DELO. ŽIVLJENJE... 6 KIO 3 INFORMACIJSKI BILTEN TOVARNE ALPINA ŽIRI NEKAJ BESED O PROIZVODNJI, DOBAVNIH ROKIH IN IZVOZU . Večkrat je bilo že postavljeno vprašanje, zakaj se v tem letu toliko forsira proizvodnja in uvaja nadurno delo. Saj je nadurno delo vendar dražje,,. Ali ne dosegamo naših planskih zadolžitev ? Ali tu neki drugi vzroki ? Res je, da je bilo že do konca oktobre lotos opravljenih okrog 43.3oo nadur, ali povprečno na zaposlenega dclavca 5o nadur0 V istem obdobju lanskega leta pa je bilo opravljenih kar '5500C nadur, ali povprečno na vsakega zaposlenega 65 nadur. Iz gornjih podatkov vidimo, da jo vprašanje nadurnega dola lotos u~ godnejše« V nadaljevanju podajam pregled izvršenih, nadur po oddelkih: Oddelek Skupno Od toga nadur Nadure v % _______i z vr š e nlh ur _ ______• ^ na izvršene -ure- 52 --0 185«5oo • 3.»3oo 1,8% 52-1 497o5oo . 7,35o 1,5% 52-2 79*ooo 2.85o 3c6% - . 52-5 138.ooo 7,95o 5.8% 52 - 6,7 369,000 80?9o 2A% meho in mizodel^. . 5o0ooo 3.23o 6„5% strokov.sekt. 2I2aooo 7.680 3,6% .avtopromet 9cOoo 2d6o 24*0% V 10 mesecih je bilo izvršenih skupno l,54o0000 ur, od tega .43.300 nadur ali 2.81%0 # Navedeni podatki nam kažejo9 da jo bilo v prešivalnici izvrše-nih najmanj nadur, čeprav jo prav ta oddelek večkrat ozko grlc Od vseh proizvodnih oddelkov pa jc bilo opravljenih največ nad ur v težki montaži„ To je tudi razumljivo, ker je prav ta oddo' lek imel velike obveze do izvoza. Lahko bi rekli, da naduro niso bilo potrebne zaradi nedosoganj planskih obvez, ampak predvsem zaradi zahtev zunanjega in no -trnnjoga tržišča0 Precejšnjo število nadur pa je bilo pot-robn-c izvršiti zaradi reševanja ozkih grl v proizvodnji«. Prav tako odpade procoj nadur na pomožno obrate in avtopromet® Lotni proizvodni plan je bil dosežen do 31. oktobra po količini 92.8% po lastni coni pa 93.5%» 10/12 letnega plana pa je dose -ženega do konca oktobra po količini 111.3% in po lastni ceni 112."3%. Predvidevamo, da bo do konca leta presežen letni proizvodni plan po količini za 11% in po lastni ceni približno za 13%» število zaposlenih pa je le neznatno višje kot je predvi -deno s planom. Torej, doseganje plana poteka -dokaj ugodno,kljub precejšnjim težavam v preskrbovanju z nekaterimi materiali.Dej-stva je tudi, da je bilsprejeti proizvodni plan za letošnje leto nekoliko ohlapnejši in smo že v naprej računali na delno prekoračitev. ~ - ~ ........— Kljub precej povečani proizvodnji nam izdelkov še vedno primanjkuje in so naše prodajalne premalo založene. Vzrok temu je prav gotovo precej močan izvoz. Predvidevamo, da bo v letošnjem letu izvoženo iz Jugoslavijo cca 5 milijonov parov čevljev. Znano je, da so kapaciteto čevljarske industrije v Jugoslaviji samo za oskrbovanje domačega tržišča prevelike. Edini izhod je, da si ta industrija poišče prostor za plasiranje' svojih izdelkov izszen naših moja in na ta način zagotovi polno izkoriščanje obstoječih kapacitet. "Čim bi izvoz v tej penogi izostal, bi bil pritisk izdelkov na domačem tržišču tako močan, da bi so v marsikaterem podjetju postavilo vprašanje nadalnjega obratovanja. Prav zaradi tc-ga skušajo podjetja osvojiti čimveč tujega tržišča, čeprav gre to včasih na škodo domačega potrošnika. Vemo tudi, da rabimo za našo proizvodnjo določeno materiale, katerih na našem tržišču še nimamo v zadostnih količinah, ali pa v odgovarjajoči kvaliteti in moramo iste uvažati. V kolikor ne bi izvažali,tudi ne bi imeli potrebnih deviznih sredst g v z c uvoz potrebnih materialov. V naši panogi je ta clelež uvoza precej visok, saj moramo uvoziti cca 5o% surovih kož. V bodoče bo uveden sistem deviznega samofinahsiranja in bodo lahko uvažala reprodukcijski in • drugi material le tista podjetja, katera bodo izvažala in bodo devizno aktivna. V letošnjem letu smo zašli z našo zunanjo trgovinnko izmenjavo v precej neprijeten položaj, ^voz je naraščal mnogo hitreje kot pa izvoz. Razdeljevanje deviznih sredstev jo potekalo admini -strativno in tako so dobile nekatere industrijske panogo ( ena od teh je elektroindustrija) veliko deviznih sredstev za uvoz reprodukcijskega materiala, izvažala pa so zelo malo0 1 Panoga 125 je devizno aktivna, pa je kljub temu zašla v zelo težko situacijo vsled določene diskriminacije pri dodeljevanju deviznih sredstev. Upamo, da bo nov način poslovanja to odpravil, čeprav še vedno obstoja bojazen prevelikih administrativnih posegov banke, ker se na ta način stvari zakomplicirajo , / preveč zavlečejo. Poslovanje v gospodarski organizaciji pa zahteva expeditivnost, Hitro reševanje problemov v gospodarstvu je predpogoj za nemoteno proizvodnjo in vsako odlaganje hitre rešitve lahko povzroči obč.utno gospodarsko škodo'0 Se nekaj besed o izvozu. V tekočem letu smo dosegli ponoven porast izvoza. Po precej točnih ocenah bo izvoz povečan napram lanski realizaciji za 14 do 15%s približno 66% na zahodna 34% na vzhodna tržišča. Precej težav pa smo letos imeli z do -bavnimi roki. .Večino naročil smo prejeli solo v mesecih februar, marec ali april, nekaj pa šo celo kasneje. Zahteva večine kupcev pa je, da se blago odpremi v avgustu in septembru, kar pa jo za nas praktično nemogočec Našo kapaciteto so enake skozi vse leto. V januarju in februarju so' kapaciteto za izdelavo tež ke obutve le delno- •izkorišščene za izvoz, medtem, ko v našlod-njih'mesecih ne zmoremo zadovoljiti potrebam..V zadnjih dveh me secih pa ostanemo spl'oh brez naročil za izvoz težke obutve. To neuskajenost proizvodnih možnosti in pa zahteve zunanjih.; kupcev zaradi sezonskega značaja težke obutve nas cesto dovedjo do tega, da moramo'v poletnih mesecih v teh oddelkih tudi nadurno de lati. Kljub temu pa letos nismo bili v stanju držati vseh pogod benih- dobavnih rokov. Nekateri kupci so na naše zakasnitve zelo ostro reagirali z grožnjo,-da v bodoče niso voč pripravljeni z nami trgovati. Da bi ublažili nezadovoljstvo in 3i zašigurali še nadaljnje poslovne odnose, smo nekaj naših izdelkov , s katerimi smo bili v zaostanku, poslali'kupcu celo z 'avionom, da smo na ta način pridobili na času. Sevqda jo tak način transpor ta precej dražji kot po morski poti in'sp zaradi toga nastopili .dodatni stroški. Smatramo pa, da je to. še vedno cenej še, kot pa kupca zaradi toga izgubiti. V marcu letos smo napravili zahtevek na Jugoslovansko banko so zunanji trgovino,' da nam odobri uvoz nekaj strojev, katere bi plačali s sredstvi, ustvarjenimi z izvozom. ikwaisaa toh strojev < . i bi do noko mere povečali kapacitote za.izdelavo težko obutve. S tem smo tudi računali pri zaključevanju pogodbi Banka nam je u-voz te opreme res odobrila že v začetku aprila letos, vendor do realizacije še do danes ni prišlo iz razloga, kor ni bilo na raz-r polago deviznih sredstev. Tudi to jo delni razlog* da smo z dobavami naših izdelkov v zamudi. Dokler s617.00OBOISTI DOHODEK 513*331.000.- 424,829.000.- Iz teh osnovnih kazalcev lahko opazimo, cta je primerjava z lanskim istim časom clokaj ugodna in na osnovi tega tudi samo. poslovanje. Za točnejšo sliko tega stanja, ki so sedaj že približuje zaključnemu računu, pa je potrebno še osvetliti z nekate-rimi značilnostmi,. Stanje kupcev letos je nekoliko ugodnejše kot. lansko leto. Letos so nam bili dolžni kupci'konec septembra 134 milijonov din , lansko loto pa 14o milijonov din. Če pa pogledamo, da smo bili mi dolžni koncem .septembra 281,000.000 •in lani samo 62,000,000.-, nam vzbudi misli, kje jo vzrok.Vdmo, da proizvodnja znatno narašča. Zaloge materialov so izredno visoke in o tem nekaj besedi. Splošna tendenca po zviševanju - ■ cen materialom je privedla k temu, da so podjetja planila na proi« izvajalce potrebnih,.mat'eri.olov in jih nabavila čimveč. Ta p3i<-hičnost pa so jo vlekfta še kasneje, ko so jo stanje normaliziralo; Prav jo, če..so zaloge visoke in š ponosom ugotavljamo, c!a lahko brez skrbi toliko in toliko časa proizvajamo, Kaj pa jo . na drugi .strani z obrestmi na obratno, sredstva ? Kaj poreko dobavitelji, ko jim ne mopomo poravnati dolga ? Tu so zamudne obresti, so tožbe, so potrebni visokoobrestni kratkoročni krediti. Vse je lopo, toda druga stran medalje je trpka in bi si jo morali dostikrat bolje oglodati in ugotoviti upravičenost tokih zalog. Zaloge materialov konec septembra letos so bile 44o,865.000.- din, lani pa 277.260.000.- din. » « . . .Gotovega blaga p£ je bilo za 1?6,o22.ooo.- din, lani za din ...93,358.000.' ' To stanje se je koncem'oktobra delno izboljšalo ker smo veliko izvažali in tudi denarna sredstva po odločbi finančne komisijo, ki so se vrnila nazaj v podjetje, so bila prav v tem trenutku • nadvse dobrodošla. Iz prednjega upam, da ste dobili sliko tako finančnega posega komisije Narodne banke iz Ljubljane in njenih posledic, kot tudi stanje gospodarsko finančnega značaja po devetih mesecih letos. Trud, ki ga vlagate, so prav lepo odraža v uspehu in nadaljnja poglobitev kolektiva v notranja in zunanja dogajanja bodo našla uspešen odraz v zaključnem računu podjetja kot tudi v bodočih poslovnih obdobjih* Izidor Rejc KAKŠNE SO NAŠE PRODAJNE PERSPEKTIVE ? " - <■''..■ ; J V skladu z načelom, da naj bo kolektiv čimboljo seznanjen z-ak- -tualnimi problemi, dajem kratek prispevek iz področja prodaje. Najprej nekaj značilnosti iz posameznih potrošniških skupin: a/ Otroška obutev: II Do leta 1957 smo proizvajali cca 25% otroške obutve /računano po količini in ne po vrednosti/. Pozneje pa je udeležba otroških dc-sonbv v našem celotnem asortimanu začela upadati in jo v lanskem letu dosegla 16.5%* Letos bo ta % še manjši, , za prihodnjo spomlad je pa prodajna mreža naročilo le še1 8% otroške obutve. Kakšni so vzroki za. tako stanje? V glavnem ceno in nezainte-resiranost podjetja za tovrstno proizvodnjo. Kupci in Zvezni zavod za cene namreč upravičeno trdita, da so naše proizvodne kalkulacije previsoke in da se v otroški obutvi nemoremo vključiti v tržne cene, čeprav pri njej ne iščemo skoraj nikakega zaslužka. Ker ni izgledov, da bi se naša proizvodnja pocenila, z izgubo, pa ne moremo prodajati, se vsiljuje vprašanje, ali noj v bodoče otroško obutev črtamo iz našega asortimana in sorezon-material uporabimo za cenejše tipe ženskih sandal in drugih ustreznih desodnov. b/ Moška obutev Tudi v tej {£rupi naš plasman iz leta v leto pojemo, saj so so količine od leta 1957 do lanskega leta zmanjšale od 49*1% na 29»7%» pri čemer se smatra kot 100% celotno število vseh iz- dolanih parov. Kakšni so pa tu vzroki, da jo prodaja pričela stagnirati? Navedel bom samo dva najvažnejša. Izdelava moških čevljev ni tako zahtevna, kakor je izdelava damske obutve, zato so jo vnesla v svoj proizvodni plan tista podjetja, ki nimajo na potrebni višini modnega kreatorstva in modeliranja ter svoje proizvodnjo niso,uspela dvigniti na višji nivo niti po kvaliteti izvedbo, niti po tehnični dovršenosti. Taki proizgajalci pa imajo manjšo zahteve in znatno nižjo režijo. Po sredi je torej zopet cena. Drugi razlog pa jo širina kolekcije in uspelost modelov. Odr krito moramo priznati, da jo naša izbira v moški obutvi preveč skopa, da je kolekcija nekoliko konzervativna in da imamo na razpolago premalo intorosantnih modelov, ki bi po tržni coni ustrezali našim sorazmerno visokim proizvodnim stroškom. c/ Na domačem tržišču se jo prodaja žensko obutve v zadnjih le-, tih hitro povečaiala in dosegla že skoraj dvojno količino napram skupni množini moške in otroške obutve <> V galanterkeh lahko dosegamo primeren zaslužek, zato smo to proizvodnjo forsirali. Pri tipično zimski damski obutvi naše cene ustrezajo le konjukturnemu razdobju, za ostrejšo konkurenčno borbo pa so nekoliko previsokee Iz gornjih ugotovitev posnemamo, da se celotna struktura podjetja postopoma približuje galantornkomu interesnemu področju, čeprav je ta proizvodna veja najbolj zahtevno. Tudi sestava naše prodajno mreže ustreza takemu perspektivnemu razvoju, ker imamo pretežni del prodajaln v večjih mestnih središčih. Galanterka pa je podvržena modnim vplivom, zahteva hitro menjavo modelov, proizvodne serije so manjše in ta skupina ne dopušča dolgoročnega detajlnega planiranja in togega sestavljanja plana. Proizvajalec modno obutve mora biti elastičen in hitro prilagodljiv ter ne more uvesti sistema realizacije naročil po vzorcu proizvajalcev cenejšo standardne obutve. S tem pa smo že zašli v področje, razprave o naši ožji specializaciji in perspektivnem razvoju podjetja,. Del te poti smo že prehodili, ko smo postopoma ukinjali okvirno-šivano, zbito in California izdelavo ter zadržali le tri proizvodno veje. Kako je ta preorientacija potekala, se vidi iz razmerja izdelanih parov v posamezni podplotni izdelavi : 11 I Našega asortinana po načinu podplatnin izdelav nc moremo več zmanjševati, pač pa so študije lahko nanašajo na zgoraj prikazano opustitev proizvodnje otroško obutve in avoafcuclno celo na perspektiven prehod v okskluzivno lansko obutev na obeli lahkih trakovih. Pri tem moramo vzeti v postev, da zožen asor iiman zahteva večje prodajne kapacitete, t.j„ čin'močnejšo lastno prodajno mrežo, ki bi bila sposobna absorbirati celo trio proizvodnjo kljub' manjši izbiri, Pravilno usmerjanje podjetja spada med najvažnejšo naloge organov upravljanja in strokovnih služb,, Določanje perspektivnega proizvodnega programa vpliva na investicijo in kadrovsko politiko, na razvoj prodajne mre z o- in njenega sodelovanja s kooperar-i ti, predvsem pa na ekonomsko stabilnost in cobro; finančno rczul- . tate. Še nekaj moramo pri naši analizi vzeti v postOsebni loaodKi , so v drugih republikah znatno nižja, in s tem tudi njihove prodaji ne ceno. Take razlike pričakujemo tudi v bodoče, zato bomo mi zadržali tržno konkurenčnost samo z ekaaktno izveabo i:x dobro cr«j ganizacijo dela, s sodobnimi proizvajalnimi napravami in visoko j storilnostjo ter ne nazadnje z dobro prodajno si uši o,. Jugoslovan-: ska proizvodnja usnjene obutve so letno povečuje za cca 3 milijone pxtzros in s svojimi viški vedno bolj pri tlaka na tržišče „ Orno v ni ekonomski zakon bo v naši stroki kmalu prišel 'do polne veljave; ter bo odstranil vse tiste, ki ne bodo,konkurenčno sposobni* ■ r I ■ ■ i-'-š ■ ■ --v ? š-š-.' '- '-V -;i/n, . '.i O O 7> i* Zli - v» Gla? 1957 1958 1959 I960 1961 1962 196 3 Izdelava % £ % % % % % zlita 17 * 6 14.4 8.4 .7,1 7.0 3,8 1.3 goj zor šivana21.3 17.o 6,8 6.o 8,4 14,1 '16,7 okvirno - » o„4 3.4 14-4 1.5 'o.3 skozi " 15.5 17 «8 2o.4 27.1 26.S 31:6 3o»6 lepljena o,6 3.1 13.4 26,3 34,8 41.1 46,4 fleksibol 39,2 37-o 31.8 26-3 18.8 5.7 1.1 California 5.4 7.3 4.8 5-7 3,9 3.7 3,9 BREZ UVOZA NI IZVOZA (nadaljevanje) IV. Kako plačujemo uvoženo blago V prejšnjem glasilu smo pod tem naslovom omenili, da je v zadnjih letih vrednost našega iovoza dosegla za naše razmere ' zelo visoko vsoto,dolarjev. Pred naše gospodarstvo se tedaj postavlja vprašanje, kako zbrati oziroma zagotoviti tolikšna devizna sredstva, ki so potrebna za plačilo našega življensko nujnega uvoza. Nujno je torej, da odgovorimo na vprašanje, na kakšen način smo plačevali uvoženo blago, oziroma točneje, iz kakšnih virov izhajajo tuja plačilna sredstva, s katerimi plačujemo uvoženo blago. Po vojni so posebne razmere našega gospodarskega razvoja neprestano zahtevale velik uvoz industrijske opreme, težnja za zboljšanjem preskrbe pa je narekovala uvoz velikih količin živil. Vsekakor smo velik del uvoza plačali s sredstvi, ki smo jih dosegli v tujini z izvozom našega blaga. Znatna tuja plačilna sredstva smo dosegli tudi z opravljanjem raznih drugih gospodarskih poslov v mednarodni trgovini, n.pr. s prevozom blaga in z zavarovanjem , s turizmom in z drugimi podobnimi načini gospodarskega sodelovanja s tujino. Z vsemi temi deviznimi dohodki pa vendar nismo mogli v celoti plačati vsega uvoženega blaga, namreč smo za ta plačila uporabljali tudi sredstva, ki smo jih dobili v tujini kot denarno posojilo in kot blagovni kredit ali pa kot ekonomsko pomoč, vojno odškodnino, darila itd. Lahko celo trdimo, da se je naš uvoz ravnal po višini tujih plačilnih sredstev, ki smo jih kot posojila ali kredite in podobno uspeli dobiti v tujini mimo deviz, ki smo jih dosegli z lastno komercialno dejavnostjo s tujino in z osebnimi ekonomskimi razmerji naših državljanov b tujino. Na ta način smo lahko uvozili v letih 1947 do 1955 povprečno 5o do loo milijonov dolarjev letno več blaga,,kakor so znašala lastna razpoložljiva devizna sredstva, v naslednjih letih pa tudi 15o do 25o mi- lijonov dolarjev več* ker se je celotni obseg naše zunanjetrgovinske izmenjave močno povečal in se je s tem povečala tudi kreditna sposobnost naše države. Iz vsega tega izhaja, da smo se pri zbiranju sredstev za plačilo našega uvoza posluževali številnih možnosti, ki jih nudi svetovni trg za finansiranje zunanje trgovine. Medno -rodna trgovina sloni danes v zelo veliki meri na kreditiranju in na drugih oblikah finansiranja nabav blago. No eni strani imajo ekonomsko zelo razvite države oziroma njihove banke na razpolago znatna finančna sredstva, ki so jih pripravljene posojati drugim kratkoročno za plačilo blaga,zlasti, če veljajo kupci blaga za redne plačnike, to se pravi, če uživa njihova država ugled denarno urejene države. Na drugi strani pa vprašanje dobivanja posojil in blagovnih kreditov ni samo stvar kreditne sposobnosti države, ki dobi posojilo ali kredit, oziroma izraz njene želje, da dobi kredit , nčimreč so često razvite države same oziroma njihove banke,ki razpolagajo z velikimi denarnimi sredstvi, močno zainteresirane, da z raznimi oblikama finansiranja uvoza drugih držav zagotovijo svoji industriji prodajo blaga v državo, ki je dobilo posojilo ali kredit* Zato lahko rečemo, da je pretežni del finansiranja in blagovnega kreditiranja v sodobni mednarodni trgovini ojip&t na take in podobne razloge. Zlasti ta okoliščina dopušča najemanja posojil in kreditov v večji meri tudi državam,- ki niso pripravljene prevzeti zaradi posojila ali kredita, ki ga dobijo, nobenih obveznosti političnega značaja do držav, ki so jim dale posojilo ali kredit. (Nq&aljevanj e prihodnj ič). ^ojze Kopač iniinnixnixinnnnixixi x LETNA MLADINSKA KONFERENCA ■ V petek., dne 7 o nov0 so se mladinci podjetja zbrali v jedilnici na redni letni konferenci, Konference so se poleg tovarniških mladincev udeležili še učenci industrijske šole ter direktor, sekretar, predsednik DS jn drugi- Udeleženci so na konferenci govorili predvsem o delu, možnostih in težavah mladincev v proizvodnji in izven nje,, Po poročilu predsednika mladinske organizacije so mladinci razo pravij ali o izobraževanju in štipendij ah> saj je prav izobraževanje važen faktor pri zboljšanju produktivnosti in pereč problem mladine, ki prihaja v proizvodnjo,- Nadalje se je razpravlja-, lo o-težav ah mladih delavcev v pr"'"' * T-kel • nili so tudi; da bodo še naproj•tekmovali za dvig produktivnosti v okviru Kluba mladih proizvajalcev, saj so v preteklem letu pri tem dosegli lepe rezultate, Z delom mladinsko organizacije za prejšnje obdobje nismo povsem zadovoljni, Upamo, da bodo novoizvoljeni Člani tovarniškega komiteja poskrbeli, da vključijo širši krog mludine'v delo v mladinski organizaciji. Po razpravi so bile volitve v nov tovarniški komite, v katerega so bili izvoljeni; Bolčina Alenka, Surnik Silva, Kenda Slavko, Kosmač I-vica, Kržišnik Mira, Milieu C Mirni, Mlakar *'ranc > Naglic Anton in Vehar Raj ko0 Na koncu je mladinska konferenca sprejela naslednje sklepe? .1. Prizadevati se za boljšo delovno disciplino in dvig zavesti mladine za delo na delovnem mestu, kakor tudi pri udejstvo-vanju v organizacijah, 2. Sodelovati jo treba pri sprejemanju delavcev in nuditi po ~ moč pri. uvajalnih seminarjih v obliki razgovorov z mladinci5 3. Ugotovi naj se zainteresiranost mladine za nadaljno strokovno izobraževanje in poišče pravilen xn uspešen način, da s .i. mladina pridobi večjo strokovnostv 4» Zagotovi prostor in s tem omogoči mladini razne klubske večere, na katerih naj se mladi na pogovori o svojih težavah 5» Sodelovati v upravnih 'organih in drugih organizacijah c- Delo TKs pristopi ti k občinskemu tekmovanju za dvig produktivni 7, Tovai... komite naj spremlja delo aktivov in ga analizira 8. Konference naj bi bile večkinoa letno, vsaj dvakrat.. Košmac Wica SEMINAR Z M S & ' ■ V prostorih osnovne šolo v Žireh se je 9<, > 12«, 16», i:: 19 j > in 23c, X., vršil mladinski seminar. Obiskovalo ga je povprečno po 28. mladincev iz Alpine ;„ Kladiv ar j a, "zobraževalnoga centra,- Mizarskega podjetja in Mo dnih o b .1 a č 11 , Seminar je obsegal: predavanja, delo po grup tih, zaključno razpravo, ki je izkristalizirala jasen pogled mladincev na določeno temo. Prvo predavanje je vodil član sekretariata OK ZMS Ljubljana tov. Janez Praprotnik in sicer s a/ ZMS kot politična organizacija ' b/ Idejno-vzgojna-izobraževalna organizacija c/ Pomen organizacije v družbi , ■ / ?M kot organizacija mladih ljudi Sekretar 11 Alpiner' tov, Šuler Peter je predaval o sledečem: a/ Pomen delavskega samoupravljanja b/ Uveljavljanje mladih ljudi v SO c/ delitev OD po delu d/ Pomen sodelovanja organizacij in samoupravnih organov na dvig produktivnosti Socialna delavka iz Alpine" tov« Mozina Albinea je predavala o: l/a/ Stik in razgovor b/ Vodenje sestankov c/ Delo s socialno ogroženo in delikvetno mladino 2/a/ Izobraževanje in vzgoja b/b/ Pošolsko izobraževanje c/ Vzgoja vzporedno z .izobraževanjem« rom in smo tudi spali pod platnenimi strehami; vsako sezono goštje Zlatoroga. Letos smo se dopustniki vračali večinoma zadovoljni z morja v Nekatera, pa so kljub prizadevanju uprave počitniškega, doma imeli pripombe glede hrane, postrežbe> posteljnine in'obale i Kljub temu, da smo skušali odpraviti čimveč pomanjkljivosti, ki vznemirjajo naše delavce na dopustu, vsega še ni bilo-mogoče urediti. Izmene, ki so odhajale na letovanje do 26,..7:— so imele večkrat težave s posteljnino ..."Nekateri, posteljnine ob prihodu sploh .niso' dobili; drugi pa so dobili neoprane rjuhe. Kdo je. temu kriv,? Podjetje prav gotovo ne? Vzrok za tako poslovanje z rjuhami je bilo v tem, da nekatere Članice Počitniške skupnosti niso pravočasno nabavile za svoje delavce dovolj posteljnine-,. Nekdo je po-• tem moral ostati brez rjuh« In cesto se je to primerilo našim delavcem« Podjetje je že pred pričetkom sezono »nabavilo dovolj > rjuh in tudi zahtevalo, da uprava doma izdaja posteljnino le našim članom kolektiva0 Ns našo večkratno zahtevo je bilo vprašanje .rešeno v II0 polovici, sezone. Tudi urejevanje obale se je premaknilo z mrtve točke. Že v začetku letošnje sezone je uprava Zlatoroga po sklepu UO skupnosti uredila del obalea To je šele začetek. Vsi vemo, da je obala zlasti za starejše in najmlajše kopalce neprimerna«, Počitniška skupnost namerava do naslednje sezone urediti obalo tako, da se ■uredijo dostopi in zalijejo razne razpoke in odprtinea Če bodo pomorski strokovnjaki dali ugodno oceno, bo zgrajen tudi pomol, ki. bi. zadrževal mivko ob obali« Zu planirano ureditev bodo potrebna še precejšnja finančna sredstva. Del sredstev bo dobila Počitniška skupnost, ko bosta počitniški naselji Spina in Sv* Ivan plačali del investicijskih sredstevki jih je Zlatorog vložil v izgradnjo vodovoda« Ti dve naselji sta°hamreč že priključili na naš vodovod« Podatki o finančnem poslovanju v letošnji sezononi še niso dokončni,.' Vendar je po splošni oceni in nekaterih podatkih pošlo-' vanje pozitivno, Na finančni rezultat v precejšnji meri vpliva to, da niso bile v celoti izkoriščene zmogljivosti Zlatoroga, zlasti v prvih dveh .izmenah v juniju in v zadnji izmeni v sept* Možina Albinea PRIPRAVE SMUČARJEV NA ZIMSKO SEZONO Zopet je leto naokrog in že nam na vrata trka zima,ki pa jo pričakujemo z različnimi občutki. Nekateri v Hladnih in meglenih novembr- ; skih dneh nejevoljno pogledujejo v sive oblake, ki se kopičijo nad hribi in marsikdo rečs: -Uh, že zopet je ta zima tukaj, da bi vsaj ne bilo preveč snega in'prehudega mraza i- Mi smučarji pa jo pričakujemo popolnoma drugačo, upanjem, da bo tudi nam ustregla, da bomo prišli na svoj račun„ Poglejmo, fiako potekajo pri nas priprave na letošnjo sezono in kaj od letošnje zime pričakujemo. Zaradi pomanjkanja strokovnega kadra in zaradi finančnih težav smo si pomagali tako, da nam je smučarska zveza poslala za vsak mesec podroben program treniranja« Tako se je vsak posameznik po svojih močeh pripravljal na zimo, Upajp, da se bodo uspehi pokazali ze na prvih tekmovanjih, ki se jih bomo udeležili. Tudi plan urejevanja progo iz Goropek smo delno že izpolnili in usposobili odlično progo za smuk in -veleslalom, na kateri bomo lahko prirejali meddruštvena tekmovanja in občinsko prvenstvo, ki ga mislimo organizirati„ i-Iaš smučarski klub je še zelo mlad in je pri dosedanjem delu naletel na razne probleme. Omenil* bi samo dva, ki sta najvažnejša: finančni problem in pa nezadostno zanimanje mladine za ta šport. Glavni vzrok za nr-zaii.iteresiranost pri mladini je da^1 smučarska oprema draga, saj stane za tekmovalca okrog 100.000,- din. Vendar smo tudi v tem pogledu že precej napredovali in bomo s skupnimi močni vse rešili, V letošnji sezoni bodo naši tekmovalci nosili na rokavih tudi,klubske značke, ki bodo pripomogli k ugledu naše tovarne. Če bo mogoče, bomo nabavili tudi telefon, ker brez njega si ne moremo zamišljati nemotenega tekmovanja, posebno na daljnih progah, Naš klub ppireja skupno s šolo ssako leto smučarski tečaj, ki je namenjem predvsem mlajšim, ki se so smučanje zelo zanimajo. Čez leto dni bomo imeli lahko dosti mladih tekmovalcev,. Nameravamo se udeležiti V3eh tekmovanj.v okolici, po možnosti pa tudi republiškega prvenstva v Kranjski gefri. Vso priprave bodo osredotočene na državno prvenstvo Čevljarjev in usnjarjev, ki ga prireja pod Storžičem vsako leto tovarna Peko iz Tržiča.. Na tem tekmovanju je naša tovarna v zadnjih lotih zelo uspešno zastopana,saj so naši fantje lansko leto dosegli odlične tretje mesto in pustili za seboj ekipe iz tovarn, ki imajo v svojih vrstah znane tekmovalce, kot so Planika, Sava itd. Seveda pa nameravamo tudi doma organizirati čim več tekmovanj, tako, da bodo vsi ljubitelji belega športa v Žireh zadovoljni in si bodo z veseljem ogledali naše prireditve. Ce nam bo zima naklonjena, nasvidenje na belih poljanah ! Rado Podobnik DELO IN.. PERSPEKTIVE ŠAHOVSKEGA KLUBA "ALPINE" Na pobudo sindikalne podružnice in šahistov ALPINE je bil pred letom ustanovljen šahovski klub. V tem klubu je včlanjenih več kot 3o članov, kar bi lahko predstavljalo precej močno ekipo. Na žalost pa je precej članov kluba neaktivnih, tako, da je več krat težko sestaviti lo-člansko ekipo za napovedana šahovska tekmovanja. Kljub temu smo letos precej igrali in s tem že sko-.raj izpolnili naloge, katere smo si postavili že na začetku le-.■ ta. Igrali smo s "Pekom" iz Tržiča, z ekipo iz Logatca, 2 krat z zunanjimi šahisti iz Žirov. Udeležili smo se tudi sahovškega festivala v Velenju. Do konca leta pa nameravamo odigrati še povratno srečanje s "Pekom" iz Tržiča. ' Kakšnih vidnih rezultatov res nismo dosegli, vendar napredujemo. Mnogo več bi lahko dosegli, če bi redno trenirali, kar pa poleti ni mogoče, ker so mnogo člani preveč zaposleni, tako da jim zvečer ni do igre. V tem mesecu pa bomo začeli apet redno trenirati, da si bomo pridobili novih moči za novo sezono, ki je že pred vrati. Do sedaj nas vzdržuje sindikalna podružnica "Alpine", v drugem letu pa bomo skušali dobiti nekaj sredstev tudi od Obč.skupščine Logatec. Našemu klubu zelo primanjkuje mladih šahostov. To bi sklub zelo poživilo inmu dalo sigurnost tudimza prihodnje. Nevem zakaj se naša mladina ne zanima za šah, Nemoremo opravičiti dej- stva, iu ni nikogor med mladimi,,ki bi imel veselje do šaha, » s ; j pač pa mislim, da je premalo pobude za kulturno in športno dejavnost v Žireh. To se odraža tudi pri dru&ih športnihsakcijah. Zato pozivam predvsem mladino, da naj obdrži vsaj tradicijo starih športnih panog v Žireh, če že noče, da bi bila pobudnik istih. Ivan Capuder VPRAŠANJA - PREDLOGI - PRIPOMBE - ODGOVORI - VPRAŠANJA - PREDLOGI Odgovornemu uredniku ! Odgovorno delo po pisarnah ne opravičuje poniževanja čakajočih pri pristopanju k malicam, zato predlagam; poučite te osebe, v krilih so, odnosov med ljudmi* Saj smo ljudje ! J. M. Odgovor: To je že druga pripomba na to temo, objavljena v našem listu. K tej pripombi bi rad dodal le še to, da niso samo "osebe v krilih" tiste, ki ne spoštujejo reda v jedilnici, temveč precejšen del onih, ki vstopajo skozi stranska vrata. Zdi se mi, da je vrinjanje v vrsto pred tistimi, kiudalj časa disciplinirano čakajo, ponižujoče predvsem za one, ki to delajo. Upamo,-da bo to opozorilo nekaj zaleglo, saj gre vendar za Odrasle ljudi, ki vedo, kako se je treba obnašati. Žalostno bi bilo, če bi morali ubrati kakršnekoli drugačne administrativne ukrepe. Delitev malice poteka zelo hitro in vsakdo f • lahko počaka 5 minut v vrsti. Uredniku glasila ! • Kaj vse sem že slišala o odpovedi nekaterih delavcev v naši tovarni zadnjih nekaj tednov. Povejte mi, kaj ni bila krivda tukaj obeh zainteresiranih ? Z hvaležnostjo bom prebrala vaš : odgovor. članica sindikata Odgovor: Težko je odgasoriti na vprašanje, ker je zadnje čase bilo res precej primerov, ko so delavci odpovedali, vzroki za to pa so bili pri.posameznikih zelo različni. Medtem, ko gre pri večini za čisto osebne razloge (dfužinske razmere in podob-, ho) , je bilo nekaj prekinitev delovnega razmerja zaradi tega, ker se posamezniki niso mogli sprijazniti z določenimi potrebami podjetja. Tako imamo že več let probleme okrog usklajevanja kapacitete med posameznimi ekonomskimi enotami, kar zahteva premeščanje določenega števila delavcev, Prizddeti na najrazličnejše načine izražajo svojo nejevoljo,med drugim tudi z zapustitvijo dela. Problem ni lahek in kdorkoli bi ga moral reševati, bi naletel ha težave. Kaj ko bi kot"članica" sindikata povedala v našem glasilu svoje mnenje o tem in dala kak koristen predlog, kako naj se ti problemi rešujejo brez večjih bolečin za prizadete delavce, pri čemer pa naj bi proizvodnja nemoteno tekla ? V R E T S N 0 1, kemični znak za dušik 2o veznik 3, veletok v Afriki 4, majhno okence 5, sladkovodna riba 6o največja tovarna v Žireh 7» brusilna delavnica 8a rop - ugrabitev 9, naše obmorsko mesto 10. rastlina 11, ime baletke Mlakarjeve t 12. Ludolfovo število 13, ena od črk na prometnih znakih 1 i 2i,i iMi 31H I ' ;L 4\L t I j fJ J 1 5 L. : ! ! ' 1 e i fi [L. ■< PM JJjM ; ?! .......r \ rn 8 i J J J__L sT j J__ ' ( > i lo i ' i i ........ ■ ■ ■'■ 'r ' ••- • • i ! i idJ__i_i i2 i j 13 L i Nekaj besed o proizvodnji, dobavnih rokih in izvozu Periodični obračun Kakšne so naše prodajne perspektive Brez uvoza ni izvoza 12 4 9 Letna mladinska konferenca Seminar ZMS Zapustili smo počitniške domove Priprave smučarjev za zimsko sezono Delo in perspektive šahovskega kluba Vprašanja - pripombe 14 15 18 19 16 2o Izdaja komite ZMS "Alpina" Žiri. Ureja uredniški odbor. Glavni urednik Majda Trček, odgovorni urednik Peter Šuler. Založila "Alpina" tovarna čevljev, Žiri Žiri, november 1964 REŠITEV "VRETENA": 1. t; 2. rt; 3. krt; 4. trak; 5. Katra; 6. starka; 7. kastrat; 8. takrat; 9. karat; 10. raka; 11. Kra; 12. ar; 13. R.