Aparat za dokaz lastnost1 prostih osi. — Model turbine. — Zračna sesalka na vodo po Arzbergerju-
—	Steklena buča za tehtanje zraka. — Papinov parni valj. — Aparat za dokaz Coulombovega zakona po Odstrčilu. — Voltameter za močne toke. — Velik elektromagnet za dia- in paramagnetične poizkuse. — Zbirka dia- in paramagnetičnih teles. — Waltenhofenovo nihalo. — Barthelova svetilka. — Kippov aparat. — Bakrena retorta. — G steklenih retort. — Kolodium-balon. — 3 krtačice za epruvete. — 4 skledice in 5 ploščic iz asbesta. — Bakrena pločevina. — Ploščice iz plute. — 2 ločilna lijaka. — 2 šestili. — 2 lesena trikotnika. — 2 lesena kotomera.
Nekatere manjše priprave in pristroje je izgotovil šolski sluga Ivan Rozman.
Vsa zbirka šteje koncem šolskega leta: 90 kosov oprave, 505 fizikalnih pristrojcv, 13 fizikalnih stenskih slik, 128 kemikalij, 37 lesnih barvil, 310 kemiških potrebščin, 36 knjig, oziroma zvezkov, 80 kosov orodja., 84 stereometrijskih teles, 36 risalnih potrebščin, skupaj 1319 kosov.
IV. Prirodopisni kabinet, ki ga je oskrboval profesor Fr. Jeraj, je pridobil tele predmete:
a)	Po nakupu:
Zoologija: Apis mellifica, zadnja okončina (modčl). — Procrustes coriaceus, grizalo (modčl). — Cavia cobaya, Mus musculus, Sorex leucodon in Dipus spec., suhi preparati. — Arvicola arvalis, biološka skupina. — Mus decumanus, suh preparat. — Bos taurus, lobanja. — Makropus spec., suh preparat. — Tetrao tetrix, suh preparat. — Phasianus colchicus, pišče in 2 jajci. — Hydrochelidon nigra, Motacilla alba, Anas boschas, Fringilla montifringilla, Loxia curoirostra, Parus maior, Dendrocopus minor, Corvus frugilegus, Caprimulgus europaeus, Perdix perdix, Serinus hortulanus, Sitta
caesia, Tetrao urogallus (kura in pišče), Columba livia fera, Syrnium aluco, Troglodytes parvulus, Anas crecca in Anas querquedula, suhi preparati. — Anas boschas, okostnica.
2 mali zbirki metuljev. — Homarus vulgaris, sub preparat. — Lum-bricus terrestris, anatomija. — Euplectella aspergillum, suh preparat.
Botanika: Modeli: Phytophthora infestans (2);.Tulipa Gesneriana, vzdolžni prerez čebule; Orchis morio, cvet. — Naravni rastlinski sestav, suh preparat.
Mineralogija: Svinčeni sijajnik in želozov kršeč v gnajsu, cinkova svetlica v gnajsu, svinčeni sijajnik v apneniku in bakrov kršeč v jeklencu, grede. — Nastanek črnice iz granita, porcelanke iz porfirja, peska in peščenca iz grušča.
Orodja in potrebščine: Mikroskop, razkuževalnik, Königovi stojali za stenske slike, štev. II. in III.
Slike: Weichselbaum-IIenning: Schädigung lebenswichtiger Organe durch Alkoholgenuß (2).
Knjige: Thomö, Flora von Deutschland, Österreich und der Schweiz, Bd. V und Folge, Lfg. 113—150. —Franc6 R. H., Floristische Lebensbilder, Lfg 26. — Rabenhorst L., Kryptogamenflora, Bd. VI., Lfg. 15. — Schmid, Dr. B., Monatshefte für den naturwissenschaftlichen Unterricht aller Sohul-gattungen, IV. Bd., Lfg. 6—12 und V. Bd., Lfg. 1—5.
b)	Darovana učila:
Melo-psittacus undulatus, suh preparat (podaril g. Fr. Dobovšek). — Lacerta vivipara, Tropidonotus natrix in Salamandra maculosa, preparat v špiritu (podaril g. dr. Gvidon Sajovic). — Echinus microtuberculatus (2), preparat v špiritu (darilo zoološke stacije v Trstu).
Odstranilo se je vsled neporabnosti 97 objektov; vsa prirodopisna zbirka šteje tedaj koncem šolskega leta: 15 antropoloških, 2995 zooloških, 1261 botaničnih predmetov, 238 kristalnih vzorcev, 1397 rudninskih in geoloških objektov, 120 orodij in potrebščin, 367 prirodopisnih (stenskih in manjših) slik, 326 zvezkov, oziroma snopičev prirodopisne vsebine, skupaj 6719.
V. Šolski botaniski vrt so je razširil letošnje leto v svojih nasadih za 81 rastlinskih vrst, ki jih je dal na razpolago g. šolski svetnik profesor Alfonz Paulin, vodja c. kr. botaniškoga vrta v Ljubljani. Vendar se jo uničilo letos precejšnje število rastlin vsled neugodne lego dveh gredic; skupina na skalovju rastočih rastlin pa uspeva popolnoma zadovoljivo. Ker ni potrebnih pripomočkov in sredstev na razpolago, je boljša naprava in vzorno vzdrževanje šolskega botaniškega vrta za enkrat nemogočo.
VI. Risarska učila (oskrboval jih je v I. polulotju realčni profesor Anton Koželj, v II. pa realčni risarski asistent Peter Smitek). Na novo se je letos nakupilo 7 nagačenih ptičev, 1 veverico, 3 sadrene maske, 2 do-prsnici in 1 konja.
Daril se je nabralo: 2 rdeči (materiji) draperiji, 18 škatel iz lepenko, 42 peres od razne perutnine tor 21 školjk in polžev. Tekom drugega polu-lotja je zbirko na novo uredil in inventiral risarski učitelj P. Šmite k.
Koncem šolskega leta 1911-/12. šteje zbirka, vštovši risalnično opravo: lesenih predmetov 240, steklenih predmetov 14, glinastih predmetov 28,
kovinastih predmetov 4, papirnatih modelov 18, sadrenih modelov 61, nagačenih živalij 8, perutninskih peres 42, školjk in polžev 65, draperij 2, lobanja 1, papirnatih predlog 67, knjig 21, Peyrekovih podlog 8, skupaj 569 , kosov.
VII. Telovadno orodje. Letos se je iz i/.vanredne dotacije (glej stran 82.) naročilo večjo število telovadnega orodja, a naročila še niso izvršena. Prirastek se bo izkazal prihodnje leto. Zato ostane število kosov telovadnega orodja za enkrat isto kot lani, namreč 244 kosov.
VIII. C. kr. botaniški vrt (pod nadzorstvom c. kr. šolskega svetnika in profesorja Alfonza Paulina in v oskrbi botaničnega vrtnarja Frana Juvana). Pravico, uporabljati ta vrt v svoj prid, imajo vsa ljubljanska učilišča. Troške njegovega vzdrževanja nosi glasom razpisa c. kr. naučnega ministrstva z dne
4.	oktobra 1909, št. 17.713, država in mestna občina, ki prispeva 210 K na leto.
IX. C. kr. studijska knjižnica z letno državno dotacijo 2400 K je pod zakonitnimi pogoji pristopna učiteljem in učencem. Koncem leta 1911. jo štela skupno 39.556 del, in sicer 60.910 zvezkov, 9424 sešitkov, 3755 listov, 133 zemljevidov in 439 rokopisov. Bila je v oskrbi c. kr. ravnatelja Luke Pintarja.
X. Deželni muzej Rudolfinum z bogatimi zbirkami iz vseh treh delov prirodstva, mnogimi starinami in kulturnozgodovinskimi predmeti, ki se jim pridružujejo obilne prazgodovinske najdbe, zlasti ostanki nakolnih stavb na Kranjskem. Oskrbuje ga ravnatelj profesor dr. Josip Mantuani.
VII. Učne
ki bodo služile pouku v obveznih
Ü ! 03 I	I. razred	II. razred	III. razred	IV. razred
Vero- uk	Veliki katekizem, po izvirniku avstr, škofov	Veliki katekizem, kakor v I. razr. Stroj, Liturgika	Stroj, Liturgika Karlin, Zgodov. razodetja božjega v stari zavezi	Karlin, Zgodov. razodetja božjega v novi zavozi
Latinščina	Pipenbachor, Lat. slovnica Pipenlmcher, Lat. vadnica za I. gimn. razr.	Pipenbacher, Lat. slovnica Piponbachcr, Lat. vadnica y.ii 11. gimn. razr.	Piponbachcr, Lat. slovnica Vadnica* Košan, Lat. čitanka za IH. gimn. razr.	Tominšek, Lat. slovnica Požar, Lat. vadbe za IV. gimn. razr. Košan, kakor v III. razr. Caesar, Comm. do bollo Gallico, ed. Prammer, 4.— 6. nat.
CÖ				
»O >co (-1 o			Tominšek, Grška slovnica Tominšek, Grška vadnica	Kakor v III, razr.
Nemščina	Končnik-Fon, DeutLeseb. für die I. Kl., I. Band	Končnik-Fon, kakor v I. razr.	Willomitzer - Tscli inkel, Deut. Gr., 13. nat. Štritof, I)eut. Leseb. für die III. Kl., 2. nat.	Willomitzer - Tschinkcl, Deut. Gr., 10.—12. nat. Štritof, Deut. Leseb. für dio IV. Kl., 2. nat.
Sloven- ščina	Šket, Slov. slovnica za srednje šole, 10. izd. Sket-Westor, Sl. čitanka za I. razr. sred. šol, 4. izd.	Slovnica, kakor v I. razr. Sket-Wostor, Sl. čitanka za II. razr. srednjih šol, 3. izd.	Šket, Slov. slovnica za srednjo šolo, 9. izd. Sket, Slov. čitanka za III. razr., 2. izd.	Slovnica, kakor v III. razr. Skot-Westor, Slov. čitanka za IV. razr. sred. šol, 2. izd. (čo bo odobrona; sicer Sket, Čitanka, 1. izd.)
Zemljepis in zgodovina	Pajk, Zemlj. za srednje šole, I. dol. Kozcnn, Geogr. Atlas für Mittelschulen, 42. izd.	Bežok, Zemlj. za spod. in sred. razr. sred. šol, 3. izd. Mayor-Kasprot, Zgodov. starega veka, 2. izd. Kozenn, Geogr. Atlas, 39.—41. izd. Putzgor, Histor. Schulatl., bearb. von Baldamus u. Schwabe, 22.-32. izd.	Božek, Zemlj., kakor v 11. razr. Mayor-Kasprot, Zgodov. srodnjoga in novoga veka Atlanti, kakor v II. razr.	Orožen, Zemljepis avstr.-ogrsko drž. za IV. razr. Mayer-Kasprot, Zgodov. novega voka Atlanti, kakor v II. razr.
cd ' d rt s 0) -4-> rt S	Matek-Peterlin, Aritmetika za nižjo stopnjo srednjih šol Mazi, Geometrijski nazorni nauk za 1. razr. srednjih šol	Aritmetika, kakor v I.	razr. Mazi, Geometrija za II.	razr. srednjih šol	Aritmetika, kakor v L razr. Mazi, Geometrija za III. razr. srednjih šol	Matok, Aritmetika in algebra za IV. in V. razr. srednjih šol Matok-Mazi, Geometrija za IV. in V. razr. srednjih šol
Prirodo- L znanstvc	Macher, Prirodopis žival. Macher, Prirodopis rasti.	Kakor v I. razr.	Senekovič, Fizika, 3. izd.	Senekovič, Fizika, 3. izd. Ilorle, Kemija in mineralogija za IV. gimn. razr.
t=3 S <=> O	—	—	—	—
*	So bode pozneje naznanilo.			
knjige,
predmetih v šolskem letu 1912./13.
V. razred	VI. razred	VII. razred	VIII. razred
Svetina, Katoliški verouk, I. Resničnost katoliške vere	Pečjak, Katoliški verouk II. Resnice katoliške vero	Pečjak, Katoliški verouk, III. Življenje po katoliški veri	*
Scheindler, Lat. Schulgr., 4.— 7. nat. Sedlmayor-Schoindlor, Lat. Ulmngsb. f. d. oberen KI. der Gymn., 4. in 5. nat. Ovids Ausgew. Gedichte, od. Sedlmayer, 5.-7. nat. T. Livii lib. ab urbe con-dita, I, XXI. Freie Ausw., od. Zingorle, 6. in 7. nat.	Lat. Gr., kakor v V. razr. Lat. Übungsb., kakor v V. r. Klouček, Vergils Aeneis nebst ausgew. Stücken aus Bucol. u. Georg. 3.-5. nat. Scheindler, Sallustii beli. Jugurth., bell. Cat. etc., 1. in 2. nat. Ciceros Reden gegen Cati-lina, ed. Nohl, 1.—3. nat.	Lat. Gr., kakor v V. razr. Lat. Übungsb, kakor v V.r. Klouček, Vergil, kakor v VI. razr. Schiche, Cato maior, De senectuto, 2. nat. Nohl, Ciceros Hede gegen den Oberbefehl des Gnäus Pom-peius, 3. nat. Kukula, Briefe Plinius des Jüngeren, 2. in 3. nat.	Lat Gr., kakor v V. razr. j Lat. Übungsb., kakor v V. r. Huemer, Q. Horatii Flacci carmina selecta, 8. nat. j Weidner, Tacitus’ Historische Schriften in Auswahl, 2. nat.
Ourtius-Weigel, Kurzgo-faßto griech. Schulgr., 25. nat. Schonkl, Gr. Elementar!)., 21. nat. Schenkl, (!hrestomathio aus Xenophon, 15. nat. Christ, Ilomers Ilias, 3. nat.	Griech. Gr. in Griech. Ele-montarb., kakor v V. razr. Christ, Ilomers Ilias, 1. do 3. nat. Scheindler, Herodot, Ausw. I. Teil, 2. nat. Schonkl, Chrestomathie aus Xonophon (po potrobi)	Griech. Gr. in Griech. Ele-mentarb., kakor v V. razr. Christ, Homers Odyssee, 4.—	5. nat. Wotke, Demosthenes, l.do 5.	nat. Huemer, Chrestomathie aus Plato (mit Kapitcl-bozoich nung)	Griech. Gr. in griech. Elo-mentarbuch (po potrebi), kakor v V. razr. Huemer, Chrestomathie aus Plato Schubert-Hutter, Sophokles Elektra, 4. nat. Christ, Homers Odyssee, 4.-5. nat.
Wil omitzer, Deut. Gr., D.—11. nat. Bnucr - Jellinek- Strcinz, Deut. Lesebuch für die V. Kl. - Ohno mrttelhochd. Text), 2. nat. Hauer-.lellinek-Streinz, Leitfaden der deut. Literaturg., I. Teil	Deut. Gr., kakor v V. razr. Bauer-Jellinek-Streinz, Deut. Losob. f. dio VI. Kl. Bauer - Jellinek - Strei nz, Leitfaden d. dout. Litera-turgesch., II. Teil	Deut. Gr., kakor v V. razr. Bauer-Jellinok- Streinz, Deut. Leseb. f. die VII. Kl. Bauer-Jellinek-Streinz, Leitfaden d. deut. Litera-turgescli., III. Teil (Ce bo odobreno)	Deut. Gr., kakor v V. razr. Bauer-Jellinek-Streinz, Deut. Leseb.f.dioVIIl. Kl. (če izide; sicer Kummer-Stejskal, Deut. Losob. f. dio VIII. Kl.)
Slovnica, kakor v III. razr Skot, Slovenska čitanka za V. in VI. razr. srednjih šol, 3. izd.	Kakor v V. razr.	Slovnica, kakor v III. razr. Sket, Slovenska slovstvena čitanka za VII. in VIII. razr., 2. izd.	Kakor v VII.
Supan, Lehrb. der Geogr, für österr. Mittelschulon, 11. izd. Zeehe, Lehrbuch d. Gesch. f. die oberen Kl., I. Teil: Altortum, 6. izd. Atlanti, kakor v II. razr.	Supan, Geogr., kakor v V. razr. Zeoho, Lehrbuch d. Gesch. f. die oberen Kl., 11. Teil., 4. izd. Atlanti, kakor v II. razr.	Supan, Geogr., kakor v V. razr. Zeoho, Lehrbuch d. Goseh, f. d. oberen Kl., III. Teil, 3. izd. Atlanti, kakor v II. razr.	Zoeho-Ileiderich-Grunzel, Österr. Vatorlandskundo, 3. izd. Kozenn, Googr. Atlas, kakor v II. razr., ali Rothaug, Geogr. Atlas zur Vatorlandskunde, Aus-gabo f. Österreich, 2. izd. 1 ’utzger, Hist. Atlas, kakorv II. r.
Kakor v IV. razr.	Matek-Zupančič, Aritmetika za VI., VII. in VIII. razr. sred. šol Matok, geometrija za VI., VII. in VIII. razr. sred. šol Schlömilch, Fünfstellige Logarithmen	Kakor v VI. razredu	Močnik-Neumann, Lehrb. d Arithmetik u. Algebra,] 30. izd. Močnik-Spiolmann, Lehrb. der Geometrie, 25. izd. Schlömilch, FUnfstell. I.opurilli. Wallentin, Maturitätsaufgaben aus der Mathematik,«, in 7. izd.
Poljanoc, Mineralogija in geologija Macher, Iiotanika za višjo razrede srednjih šol	Poljanoc, Prirodopis živalstva za višjo razrode srednjih šol	Wallentin, Lehrb. der Physik, 14. izd.	Kakor v VII. razr.
—	—	*	Höflor, G rundloh ren der Psychologie, 4. izd.
VIII. Statistika učencev.
(Znamenje -f- pred številko znači privatiste, oziroma izredne učence.)
co
+00 ** 1 «M
00 th 00
who
OlCOtfiHOH^HHCCKM HO-1 (M OJ rH OJ
>
t-H
P
3
V
d)
u
N
CO
u
>
.o
H—I
CÖ > h—( rO 0 i~H
o3
H
cd
lO o th OJ
CD ^ CO Ol
+S’
05 ^ CO______
rH
-|_CD _L oa
I
fSt W I
05 05 i (M Ol
00 Id t
CO
H O CO T*
CO 05 1 co co
% I I
(M I I	»O CO	CO
I I	(M
05 tH CO t-H
MII!
I I
O (M rH 00 CO (M th	(M
1 I I g'0*1
III Sl
Ol
Ol
00
<M
OJ CD I HIN
| H(M |
00 C0 I (M rH
t>* l> I (M T-H
CD CO I (M (M
I I
O T*< [>
CO
O 00 I (M l> H
I l£ I
»O
CO
II
INI
I I I I I I
I I I
I 12
I I
O-JrtNrt
I I
Oh o
H H
05 05 ft
. O*
e.a
a . bo
•a
ö Si
a 8
S	rS’
M A
5 s 3 S ®
; ri4 >GG
O ..
§-•3
M rö
■rff H
Oh _ _ ^ Ö '
►SP'
od
.9 ra h WN-
bo <u
^'5?
^3 £
,[N V 2 M
O 0J P< n >■ H Oh ►
0	«	c8	*,
043«^ o,
01	g*
i*i	N
o
jr* č? M 3 «-s
B S-.S 3«^
a a a 5 * v
E
O)
c
"co
rt
Q4
3
M
^ ta.
sl
w
rS *43
II
aC *-a Ph
h * .a
u	, JV	wuO ho	^
rt bo	<u O <3j	rt
u	bo <v ^4 '	bo	rt	„
tj	M	$fl_2'S	£ rt	bo £
0 M 50 t-< --® ~i „id bo
? o m 2	“	d’JS v	'C
3	s.® s	«	a «Ai	®	»
O č -C	t	’£	S
1	t4»CQ PL(	j	Q tq>o	O	■<
A A A A A
C0C005O00i>(Ma5(MC0l>00CCrH^ H CO CO CD CO CO (M Tjt t-1 H
CD
(M
tH tH tH CO l>" tH 03
(M
(M
CO ^ O H CO
03
(M
GM
GM
i> ia r-> CM
00 05 CO 03
»O CO iß tH
03 CM
CO
GM
CO
Ol
CM
GM O >0 CO N ri
CD rH
GM
GM
GM
00
Ol
00
GM
03 I> CO 00 »O
00
Ol
CM CO
00
Ol
00
CM
00
CM
CO C0 l> O 03 CM
CO
CM
03
CO
03 ri
co
Ol
CO CO CO CO
00
co
05
co
»o
rH CM
lOOTf COOl
co
co
03
TH cm co 00 co ^
03
GM
CO
03
00
03
CO
Ol
05 05
H lO CO J> CO H
c.
co
co
CL
CO
CO
OHOlCO^OCONOOOSQHCMCOTttr-
HtIHHHHHHHHWCMOIOIOIOI
d
pL,
ps
M
Ul
CO l> O CD »O CD CO CO CD y (M
CO O CO (M (M
+
(M . .
H—h
CD t* 00 (M rH CO I- (M 00
(M
CO
+
3
13
(D
Ui
N
fl
>
>
P
KH
t>
rO > I—I
cš
>
m m
I I
I I
I I
I S I
I> I CD t*
'rH CM I HtH
CM
r* ^ |	| (M (M |
2^” II I II
I
I I I I + I I +
CV| (N (M
t* rH CO CD I rH
rf( Tt( CO .O H
I I
Si
“g r i i
i i
i i
i i
i i
i i
CO CD I CO I «M I I
+
CO O 1 »O rH Ol T-
+
(N O 03 CO
(M
CÖ
Ol CD Tfl CD
I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I
(NOJtU^
CO H iO 05
(M
(M
O
M
3 a
P
P o CM
m
rt <£> Ph
P os M ^
C/3	^
>o
i   </>	M	0)	-rH
rrt n	• O	m	.—i
rt
cc
gV'S OJ
^	N	^
co	rt 'P
r3 ■ rt n *
O»
5
fl 9 2
Sn»
._	d	?
S* “ č g* J -9 r§ 'S, .2.3 ® is-S ?3?SS.5S
•r: ^ w n.
ö r-J
rt
N
fH ®
1 -S	P|,r~
© O 1-4
liji
Äc-2 o ».Ss s a 3 S
>ca >ai r-A tz
3 3-^
r-fi r^O	O
O
>05	^
• 'C
Ph
rž <$
is -p ^;
pP d o ^
*-« b p< P-<:
XJ >2 •+- *7?
O:?
.2® >” p p »
>(73 >Vj ,24
P p N 44 M
? rH ^ tH
Äd
rH
'Z?05 r®5 rH 'P
>CO ^ ^ MB
> t
O ^
rt
SJ
+
05
CO
+
05
(D >t/3
.■3 5 J3 o •■“ 'P
r/j N O M P
& s| s
“rS &5-§
op o 5
^P 4) “ M
12 o ><-> ° N
r,-) f/J ^P P) rt
^ o O M *■• ° (L o u N oj >^i'A
o3
Ph
pd
m
I I
2ln66
eSSa ^ S
^	C0
co »O
1	0 1	1 0
1	01 1	1
0 CO	co 01 r-< O	s s
l- 00	CO 05	Tli rH
lO CO 00 00 CO Ol I> CO CO (M CO CO (M
>o o £ w
(M
i I
v—'	J».	i».
M^gg
___rH rH
J J »O 1-1 o o
^ 00
X’ o
co oo
«r* 05 <N
IIM
r* I | CO »O (M T* T*
[>■ ri I ■?—( O» t-H CO
2
tl
0)
u
N
cö
u
>
,o
t>
HH
CÖ > t—t
4
C3
s
,0
n
«š
a
 •>! t
' I •'
O <M
S
•' I •'
8 >3
CO
I I
I I I
NHS§
jH
_____(M	CO
ojoqÜ m (m o c
______(M	CO
S co g O
O .-H o
00 fM CO
co_
I
8
co
J
č> cb di
S ^ 05
IJJ
Č> rH Öl
(M 03 cn 05
I
cb č> co
Ig
C (M r—
TT
ŠŠ
■ r r
S (M t-h
00 I (M r-H (M CO rH
(M (M CO .O »O
II
O cb do
T* rH
CO 00
r* t-^
I I
I> O
r* 00
(M O »O Ol
I I
Ö cb
t-h
"IT
t> »O . r-1 (M $
J J J
Sl- (X)
T* I-
CO £i
i I
05
05
CO
oi
J 51> 05
<M
05
03
co
. I
co.
I
1 CO
o
(M
I I
)4 *
M W
r-t A A ft A A *r—*
O	£
p*	a	*
rt
P<
2
S
C/3
• O
?5
'3
^3
ä
>S «J
•I-3
KO 00 • 03
03 S s
?> rt
KO
Sl
N N
W S
M
rt
Ä
J*
C»
- — -	^	o
■'’ISr§°S
0<X) oj
SÄ
o
a
'o
O«
O
P*
2 a o •S S ^
S
> ü ji I
P* § ä,;:
lil
u a* ^
F ?
;M j* S?
-« a
N
i!
! ^
«S
a»
rt
60 'T? "te a> a> a> g
(5 H Ph M
£ =
M
n
g -3
S H .2 3 'S •*
C oj a> co Cu u •ia a
KO N
S'B
•r ft **■ a
° M -*-* -“C
>02 CO
II.	Podpore.
a) Ustanove (prim. št. 10!).
> «D >tn	Imena štipendistov	Razrec	Ime ustanovo	Podelilni odlok	Znesek v kronah
i	Japelj Miroslav	I. c	Splošna ročna sirotinska ustanova, 3G. mesto	dež. odbora kranjskega z dno 13. IV. 1912, št. 2603	1 100--
2	Kremžar Josip	II. b	Dr. Marks Gerbetz, 2. mesto	c. kr. dež. vlado kranjsko z dne 30.VIII.1911,št. 20.782	203'-
3	Podreberšek Stanko	III. a	Josip Bergant	c. kr. dež. vlade kranjsko z dne 19. VI. 1907, št. 12.461	400'-
4	Puc Anton	III. a	Fond za prebitek iz dohodarskih glob	c. kr. finančnega ministrstva zdnel2.VII.1907, št.47.768	200'-
5	Gabršek Josip	III. b	Lovrenc Lakner, 1. mesto	c. kr. dež. vlado kranjske z dno 9. 11. 1911, št. 29.878 ex 1910	87--
6	Kumelj Ciril	III. b	Franc Oblak	c. kr. dož. vlade kranjsko z dno 16.VII. 1911, št. 16.619	240 •—
7	Bizjak Josip	IV. a	Ivan Ivallister	c. kr. dož. vlade kranjsko z dne 11.VII. 1910, št. 14.289	604 • —
8	Kremžar Ivan	IV. a	Dr. Marks Gerlietz, 1. mesto	c. kr. dož. vlade kranjsko z dno 15.11. 1910, št. 3803	203 •—
9	Krištof Vladimir	IV. a	Ignacij Federer	c. kr. dež. vlado kranjsko z dno 21. 11. 1910, št. 28.027 ox 1909	166 • —
10	Pavlin Maks	IV. a	Blaž Blaznik	c. kr. dež. vlado kranjsko z dno 24. XII. 1903, št. 24.929	80 • —
11	Jeglič Ciril	V.	„Nepoznan“ II.	c. kr. dež. vlado kranjsko z dne 11. III. 1909, št. 4876	80--
12	Tomšič Josip	V.	Noža Schittnig	knozoškofijski ordinariat z dno 4. II. 1909, št. 666	333 • —
13	Vider Friderik	V.	Lovrenc Lakner, 2. mesto	c. kr. dož. vlado kranjsko z dno 29. X. 1908, št. 24.463	84' —
14	Puhar Anton	VI.	„Nepoznan“ I.	c. kr. dož. vlado kranjsko z dno 6. VII. 1909, št. i 4.386	91 • —
				Odnos . . |	2760--
> <v	Imena štipendistov	Razred	Ime ustanove	1’odelilni odlok	Znesek v kronah
				Prenos . .	2760'—
15	Scharwitzl Anton	VI.	Josip Orascli, 2. mesto	c. kr. dež. vlado koroško z dne 5. 111 1903, št. 30	128- —
16	Cirman Ciril	VII.	Janez Debeljak	c. kr. dež. vlade kranjske z dne 25. IV. 1912, št. 33.084 ex 1911	152- —
17	Koleša Ivan	VII.	Valentin Hočevar	c. kr. dež. vlade kranjske z dne 26. 1. 1909, št. 1790	80 —
18	Krhne Štefan	VII.	Dominik Repitscli, 1. mesto	c. kr. dež. vlade kranjske z dne 4. 11. 1908, št. 2426	51-
			Lukež Marenig	c. kr. dež. vlade kranjske z dno 27. I. 1910, št. 2177	56 05
19	Miglič Jakob	VII.	Mihael Omersa ..	c. kr. dež. vlade kranjsko z dne 24. VI. 1905, št. 12.031	60 —
20	Lavrič Vinko	VIII.	Marija Kosmatsch	c. kr. dež. vlade kranjske z dno 29. 1.1909, št. 29.088 ox 1908	200--
			Adam Schuppe, 2. mesto	c. kr. dež. vlade kranjsko z dno 28. L 1905, St. 1616	65-
21	Pintar Anton	VIII.	Fran Schagar, 2. mesto	c. kr. dež. vlade kranjsko z dno 18. IX. 1908, št. 18.730	102--
			Fran Schagar, 1. mesto	c. kr. dež. vlado kranjsko z dno 8. I. 1911, št. 462	102' —
22	Schrey Amon	VIII.	Anton Kos, 1. mesto	c. kr. dež. vlado kranjsko z dne 21. VI. 1906, št. 12.970	120' —
23	Stanovnik Ivan	VIII.	Jurij Töttinger, 1. mesto	c. kr. dež. vlade kranjske z dne 16. I. 1906, št. 547	118- —
24	Stern Fran	VIII.	Tomaž Chriin, 2. mesto	c. kr. dež. vlado kranjsko z dne 17.11. 1910, št. 30.754 ex 1909	88 —
25	Vričko Ulrik	VIII.	Eberndorfer, 3. mesto	c. kr. dež. vlade koroško z dno 8. II. 1909, št. 2715	46- —
				Skupaj . .	4123 05 j
II. drž. g.	7
h) Podporno društvo in druge podporo. Večina naših učencev, ki so po največ sinovi kmetskih staršev, delavcev, obrtnikov in nižjih uradnikov, je tako ubožna, da ne bi mogla pohajati našega zavoda, ko bi je ne podpiralo tukajšnje prebivalstvo in v najnovejši dobi tudi sploh na Kranjskem stanujočo ljudstvo po svoji milosrčnosti. Prebivalstvu so se tudi pridružili visoki deželni odbor, slavni mestni magistrat ljubljanski in slavna Kmetska posojilnica ljubljanske okolice.
Da bi darovi pritekali tem obilnejo, jo ravnateljstvo v šolskem letu
1909./10. ustanovilo „Podporno društvo za učence c. kr. II. državne gimnazije v Ljubljani“, ki zalaga ubožno knjižnico ter daje vrednim in ubogim učencem podpore.
Iz nabranih prispevkov so se torej preskrbovali pridnejši učenci z učnimi knjigami, vrhu tega pa so nekateri prejemali večje ali manjše zneske v gotovini za stanovanje, hrano in zdravila. — 10% čistega prebitka razpolož-nine se naloži vsako leto po pravilih v Mestno hranilnico kot glavnica. Tako se bo nabiral podporni zaklad, ki bo vsako leto prinašal gotove obresti.
Ubožna knjižnica, ki jo oskrbuje prof. dr. G. Pečjak, se jo v tem letu pomnožila za 391 novih učnih knjig. Nakupilo se je 375 knjig, druge so darovane, in sicer jih je daroval bivši ravnatelj dr. J. Bezjak 7, dr. Gregor Pečjak 3, učenci so jih darovali 6.
Računski pregled.
A.	Razpoložnina.
, . T, ..	I. I) o h o d k i.
1.) Darovali so:
visoki deželni odbor vojvodino Kranjske........................K	400'—
slavni magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane .	.	„	150'—
slavna Kmetska posojilnica ljubljanske okolice.................„	100’—
gosp. Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg v Ljubljani	.	.	.	„	30-—
gosp. dr. Josip Stare, c. kr. fin. prok. pristav v pok.	.	.	.	„	25'—
gospa Marija Černe, posestnica v Ljubljani.....................n	lO'—
gosp. dr. Vinko Gregorič, primarij v Ljubljani.................n	10'—
„ Ivan Knez, veletržec in posestnik v Ljubljani	.	.	.	„	10’—
„ Rili. Schrey, nadpoštar v Lescah...........................n	10'—
„ dr. Karel Triller, odvetnik itd. v Ljubljani .	...	n	10-—
dr. Al. Nastran, prefekt mis. dijaške hiše .	.	.	.	„	5-—
Ivan	Mejač, trgovec v	Ljubljani ........................... 5- —
„	J. Stele, posestnik v Spodnji Šiški............................... 5-—
„ A. Šarabon, trgovec v Ljubljani .................................n	5-—
„	Jak.	Zalaznik, pekarna	v Ljubljani.......................... 5-—
„ Ivan Ženko, kalkulant pri okr. glavarstvu .	.	.	.	„	3'—
„	Ivan	Flegar, posestnik	v Udmatu............................. 1- —
Ob novem letu:
a) gg. učitelji, oz. profesorji: dr. Gregor Pečjak 30 K ; ravnatelj A. Štritof 20 K; Fr. Jeraj, Al. Virbnik po 10 K; dr. Al. Merhar 5 K; dr. J. Lokar, A. Peterlin, dr. Gv. Sajovic, Iv. Škerlj, Jak. Teržan, Jos. Wester po 4 K,	skopaj	„	90'—
Odnos	...	K	883'—
Prenos ... K 883'— h) učenci* razreda I. a 5-90 K, I. b 1*70 K, I. c 6‘36 K,
II.	a 7-30 K, II. b 15 K, III. a 6'40 K, III. b 4'52 K,
IV. a G K, IV. b 4-80 K, V. 8'86 K, VI. 5’50 K, VII 9 86 K,
VIII. 5'57 K, skupaj......................................................„	87	77
Ob drugih prilikah:
Miklavžev dar učencev I. a razreda 9 K,	I. c razreda 2 32 K „	11-32
Ostanki raznih zbirk..............................................„	2'25
Popustki pri nakupu zvezkov.......................................„	16'32
2.) 40 rednih članov je plačalo letnino po 4 K................................„	160'—
3.) Kosmati dohodek javnega predavanja........................................„	118*3 6
4.)	Za poškodovane, oziroma prodane knjige.............................„	8‘—
5.)	Obresti v zavodih naložene razpoložnine............................„	21'05
6.)	Ostanek iz šolskega leta 1910./11..................................„	484'83
_________ Skupaj ... K 1792-90
*	I, a razreda: Kregar, Kurent, Pardubsky po 1 K; Kralj 50 h; Košca, Kraut, Sadar po 30 h; Blanč, Lubej, Meško po 20 h; Babšek, Kandare, Pavlič, Ragazzi, Ranzingor, Reich, Sever, Slana, Širca po 10 li. — I, b razreda: Gojenci zavoda na Rakovniku 1 K 40 h; Škantelj 20 li; Stanovnik 10 h. — I, C razreda: Ogrin 2 lv; Hribar, Mis po 40 h; Kos, Oblak po 30 h; Bajec, čuk, Debelak, Jeglič, Lampič, Modic, Sachs, Sbil, Žirovnik po 20 h; Jaklič 16 h; Cotman, Gliha, Globočnik, Koleša, Kuhar, Likovič, Marčič, M.rovlje, Pečan, Smerdelj po 10 h. — II. a razreda: Benčina, Jeglič, Premk po 1 K; Wigele, Zidan po 50 h; Kotnik, Rus po 40 h; Jenko, Pavlovec Milan po 30 h; Cedilnik, Debeljak, Mihelčič, Rupnik, Schweitzer, Skubic, Srebrnič po 20 h; Fischer, Hočevar, Kovač, Kvartič, Ravnik po 10 h. — II. b razreda: Svetek 1 K 40 h; Fugina 1 K 30 h; Korbar, Pušar, Rakovec po 1 K; Vrhovec Ivan 80 h; Pelc, Verhovec Anton po GO h; .Lešnjak, Matkovič, Paternoster po 50 h; Škulj, Vedral, Zurlini po 40 h; Pavlič, Strah, Žagar po 30 h; Bolta, (lesar, Fakin, Fatur, Gnezda, llec, Jeraj, Lovšin, Martinčič, Pečnik, Poderžaj, Ropret, Rupret, Sever, Slana, Suša, Zupan po 20 h; Babič, Kušar, Peček po 10 h. ill. a razreda: Sbrizaj 1 K; Pauer 80 b; Župnek 50 h; Adamič, Lilleg Br., Lilleg lv., Podreberšek po 40 h; Bonča», Bitenc, Cotič, Dolenc, Drovenik, Kavčič, Kunaver, Puc, Stojkovič po 20 h; Ilc, Lazar, Pestotnik, Šparovec, Urbas, Vesely, Wissiak po 10 b. — III, b razreda: Srebotnjak 1 K 60 h; Fakin 40 h; Štiniec 30 h; Aleš, Jeglič, Kumelj, Kupec po 20 h; Križman 12 h; Aljančič, Arko, Crnagoj, Delak, Fajfar, Gabršek Jožef, Gabršek Mihael, Gnezda, Majcen, Ponikvar, Steh, Tomec, Trdan po 10 h. — IV, a razreda: Koželj 1 K 10 h; Pibernik 1 K; Gabrcjna 52 b; Rus 50 h; Habič 42 h; Bizjak 24 h; Fettich-Franldieim, Ilarinski, Lajovic, Pavlin, Stenovec, Terpin, Torkar po 20 h; Krištof 14 h; Eiletz, Goljar, Irkič, Kreuzberger, Lukesch, Rajšek po 10 h; Lončar 8 h. — IV. b razreda: Bregar 60 h; Cepuder, Jelenič, Lenassi po 40 h; Sterle 30 h; Zajc 26 h; Osana 24 h; Bergant, Kavčič, Kollaritsch, Leben, Sicherl, Židan po 20 h; Nadrah, Toličič po 12 h; Florjančič, Grden, Hojan, Komar, Prelog, Sever, Stojan po 10 h; Tomaž 6 b. — V. razreda: Čcrno Josip 1 K; Vizjak 80 h; Kavčnik 60 li; Dolenec. 50 h; Vider 40 h; Brončič, Jeglič, Vilman po 30 h; Banovec 27 h; Ahčin, Baltazar, Černe Anton, Černe Ivan, Drašler, Janež, Jeretina, Kadunc, Lunaček, Majhenc, Novak, Outrata, Pance, Poljanec, Hihar, Tomšič, Zupan po 20 h; Oblak 16 h; Smrdu 13 h; Gabršek, Hrovatin, Kovač, Mežan, Mravlje, Rupnik, Uran po 10 h. — VI. razreda: Petrič 1 K; Bezlaj, Bregar, Scharwitzl po 50 h; Lapajne, Turk po 30 h; Borušak, Feštaju, Kastelic, Kremžar, Modrijan, Osana, Pavlovčič, Poderžaj, Prezelj, Seliškar po 20 h; Arh, IvUhar, Lovšin, Itekef po 10 h. — VII. razreda: Gregorič 2 K; čermak, Sirk po 1 K; Miglič, Širca po 40 h; Jerin, Marinčič, Novak po 30 h; Mohar 26 h; Peček 22 h; Cerar, Cirman, Carf, Gregorec, Janežič, Kološa, Lavrenčak, Leskovec, Oblak Ivan, Pirc, Poderžaj, Rigler, Selan, Švigelj, Tratnik, Tschameruik, Urok po 20 h; Krhne 18 h; Oblak Josip 10 h.
VIII. razreda: Franza, Stele po 1 K; Stern 70 h; Kranjec 50 h; Stanovnik 40 h; Vovk 30 h; Detela, Jamnik, Korun, Miklavc, Ogorelc, 1’onko, Schiffrer, Zupančič po 20 h; Lavrič 7 h.
II. Izdatki.
Za učne knjige		. . K	851-Ü0
Podpore v gotovini			178-60
Za nakup šolskih potrebščin l’evnim dijakom . . .		30-62
Stroški pri prireditvi predavanja			34-81
Tiskovine			35-64
Razni drugi stroški, znamke, papir itd			7-49
Ustanovnimi 5 ustanovnikov vplačana v glavnico . .	))	250'—
Skupaj	. . K	1388-76
III. Bilanca.
Dohodki ............................................K 1792 90
Izdatki.....................................................„	1388-76
		Ostanek . . .	K	404-14
B.	Glavnica.			
V Mestni hranilnici naložena glavnica je		znašala koncem		
šolskega leta 1910./11. .			K	337 24
Ustanovnina 5 ustanovnikov .			n	250 —
10% letošnjega ostanka v razpoložnini.			Y)	40-41
		Skupaj . . .	K.	627 65
Blagodušno so podpirali revne učence, oskrbujoč jih docela ali podajajoč jim hrano vsak dan ali vsaj pozamezne dneve v tednu, še naslednji zavodi: preč. vodstvo usmiljenih sester v hiralnici, preč. vodstvo Marijanišča, misijonske kongregacije in Salezijanske družbe, samostana preč. oo. frančiškanov in mm. uršulink, slavno vodstvo „Ljudske in dijaške obednice“ in slavno vodstvo „Domovine“. Tudi mnogi zasebniki so jih podpirali na isti način, med njimi posebno nekateri preč. gg. duhovniki ljubljanski, zlasti preč. g. kanonik A. Kalan.
Izpolnjujoč prijetno dolžnost, zahvaljuje poročevalec v imenu zavoda vse njegove p. n. dobrotnike kar najtopleje ter priporoča „Podporno društvo“ in pomoči potrebne učence še njihovi nadaljnji blagohotnosti.
12.	Vzprejemnine in prispevki učencev za učila (gl. gt. 8.!)
Ti doneski so se porabili v zmislu ministrskih naredb z dne 14. junija
1.	1878., št. 9299, in z dne 17. aprila 1. 1891., št. 6323, za nakup učil, potrebnih pri posameznih učnih strokah, in knjig za knjižnice.
IX.
Zrelostne izkušnje.
A. V poletnem roku šolskega leta 1910./11.
Ustilo izkušnje, ki jim je predsedoval ravnatelj c. kr. I. državne gimnazije v Ljubljani dr. L. Požar, so se opravile dne 7~ in 8. julija. Pripuščenih jo bilo 14 javnih učencev. Bili so vsi aprobirani, in sicer 4 z odliko, G soglasno, 4 ž večino glasov.
B.	V šolskem letu 1911./12.
V	jesenskem in zimskem roku ni bilo zrelostne izkušnje.
V	poletnem roku.
Za to izkušnjo se je oglasilo 28 javnih osmošolcev.
Zrelostne naloge so se pisale dne 3., 4., 5. in 7. junija. V izvršitev so dobili kandidatje te-le naloge:
1.) Iz latinščine: Za prevajanje v nemščino: Tacitus (Christ), Annales,
1.	XV., c. 38. in 3‘J. (Eo in tempore — cum Penatibus populi Romani exusta.)
2.) Iz grščine: Za prevajanje v nemščino: Aristoteles (Huemer), Rhetorik II., 12 i. sl. (ni /itv ovv veoi za ij&rj — t) de (igeii- tov ym'/mv).
3.) Iz nemščine na izbor te-le tri: a) Von der Postkutsche bis zum Aeroplan (Gedanken über den Fortschritt der Verkehrstechnik); — b) Die Weltgeschichte ist das Weltgericht; — c) Nicht wer viele Ideen, sondern wer eine Überzeugung hat, der kann ein großer Mann werden (v. Eötvös).
4.) Iz slovenščine na izbor te-le tri: a) Romantika v slovenski leposlovni in znanstveni književnosti; — b) Adrija v politični in gospodarski tekmi narodov; — c) Ali se bomo držali reka: „S svobodo k prosveti!“ ali pa Strolimayerjevih besed: „S prosveto k svobodi!“
Ustne izkušnje, ki jim bode predsedoval po razpisu c. kr. naučnega ministrstva z dne 7. junija 1912, št. 25.903, ravnatelj c. kr. I. državne gimnazije dr. Lovro Požar, se opravijo dno 11., 12., 13. in ev. 15. julija. Izid teh izkušenj in imena abiturientov se bodo priobčila v prihodnjem „Izvestju“.
C.	Seznamek abiturientov,
ki so bili v poletnem roku šolskega leta 1910./11. aprobirani. (Debeli tisk znači „zrel z odliko“.)
i Imena abiturientov	Rojstveni kraj	.. . , Doba gim-Roistveno •• , leto nazijskega šolanja	Odločil se jo za
Bregar Vladimir	Kranjska gora	1893 8 lot 	 		klasično filologijo
Brodar Srečko	Ljubljana	1898 8 lot	pravoznanstvo
Gabrovšek Andrej	Rovte pri Logatcu	1891 1 8 lot	liogoslovjo
Imena abituriontov	Kojstvoni kraj	Rojstveno leto	Doba gimnazijskega šolanja	Odločil sc jo za
Gabrovšek Josip	Št. Jošt pri Vrhniki	1889	10 lot	bogoslovje
Jaklič Franc	Andol	1892	8 let	gozdarstvo
Jug Rihard	Rogatec	1891	8 lot	pravoznanstvo
Kolenc Pavel	Ilomec v Savinjski dolini	1889	8 let	živinozdravništvo
Kozak Josip	Ljubljana	1892	9 let,	modroslovjo v ožjem pomenu
Privšek Franc	Kaplja vas pri (Joljit	1887	9 lot	žolozničarstvo
Simonič Adolf	Kranjska gora	1891	8 let	uradništvo
Sobačan Ivan	Gumiliča na Ogrskem	1889	8 lot	bogoslovje
Tominec Ivan	Lome pri Idriji	1890	8 lot	medicino
Zibert Simon	Mali Rakitovec	1891	8 lot	živinozdravništvo
Žvokelj Dominik	Vrhpolje pri Vipavi	1892	8 lot	pravoznanstvo
X.
Wichtigere Erlässe der k. k. Unterrichtsbehörden.
1.) U.-M.-E. vom 30. März 1911, Z. 8GG1 : Regelung der Schulferien.
2.) U.-M.-E. vom 30. März 1911, Z. 8941: Reifeprüfungen an Mittelschulen im Februartermine.
3.) U.-M.-E. vom IG. März 191 L, Z. 4202: Taxen für außerordentliche Prüfungen.
4.) U.-M.-E. vom 4. Mai 1911, ad Z. 40G9 ex 1911: Haftpflicht bei Schießübungen.
5.) U.-M.-E. vom 15. Juni 1911, Z. 26.821: Errichtung von pädagogischen Mittelschulseminaren.
6.) U.-M.-E. vom 4. Juli 1911, Z. 18.336: Schießunterricht durch Schützenvereine.
7.) U.-M.-E. vom 5. Juli 191 1, Z. 20.457: An den utraquistischen Gymnasien in Krain wird vom Schuljahre 1911/12 an auch die Mathematik sukzessive von der VI. bis VIII. Klasse unter Gebrauch der slowenischen Unterrichtssprache gelehrt werden. Weisungen bezüglich der Unterrichtssprache in Latein und Griechisch.
8.) U.-M.-V. vom 27. Juni 1911, Z. 25.681, (V.-Bl. Nr. 22, S. 213): Neuer Lehrplan und neue Instruktion für den Unterricht im Turnen nebst Weisungen zur Durchführung dos Jugendspioles.
9.) U.-M.-E. vom 10. Juli 1911, Z. 15.267: Schülerexkursionen und Studienreisen ins Ausland.
10.) U.-M.-E. vom 20. September 1911, Z. 37.666 : Behandlung der mit dem Reifezeugnisse einer Mittelschule ausgestatteten Privatisten und Privati-stinnen bei der Reifeprüfung an Lehrer- und Lehrerinnenbildungsanstalten.
11.) U.-M.-E. vom 19. Oktober 1911, Z. 30.230 ex 1910: Systemisierung der Stelle eines römisch-katholischen Religionslehrers mit den im § 4 des Gesetzes vom 19. September 1898 normierten Bezügen.
12.) L.-Sch.-R.-E. vom 26. Oktober 1911, Z. 6688: Mißstände und Diszi-plinarwidrigkeiten bei den Jugendspielen, insbesondere bei den Fußballspielen.
13.) L.-Sch.-R.-E. vom 16. November 1911, Z. 8092: Gesuche um Befreiung von der Teilnahme am Unterrichte in der griechischen Sprache in der 111. und IV. Klasse werden nur dann in Verhandlung gezogen, wenn sie spätestens vier Wochen nach Beginn des Schuljahres eingebracht werden.
14.) U.-M.-E. vom 13. November 1911, Z. 32.630: Identitätsnachweis bei Benützung der Fahrbegünstigungsanweisungen für Studierende.
15.) L.-Sch.-R.-E. vom 2. Dezember 1911, Z. 8482: Abschaffung der Drucksorten für Gesuche der Mittelschüler.
16.) U.-M.-E. vom 1. Jänner 1912, Z. 31.068: Verbot des Verkaufes von nicht approbierten Lehrbüchern.
17.) U.-M.-E. vom 3. Februar 1912, Z. 8661: Schulferien, Ferialtage am Ende des I. Semesters.
18.) U.-M.-E. vom 25. Jänner 1912, Z. 41.566 ex 1911: Provisorische Instruktion, betreffend die fachlichen Inspektionen des Turnunterrichtes und der Einrichtung zur Pflege der körperlichen Ausbildung der Schüler.
19.) U.-M.-E. vom 22. Februar 1912, Z. 18.006 ex 1909: Beurlaubung von Mitgliedern des Lehrkörpers an Staatsmittelscliulen.
20.) L.-Sch.-R-Präs. vom 12. April 1912, Z. 33/präs: Maßnahmen bei einem etwaigen Schülerstreik.
21.) U.-M.-V. vom 4. April 1912, Z. 52.790, ex 1911 (V.-Bl. Nr. 11, S. 168), betreffend die Erwerbung der Befähigung für das Lehramt des Freihandzeichnens an Mittelschulen.
22.) U.-M.-V. vom 18. März 1912, Z. 13.237 (V.-Bl. Nr. 12, S. 174), womit die Vorschriften über die Approbation von Lehrbüchern, Lohrtexten und Lehrmitteln für Mittelschulen (einschließlich der Mädchenlyzeen) ergänzt und teilwoiso abgeändert werden.
23.) U.-M.-E vom 5. April 1912, Z. 14.822, verweist auf die Verordnung desselben Datums (V.-Bl. Nr. 13, S. 180), betreffend die definitive Regelung der Dauer dos Schuljahres, und bestimmt, daß der Unterricht im zweiten
Semester bis einschließlich 5. Juli im vollen Umfange aufrechtzuhalten sei und daß die Reifeprüfungen zwischen dem 6. bis einschließlich 15. Juli stattzufinden haben.
24.) U.-M.-E. vom 13. April 1912, Z. 51.125 ex 1011: Außerordentliche Prüfungen aus Turnen sind nur auf Verlangen dos Prüflings vorzunehmen.
25.) L.-Sch.-R.-E. vom 10. Mai 1912, Z. 3312: Verbot von Schülerausflügen, die mit einer Gefahr für die Beteiligten verbunden sein könnten.
26.) U.-M.-E. vom 28. April 1912, Z. 14.145, betreffend das alpine Notsignal (V.-Bl. Nr. 19, S. 239).
XI.
Kako se je pospeševal telesni razvoj mladine.
(Zvršitev ministrsko namlbo z dno 12. oktobra 1. 18!)0., št. 1853.)
A. Vsak dan so dobili učenci med dopoldanskimi in popoldanskimi urami 10 do 15 minut odmora, ki so ga porabili za šetanje na dvorišču in vrtu (pri lepem vremonu), oziroma za šetanje po hodnikih (pri slabem vremenu) ; medtem so se zračile učilnice.
B. Pozimi so se učenci drsali na mestnem drsališču ter sankali po mestnem sankališču, po leti pa so se kopali v mestni kopeli. Mestna uprava jim jo dovolila znižano vstopnino.
C. Za telesni razvoj šolske mladine se jo tudi letos prav mnogo storilo s šolskimi igrami in izleti, katerih se je udeleževala skoro polovica učencev na zavodu. Igre so se vršile vsak torek in Četrtek popoludne pri ugodnem vremenu na travniku med Lattermannovim drevoredom in državno cesto, ki ga je brezplačno prepustila slavna mestna uprava dijakom tukajšnjih gimnazij v splošno uporabo. Začenjale so se po navadi ob dveh, oziroma ob treh ter so trajale do petih, oziroma do šestili. Učenci nižjih razredov so posebno radi igrali kroke, z veliko vnemo pa so tudi balinali, zbijali kozo in motali ročno žogo. S prav posebnim veseljem pa so so udeloževali nekateri dijaki (ki so dosegli najmanj 14. leto) igre z nožno žogo (Football). Vsi footbalisti našega zavoda so bili razdeljeni v dve moštvi po 12 igralcev, skupno torej 24 igralcev in 1 sodnik, ki so igrali ob torkih in četrtkih med sabo; ob nedeljah pa so prirejali skupne igre in tekmo z igralci drugih zavodov.
D. Izleti so se vršili večinoma peš v bližnjo ljubljansko okolico. Obiskovali so se vedno le kraji, ki so v zgodovinskem, naravoslovnem in geološkem oziru znameniti, tako da jo mogel voditelj učence spotoma nazorno navajati na razumevanje domače preteklosti in narave. S takimi izleti, katerih so se učenci udeleževali s še večjo vnemo in v večjem številu nego šolskih iger, so bile navadno spojeno primerne „vojne igre“ brez orodja. V odmorih je voditelj razpravljal z dijaki o prvi pomoči pri nesrečah.
		Pregled	izletov:
Dan		čas	Kraj
27. IX. 1911	2	— 5 */>.	Rožnik
12. X. 1911	1	-o1/,	Golovec
18. X. 1911	5	— 6	Narodni dom (Kjuder-llenčeljev aeroplan)
21. X. 1911	1		Šmarna gora
31. X. 1911	IVa	— 5 V,	Golovec
16. III. 1912	l1/.	— 5	Golovec
27. IV. 1912	V.1	— 7	Žalostna gora-Sv. Jožel-Sv. Ana pri Preserju
5. VI. 1912	2’/a	— 5'/o	Golovec
15. VI. 1912	3	— 6	Koseze
22. VI. 1912	3	— 6	Golovec
Število udeležencev: 50 do 130.
	Pregled iger:		
I)an	čas	Dan	Čas
19. X. 1911	2 — 5	21. V. 1912 •	3 — 5
26. X 1911	2 — 5	4. VI. 1912	2 — 5
26. III. 1912	2 — 5	11. VI. 1912	2—5
18. IV. 1912	2 — 5	13. VI. 1912	2 — 5
23. IV. 1912	2 — 6	18. VI. 1912	2 — 5
25. IV. 1912	2 — 5	20. VI. 1912	2 — 5
2. V. 1912	2 — 5	25. VI. 1912	2 — 5
14. V. 1912	3-6		
	Število udeležencev :	: 60 do 120.	
Igre in izlete je vodil s hvalno vnemo in potrebno spretnostjo namestili gimnazijski učitelj Fran Pavlič.
E.	Obvezna telovadba. (Poroča profesor Josip Wester). V zmislu novega učnega načrta za gimnazije iz leta 1909, ki šteje tudi telovadbo med obvezne predmete za vse razrede, se je uvedla z II. tečajem šolskega leta 1910./11. obvezna telovadba tudi na našem zavodu, in sicer lani za prvi razred; letos pa se je obveznost razširila tudi na drugi razred in to Se bo stopnjema nadaljevalo. Potemtakem je imelo letos 5 razredov po 2 uri obvezne telovadbe na teden, in sicer je bilo v 1. a-razredu ‘24 telovadcev (med 28 učenci), v I. b-razredu 27 (tudi 27 učencev), v I. c-razredu 33 (med 34 učenci), v II. a-razredu 39 (39 učencev) in v II. b-razredu 41 telovadcev (med 43 učenci), vseli vkup 164 telovadcev.
Telovadilo se je po navodilih novega učnega načrta in instrukcij za telovadbo (min. odi. z dne 27. junija 1911, št. 25.681). Učenci so telovadili deloma v bolj zračni in svetli kakor prostorni telovadnici — 40 učencev ima komaj dovolj prostora za izvajanje prostih in redovnih vaj — doloma na vnanjem dvorišču, ki je namenjeno za poletno telovadišče. Z ozirom na nove instrukcije se je skrbolo, da so se učenci v telovadni uri kretali kar največ na prostem. Telovadba pod milim nebom bi se lahko še uspešneje
gojila, če bi bilo	telovadišče	tudi z orodjem opremljeno. Doslej ni tam
stalnega orodja; zato se je prostor uporabljal večjidel za redovno in proste vaje, igre in lahko atlotiko. Naravno je, da so se „vojaške obliko in tvorbe“, predpisane po novem načrtu, vežbale edino na tem prostoru. Kadar je kazalo, telovaditi celo uro na prostem, tedaj so učenci prenesli iz telovadnice pripravo za prosti skok, kozo, palice itd. Sicer je trajala telovadba na prostem vsakikrat 10 do 20 minut. Le v najhušjem mrazu, v snegu in dežju ter silni vročini se ni telovadilo na dvorišču; v zadnjem slučaju pač radi tega ne, ker ni tam zadostne sence in ker se tla, posuta z drobnim, ostrim peskom, preveč praše. Sicer pa so učenci ob količkaj ugodnem vremenu, tudi v mrazu do — 40 C ali v megli, kakor je pogosto v jeseni in pozimi, vsakikrat nastopili najprej na dvorišču. Na ta način se je njih telesna odpornost krepila; kaj radi so tudi v mrazu nastopali brez suknjiča, ne da bi se to izrečno od njih zahtevalo. Nezgoda se ni pripetila nobena.
Sledeči seznam nudi pregled telovadnih ur po prostoru, kjer se je
telovadilo:	T
I.	a
V	telovadnici:	..............19
Na dvorišču:.....................13
Na dvorišču in	v	telovadnici:	3!)
I. b	I. c	II. a	II. b
22	19	23	23
13	14	12	13
37	38	34	34
Skupaj:	71 ur; 72 ur; 71 ur; 69 ur; 70 ur.
Vseh telovadnih ur v šolskem letu je bilo 353, izmed teh v telovadnici 106 (= 30%), samo na dvorišču 64 (= 18%); na dvorišču in v telovadnici 183 ur (= 52 %). če prištejemo čas na dvorišču v kombiniranih urah (okoli 60 ur izmed 183), tedaj se pokaže, da so se kretali učenci na prostem več ko 120 ur, torej dobro tretjino vsega telovadnega časa.
Posihmal se bo telovadba na prostem mogla še izdatneje gojiti, ker je visoki c. kr. deželni šolski svet dovolil, da so postavi na prostem ogrodje za drog in kroge.
F.	K telesnim vajam in igram se morajo prištevati tudi strelne vaje, ki so se uvedle z razpisom Njega ekscelence gospoda ministra za uk in bogačastje z dno 16. oktobra 1. 1910, št. 28.968. Vrhovni voditej vseh ljubljanskih srednješolskih strelnih vaj je bil c. kr. domobranski stotnik Franc Gasser, instrukcijski oficirji našega zavoda pa so bili od 21. oktobra do
20.	januarja nadporočnik Anton Krcpelka, dalje do 24. februarja nadporočnik O/.vald Ravanelli in končno nadporočnik Edvard Kminek do 18. aprila. Teh vaj, ki so so vršile vsako soboto od 2. do 4. (oziroma 3. do 5.) uro po-poludne najprej v telovadnici, potem na vojaškem vežbališČu in vojaškem strelišču, se je udeleževalo 14 učencev iz VII. in 8 iz VIII. razreda, skupaj 22. Nadzoroval je učence vsakikrat oden izmed profosorjov, oziroma učiteljev. Po spretnem vodstvu imenovanih gospodov častnikov in marljivom sodelovanju instrukcijskega moštva so jo posrečilo učenco v primeroma kratkem času izuriti v vrle strelce.
Učna tvarina. I. Teorija. A. Nauk o orožju: a) deli in ohranitev puške, b) funkcija posameznih delov, c) patrona. B. Strelna teorija: a) Eksplozija, b) učinek zraka in privlačnost zemlje, c) nauk o balistiki, č) učinek vremena, d) učinek svetlobo, o) najpogostejšo napako pri morjenju, f) streljanje na gibljive predmete, g) razpršnost. — II. Praksa. A. Pripravljalnica : a) Pouk v merjenju, b) sprožitev jezička, c) merjenje v vseh
telesnih ležab, c) nabivanje in izpraznitev puške, d) vdevanje patron v magacin. B. Streljanje na kapice: a) streljanje na šolsko tarčo 15X do 25X, h) streljanje na figure 15X do 30X. C. Poučno streljanje: a) Učinek vež-balne patrone, b) učinek izstrelka na razne predmete. D. Vežbalno streljanje: a) Predvaje na 100X do 400X, ležeče in naslonjeno, b) glavne vaje od 200X do 400X, ležeče in prosto.
Tekmovanje. Dne 18. aprila so se sklenile te vaje z javnim streljanjem vseli ljubljanskih srednješolskih strelcev na vojaškem strelišču, kjer so učenci ob zvokih godbe med seboj tekmovali za dobitke. Streljalo se je na vseh 14 stojiščih na figurno tarčo v razdalji 300X. Izmed 200 možnih enot so učenci našega zavoda dosegli nastopno število enot in dobili te-le dobitke:
1.	Mohar Fr. (VII.) 165 (dragoceno reliefno podobo v okvirju), 2. Stern Fr. (VIII.) 160 (listnico), 3. Gregorič Mir. (VII.) 155 (budilko), 4. Ogorelec Iv. (VIII.) 130 (potno toaletno garnituro), 5. Stele Alb. (VIII.) 125 (srebrno palico), 6. Cerar Ant. (VII.) 120 (Napoleonov kip), 7. Tratnik Leop. (VII.) 110 (pisalno orodje), 8. Penko Fr. (VIII.) 105 (steklenico „Helios“),
9.	čermak Jar. (VII.) 90 (cigaretnico), 10. Detela Mart. (VIII.) 90 (kip nimf). Pred razdelitvijo dobitkov je učence navdušeno nagovoril gospod divi-zionar, Njega ekscelenca feldmaršallajtnant Kusmanek, na kar se mu je v imenu šolske uprave in mladine toplo zahvalil gospod deželni šolski nadzornik Fr. Hubad. Mladina je navdušeno klicala „živio“ presvetlemu cesarju.
Dne 18. maja popoludne ob 4. uri pa se je povodom tekmovalnega streljanja c. kr. gorskih polkov po odredbi Njega ekscelence c. kr. deželno-brambnega ministra pl. Georgija na strelišču pod Rožnikom vršilo tekmovalno streljanje najboljših srednješolskih strelcev (po 2 z vsakega zavoda) za tri dobitke, vredne 200 K. Z našega zavoda sta se tekmovanja udeležila Mohar Fr. (Vil.) in Stern Fr. (VIII.). Po končani tekmi je Njega ekscelenca gospod deželnobrambni minister v blestečem in navduševalnem daljšem govoru ogovoril mladino, na kar so vsi navzoči ognjevito zaklicali „živio“ presvetlemu cesarju.
XII.
Kronika.
Šolsko leto 1911./12. se je pričelo dne 19. septembra s slovesno sveto mašo z uvodnim „Veni sancte“, ki jo jo daroval v nunski cerkvi profesor verouka dr. Gregorij Pečjak.
Vzprejemne izkušnje so se vršile dne 16. septembra, ponavljalne in dodatno v dobi od 16. do 18. septembra.
Zrelostnega izpita v jesenskem in februarskem terminu ni bilo.
Zavod je štel v minulem šolskem letu 8 glavnih in 5 vzporednih (I. b,
I.	c, II. b, III. b, IV. b), skupaj 13 razredov, učiteljski zbor pa 23 članov, in sicer ravnatelja (do 30. novembra in od 1. marca dalje), 14 profesorjev (eden izmed teh je bil od 1. decembra 1911 do konca februarja 1912 začasni voditelj zavoda), 1 pravega, 1 začasnega in 6 namestnih učiteljev. Eden izmed profesorjev je na dopustu kot vodja mestnega liceja.
V	Gorico imenovanemu dotedanjemu ravnatelju, vladnemu svetniku dr. Janku Bezjaku so učenci priredili dne 30. novembra zvečer ob 7. uri podoknico in zapeli pod vodstvom učitelja pet;a Josip Vedra/a tri zbore. —
Nato pa mu je priredil polnoštevilni učiteljski zbor v slovo in spomin v gostilni pri „Starem Rimljanu“ večerni banket, na katerem so profesor Jeraj kot starosta učiteljskega zbora, profesor dr. Ilešič in profesor dr. Žmavc s I. državne gimnazije kot predsednik Društva slovenskih profesorjev govorili, poudarjajoč, kako bridko čutijo vsi izgubo, ki zadene zavod in učiteljstvo, ko mora tako odličen šolnik, tako vsestransko delaven in svojim kolegom vsekdar naklonjeni in pravični mož zavod zapustiti. — Dne 1. decembra pa je praznoval ves zavod slavnostno odhodnico svojega ljubljenega predstojnika. Ob 9. uri dopoludne so se zbrali vsi učenci in učitelji v telovadnici. Pevci so pod vodstvom učitelja petja Josipa Vedra/a zapeli dve pesmi. Nato je osmošolec Ivan Stanovnik v čedno urejenem in dobro prednašanem govoru izrekel zalivalo za očetovsko vodstvo. Navdušeno petje in gorka beseda sta ravnatelju prevzela srce. Težko se je poslavljal in priporočal je mladini ljubezen do Boga, do ožje in širše domovine, pa tudi ljubezen do staršev in predstojnikov. S trikratnim klicem „Slava presvetlemu vladarju!“ in s cesarsko pesmijo se je zaključila slavnostna odbodnica. Dijaštvo je prirejalo odhajajočemu ravnatelju prisrčne ovacije.
Od 1. decembra do konca februarja je začasno vodil zavod profesor dr. Ivan Tertnik, kateremu je pomagal kot ravnateljeva pomožna moč profesor Anton Peterlin. Oba sta za to dobila z odlokom c. kr. deželnega šolskega sveta z dne 2. aprila 1912, št. 2346, zahvalo in priznanje, prvi poleg tega še za marljivo sestavljanje kataloga učiteljske knjižnice.
Novi ravnatelj Anton Štritof je nastopil svojo službo dne 1. marca 1912 in se je učiteljskemu zboru predstavil z nagovorom, v katerem je med drugim poudarjal, da mu je težka naloga, voditi zavod po tako izbornem šolniku, kot je bil njegov prednik, vladni svetnik dr. Janko Bezjak, da prinaša s seboj veliko ljubezni do mladine in do učiteljskega stanu, da hoče voditi zavod „cum iustitia et charitate“ in skrbeti, da se mladina vzgaja z znanstvenimi, verskonravnimi, etičnimi, filozofskimi in patriotičnimi sredstvi in se privadi osobito resnega, pozitivnega, podrobnega dela, in da želi, da se ohrani edinost in dobro sporazumljenje v učiteljskem zboru, v čigar delovanje naj nikdar ne posezajo zunanji nešolski vplivi. — Na predvečer nastopa so mu pevci zavoda pod vodstvom učitelja petja Josipa Vedrala zapeli tri pesmi.
Dne 28. septembra je obiskal zavod profesor s pariške Sarbonne Ernest Denis.
Profesor Mate Divio iz Mostarja je od dne 3. do 11. maja hospitiral pri pouku klasičnih filologov, slavistov in germanistov in si ogledal ves zavod, da prouči po naročilu bosensko-hercegovske deželne vlade tukajšnje šolske razmere, način pouka in sploh ves šolski ustroj.
Dne 10. februarja se je sklonilo prvo poluletje kakor navadno s sveto mašo in z razdelitvijo poluletnih izkazov, pouk v drugom poluletju pa se je pričel v sredo, dno 14. februarja.
Dne 28. in 29. marca je na zavodu nadzoroval pouk v nekaterih razredih gospod deželni šolski nadzornik Fran Hubad.
Povodom bivanja Njega cesarske Visokosti presvotlega nadvojvode Friderika v Ljubljani je bil po odredbi c. kr. deželnega šolskega sveta dan
24.	maja prost pouka.
Dne 30. maja se je vršil krasno uspoli in zelo poučni izlet v Trst, ki ga je za vse kranjske srednje šole priredila krajevna skupina Ljubljana
Avstrijskega mornariškega društva. Vseh udeležencev je bilo 540, med temi z našega zavoda: 64 učencev, ravnatelj in profesorji Peterlin, dr. Kropivnik, dr. Lokar in Škerlj ter 15 rodbinskih članov, skupaj 84. Odšli smo ob
5.	uri zjutraj s posebnim vlakom južne železnice in dospeli v Trst ob 8. uri 30 minut. Tam smo si ogledali najprej prosto luko in razkladanje tovorov iz ladij, dalje ribjo tržnico, Canale di poute rosso, kjer so usidrane jadrnice, in šli skozi predor Montuzza h katedrali sv. Justa in na staro trdnjavo, od koder je krasen pogled na mesto, luko in okolico. Od tam smo šli v ladjedelnico „Stabilimonto tecnico“, ki je opremljena z najmodernejšimi stroji in z vsemi pripomočki tehnike. Tam so nam inženerji kazali in razlagali izdelovanje bojnih ladij in nas vodili po vseh prostorih v skoraj že dovršenem dreadnoughtu „Viribus unitis“. Nato smo šli mimo Lloydovega arzenala, preko nasadov pri Sv. Andreju, mimo državnega kolodvora, svetilnika in spomenika cesarja Maksimilijana skozi mesto v Dreherjev restavrant, kjer smo obedovali in bili dobro postreženi. Popoludne smo se od pol 3. ure do pol
7.	ure vozili v dveh parnikih „Timavo“ in „Capodistria“ po morju do Pirana, kjer so bile usidrane tri avstrijske bojne ladje, „Franc Ferdinand“, „Friderik“ in „Radetzky“. Vojaška godba, ki smo jo imeli na parniku „Timavo“ je zasvirala cesarko himno, izletniki so navdušeno klicali „živio“, na bojnih ladjah pa so se jele zastave dvigati in spuščati v znamenje odziva in počeščenja, moštvo je naglo nastopilo na ki-ovu in nam odzdravljalo, najprej po vojaško, nato mahaje s čepicami. Bil je to nepopisno veličasten in ganljiv prizor, da so bili mnogi izmed izletnikov ganjeni do solz. Na povratku sta parnika krenila mimo gradu Miramare, kjer so naši izletniki priredili Njeni cesarski Visokosti presvetli nadvojvodinji Mariji Jožefi, ki biva v gradu, prisrčno ovacijo. Odzivalo se nam je zelo prijazno z grajskih oken in teras. Ob 7. uri je bila večerja pri Dreherju. Ravnatelj ljubljanske realke, vladni svetnik dr. Junowicz je kot starosta ravnateljev v navdušenih besedah pozval mladino, da se v trenotku, ko je videla toliko avstrijske moči in velikosti, spomni ljubljenega cesarja, na kar se je mladina z burnimi „živio“-klici odzvala, vojaška godba pa je zasvirala cesarsko himno. Na to pa so je govornik zahvalil v imenu ravnateljev vseh udeleženih zavodov Avstrijskemu mornariškem društvu, da je omogočilo ta prekrasni in nad vse poučni izlet.
V	Ljubljano smo dospeli z istim posebnim vlakom ob 3/41 uro ponoči. — Ravnateljstvo se Mornariškemu društvu še posebej prav prisrčno zahvaljuje, da je 12 revnim učencem zavoda dovolilo brezplačno udeležitev, za vse druge pa znižalo troške na 10 kron od osebe. Takisto se zahvaljuje vsem gospodom častnikom, inženerjem in članom tržaške skupine Mornariškega društva za preprijazno razlaganje vsega zanimivega. Ravnateljstvo končno ugotavlja, da je vladal ves čas izleta najuzornejši red, za kar gre zahvala tudi rediteljem osmošolcem Steletu, Ustarju, Jamniku, Sternu, Stanovniku in Širci. — Ta dan je bil na našem zavodu v zmislu odredbe deželnega šolskega sveta prost pouka.
Ravnateljev pouka prosti dan jo bil 8. junija. Tega dno so priredili poedini razredi pod vodstvom svojih učiteljev izlete v bližnjo in daljnjo okolico ljubljansko. Tudi ti izleti niso merili le na zabavo, ampak tudi na omiko šolske mladine. Tako sta Šla I. a in I. b razreda pod vodstvom dr. Gv. Sajovica v Kranj, na Sv.. Jošt in v Stražišče. V Kranju so obiskali Prešernov in Jenkov grob, kjer sta primerno govorila učenca Blanč Josip in Ragazi Eduard. V Stražišču so si ogledali sitarsko obrt. — Učenci II. b razreda so si pod vodstvom razrednika Škerlja ogledali Škocijanske jame
pri Rakeku in Cerkniško jezero. — Sedmošolci so šli pod vodstvom razrednika Maslja črez Ig, po Iški soteski čez Osredek v Krvavo peč, skozi Rob in mimo Stritarjevega doma v Velike Lašče. — Učenci III. b razreda so šli pod vodstvom razrednika Pavliča na Golico. — Glej tudi Izlete na strani 105., ki so se vršili pod vodstvom voditelja mladeniških iger.
Nazorni pouk in občo izobrazbo so zelo pospeševali poseti raznih zavodov, naprav, predavanj in izložb. — Dne 17. februarja je obiskal razrednik L. Andrče z osmošolci elektrarno. — Dne 1. marca je šlo mnogo učencev k. predavanju pokojnega dr. Cerka „O raziskovanju podzemeljskih jam“. — Dne 28. marca je pod vodstvom ravnatelja in profesorja dr. Ilešiča okrog 200 učencev obiskalo razstavo slik originalov k romanom poljskega pisatelja
H.	Sienkiewicza. — Pod vodstvom dr. Gv. Sajovica so si ogledali prvošolci predvsem prirodopisne, pa tudi zgodovinske in narodopisne zbirke deželnega muzeja, in sicer učenci I. a razreda 10. oktobra leta 1911. in 11. junija leta 1912., I. b razreda 30. maja, I. c razreda 31. maja. — Drugošolci so šli z istim učiteljem v c. kr. botaniški vrt, kjer so spoznali znamenitejše domače in tuje rastline in so lahko nazorno opazovali zanimivejše biologične momente pri posameznih rastlinskih vrstah in celih skupinah; bili so tam učenci II. a razreda 5. junija in II. b razreda 4. junija. — Poleg tega so se učenci I. in II. razreda pri prirodopisnem pouku navajali k samostojnemu opazovanju v prirodi; kot pomožno prirodopisno čtivo so čitali izbrane spise Frana Erjavca (v I. in II. razredu) in nazoren R. Murnikov popis bolezenskih gliv cepljivk „Naši najhujši sovražniki“ (v II. razredu, 2. tečaj).
Vsled prijazne dovolitve c. in kr. vojaškega štacijskega poveljstva z dne
23.	aprila, res. št. 60, so si učenci višjih razredov (V. do VIII.) ogledali te-le vojaške naprave: dne 5. junija nove tope (8 cm, M. 5) in način streljanja, dne 15. junija strojno puško in telefonske naprave in dne 20. junija vozne kuhinje. Vselej so gospodje častniki zelo prijazno in nazorno vse stvari razlagali in zelo pospešili vojaško znanje med šolsko mladino, za kar se ravnateljstvo najtopleje zahvaljuje.
Dne 6. junija je nadzornik za risanje profesor Ladislav Pazdirek pregledal risbe učencev.
Bogoslužne vaje. Slovesne sv. maše, darovane v stolnici, se je zastopstvo učiteljstva udeležilo na rojstveni dan Njegovega Veličanstva cesarja Franca Jožeta I. dne 18. avgusta, slovesnih zadušnic pa dne 10. septembra za Njeno Veličanstvo rajno cesarico Elizabeto in dno 28. junija za Njegovo Veličanstvo rajnega cesarja Ferdinandu I. Celotni zavod pa je praznoval dne 4. oktobra Najvišji god Njegovega c. in kr. Apostolskega Veličanstva cesarja Franca Jožefa I. s skupno slovesno sv. mašo, darovano v nunski cerkvi, in s petjem cesarske bimne, dočim se je ravnatelj z zastopstvom učiteljskega zbora isti dan udeležil tudi slovesne sv. mn še v stolnici. Takisto je dno 19. novembra, na godovni dan rajnke cesarice Elizabete, učiteljstvo in dijaštvo prisostvovalo skupni šolski maši.
Ob nedeljah in praznikih so se udeleževali učenci skupne službe božjo v nunski cerkvi (od 8. do 9. ure), vsakokrat pod nadzorstvom ravnatelja in dveh učiteljev. Pevci so vselej pod vodstvom učitelja petja Jos. Vedra/a, ki je igral tudi harmonij, peli v deškem, mešanem ali moškem zboru.
K izpovedi in sv. obhajilu jo šla šolska mladež trikrat.
V	zmislu razpisa c. kr. naučnega ministrstva z	dne 23. junija 1899,
št. 861	ex 1897,	so se vršile	dne 25., 2(5. in 27. marca v nunski cerkvi velikonočne	duhovne	vaje, ki jih	je vodil profesor verouka	dr. Gregorij Pečjak.
Slovesnega	cerkvenega	obhoda na Veliko soboto	(dne G. aprila) so se
udeležili ravnatelj in profesorja Peterlin in Teršan, slovesnega cerkvenega obhoda na dan sv. Rešnjega Telesa (dne 6. junija) pa se je udeležil ves zavod z vsemi učitelji.
O Duhovem sta prejela dva učenca svetstvo sv. birme.
Zdravstveno stanje učencev je bilo letos ugodno. Obolelo je sicer med šolskim letom nekaj učencev, toda ti so zopet ozdraveli. Štirje so morali zaradi bolezni prekiniti svoje študije, dva sta pa umrla. Dne 4. oktobra je umrl v Postojni učenec V. razreda Anton Vilhar. Deputacija 17 učencev iz višjih razredov se je pod vodstvom profesorja Antona Peterlina udeležila pogreba. Položili so venec na krsto in zapeli dve žalostinki. — Dne 14. maja pa je umrl šestošolec Rudolf Feštajn v rojstvenem kraju Konjšica pri Zagorju ob Savi. Pogreba dne 16. maja se je udeležilo 28 učencev višjih razredov, med njimi vsi pevci, pod vodstvom ravnatelja, razrednika profesorja Antona Peterlina in profesorja verouka dr. Gregorija Pečjaka. Šestošolci so položili venec na krsto, pevci so zapeli pod vodstvom sedmošolca Jak. Migliča dve žalostinski, gospod župnik Peter Mohar pa je iskreno govoril ob odprtem grobu. Po pogrebu so bili učenci in voditelji v župnišču zelo radodarno pogoščeni, za kar se gospodu župniku izreka najtoplejša zahvala.
Cenzurne konference so bile: prva dne 6. novembra, druga dne 22. decembra, tretja (razredovalna ob koncu I. tečaja) dne 5. in 6. februarja, četrta dne 1. aprila, peta dne 29. maja, šesta (razredovalna ob koncu šolskega leta) dne 28. junija, 1., 2. in 3. julija. Sklepna konferenca je bila
5.	julija.
Prernestne izkušnje so se vršile v dobi od 19. do 28. junija.
V I. razred so se učenci za bodočo šolsko leto vpisovali dne 30. junija, vzprejemne izkušnje za isti razred pa so se opravile dno 6. julija.
Šolsko leto se je sklenilo dne 6. julija s sv. zahvalno mašo, po kateri so je pela cesarska pesem.
XIII.
Naznanilo o začetku šolskega leta 1912./13.
Šolsko leto 1912./13. se prične v četrtek dne 19. septembra s slovesno sveto mašo z „Veni sanete“, ki se bo služila ob devetih v nunski cerkvi. Na novo vstopajočim učencem vseh razredov so je oglasiti, spremljanim od roditeljev ali njih namestnikov, v ponedeljek dne 16. septembra pri gimnazijskem ravnateljstvu s krstnim ali z rojstveuim listom, s šolskim izpričevalom zadnjega lete (štipendistom in šolnine oproščenim tudi z do-tičnimi dekreti) ter plačati 4 K 20 h vzprejemriine in 3 K 40 h prispevka za učila, dijaško knjižnico in igrala. Od učencev, na podlagi povoljno prebito izkušnje vzprejetih v I. razred, se bodo pobirale to pristojbine šolo po istinitem vstopu v šolo (dne 20. septembra).
Učenci, ki se dajo vpisati v I. razred, morajo tokom solnčuega leta 1912. dovršiti deseto leto ter prebiti vzprejemno izkušnjo z dobrim uspehom. Oni, ki so doslej obiskovali kako javno ljudsko šolo, naj se izkažejo (v zmislu razpisa c. kr. naučnega ministrstva z dne 7. aprila 1. 1878., štev. 5416) z dotičnim šolskim (obiskovalnim) izpričevalom, obsezajočim rede iz krščanskega nauka, učnega (= slovenskega in nemškega) jezika in računstva. Vzpre-jemne izkušnje se prično dne 17. septembra, in sicer pismene zjutraj ob osmih, ustne popoldne ob treli. Pri teh izkušnjah se zahteva (po določilih ministrskih razpisov z dne 14. marca 1. 1870., štev. 2370, in z dne 27. maj-nika 1. 1884., štev. 8019): Iz krščanskega nauka toliko znanja, kolikor se ga more pridobiti v prvih štirih letnih tečajih ljudsko šole; v učnem jeziku (slovenskem in nemškem) spretnost v čitanju in pisanju, znanje početnih naukov iz oblikoslovja, spretnost v analizovanju prosto razširjenih stavkov, poznavanje pravopisnih pravil; v računstvu i/.vežbanost v štirih osnovnih računskih vrstah s celimi števili.
Vzprejemno izkušnjo ponoviti v istem letu na istem učilišču ali na kaki drugi srednji šoli ni dovoljeno.
Po 16. septembru se na novo vstopajoči učenci ne bodo več vzprejemali.
Učencem; ki so že doslej obiskovali ta zavod, se je javiti dne 18. septembra dopoldne od 8. do 12. ure pri ravnateljstvu s šolskim izpričevalom zadnjega poluletja ter plačati 3 K 40 h prispevka za učila, dijaško knjižnico in igrala.
Učenci, ki nameravajo prestopiti z drugih učilišč na c. kr. II. državno gimnazijo ljubljansko, naj si preskrbe na izpričevalu zadnjega poluletja pri-pomnjo o pravilno naznanjenem odhodu; isto je storiti tudi onim tukajšnjim učencem, ki hočejo prihodnjo leto nadaljevati svoje nauke kje drugje.
Ponavljalne in dodatne izkušnje se bodo vršile dne 16. in 17. septembra, istotako vzprejemne izkušnje za vso druge razrede (izvzemši L).
Dne 20. septembra se prične redni šolski pouk ob osmih dopoldne.
Zapiski učnih knjig za šolsko leto 1912./13. se bodo dobivali pri tukajšnjih knjigotržcih.
Poluletna šolnina znaša 40 K. Učenci I. razreda jo morajo plačati za
I.	poluletje v prvih treh mesecih šolskega leta; vendar smejo (v zmislu razpisa visokega naučnega ministrstva z dne 7. marca 1. 1909., št. 8890), ako so revni, prositi plačilnega odloga, oziroma oproščenja šolnine ter oddati dotične prošnje ravnateljstvu v prvih osmih dneh šolskega leta. Njih prošnji so more ugoditi, ako jim prizna učiteljski zbor po prvih dveh mesecih v vsakem šolskem	predmetu najmanj znamko „zadostno“ („genügend“), v	vedenju
znamko	„prav dobro“ („sehr gut“)	ali „dobro“ („gut“), koncem I.	poluletja
pa vsaj	„zadostno“ v vseh obveznih	predmetih in v vedenju najmanj	znamko
„dobro“. Ako ti pogoji koncem I. poluletja niso izpolnjeni, mora dotični učenec šolnino za I. poluletje plačati še pred začetkom II. poluletja. V vseh drugih primerih morajo plačati nooproščeni učenci polulotno šolnino v prvih šestih tednih vsakega poluletja, ako jih ni med tem presl. deželni šolski svet oprostil plačevanja šolnine na njih upravičeno prošnjo. Upravičena pa je prošnja (po gorenjem razpisu visokega naučnega ministrstva) le, ako so prosilci	zares revni in so dobili	v izkazu I. poluletja najmanj	znamko
„zadostno“ v vseh obveznih predmetih, v vedenju pa vsaj znamko „dobro“, v II. poluletju pa bili spoznani za sposobne, vstopiti v višji razred, in prejeli v vedenju vsaj znamko „dobro“.
Prošnjam za oproščenje šolnine, naslovljenim na „preslavni c. kr. deželni šolski svet kranjski“, naj pridenejo revni prvošolci (ki niso repetenti) rev-nostno izpričevalo, obsezajoče natančne in vestne podatke o stanu in imetku roditeljev ter ne nad eno leto staro; neoproščeni revni učenci drugih razredov pa morajo priložiti svojim prošnjam tudi še izpričevalo zadnjega šolskega leta.
Učenci, pripadajoči po svojem rojstvenem kraju ali po rodbinskih razmerah ozemlju c. kr. okrajnih glavarstev v Kranju, Radovljici, Črnomlju in Novem mestu ali pa ozemlju c. kr. okrajnih sodišč v Kamniku, Kostanjevici, Mokronogu in Višnji gori, se po razpisu preslavnega c. kr. deželnega šolskega svčta kranjskega z dne 28. avgusta 1. 1894., štev. 2354, na ljubljanskih gimnazijah ne smejo vzprejemati. V posebnega ozira vrednih slučajih jim more vzprejem izjemoma dovoliti le c. kr. deželni šolski svet.
Na to šolsko oblast naslovljene in dobro utemeljene prošnje za izjemni vzprejem na eno izmed obeh tukajšnjih gimnazij naj vlože p. n. roditelji ali varuhi dotičnih učencev do 1. avgusta, in sicer, ako se gre za vstop v I. razred, pri pristojnem c. kr. okrajnem glavarstvu, v vseh drugih primerih pa pri c. kr. ravnateljstvu nazadnje obiskovane gimnazije.
Ravnateljstvo.
Mitteilungen, den Beginn des Schuljahres 1912/13 betreffend.
Das Schuljahr 1912/13 beginnt Donnerstag den 19. September mit einem heil. Geistamte, das um 9 Uhr in der Ursulinenkirche abgehalten werden wird. Neu eintretende Schüler aller Klassen haben sich Montag den
16.	September bei der Gymnasialdirektion zu melden, den Tauf- oder Geburtsschein, die Schulnachrichten, resp. das Zeugnis über das letzte Schuljahr (Stipendisten und vom Schulgelde befreite Aufnahmswerber überdies die betreffenden Dekrete) vorzulegen und eine Aufnahmstaxe von 4 K 20 h nebst einem Lehr-, Spielmittel- und Schülerbibliotheksbeitrage von 3 K 40 h zu entrichten. Diese Gebühren werden von den auf Grund gut bestandener Aufnahmsprüfung in die I. Klasse aufgenommenen Schülern erst nach tatsächlich erfolgtem Eintritte in die Schule (am 20. September) eingehoben werden.
Schüler, welche in die I. Klasse neu eintreten wollen, müssen das zehnte Lebensjahr erreicht haben oder es noch im Solarjahre 1912 erreichen und sich einer Aufnahmsprüfung mit gutem Erfolge unterziehen. Die Aufnahmsprüfungen beginnen am 17. September, und zwar um 8 Uhr vormittag die schriftlichen, um 3 Uhr nachmittag die mündlichen. Bei diesen Prüfungen werden im Sinne der Ministerialverordnungen vom 14. März 1870, Z. 2370, und vom 27. Mai 1884, Z. 8019, folgende Anforderungen gestellt: In der Religion jenes Mali von Wissen, welches in den ersten vier Jahreskursen einer Volksschule erworben werden kann; in der Unterrichtssprache (slowenisch und deutsch) Fertigkeit im Analysieren einfach bekleideter Sätze, Bekanntschaft mit den Regeln der Orthographie; im Rechnen Übung in den vier Grundrechnungsarten in ganzen Zahlen.
II. drž. g.	8
Eine Wiederholung der Aufnahmsprüfung in demselben Jahre, sei es an dieser oder an einer anderen Anstalt, ist unzulässig.
Nach dem 16. September werden neu eintretende Schüler nicht mehr aufgenommen.
Die dieser Anstalt bereits angehörenden Schüler haben sich am 18. September von 8 bis 12 Uhr vormittag bei der Direktion mit dem letzten Semestralzeugnisse zu melden und einen Lehr-, Spielmittel- und Schülerbibliotheksbeitrag von 3 K 40 h zu erlegen.
Die Nachtrags- und Wiederholungsprüfungen sowie die Aufnahms-pi’üfungen für die 11. bis V111. Klasse finden am 16. und 17. September statt.
Der regelmäßige Unterricht beginnt am 20. September um 8 Uhr vormittag.
Die Verzeichnisse der pro 1012/13 dem Unterrichte zugrunde zu legenden Lehrbücher werden in den hiesigen Buchhandlungen erhältlich sein.
Nach den Bestimmungen des Erlasses dos hochlöbl. k. k. Landesschulrates vom 28. August 1894, Z. 2354, dürfen Schüler, welche nach ihrem Geburtsorte und nach ihren Familienverhältnissen dem Bereiche der k. k. Bezirkshauptmannschaften Krainburg, Radmannsdorf, Rudolfswert und Tschernembl und dem Bereiche der k. k. Bezirksgerichte Landstraß, Nassenfuß, Weixelburg und Stein angehören, hierorts nur ausnahmsweise in besonders berücksichtigungswürdigen Fällen mit Genehmigung des k. k. Landesschulrates aufgenommen werden.
Die P. T. Angehörigen jener Schüler, welche hierorts neu eintreten wollen und einer solchen Genehmigung bedürfen, wollen um dieselbe beim k. k. Landesschulrate mit einem gut motivierten Gesuche einschreiten, welches bis 1. August, und zwar, wenn es sich um den Eintrit in die I. Klasse handelt, bei der zuständigen k. k. Bezirkshauptmannschaft, in allen übrigen Fällen aber bei der k. k. Direktion des zuletzt besuchten Gymnasiums ein-zubringen ist.
Die Direktion.
XIV.
Imenik učencev.*
I.	a razred.
Aplenc Rihard, Ljubljana.
Babšek Ivan, Stepanja vas.
Blanč Josip, Šmartno pri Litiji. Flegar Ivan, Ljubljana.
Gorenec Alojzij, Ljubljana.
Gostiša Tomaž, Breg pri Borovnici. Kandare Milan, Ljubljana.
Košca Ivan, Ljubljana.
Kralj Bernardin, Tržič.
Kraut Vladko, Celovec.
Kregar Janko, Ljubljana.
Kurent Fran, Ljubljana.
Lenassi Fran, Gorenji Logatec. Lubej Fran, Gradovlje.
Meško Fran, Sela pri Ptuju. Outrata Rudolf, Divača, l’ardubsky Alojzij, Ljubljana. I’avlii Fran, Ljubljana.
Pirnat Fran, Ljubljana. Pleničar Bogomir, Trebnje. Ragazi Eduard, Postojna. Ranzinger Friderik, Zagorje. Reich Ciril, Sv. Bolfenk. Sadar Adolf, Budanje.
Sever Stanko, Stična.
Slana Leopold, Brezovica. Zlokarnik Viktor, Reka. Zupančič Josip, Novo mesto.
* Ležeči tisk znači odličnjake.
I.	b
Bajuk Vladimir, Rateče.
Debevc Anton, Dilce pri Postojni.
Dernovšek Karl, Ljubljana.
Kavčič Ivan, Žeje pri Kamniku.
Koman Stanislav, Ljubljana.
Kristen Josip, Cirknica.
Langus Josip, Peračica pri Tržiču.
Lesar Anton, Sušje pri Ribnici.
Levstek Andrej, Ribnica.
Majerčič Adalbert, Ljubljana.
Markovič Avguštin, Kučine v Dalmaciji. Miškot Andrej, Ukve pri Trbižu.
Perko Venceslav, Zagradec.
Prezelj Viktor, Litija.
I. C
Adamič Ivan, Blato pri Grosupljem.
Bajec Stanislav, Nabrežina.
Cotman Alojzij, Ljubljana.
Čuk Stanislav, Ljubljana.
Debelak Frančišek, Ribnica.
Gliha Alojzij, Krško.
Globočnik Ivan, Spodnja Šiška.
Hribar Frančišek, Bizovik pri Ljubljani.
Jaklič Ivan, Kolpa pri Vel. Laščah.
Jančigar Julij, Ajdovec.
Japelj Miroslav, Medvode.
Jeglič Bogumil, Rakek.
Koleša Rudolf, Ljubljana.
Kos Frančišek, Jesenice.
Kiihar Alojzij, Murasziget na Ogrskem. Lampič Leopold, Stepanja vas pri Ljubljani. Likovič Jožef, Rakek.
Marčič Viktor, Litija.
II. a
Adamič Ernest, Ljubljana.
Benčina Ivan, Loški potok.
Bovha Ivan, Studenec-Ig.
Brumec Dragutin, Gjurgjevac (Hrvatska). Cedilnik Fran, Krašnja.
Debeljak Ivan, Ribnica.
Dolinar Fran, Trata.
Fischer Evgen, Piran (Istra).
Hočevar Josip, Male Lašče.
Horn Peter, Ljubljana.
Jeglič Fran, Ljubljana.
Jug Stanko, Col.
Kalan Pavel, Radovljica.
Kertel Ivan, Ajdovščina (Primorsko).
Kobau Fran, Kostanjevica.
Kolar Ivan, Krcsniški vrh.
Kotnik Josip, Selnica ob Dravi (Štajersko). Kovač Alojzij, Glince.
Kvartič Bogomir, Šoštanj (Štajersko).
Levičnik Karel pl., Ljubljana.
razred.
Rogulj Dane, Mravince v Dalmaciji. Rogulj Sime, Mravince v Dalmaciji. Stanovnik Aleš, Horjul.
Starkel Stanko, Ljubljana.
Stibilj Vinko, Ustja pri Vipavi.
Strel Slavko, Mokronog.
Sin h Franc, Toplice.
Slcantelj Janez, Podpeč pri Dobrepolju. Tavčar Feliks, Loka pri Mengšu.
Vidmar Ludvik, Ambrus pri Žužemberku. Vydra Arnold, Kandija pri Novem mestu. Zalaznik Ivan, Ljubljana.
Zatler Franc, Savlje pri Ljubljani.
razred.
M is Franta, 1 -jubljana.
Modic Frančišek, Rakek.
Mrovlje Franc, Ljubljana.
Oblak Martin, Ljubljana.
Ocvirk Frančišek, Ljubljana.
Ogrin Avgust, Vrhnika.
Pečan Jožef, Ljubljana.
Potohar Jožef, Stepanja vas pri Ljubljani. Rus Ernest, Sodražica.
Sachs Alojzij, Ljubljana.
Sbil Henrik, Mokronog.
Seršen Stanislav, Žužemberk.
Smerdelj Edvard, Planina.
Terček Ivan, Ljubljana.
Tomažič Frančišek, Moste pri Ljubljani. Tomec Filip, Ljubljana.
Žirovnik Rihard, Ježica.
razred.
Mihelčič Fr., Reka (Hrv.-ogrsko Primorje). Pavlin Ernest, Ljubljana.
Pavlovec Fran, Trnovo.
Pavlovec Milan, Trnovo.
1’redovič Rudolf, I.jubljana.
Premk Ivan, Ljubljana.
Ravnik Anton, Kanal (Primorsko).
Rijavec Viktor, Trst.
Rojec Vladislav, Radovljica.
Rupnik Viljem, Trst.
Rus Ivan, Draga.
Schweitzer Mirko, Trst.
Selan Josip, Stepanja vas.
Skubic Jakob, Postojna.
Srebrnič Stanko, Gabrije (Primorsko).
Špan Pavel, Ljubljana.
Wigele Ferdo, Stari trg pri Ložu.
Židan Anton, [.jubljana.
Župnek Fran, Ljubljana.
II.	b razred.
Babič Josip, Zgornji Logatec.
Belič Josip, Borovnica.
Bolta Anton, Šmartno ob Savi.
Cesar Josip, Koprivnik pri Bohinjski Bistrici. Einspieler Nikolaj, Ljubljana.
Fakin Dragotin, Ljubljana.
Fugina Jurij, Stari trg ob Kulpi.
Gnezda Ivan, Unec.
Ilec Josip, Goriča vas pri Ribnici.
Jeraj Josip, Ljubljana.
Kessler Franc, Trst.
Korbar Franc, Hrušica pri Ljubljani.
Kremžar Josip, St. Vid pri Zatičini.
Kušar Franc, Ljubljana.
Lešnjak Franc, Ljubno na Zgornjem Štajerskem. Lovšin Bogomir, Vinica.
Marinko Ivan, Ljubljana.
Martinčič Franc, Rakek.
Matkovič Karol, Ljubljana. v
Medic Stanislav, Fram na Štajerskem.
Medued Matija, Št. Lovrenc na Dravskem polju. Paternoster Dominik, Dobrunje pri Ljubljani.
III.	a
Ahčin Janez, Domžale.
Bačič Milan, Povir pri Divači na Primorskem. Benčan Josip, Planina.
Bitenc Vinko, Št. Vid nad Ljubljano.
Cotič Ivan, Ljubljana.
Drouenik Matija, Ljubljana.
Ilec Andrej, Goriča vas pri Ribnici.
Kavčič Filip, Idrija.
Keržin Ivan, Dobrunje.
Kunaver Ivan, Ljubljana.
Lazar Ivan, Kropa.
Leben Fran, Ljubljana.
Lilleg Branko, Krško.
Lilleg Ivo, Krško.
III.	b
Alš Ivan, Predoslje.
Aljančič Emil, Trebnje.
Arko Bogomir, Ribnica.
Bahovec Ivan, Ljubljana.
Bayr Egon, Ljubljana.
Črnagoj Ivan, Ljubljana.
Delak Franc, Trst.
Fajfar Bogomir, Vrhnika.
Fakin Albin, Ljubljana.
Gabršek Jožef, Ljubljana.
Gabršek Mihael, Stepanja vas.
Gnezda Venčeslav, Unec.
Jeglič Janko, Sv. Križ pri Litiji.
Križman Franc, Studeno.
Kumelj Ciril, Ljubljana.
Pavlič Josip, Ljubljana.
Peček Ivan, Male Lašče.
Pečnik Alojzij, Stožice pri Ljubljani. Poderžaj Ivan, Ljubljana.
Pušar Srečko, Spodnja Šiška.
Ropret Avguštin, Tomačevo pri Ljubljani. Rupret Štefan, Vevče pri Ljubljani.
Sever Ivan, Ljubljana.
Slana Josip, Ljubljana.
Strah Alojzij, Krka pri Zatičini.
Suša Alojzij, Divača na Primorskem. Svetek Andrej, Moste pri Ljubljani.
Škulj Leopold, Veliki Osolnik.
Trnköczy pl. Zaszkall Ubald, Ljubljana. Vedral Bogomil, Ljubljana.
Vrhovec Anton, Ljubljana.
Vrhovec Ivan, Ljubljana.
Zupan Ciril, Ljubljana.
Zurlini Maks, Divača na Primorskem. Žagar Jakob, Rudnik pri Ljubljani. Železnik Simon, Vransko na Štajerskem.
razred.
Majce Alojzij, Ljubljana.
Majce Josip, Ljubljana.
Pauer Božidar, Ljubljana.
Pestotnik Fran, Blagovica.
1’odreberšek Stanislav, Ljubljana.
Puc Anton, Žužemberk.
Sbrizaj Božidar, Ljubljana.
Stojkovič Ludovik, Ljubljana.
Šparovec Anton, Selo pri Šmarju.
Urbas Fran, Laze pri Rakeku.
Vesel j’ Anton, Salgo-Taryan na Ogrskem. Wissiak Josip, Ljubljana.
Župnek Bogomil, Ljubljana.
razred.
Kupec Mariin, Sv. Pavel pri Preboldu na Štajerskem.
Majcen Milan, Ribče pri Moravčah.
Ogrin Rajmund, Novo mesto.
Pavčič Vladimir, Velike Lašče.
Ponikvar Ciril, Ljubljana.
Prosenc Anton, Črešnjice.
Sadar Vinko, Budanje.
Schrey Janko, Bled.
Srebotnjak Mihael, Predjama.
Slefancioza Franc, Sv. Florijan na Štajerskem. Šteli Ivan, Dobrepolje.
Štimec Josip, Spodnja Šiška.
Trdan Anton, Sušje pri Ribnici.
IV.	a razred.
Aplenc Emerik, Ljubljana.
Bežek Etbin, Kamnik.
Bizjak Josip, Studeno pri Postojni.
Debelak Gvidon, Postojna.
Kiletz Leopold, Tržič na Primorskem. Fettich-Frankheim Friderik, Postojna. Gabrejna Fran, Unec pri Planini.
Goljar Srečko, St. Vid nad Ljubljano.
Habič Anton, Sadinja vas pri Sostrem. Marinški Adalbert, Nezviše pri Sv. Trojici na Štajerskem.
Irkič Ignacij, Ljubljana.
Koželj Milan, Ijjubljana.
Kremžar Ivan, St. Vid pri Zatičini.
Kreuzberger Adolf, Kranj.
Krištof Vladimir, Ljubljana.
Kurnjek Fran, Ljubljana.
Kuštrin Julij, Idrija.
Lajovic Ladislav, Vače pri Litiji.
Lončar Fran, Ljubljana.
Lukesch Rudolf, Ljubljana.
Pavlin Maks, Črnomelj.
Pibernik Božidar, Ljubljana.
Rajšek Josip, Loke pri Trbovljah na Štajerskem. Rus Mirko, Travnik.
Stenouec Fran, Sv. Valburga pri Smledniku. Terpin Fran, Dobrepolje.
Torkar Ivan, Bohinjska Bistrica.
IV.	b razred.
Bergant Frančišek, Ljubljana.
Bregar Josip Milan, Kranjska gora.
Cepuder Alfonz, Studenec pri Krškem. Florjančič Milan, Ljubljana.
Grden Anton, Martinja vas pri Sv. Lovrencu. H oj an Ivan, Vrhnika.
Jelenič Jernej, Ljubljana.
Kajfež Maksimilijan, Bovec na Primorskem. Kavčič Viktor, Ljubljana,
Kollaritsch Oton, Gradec na Štajerskem. Komar Stanislav, Ljubljana.
Leben Stanislav, Ljubljana.
Lenassi Josip, Gorenji Logatec.
Nadrah Ignacij, Višnja gora.
Osana Miroslav, Ardro pri Krškem.
Prelog Anion, Zarečje pri Ilirski Bistrici.
Sever Avgust, Zatičina.
Sicherl Ivan, Domžale.
Sterle Ivan, Ljubljana.
Stojan Frančišek, Rateče pri Beli peči.
Toličič Josip, Sv. Marjeta na Dravskem polju na Štajerskem.
Tomaž Josip, Št. Vid nad Ljubljano.
Zajc Ivan, Gorenja Zadobrova pri Ljubljani. Židan Ivan, Ljubljana.
V.	razred.
Ahčin Vincencij, Domžale.
Baltezar Ivan, Ljubljana,
Banovec Rudolf, Ljubljana.
Brenčič Vincencij, Žabjak pri Ptuju na Štajerskem,
Černe Anton, Krajnska gora.
Gerne Ivan, Kranjska gora.
Černe Josip, Ljubljana,
Debelak Janko, Lož.
Dolenec Vladimir, Ortenek.
Drašler Srečko, Dole pri Borovnici.
Gabršek Fran, Ljubljana.
Guzelj Josip, Ljubljana.
Haller Leopold, Radeče pri Zidanem mostu. Hrovatin Ivan, Dole pri Borovnici.
Janež Josip, Ljubljana.
Jeglič Ciril, Sv. Križ pri Litiji.
Jeretina Ivan, Brezje pri Dobu.
Kadunc Rafael, Zgornji Tuhinj.
Kavčnik Leo, Podkraj pri Vipavi.
Kočevar Ivan, Ljubljana.
Kovač Josip, Št. Janž na Dolenjskem.
Kragelj Mirko, Kamnik.
Lunaček Aleksander, Trebelno.
Majhenc Fran, Vrhovo.
Mežan Leo, Podkraj pri Vipavi.
Mravlje Ivan Lukovica pri Brezovici.
Novak Ivan, Notranje Gorice.
Oblak Ivan, Borovnica.
Outrata Fran, Nabrežina na Primorskem, Pance Pavel, Vič.
Poljanec Franc, Šmarjeta pri Novem mestu. Rihar Leopold, Ljubljana.
Rupnik Rudolf, Podgora pri St. Vidu nad Ljubljano.
Smerdu Maks, Pulj.
Tomšič Josip, Stari trg pri Višnji gori.
Uran Ivan, Ljubljana.
Valašck Karl, Trutnovo na Češkem.
Vider Miroslav, Ljubljana.
Vidmar Ivan, Črni vrh.
Vilman Janez, Sava pri Jesenicah.
Vizjak Bogomil, Ljubljana.
Vizjak Fran, Ljubljana.
Zupan Mihael, Brezje pri Čemšeniku.
Arh Josip, Dobrlevo pri Čemšeniku.
Bezlaj Vladimir, Krško.
Borušak Josip, Zagorje ob Savi.
Bregar Stanko, Kranjska gora.
Erlah Evstahij, Šmarje pri Jelšah.
Kühar Rudolf, Satahovci v komitaui Vas na Ogrskem.
Lapajne Alfonz, Ljubljana.
Lovšin Evgen, Vinica pri Črnomlju.
Mauer Alojzij, Zagradec.
Modrijan Fran, Zatičina.
Osana Ciril, Mali Trn nad Krškem.
Pavlovčič Fran, Cerknica.
Petrič Janko, Rudnik pri Ljubljani.
Poderžaj Ferdinand, Ljubljana.
Prezelj Maks, Lož.
Puhar Anton, Huje pri Kranju.
Rekef Ciril, Medno pri St. Vidu nad Ljubljano. Scharwitzl Anton, Udmat na Koroškem. Seliškar Albin, Vransko.
Štrukelj Vinko, Krašnja.
Turk Ernest, Ljubljana.
VII. :
Cerar Anton, Dob.
Cirinan Ciril, Poljane pri Škofji Loki.
Carf Miloš, Konobcce (Koroško).
Čermdk Jaroslav, Ljubljana.
Gregorec Srečko, Mengeš.
Gregorič Miron, Ljubljana.
Janežič Matko, Peče pri Moravčah.
Koleša Ivan, Ljubljana.
Krhne Štefan, Vipava.
Lavrenčak Viktor, Radovljica.
Leskovec Anton, Buje pri Košani.
Marinčič Ivan, Podlehnik pri Ptuju (Štajersko). Miglič Jakob, Ig-Studcnec.
Mohar Franc, Loški potok.
VIII.
Cesnik Dragotin, Predoslje pri Kranju.
Detela Martin, Moravče.
Drašler Fran, Allegheny, Pa. v Ameriki. Drobnič Ivan, Velika Stara vas pri Grosupljem. Franza Josip, Škedenj pri Trstu.
Jager Matija, Ljubljana.
Jamnik Karol, Brankovo pri Velikih Laščah. Jerina Fran, Sinja gorica pri Vrhniki.
Korun Ferdinand, Št. Peter v Savinski dolini na Štajerskem.
Kranjec Silvester, Ljubljana.
Lavrič Vinko, Kozaršče pri Starem trgu. Luštrek Srečko, Verje pri Medvodah.
Miklauc Fran, Javorje.
Molek Josip, Bojanja vas pri Metliki.
Ogorclc Ivan, Rigonca na Štajerskem.
Novak Ivan, Dole pri Litiji.
Oblak Ivan, Sv. Gregor (Ortenek). Peček Franc, Male Lašče.
Pirc Ivan, Ljubljana.
Poderžaj Ciril, Ljubljana.
Rigler Alojzij, 1’raproče pri Laščah. Sirk Josip, Ljubljana.
Širca Ignacij Planina.
Švigelj Karol, Borovnica.
Tratnik Leopold, Idrija. Tschamcrnik Herman, Radeče.
Uran Andrej, Ljubljana.
Urek Franc, Ljubljana.
razred.
Penko Fran, Palčje pri Št. Petru.
Pintar Anton, Kamnik.
Pirkovič Vladimir, Spodnja Šiška.
Schiffrer Stanko, Ljubljana.
Schrey Amon, Zagorice pri Bledu.
Skobe Ignacij, Budganja vas pri Zužempcrku. Stanovnik Ivan, Horjul.
Stele Albin, Idrija.
Stern Fran, Ljubljana.
Uster Fran, Slivna pri Vačah.
Vovk Alojzij, lileč vrh pri Višnji gori.
Vričko Ulrik, Železna Kaplja na Koroškem. Zelenik Karol, Črmla v Slovenskih Goricah na Štajerskem.
Zupančič Ivan, Veliki Lipoglav.
mi
Zaznamek znanstvenih razprav, priobčenih v izvegtjih c. kr. II. državne gimnazije.
1892.	Anton Štritof:	0 metodiškem pouku nemščine	v	I.in	II.	razredu
slovensko-utrakvistiških gimnazij. Prvi del: teoretiška razprava.
1893.	Anton Štritof:	O metodiškem pouku nemščine	v	I.in	II.	razredu
slovensko-utrakvističnih gimnazij. Drugi del: praktiški vzgledi nemškega pouka.
1894. 1.) Simon Rutar: Argivska ravnica.
2.)	Josip	Hubad: O račji kugi.
1895--\	Josip	Jenko: Konstantin Veliki	kot	kristjan.
1896.	J	H
1897.	Fran	Wies timi er: N. Odlomek	latinsko-slovenskega slovarja na
pokaz.
1898.	Simon Rutar:	Solin in njegove razvaline.
1899. Josip Jenko : Konstantin Veliki kot vojak.
1900. Dr. Josip Debevec: Nekaj opazk k Jurčičevemu „Tugomeru“ in „Veroniki Deseniški“.
1901. Ivan Kostmi: Slovanski življi v nemškem besednem zakladu. 1902 Dr. Dragotin Lončar: O gostosti prebivalstva in krajev na
Kranjskem.
1903.	Dr.	Dragotin Lončar :	Profesor Simon Rutar.
1904.	1.)	Dr.	Dragotin Lončar .	Zemljevid o naseljenosti	prebivalstva na
Kranjskem.
2.)	Dr.	Janko Šlebinger:	Dobrovsky in Slovenci.
1905.	Dr.	Janko Šlebinger:	Četrti zvezek Devovih „Pisanic“.
1906. Dr. Janko Šlebinger : „Pisanice“, prvi slovenski pesniški almanah.
1907. Dr. Janko Lokar: Stališče Bleiweisovih „Novic“ glede književnega zedinjenja Slovanov.
1908. 1.) Dr. Ivan Tertnik: Katalog učiteljske knjižnice.
2.) Fran Wiesthaler: Naše novo šolsko poslopje.
1909. 1.) Dr. Ivan Tertnik: Katalog učiteljske knjižnice.
2.) Dr. Janko Bezjak: Šestdesetletnica vla<Jarstva našega presvetlega cesarja.
1910. 1.) Dr. Ivan Tertnik: Katalog učiteljske knjižnice.
2.) Dr. Janko Bezjak : O dolžnostih in o gojenju čuvstva za dolžnosti.
1911. 1.) Dr. Ivan Tertnik: Katalog učiteljske knjižnice.
2.) Dr. Fran Ilešič: Kako mislijo dandanes starši o šoli in o šolnikih?
1912. Dr. Josip Pipenbacher: Slovarček h Qu. llorati Flacci carrnina selecta (po Huemerjevi izdaji).