Velja z« celo leto 4 krone. Izhaja viak petek z datumom prihodnjega dneva. Dopisi naj se frankujejo In pošiljajo uredništvu lista »Mir« v Celovec, Pavličeva ulica St 7. Osebni pogovor od 10. do 11. ure predpoldne In od 3. do 4. ure popoldne. Rokopisi naj se samo po eni strani Usta napišejo, druga stran naj bo prazna. Denar naj se pošilja točno pod napisom: Upravnlštvu lista v deloven, Vetrinjsko obmestje št 26. Naročnina naj se plačuje naprej. Rokopisi se ne vračajo. Doplsoin^c treba za odgovor poštno znamko. pri- Glasilo koroških Slooenceo Za inserate se plačuje po 20 vin. od gannond-vrste vsakokrat Leto XXXII. Celovec, 13. kimavca 1913 St. 37, Katoliški učitelj, pravi vzgojitelj narodov. Na Koroškem uganjajo po deželi hujskaško politiko nemških nacionalcev nem-škonacionalni in nemškutarski učitelji. Povsod so člani »Stidmarke« in »Schulver-eina«, društva »Svoboda šola«; silijo se pa tudi v druga, sicer dobra društva in zadruge, da dobivajo tam moč in zlorabljajo in izrabljajo društva v nemškonacionalne, hujskaške namene. Tako n. pr. se povsod usi-ijujejo v požarne hrambe; kakor hitro pa dobijo tam besedo, je že čisto gotovo, da bodo tam zastrupljali člane ne samo z alkoholom, ampak tudi z grdim nemškutar-stvom in hujskanjem proti poštenim požrtvovalnim slovenskim duhovnikom. In če zna kateri dobro in uspešno hujskati,, če ima tako umazan jezik, da se mu posreči celo župnijo skvariti, potem dobi — plačilo, takšno ali takšno. Hvala Bogu, da imamo na Koroškem še poštenih, značajnih učiteljev, ki se ne dajo podkupovati, toda tem je pot življenja postlana s trnjem. Njihovi neznačajni nemškutarski učitelji jih venomer denuncirajo, tožijo, čeravno so značajni učitelji stokrat boljši, marljivejši in spretnejši, nego odpadniki. Kako pa naj učitelj-odpadnik vzgaja otroke v poštene, značajne državljane, ko pa sam nima značaja, ko je za denar, za službo, za čast zatajil svoj rod, svojo mater, ko je izdal svoj narod, ko se sramuje svoje katoliške vere ali jo celo sovraži! Toda šolska oblast na Koroškem ima čisto posebno sodbo o dobrih učiteljih, »sodbo«, kakor jo narekuje nemški »Volksrat«. Da bodo naši koroški čitatelji spoznali, kakšni bi morali biti nemškutarski učitelji, prinašamo v naslednjem govor gosp. nadučitelja Ivana Grada iz Košane: Katoliškemu učitelju je vera ideal, ona mu je vir, iz katerega črpa (zajemi j e) moči za svoje neumorno delo. Katoliški učitelj prizna sam prvi avtoriteto v Stvarniku in zato jo more le on vcepiti v otroška srca. Izpostavljen pa je zasmehovanju. Razna imena in psovke lete nanj; ali naj se jih ustraši? Ne! Žalibog, da so naši lastni tovariši, ki nas najbolj blatijo in nam kriče, da smo izdajalci. Kdo izmed Vas se ne spominja onih blaženih časov, ko je čul iz materinih ust prve molitvice, onega trenutka, ko je stopil sredi med starši prvič k Gospodovi mizi, zadnjih materinih besedi: Bodi vereii! Oni so zavrgli ta materni testament, zato jih grize črv in odtod izvirajo vse psovke. Ali smo hinavci, če se zvesto držimo maternih besedi, če iščemo tolažbe v molitvi, če stopamo z mladino k obhajilni mizi. Saj smo vendar prisegli, da bomo nam izročeno mladino versko vzgajali. Kdo bo pa versko vzgajal, če ni sam veren. Ne bojmo' se sovražnih puščic. Ker smo pedagogi (vzgojitelji) Kristusovi, moramo biti tudi vojaki Kristusovi. Katoliški učitelj vzklika s katehetom: Le čez najino truplo imate pot do dtroiških src s svojim protiverskim strupom. Moderni pedagogi vidijo v otroku neko bitje, katero skušajo nabasati z modernimi vedami, katoliški učitelj pa vidi v njem podobo božjo. Kje naj dobi za svoje delo milosti kakor v molitvi, kje naj se odpočije, če ne na presvetem Srcu Jezusovem. On ve. da je les kiriža v šoli najboljši vzgojitelj. Le katoličan ne pravi: Jaz delam le, za kolikor sem plačan. On ne čepi le v šoli, ampak gre med narod. On dela za narod, ker ve, da stavi narod svoj up nanj. Pravijo, da so ideali izginili, a v srcu katoliškega Učitelja ne izginjanju ideali. Dobro je naše ljudstvo, a ima tudi napake. Pri nas posebno pijančevanje. Katoliški učitelj vidi pogubonosne vplive in zastavi vse moči, da se ustavi to zlo. Katoliški učitelj bodi organizator, ne le narodov, ampak tudi svoj ; in naj ne bo katoliškega učitelja, ki bi ne bil član naše Slomškove zveze. Dolgo so de- lovali naši nasprotniki pod Slomškovo podobo. a zavrgli so jo. Sveta vera naj nam bo luč. materni jezik pa ključ do prave vzgoje. Tudi v društvih naj deluje katoliški učitelj. Če se ne plašijo nasprotniki truda za svoja društva, čemu bi pa ne sodeloval katoliški učitelj pri katoliških društvih. Pridno pa naj se izobražuje s čtivom. V tem bodi tvoje geslo: Ne beri nič, kar ni katoliško! Bodi še tako trden, kdor bere nasprotne liste, postane mlačen, hladen in navsezadnje mrzel za naše ideale. Zakaj pa bero nekateri nasprotne liste? Ta bi rad izvedel, kaj pišejo o njem, drugi bi rad slišal oba zvona. Prvemu pravim: če ne boš čital, boš miren, pa jih še podpiraš, da’ te blatijo. Drugemu pa: Nikjer zvonovi tako lepo ne pojo, kakor doma. Tvoja dolžnost je pa. paziti tudi, da se ljudstvo ne zastrupi s slabim čtivom. Ne pozabimo pa tudi probi afe en e Device Marije, ki nam je vzgojila največjega pedagoga. Ljubljcpiec Marijin je naš narod ('Slovenski, k njej ga dovajajmo. Nasprotnike posebno peče ime katoliški. Mi smo pa ravno na to ponosni in ga hočemo pogumno nositi. Razšli se bomo, s seboj pa vzemimo geslo: Srce Tebi — premili Stvarnik, delo pa tebi — narod moj! Ne da se popisati čustev, ki jih je vzbudil s svojim lepom govorom govornik v srcih zborovalcev. Odobravanja ni hotelo biti ne konca ne kraja. Po tem lepem govoru je gosp. deželni odbornik kranjski dr. Lampe v imenu večine c. kr. deželnega šolskega sveta pozdravil zbranoi učiteljstvo: Bili so časi, ko je bilo ljudstvo šoli nasprotno. Koliko težav je bilo, preden se je ustanovila kaka šola. V zadnjem času se je to preobrnilo — to pa po zaslugi Slomškarjev. Tisti, ki vas zasramujejo, bi morali biti vsakemu izmed vas hvaležni, ker ste dvignili ugled šole. Število šol se je zelo pomnožilo in vedno več je v Podlistek. Slika Uje Rjepma. Iz cikla »Sibirske povesti«. — Napisal L. K. Fredrik. Poslovenil Jaklič. lija Rjepin, izborni predstavitelj ruskega življenja, je naslikal sliko, ki me vedno spominja na dogodek, čegar priča sem bil slučajno. Sedel sem proti koncu poletja 1908 v nekem moskovskem penzionatu in premišljal o svojem potovanju po carjevi državi. Karta Sibirije je ležala na mizi, in meril in cenil sem oddaljenosti krajev ter tehtal vsebino svoje denarnice. Povem ti, dragi bralec, prav zaujjno, da sem se pri njej velikokrat uračunal. Nočem ti naštevati svojih grehov, pač ti povem, kaj se je zgodilo ravno v hipu, ko sem precenil vrednost svoje denarnice. Bavno v istem hipu se je zgodilo; tako Pretresljiv je bil krik, da sem skočil s stola in odprl vrata sobe, kjer smo skupno obedovali, in obstal sem okamenel in brez glasu na pragu. ★ * ★ »Stopite vendar, Pavel Petrovič Golča-nin!« je dejal mladi Markovič s pogledom Polnega usmiljenja na bledega in takisto hdadega gospoda, ki je stal v čakalnici; kajti Rod ja Markovič ni bil še dolgo v službi kneza Boguslava Stradonovickega, da bi bil že izgubil vsako sočutje s človeško bedo. »No, stopite vendar, Pavel Petrovič!« je ponovil in odprl vrata v knezovo delavnico. Pavel Petrovič Golčanin se je zdrznil in se postavil v vojaško pozituro, ker vedel je, da knez govori s podaniki kot z vojaki. In vendar so mu klecala kolena, ko je vstopil. Imel je neko slutnjo, da se v nekaj minutah odloči njegova usoda. Knez je bil toliko usmiljen, da mu je dal časa, da se je zbral; slišati je moral vstopiti Pavla Petroviča, pa se ni obrnil, temveč je pisal dalje. Nato je obrnil svetilko, da je padala polna svetloba; na Petroviča; sam pa je ostal skrit v senci. Njegove temne oči so premerile postavo čakajočega, ki je stal po vojaško poleg vrat. »Že prav, Pavel Petrovič Golčanin,« je zamahnil knez z roko. Glas je bil tih, malce se tresoč in mehak kot ženski. Pavel Petrovič je prestopil z desno nogo, ne da bi pri tem opustil strumne vojaške stoje. »Ali si dobil vzrok za izgubo, Pavel Petrovič?« je vprašal knez prijazno. Pavel Petrovič je odmajal z glavo. »Ne, visokost,« je stisnil težavno, ko je uvidel, da želi knez ustmenega odgovora. »Tudi povoda nisi odkril, Pavel Petrovič?« je vprašal resnejše. Pavel Petrovič je začudeno pogledal. »Ne umejem, visokost,« je zajecljal. Boguslav Stradonovicki je zmignil jezno z ramo. »Neotesanci!« je zamrmral tiho, a vendar toliko slišno, da je mogel čuti Pavel Petrovič. Prebledel je, ker čutil je, da pada tehtnica v njegovo škodo. »No, mislim,« je nadaljeval knez. »Ali si tudi pri sebi dobro preiskal, Pavel Petrovič Golčanin?« Oči so se zasvetile v iskrah. »Gospod, medolžen sem,« je zaklical nehote Petrovič. »Gotovo nisem tega storil.« Knez je naguban čil čelo in z roko se prijel za sence. »Mirno, mirno vendar,« je opominjal. »Saj vendar veš, da ne trpim ni-kakih razburjenj.« Pavlu Petroviču je srce silno utripalo. Čutil je, da je šla zadnja iskra upanja po vodi. Najrajše bi bil naglas zakričal, tako ga j d pekla bolečina, padel bi bil knezu pred noge in ga naprosil za milost in usmiljenje. Ne, ne za milost in usmiljenje. Za pravo in pravico!« Knez ni mogel prenašati izrazov sočutja, in Pavel Petrovič ni smel kaj podobnega storiti. Moral je obstati pri vratih, ni se smel ganiti, moral je čakati, da je bilo prepozno. »Trdiš torej, da si nedolžen,« je začel iznova knez. »Primanjkljaj je tu, Pavel Petrovič Golčanin. Dobro. Vprašam te, ali si že poskrbel za pokritje tridesetih tisoč rubljev, Pavel Petrovič?« »Visokost, denarja nisem jaz vzel,« je stisnil Petrovič s premagovanjem. »In tudi ljudstvu veselja za šolo. Želi. da bi se okrepila Slomškova zveza na znotraj in se razširila na zunaj. Mi bomo vedno zastopali načela, da mora katoliško ljudstvo imeti tudi katoliške učitelje in bomo zastavili v to svrho vse svoje moči tudi v posameznih slučajih. ^, v, Koroškijn Slovencem, kličemo: Ljubite dobre, značajne učitelje, pomagajte jim povsod; spoštujte jih, trpine, branite se pa z vso, odločnostjo plačapihi neznačajnežev in nemškonacionalnih huj skače v ! Resolucije IV. katoliškega shoda v Ljubljani. Za katoliško časopisje. V odseku za krščansko izobrazbo je o tem predmtu poročal poslanec dr. Korošec. Slovensko katoliško politično časopisje je močno narastlo in se tudi vsebinsko izboljšalo. Priporoča, da se politični časopisi, ki so katoliški, javno razglase. V poštev pridejo pa: »Slovenec«, »Straža«, »D o m o 1 j u b«, »Mir«, »Slovenski Gospoda r«, »N o v i Čas«, »Dole n j -s k e Novic e«, »G o r e n j e c«. Sklene se: m Politično časopisje je naj pripravne j še sredstvo za razširjenje idej in za pouk ljudstva o javnih zadevah. Kakor je slabo časopisje že ogromno škodilo, tako je tudi le po dobrem časopisju mogoče braniti zdrava krščanska načela v dnevnih borbah javnega življenja. 1. Zato je dolžnost katoliškega časopisja, da stavi vedno v prvo vrsto katoliška načela, ki naj dajejo pravo smer vsem drugim tendencam časopisja, narodnim, socialnim in splošno publicističnim. Katoliški časnikarji se naj temeljito izobrazijo v apologetični in socialno-politični vedi in naj goje ozek stik s katoliško društveno organizacijo in s politiki, ki delujejo po katoliških načelih. — Iz časopisi a naj iz g i n e prostaški duh. 2. Dolžnost vsega katoliškega ljudstva je, da tudi ono skrbi za dobro časopisje. Zlasti tiskovna društva naj vzgajajo dobro izobražen in zanesljiv časnikarski naraščaj, naj mlade ljudi, ki se hočejo posvetiti časnikarstvu, primerno podpirajo v njihovih študijah in naj ustvarijo časnikarjem (eksistenco* prlmernto njihovemu W delu in njihovi izobrazbi. 3. Slabo časopisje naj se vse-p o v s o d i izpodriva. S1 a b i h c a; s o-pi s o v ne podpirati, ne jih Citati! 4. Vse se naj pa stori za razširjenje dobrega časopisja s tem, da se pošiljajo našim listom zanesljive informacije — ne le na prošnjo, ampak vedno, kadar je treba, da se podpira inseriranje in da se pri vsaki nimam nikogar, ki bi mi posodil tolikšno svoto.« »Škoda, škoda, Pavel Petrovič,« je zmajal knez z glavo, navidez zatopljen v skrbi. »Škoda, v tem slučaju si izgubljen. Bodi pripravljen na vse.« »Milost,« je stokal Pavel Petrovič. »Milost, denarja nisem jaz vzel! Nedolžen sem! Prisegam!« »Pusti besede,« je nadaljeval knez. »Neznosen si. Vedi se dostojno, sicer te dam odpeljati. Takoj odpeljati, razumeš! Prepovedujem takšne scene v moji sobi! Deficit je pri tebi. Trdiš, da si nedolžen. Tudi dobro; za svojo osebo ti verujem. Čuješ? Za svojoi osebo. A samobsebi je umevno, da moraš primanjkljaj pokriti.« Pavel Petrovič je padel knezu pred noge. »Nedolžen sem, visokost! Denarja nisem vzel. Imam ženo, otroke, visokost! Še čisto majhni in tako ljubki, visokost! Nedolžen sem vendar!« , Zàman ,se je skušal knez rešiti objema rok. Vedno bolj se ga je oklepal Pavel Petrovič. Naenkrat se je knez energično otresel in zaklical: »Rodje Markovič!« Sluga iz predsobe je naglo vstopil. »Vrzi tega lumpa ven, Rodje!« je ukazal knez in njegov glas je postal podoben sikanju kače. »Izroči ga straži. Zaporno povelje sledi. Marš!« « priložnosti poudarja ugled katoliškega časopisja. 5. Nova politična glasila se naj brez izredne nujne potrebe ne snujejo, ampak skrbi naj se za izboljšanje, utrjenje in razširjenje Obstoječih časopisov. 6. Nujno je potrebno, da se čimpreje osnuje hrvatsko - slovenska korespondenca. Na delo torej za dobro katoliško časopisje! Za Družbo sv. Mohorja. Slovensko-hrvatski katoliški shod v Ljubljani priporoča Družbo sv. Mohorja v Celovcu kot prvo najstarejšo, največjo, sve-tovnoznano iu občudovanja vredno versko, narodno, slovstveno in splošno prosvetno diružbo. Družba sv. Mohorja v Celovcu si je v šestdesetletnem delovanju iztekla največjih zaslug za verski, narodni, prosvetni in gospodarski napredek slovenskega naroda. Slovensko-ihrvatski katoliški ishod v Ljubljani zato priporoča Družbo sv. Mohorja vsem Slovencem. Vsaka slovenska družina, vsakteri samostojni Slovenec in Slovenka naj bo ud Družbe sv. Mohorja. Vse slovenske organizacije naj podpirajo po svojih močeh družbino delovanje, vsaka v svojem delokrogu. Slovensko-hrvatski katoliški shod priporoča Družbo sv. Mohorja pisateljem v sodelovanje. Pri tem naj se pisatelji ozirajo na to, da je narod, ki knjige dobiva, katoliški, in da je po prvotnem programu ustanoviteljev družbe: Einspielerja in Slomška, namen družbe, podpirati pobožno lepo obnašanje in ohranjevati katoliško vero med slovenskim ljudstvom. Spisi naj bodo poljudni, zdrav pojav zdravega, krepkega in žilavega naroda. Slovensko-hrvatski katoliški shod priporoča Družbo sv. Mohorja tudi umetnikom. Naj krase s svojimi umotvori družbine knjige, da bo dobro berilo prihajalo v ljudske roke v lepi, umetniški obliki. Slovensko-hrvatski katoliški shod svetuje Mohorjevi dimžbi, da sestavi s pomočjo literarnega sveta, ustanovljenega iz priznanih katoliških književnikov, svoj književni načrt, ki naj se ozira na aktualne potrebe slovenskega ljudstva. Ljudsko šolstvo. Referent dr. L. Ehrlich se obširno peča z žalostnimi šolskimi razmerami na Koroškem. Največ škodujejo slovenskemu ljudstvu takozvane utrakvistične šole. Obiskuje jih največ slovenskih otrok, to je od 17.000 il.802. Te šole so utrakvistične samo na papirju, v resnici so pa popolnoma nemške, ki imajo predvsem namen zatreti v slovenskih otrocih vsako narodno čustvova,-'nje in jim pristuditi njihov materni jezik. To je edini in glavni cilj vseh teh šol; prava izobrazba v nemškem jeziku jim je deveta Rodje Markovič je pograbil Pavla Pe^ troviča za vrat in ga dvignil. Ta se je strgal in iznova padel knezu pred noge. »Milost! Usmiljenje! Nedolžen sem!« je prosil kleče. »Rodje Markovič, stori že konec!« je velel knez trdo in sunil je na tleh klečočega v obraz, da mu je pritekla kri iz nosa. To pot je Rodje z lahkoto dvignil Petroviča. Komaj je vstal, je udaril s pestjo Rodjo v obraz, da se je opotekel in platiil je na kneza. »Pravico!« je vpil. »Imam ženo in otroke, visokost!« In zasadil mu je prste v vrat, da je knez omahnil na stol. Rodje Markovič je dvignil svojo težko pest in podrl je Pavla Petroviča na tla, da je potegnil s seboj tudi kneza, čegar vrat je še vedno tiščal z roko. ★ * * Ro se je Pavel Petrovič zavedel, je čutil, da je zvezan na nogah in rokah; sedaj je vedel, da je njegova usoda zapečatena, da je vse izgubljeno. Jokal je, kričal, tulil od bolesti, a nihče se ni zmenil zanj. Tako je prišel Pavel Petrovič Golčanin pod številko 787 z velikim odgonom v Sibirijo, ne da bi se poslovil od svoje družine. Bilo je to leta 1896. Ko je pa leta 1908 padel knez Boguslav Stradonovickij v dvoboju, zadet od kroglje briga. Niti veronauka ne privoščijo otrokom v njihovem maternem jeziku. Slovenskih otrok niti latinice ne priuče. 90 odstotkov slovenskih otrok ne zna ne brati ne pisati v slovenskem jeziku. Ko izstopijo iz šole, ne znajo ne nemški ne slovenski. Posledica je analfabetizem, silna nevednost v vseh ozirih in nenravnost, ki utegne spraviti Koroško na rob prepada. H Sklenile so se sledeče resolucij e : Katoliški shod v Ljubljani slovesno i 'n glas n o p o u d a r j a n a -čelo, da se mora in more ljudska izobrazba vršiti le ^a podlagi materinega jezika. Katoliški shod obžaluje, da avtonomni zastopi ob jezikovnih mejah naravne te postave ne priznavajo. Katoliški shod obsoja v prvi vrsti postopanje šolskih oblasti na Koroškem, kjer se 10 0.0 00 slovenskih prebivalcev s silo odtujuje veri in narodnosti po nemških in utrakvi-stičnih šolah. Katoliški shod obsoja tako postopanje šolskih oblasti kot protikulturno, nemoralno in protizakonito silo ter poživlja državno upravo, naj državne zakone že enkrat izvaja tudi v prilog Slovencem. Katoliški shod se zahvaljuje višjim pastirjem, ki pastirujejo poleg drugih narodnosti tudi kaj Slovencev, za njihovo pastirsko skrb, katero posvečujejo tudi katoliškim Slovencem. Nasprotniki katoliške Cerkve zahtevajo ob jezikovnih mejah za ljudske šole, ki jih pohajajo slovenski otroci, veronauk v jeziku, ki je otrokom tuj! »Narodna šola" v Št. Rupertu pri Velikovcu. Gotovo bo vsak prijatelj koroških Slovencev z zadoščenjem pozdravil naše naznanilo, da se je glede »Narodne šole« v Št. Rupertu pri Velikovcu po več kot dveletnih obravnavah z družbo sv. Cirila in Metoda dosegel sporazum. Vrlim rodoljubom v obeh taborih, ki so neumorno v tem smislu delovali in tako omogočili, da se ta na najbolj ogroženi točki naše slovensko-nemške meje se nahajajoča šola ohrani, gre naša iskrena zahvala. Naši narodni nasprotniki so že škodoželjno pisali v svojih listih o propadu naše slovenske šole, ali njihove želje se ne bodo izpolnile, ampak naša »Narodna šola« bo, kakor dozdaj skozi 17 let, tudi še zanaprej plodonosno delovala in reševala slovensko deco ponemčevanja. Na podlagi tega sporazuma vzamejo šolske sestre »Narodno šolo« od družbe sv. Cirila in Metoda v najem brez najemnine, samo proti plačevanju priznanice 10 kron na leto, s ka- političnega nasprotnika, so našli med zapuščino listino, ki je pričala o nedolžnosti njegovega tajnika Pavla Petroviča Golčanina. Zvedelo se ni nikoli, ali je knez napravil listino vsled pekoče vesti. Pavla Petroviča Golčanina slučaj so še enkrat preiskali, in sodni dvor se je izrekel, da je dovolj velika kazen dvanajst let pregnanstva za napad na svojega predstojnika. ★ ★ ★ In sedaj, ljubi čitatelj, poglej na sliko, ki jo je izvršila mojstrska roka Uje Rjepina. Na vratih je slonel bled, onemogel mož z upadlimi lici, čegar bledo obličje je bilo obrobljeno z razmršeno brado. A v njegovih očeh je plapolal ogenj veselja, vriskajoča radost, ki ni mogla prodreti iz slabotnih prsi, se je zrcalila v pogledu. Na preprosto mizo je stala uprta, slabotna, od dela izmučena žena. In dva otroka sta preplašeno gledala na neznanega in slabo oblečenega moža. Sedaj je žena drugič zakričala, a bil je to krik največjega veselja. Ali si morda že kdaj opazil, kaj vse vsebuje tak krik. Ljubezen, srečo, up, veselje, blaženost. Veličastna simfonija človeškega čutenja. Drama nepopisne vzvišenosti. In brez glasu sem stopil nazaj ter zaprl vrata . . . tero šolske sestre priznajo, da ostane »Narodna šola« tudi nadalje last družbe sv. Cirila in Metoda. Stroške za vzdrževanje »Narodne šole« bosta pokrili družba sv. Cirila in Metoda in »Slovenska Straža«, in sicer bo prispevala »Slovenska Straža« sedem desetin, družba sv. Cirila in Metoda pa tri desetine. Najemna pogodba stopi v veljavo dne 1. novembra t. 1. in traja petnajst let. S tem je tudi Šolskim sestrain obstanek tukaj zagotovljen in bodo zana^prej še z večjo vnemo delovale v »Narodni šoli« za rešitev slovenskih otrok. V »Narodni šoli« se bodo podučevali dečki in deklice. Ko bo čez par let v četrtem razredu za en samostalni razred dosti dečkov, se bo k četrtemu razredu zopet otvoril paralelni razred za dečke in bodo šolske sestre na istem nastavile učitelja, ki bo tedaj v četrtem deškem razredu podučeval in obenem učil tudi telovadbo dečke ostalih razredov, na četrtem dekliškem razredu bo pa tudi zanaprej poduče-vala deklice šolska sestra učiteljica. Ko je tedaj naši prepotrebni »Narodni šoli« zopet obstanek zagotovljen, pozivamo vse naše okoliške in mestne Slovence, da naj ostanejo zvesti naši šoli in se ne dajo po nobenem rogovilenju naših narodnih nasprotnikov od naše šole odtrgati, v kateri se njihovim otrokom zagotovi krščanska in slovenska vzgoja; nemščina se bo tudi gojila za potrebo, posebno v tretjem in četrtem razredu. Pri tej priliki priporočamo slovenskim staršem zopet dekliški internat naše »Narodne šole« in jih prosimo, da nam pošljejo za prihodnje šolsko leto, ki se začne ob Vseh svetih, prav mnogo gojenk. Naznaniti moramo pa še, da bodo šolske sestre letos ob Vseh svetih otvorile tudi gospodinjsko šolo za šoli odrasle deklice. Gospodinjska šola je nujna potreba sedanjega časa za potrebno izobrazbo naših slovenskih gospodinj. Na Kranjskem je že več takih gospodinjskih šol, ki so vse zelo dobro obiskovane. Zoper gospodinjsko šolo šolo imajo nekateri ta predsodek, da se baje deklice v taki šoli odvadijo delu. Ravno nasprotno je res. Gojenke gospodinjske šole bodo morale zelo pridno delati. Že zdaj so imele šolske sestre v internatu večje deklice, ki so se podučevale v kuhanju in ženskih ročnih delih. V gospodinjski šoli bodo morale gojenke zanaprej še več delati. Poleg tega se bodo še učile veliko potrebnih naukov in navodil za gospodarsko potrebo. Vsako leto se bo napravilo dvoje tečajev: zimski tečaj od 1. novembra do 1. maja, in ako se oglasi dosti gojenk, tudi poletni tečaj od 1. maja do 1. novembra. Šolski poduk bo trajal vsak dan tri ure. Praktični zdravnik bo predaval, kako se moremo zdrave ohraniti, bo dajal nasvete o prvih pomočkih, ako kdo v hiši oboli. Živino-zdravnik bo podučeval o umni živinoreji, posebno goved in prašičev, bo dajal potrebna navodila, kako naj se živina zdravi. Šolska sestra bo podučevala o knjigovodstvu in računstvu. Tudi krščanski nauk se bo po dve uri na teden učil. Po končanem šolskem poduku se bodo gospodinjske gojenke vsaki dan razdelile na razna dela, en oddelek bo šel v kuhinjo, drugi zopet k perilu ali k ženskemu ročnemu delu, tretji pa bo šel na bližnjo pristavo šolskih sester, da se bodo tam v kravjih in prašičjih hlevih vadile v umni živinoreji; vsi potrebni stroji bodo tam za izvrševanje mlekarstva na razpolago. Vse učenke gospodinjske šole morajo biti gojenke šolskega internata. Mesečno plačilo za vsako gojenko znaša kakor dozdaj 26 kron. Da se gospodinjska šola otvori, se mora oglasiti vsaj 12 gojenk, ki morajo biti najmanj 14 let stare, boljše je, ako so stare 16 do 18 let, morajo biti zdrave in nravno nepokvarjene. Oglasila naj se pravočasno pošljejo šolskim sestram v »Narodni šoli« v Št. Rupertu pri Velikovcu. Slovenci! Nov kulturni zavod se vam otvarja, poslužite se ga. Kakor smo že zgoraj omenili, bo »Slovenska Straža« zanaprej sedem' desetin prispevala za vzdrževanje naše »Narodne šole«, pa tudi za gospodinjsko šolo daje veliko podporo, ona prevzame tedaj za nas koroške Slovence zelo veliko breme. Zavoljo tega je naša sveta dolžnost, da »Slovenkso Stražo« podpiramo z vsemi močmi! Družba sv. Mohorja. Družba sv. Mohorja v Celovcu je ravnokar pričela razpošiljati družbene knjige za leto 1913. Cenjeni udje prejmejo letos naslednji književni dar: 1. Koledar za leto 1914. 2. Pravljice. 3. Mlada Breda. 4. Zgodovina slovenskega naroda, 3. zv. 5. V tem znamenju boš zmagal. 6. Krščanska mati (molitvenik). Kdor je doplačal 60 vinarjev za broširan, oziroma 1 K za vezan izvod, prejme: Zorislava. Družba se bo potrudila, da prejmejo častiti udje knjige kolikor mogoče hitro. Letošnje knjige se bodo razposlale po sledečem redu: 1. Amerika, Afrika in Azija. 2. Krška škofija, 3. Razni kraji. 4. Ljubljanska škofija. 5. Goriška nadškofija. 6. Tržaško-koprska škofija. 7. Lavantinska škofija. Vsak družbenik naj prejme svoje knjige v tisti dekaniji ali župniji, v kateri se je vpisal. Na poznejše izpremembe stanovališča se pri tolikem številu družbenikov ni moglo ozirati. Cenjene gospode poverjenike nujno prosimo, naj po prejemu »aviza« pošljejo takoj po knjige na železniško postajo, da ne bo sitnih reklamacij, ki povzročajo družbi samo zamudo in nepotrebnih stimškov. Vsem čč. gg. poverjenikom, ki prejmejo po železnici po več zabojev, uljudno naznainjamo, da se nahaja zapisnik udov vedno v zaboju z najnižjo številko. Vsakemu zavoju so tudi priložene vpi-sovalne pole in potrdilni listki za prihodnje leto. Stroške, katere so imeli čč. gg. poverjeniki za odposlatev denarja in prejem knjig, morajo jim posamezni udje povrniti. One čč. gg. poverjenike, ki dobivajo svoje knjige neposredno v družbini tiskarni, prosimo, naj čim prejet pošljejo po nje, da nam zavoji ne zastavljajo prepotrebnega prostora. Družba sv. Mohorja v Celovcu. Bemeiìstradfe ¥ Barici. V nedeljo, dne 7. t. m., dopoldne so Slovenci v solnčni Gorici priredili v »Trgovskem domu« veličasten shod za slovenske mestne šole v Gorici. Shoda se je udeležilo okrog 1200 mož. Isti dan so nemški železničarji na javnem prostoru v Gorici imeli svojo pevsko prireditev, pri kateri so razvili novo društveno zastavo. Kljub temu, da je prosluli goriški postaj enačelnik Wieser privlekel v slovensko - laško Gorico nemške delavce iz drugih dežel, da bi mogel začeti v Gorici hujskati, se Slovenci ne bi bili za to slavnost mnogo zmenili, če bi se bilo skrbelo, da bi nemški gostje ne bili korakali po mestu korporativno (skupaj) in s heil-klici izzivali Slovencev. Slovenci, ki so prišli ravno iz »Trgovskega doma«, si takega izzivanja niso dali dopasti. Pomislimo, kaj bi naredili Nemci, če bi prišli tako demonstrirat Slovenci v kako nemško mesto, na primer v Line ali celo v kako dvojezično mesto, na primer v Celovec na Novi trgi Nemcev, ki jih je došlo le kakih 160, je pred slovenskimi demonstranti postalo strah in so začeli bežati. Najbolj je tekel z zastavo renegat Dernovšek. Policija, ki je prišla tudi iz Trsta na pomoč, je Nemce rešila iz neprijetnega položaja, iz kinematografa, kamor so zbežali. Kakor se nam poroča, je Slovence najbolj razdražilo, da so prišli v Gorico izzivat Nemci iz »koroškega vilajeta«, ki Slovencem niti v lastni hiši ne privoščijo naj nedolžne jših zabav. Zato so jim klicali: Poberite se nazaj v vilajet! Prav dobro je poudarjal na shod ul v »Trgovskem domu« gospod urednik Krem-žar, ko se je dotaknil Nemcev s Koroškega, ki so prišli v Gorico na nemško slavnost: Kaj bi bilo,, ako bi goriški Slovenci bili tako drzni, da bi nameravali prirediti v Celovcu na javnem trgu razvitje svoje zastave. Neusmiljeno zatirajo koroški Nemci koroške Slovence, in knjižica, spisana v nemškem jeziku, ki nosi naslov »Aus dem Wilajet Karnten«, nam jasno priča, kako grdo postopajo koroški Nemci proti Slovencem. Slovenci smo patrijotičen narod in kot tak zaslužimo boljše življenje. A pri nas v naši ljubi Avstriji je že tako, da se naj slabše godi onim narodom, ki so čuvaji države. Med »nemškimi« gosti pà so bili tudi zapeljani Slovenci, ki niso vedeli; v kakšen namen da se v resnici vrši nemško slavij e v Gorici, da je naperjeno proti Slovencem in aranžirano od 'proslulega postajenačel-nika Wieserja. Saj so bili med gosti tudi Korošci iz Borovelj, ki so z demonstranti slovensko govorili ter izjavljali: če bi bili vedeli, da je to društvo nacionalno, bi ne bili prišli. Oni, pravijo, niso ne Slovenci, pa tudi Nemci ne. Oni so prišli kot delavci. Drugi so dejali, da so jih goriški Nemci nafarbali, češ, da je Gorica »stramm deutsch«. Sedaj pa vidijo, da ni res. V Gorico jih več ne bo. In res so se večinoma kmalu popoldne odpeljali. Do nadaljnjih večjih srečanj med Nemci in Slovenci ni bilo. Toliko pa je gotovo, da so Nemci iz Gorice nesli vtis, da s o v Gorici g o spodarji Slovenci. Aretiranih je bilo kakih dvanajst oseb, pa so bile zopet izpuščene. Demonstracija pa ni bila divja, kakor jih uprizarjajo n. pr. nemški nacionalci, ker se nobenemu Nemcu ni kaj žalega zgodilo; niti en kamen ni padel, čeravno jih je bilo ravno tam na kupe. Med Slovenci je pač druga kultura kakor med svobodomiselnimi Nemci, ki so v Celovcu slovenske dame opljuvali in šipe pobijali. Pozor! K A ceneje kakor v vsaki O V 3 V £&JI Oli tovarni ali zalogi kupite pri meni izvrstno kolo ali šivalni stroj. Popravila in pnevmatike po nizki ceni. Matija Planko, Celovec, Šolska ulica št. 5-6-7. Dnevne novice in dopisi. Osebna vest. Č. g. Anton B e n e t e k , župnik na Djekšah, se je moral podvreči dvojni operaciji, ki jih je srečno izvršil g. dr. pl. Arlt v sanatoriju »Marija Pomagaj« v Celovcu. Na c. kr. državni gimnaziji v Celovcu bo vpisovanje v prvi razred vstopivših dijakov dne 15. septembra od 9. do 12. ure in od 3. do 5. ure ter 16. septembra ob 9. uri sprejemni izpit. Vpisovanje drugih učencev bo 16. in 17. septembra. Odkritje spomenika. V Šmohorju so se 6. in 7. septembra vršile lepe slavnosti in odkritje spomenika v proslavo avstrijskega orožja v letu 1813. Navzoč je bil tudi nadvojvoda Peter Ferdinand ter g. deželni predsednik dr. baron pl. Fries-Skene. Ostre streljanje pri manevrih. Pri letošnjih vojaških vajah v Zilski dolini so streljali s topovi tudi ostro, in sicer na močne utrdbe na planini Polinik. Streljali so tudi s težkimi 24 centimeterskimi topovi. Topničarji so se dobro izkazali in so trdnjavo razbili, nakar jo je zavzelo 30. avgusta z lahkoto moštvo pešcev. Nezgoda na Vrtači. Turistinja, o kateri se je poročalo, da se je ponesrečila na Vrtači, je gdčna. Vykouhal iz Celovca. Zdrknil ji je nahrbtnik in ko ga je šla iskat, je v skalovju zašla, da ni mogla ne naprej ne nazaj. V tem mučnem položaju jo je stresal mraz, pral dež in plašila noč, dokler je ni rešila vojaška rešilna ekspedicija. Bati se je bilo', da dobi kako vročinsko bolezen, ker jo je tresla mrzlica, pa revica se je kmalu v koči toliko okrepčala, da je šla peš v dolino, dokler ni pridrdral nasproti avtomobil, ki jo je popeljal v Celovec. »Siidmarka« je imela svoj letni občni zbor v Inomostu. Prihodnje leto pride strašit v Celovec. Njeno premoženje je znašalo koncem lanskega leta 1,837.417 K. Drobne vesti. (Najboljša plavalka.) Gdč. Krista pl. Szabo z Dunaja je najboljša brzoplavalka v naši državi. Pred nedavnim je pokazala svojo plavalno spretnost tudi na Vrbskem jezeru. Plavala je od Vrbe do Poreč — nad 9 kilometrov — in potrebovala za to samo tri ure in štirideset minut. V čolnu so jo spremljali njena mati, dr. pl. Frànkel in dr. Heršman, ki je gledal na uro. — (Vrtoglave poi z k u š n j e z letalnim stroje m.) Francozi so izumili najboljše letalne stroje. Kar počenjajo francoski letalci, je že kar neverjetno. Višek vrtoglavosti je pa dosegel francoski letalec Pegoud, ki se z Blériotovim letalnim strojem po zraku prekupicava, kakor poreden fant, ko po zemlji preobrača kozolce. Zraven pa še trdi, da ga nič ni strah, ko postavlja svoj aparat »na glavo«, hrbet itd. — (Trinajstkratni morilec.) V Mtihl-hausnu na Nemškem je umoril 35 let stari učitelj Wagner svojo ženo in svoje štiri otroke, zažgal pet poslopij, ustrelil sedem meščanov in enajst let staro deklico, ranil pa q iajst drugih oseb. Šele potem so ga mogli ukrotiti. Pri sebi je imel pismo, ki ga je pred šestimi leti spisal in v katerem napoveduje svoja krvava dejanja. Zdravniki pravijo, da je storil vse zločine pri pameti, kar pa ni verjetno. Sam pravi, da je zmožen za hudiča izvršiti vsako, še tako veliko hudobijo. Pri aretaciji je bil hudo, pa ne smrtno nevarno ranjen. — Angleži si hočejo nabaviti veliko zračno brodovje, da ne bodo samo na vodi, ampak tudi v zraku najmočnejši. -— Iz Berolina bodo v kratkem razposlali po Slovenskem 5000 izvodov protestantskega svetega pisma v slovenskem prevodu. Stavek so stavili v Kleinmayerjevi tiskarni v Ljubljani, a iz previdnosti je niso marali tam tudi tiskati. — Srbski patriarh Bogdanovič iz Karlovca se je mudil od 13. avgusta v gaštanjskem kopališču. Naenkrat je izginil. Njegov klobuk so našli ob obali naraslega gorskega potoka Aache. Sodijo, da je zdrknil s polžke brvi. Ljudje pripovedujejo, da je bil ves čas v Gaštanju zelo potrt, in sodijo, da se mu je omračil um. Celovško gledališče se otvori 27. septembra. Koroško za »Slovensko Siražo«: Po g. Franu Beichmanu v Lipi, nabrano ob priliki godovanja č. g. Koka Tojnko, provizor-ja v Lipi, 11 K 44 vin.; po č. g. Josipu Dobrovc. župniku v Črni pri Prevaljah, iz nabiralnika v Velikovcu 18 K. Samomor. V gostilni »Pri zlatem studencu« se je v soboto, dne 6. t. m., obesil neki tujec. Po veri je bil Žid. Prusi so te dni »ogledovali« našo lepo avstrijsko-slovensko zemljo. Na Koroškem so si ogledali falirani »Karawankenhof«, Celovec, Železno Kaplo in Jezerski vrh. Preko Beljaka so se odpeljali na Solnograško. Slovenska trgovska šola v Trstu (s pravico javnosti). IV. šolsko leto. Šola obstoji iz pripravljalnega in dveh trgovskih letnikov. V prvi letnik se sprejemajo najmanj 14 let stari absolvent j e meščanskih ali nižjih srednjih šol ali pripravljalnih letnikov na trgovskih šolah. Kdor nima te šolske predizobrazbe, dela lahko vsprejemni izpit iz slovenščine, računstva in geometrije, zemljepisja, prirodopisja in fizike. — V drugi letnik se lahko sprejemajo absolvent-je prvega letnika na kaki drugi trgovski šoli. — V pripravljalni letnik vstopijo lahko najmanj 13 let stari učenci, ki so dovršili vsaj prvi razred meščanske ali srednje šole. Ako se oglasi vsaj 20 deklic, se otvori tudi prvi letnik dekliške trgovske šole za tiste učenke, ki so dovršile meščansko šolo ali kako tej podobno; če se to število ne doseže, se uvrščajo deklice v deške razrede'. — Vpisovanje bo dne 16. in 17. septembra 1913 v novih, modernih prostorih ulica Stadion 21/1 od 9. do 12. in 3. do 6. ure. Vpisnina znaša (za nove učence) 5 K. prispevek za učila 4 K (plačajo vsi učenci). Šolnina znaša 200 K (mesečno 20 K, desetkrat) za trgovske letnike, 80 K za pripravljalni. Revni učenci se lahko deloma ali povsem opposte plačevanja šolnine, deklice se sploh ne oproste. — Nadaljnje informacije daje šolsko ravnateljstvo. Zopet kak Redi? Kakor se je izvedelo, se je dne 25. avgusta ustrelil v Pragi neki poročnik. Zdi se, da je ta samomor podoben komandiranemu samomoru polkovnika generalnega štaba Redla. Dopoldne imenovanega dne so videli ljudje hiteti mladega častnika od 8. domobranskega polka v naj večji naglici po Spornerjevi ulici in iz-gijniti v neki hiši, v kateri stanujejo skoro sami oficirji. Sledila sta mu pa en štabni častnik in en stotnik istega polka, ki sta obstala pred hišnimi durmi. Ko se je kmalu na to iz hiše slišal pok, sta šla oba častnika v poročnikovo sobo, kjer je isti ležal na tleh hudo ranjen. Z mize sta vzela zapečateno pismo in odšla. Poročnik je tako hudo ranjen, da ni upati, da bi okreval. Borovlje. (Inštalacija.) Nad vse si-jajno se je izvršila tukaj v sredo 3. t. m. inštalacija gospoda župnika Franca Vuka. Ogromna množica vernega ljudstva in izredno veliko število duhovnih sobratov je počastilo gospoda župnika, ki si je znal v kratkem času svojega bivanja tukaj kot provizor pridobiti srca vseh poštenih ljudi. Na mnoga leta! Žitaravas. (Otrok ponesrečil.) V ponedeljek dne 25. avgusta je padla v škaf vrele svinske piče tri in pol leta stara deklica Marija Tacol, vnukinja tukajšnjega gostilničarja in župana Jožefa P 1 a š a, ter se poškodovala tako, da je štiri dni potem vsled opeklin umrla. Pomilovaje ubogega otroka bi si drznili pripomniti, da naj bi se gospod župan manj brigal za »žlebe« krog tukajšnjega slovenskega »Društvenega doma« in bolj za varnostne odredbe v svoji hiši. Preteklo zimo je padel sam na ledu pred svojo hišo in se močno poškodoval, pred nekaj tedni so komaj udušili ogenj v njegovi sobi in sedaj ta žrtev! Pometajmo le pred svojim pragom najprej, potem šele poglejmo drugam, gospod župan! Ši. Janž v Rožu, (V odgovor Ri a članek »D e r „Mir” wir d n e r v ò s« v št. 35. „A 11 g. B a u e r n z e i t u n g”.) Kdo da je postal nervozen, pač ni težko razsoditi, ako se bere gori omenjeni dopis, v katerem kar mrgoli izrazov kakor: windi-sche Krakeeler, Schmierfinke itd. Takšne izraze more rabiti le duševen revež v svoji onemogli jezi, kakršen je dopisun lutrovske »Bauernzeitunge«. Značilno je, da dolži duhoviti dopisun kar celo vrsto Slovencev kot dopisnike zadnjega »Mirovega« članka, kakor da bi eden posamezen ne bil zmožen spisati tak nedolžen dopis. Menda misli, da vlada tudi med našimi vrstami takšna duševna revščina kot pa med njegovimi pristaši. Da je naše Slovensko izobraževalno društvo našim nemčurjem trn v peti, smo že davno vedeli; a ker hoče dopisun »Bauernzeitunge« nekoga izmed nas spominjati njegovih sinovskih dolžnosti — kakor da bi vsled dela za izobraževalno društvo iste zanemarjal — mu svetujemo, da takšne opomine uporabi raje za svoje pristaše. Iz pri-zanesijivosti ne objavljamo slučajev, razen če jih dopisnik »Bauernzeitunge«: želi. Iz dobrohotnosti pa vendar svetujemo gospodu dopisunu, da naj ne hodi na solnce. ko ima sam maslo na glavi. Dopisunovo tajitev, da otrok šolarjev ni bilo na plesišču, pa lahko ovržemo s pričami. črna. Neki fant mi je dostavil dopisnico s sledečim naslovom: An Herrn Rudolf Stane Schwarzenbach Kibitz halt das grosse Maul? 123456789101112345 m lange Zunge Heil Windischer Holadria. — Lepa cvetka iz vrta črnskega nemčurstva. — R. Stane. Škofiče. (Volitev.) Dne 7. t. m. je bil zopet na novo za župana izvoljen naš vrli narodnjak Čežar Anton p. d. Janaž, za svetovalce Žlajhar Miha, trgovec, Toff Jožef p. d. Brun, Jakobič France p. d. Ajtoni, vsi odločni našinci. Rikarja vas. (Narobe svet.) Bilo je dne 1. t. m., ko pridem na našo železniško postajo, da bi se odpeljal. Kakšna slika se mi nudi pred blagajno! Stoji tam slovenska kmetica iz okolice. Ko je bilo še temno, je že vstala, popravila in pripravila je doma vse potrebno, potem pa zabasala na roko torbo in hitela na vso moč na postajo, kolikor so ji pripuščale izmučene noge, ki se morajo truditi vsak dan po grudi. Tu na postaji stopi hitro k blagajni (prišel je namreč že signal, a ona še ni imela voznega listka) ter prosi za list na Beljak. A uradnik je trd Nemec in ne ve niti, kaj in kje je Beljak. Nato vprašuje vsa zmedena in žalostna: »Ali še dor ne gre ta vlak?« Pa uradnik seveda tudi tega ne razume. To je bil trenutek za bogove! Ede|n drugega gledata in nobeden ne razume. Ko pristopim jaz, me žena tako milo prosi, da bi ji pomagal. Srečna je bila. ko je imela listek in ko je izvedela potrebno, jaz pa sem se moral smejati. Da, smejati, pa seveda ne ubogi priprosti mamici, ampak smejati sem se moral temu, ker smo Slovenci tako ponižni in zmerni, da pustimo, da se nastavljajo v čisto slovenskih krajih, na postajah, ki sta v področju slovenskih občin z zavednim ob- činskim zastopom (kakor sta pač ona v Št. Vidu v Podjuni in v Škocijanu) nemški železniški uradniki. Oba uradnika na postaji Rikarja vas sta namreč trda Nemca. Občinam Št. Vid in Škocijan pa kličemo tu: Zganite se in poskrbite tudi. da bode dobila postaja v popolno slovenskem kraju tudi slovenski napis! Kdor nič ne zahteva, tudi nič ne dobi, to velja, kakor uči izkušnja, vsaj za nas uboge koroške Slovence. Medgorje. (Ogenj.) V petek, dne 5. t. m., ob pol 10. uri dopoldne je zvon naznanjal — ogenj! Na vasi kake dve minuti od cerkve se je kadilo in je že gorela streha p. d. Šnolarjeve kajže. Seveda je ogenj celo' streho vpepelil; saj kaj drugega tako ni bilo tam. Nihče ne ve, kako da se je ogenj začel; saj nihče tam ne stanuje, ker lastniki so zdaj v Celovcu. Kdo je to kaj žico zažgal, ve sam ljubi Bog! Podgrad. (Nesreča.) Dne 5. t. m. zjutraj je Štefan Maček p. d .Iličev sin v Goričah menil peljati iz gozda skorje v Celovec. Voz je padel po nesreči na njega, zakril ga do prsi in mu poškodoval noge tako. da je moral p. d. Brodnik peljati, pa ne skorje, ampak njega v Celovec v bolnišnico. Štefan je oženjen, oče šesterih drobnih otrok, star šele 40 let. Bog daj, da bi kmalu okreval. Črna. (Ljube »š t i m c e«.) V št. 204. z dne 5. t. m. ste me blagovolile celo v uvodniku počastiti. Trdite, da sem kot Slovenec v Velikovcu deloval za svoj narod. S tem ste dokumentirale, da izpolnjujem temeljito člagi 19. državnih temeljnih zakonov, koje je podpisal presvitli vladar Frančišek Jožef I. To je eno. Drugo pa. kar vam ni prav radi dvojezičnega poučevanja krščanskega nauka v šoli in demonstracij v cerkvi, si pa odločno prepovem, da bi mi dajali v tem oziru nauke taki, ki še ne vedo, ali se sveta maša daruje dopoldne ali popoldne. — Jožef Dobrovc, župnik. Velikovec. (Grozna novica.) Naše mesto je obdano od strašne slovensko-kle-rikalne povodnji, v kateri se nahaja grozovita pošast. Ni čuda tedaj, da je nemški mi-hel čisto zbegan, da udriha v groznem strahu na vse strani ter skuša uničiti klerikalnega zmaja. Pa ko mu hoče odsekati eno glavo, mu jih zraste takoj sedem drugih. Zato tako strahovito zdihovanje in tarnanje in blebetanje po »štimcah« in »bauern-cajtungi« v zadnjem času. Škoda, da je še tako dolgo do predpusta, za sedanje resne čase takšna kolobocija ni prav na mestu. Morda se pa vendar usmili — na Koroškem — vsemogočni Volksrat našega mihelna, in da pobesiti ali pa pometati v Dravo vse Bogu, narodu in cesarju zveste Slovence veli-kovškega pašalika, sicer bo — joj, joj! Glinje. (Občinske volitve.) Kakor se je že zadnjič kratko poročalo, smo imeli pri nas 1. septembra občinske volitve, pri katerih smo častno zmagali. Boj je bil silno hud. kakor ga še ni bilo prej takega. Nasprotniki so napeli vse sile, da bi dobili občino pod komando »Volksrata«, pa se jim ni posrečilo. Obetali in storili so vse mogoče. Pred vsemi župan Ogris iz Borovelj in njegov pribo čnik Franc Sodij a, sin poštenega in zavednega narodnjaka, kateri je stal vedno med prvimi v maših vrstah. Sin pa je v službi »Stidmarke« in »Volksrata«. Prišli so torej vsi poglavarji boroveljske okolice volit osebno, da bi lažje vplivali na delavce puškarje, ki imajo od njih delo in jih imeli pod strogo kontrolo. Tako je moral marsikateri drugače storiti, kakor mu je srce in vest velela. Za nemškutarje se je tudi posebno trudil resenški Paukar. Sreče pa ni imel, je preveč priljubljen. Le tam so ga ubogali, kjer jim je travnik dal pokositi zastonj in jim obetal srež. Ker je tudi tistim volilcem, ki bodo ž njim, obetal agrarične ponije, ga zdaj po volitvi babe povprašujejo: »Pavkar! Kje pa imate konjije?« česar se-•veda ne sliši rad. Ali vse to je bilo zaman. Zmaga je bila na naši strani in če bi ne bili imeli nasprotniki toliko zunanjih pooblastil, bi tudi še teh treh možakarjev ne bili spravili v tretjem razredu v odbor. Izid volitve je sledeč: Tretji razred naši 78, nasprotniki 80 oziroma tudi 78 glasov. Izvoljeni naš 1, nasprotni 3 odborniki. Drugi razred naši 18, nasprotniki 15 glasov. V prvem razredu so jo pa nasprotniki že pred volitvijo popihali, ko so videli, da nič ne opravijo, in je bilo oddanih 13 glasov za na- še kandidate. — Kakor čujemo, je vložen od nasprotnikov proti volitvi protest. Rešitev tega pa čisto mirno pričakujemo, ker vemo, da bi pri zopetni volitvi nasprotniki popolnoma pogoreli, če ne bodo pogoreli že z njih protestom. Velikovec. (Tudi kultura.) V četrtek zvečer, dne 28. avgusta t. L, je sedela družba Slovencev (pevcev) na vrtu Narodnega doma.' Pokazati smo hoteli hvaležnost in doprinesti čestitke ob priliki godu č. g. pevovodju in kanoniku Želu. Da smo se obnašali pošteno, kakor se spodobi poštenim slovenskim fantom, je dokaz, da je bil cel čas v naši družbi poleg že omenjenega č. g. kanonika Žela tudi še č. g. dekan Simon Čemer. Zapeli smo mnogo slovenskih pesmi. Toda kakor našim germanskim Veli-kovčanom vse smrdi, kar je slovenskega (samo kronce ne), tako jih bode v oči tudi slovensko petje. Naenkrat so nas začeli oblivati z vodo. Odkod se je to zgodilo, nam ni znano, faktum pa je, da se je to moralo zgoditi bodisi iz tamošnje ulice ali pa iz okna hiše gospe Buch. Res žalostne razmere! Poštenim Slovencem se takorekoč za-branjuje poštena zabava v lastnih prostorih! Kaj bi rekli oni hajlovci, ako bi jih Slovenci napadali v raznih prostorih, kakor pri Glančniku, Čebulu, Plešivčniku itd. Kakor pri Glančniku je večkrat nad dvanajsto uro tako vpitje, tak polom, da ljudje v sosednjih hišah sploh spati ne morejo. Gospod Pinterič, glejte rajši bolj na red in mir v Velikovcu, kakor pa da napovedujete boj poštenim Slovencem! Podravljs. V nedeljo, t. j. 21. t. m., bo za nas Podravljane poseben praznik. Obiskali nas bodo namreč brnški fantje in dekleta, ki bodo igrali veliko in krasno narodno igro iz resničnega življenja »Deseti brat«. Že »Miklova Zala« nam je tako ugajala, da bi jo bili radi videli še enkrat, a »Desetega brata« je izdala Družba sv. Mohorja in je tako lep, da bi bilo škoda, če bi ga kdo ne videl. Obenem pa se vrši tudi letni občni zbor podružnice »Slovenske Straže« za Marijo na Žili in okolico in bodo v odmorih igre govorili tozadevne govore gospod župnik in pisatelj Meško »Naše rane«, g. medi-cinec Erat pa govor za mladeniče in dekleta. Igro »Desetega brata« vodi g. Bratina od slovenskega deželnega gledališča v Ljubljani. Začetek je ob pol štirih popoldne pri g. J. Vosperniku. Pridite torej v obilnem številu! Na veselo svidenje! Št. Jurij v Vinogradih. (Nagla smrt) je pobrala pridno in skrbno kmečko gospodinjo Katarino Vedenik, p. d. Petrinjo v Grumčičah, šele v 31. letu njene starosti. Prišla je v torek, 2. t. m., na travnik, da bi pomagala družini pri delu, pa komaj je prišla, se je zgrudila na tla in bila mrtva v par minutah. Kako so jo ljudje spoštovali, je pričala velikanska množica, ki jo je spremljala k večnemu počitku. Pokopal jo je domači gospod z asistenco tinjskega gospoda kaplana Božiča. Ker je bila žena načelnika požarne brambe, se je udeležila pogreba tudi požarna bramba. Kdo bo potolažil moža in skrbel z materinsko ljubeznijo za šest nedoraslih otrok? Dobrotljivi Bog naj čuva nad njimi kakor tudi naj sprejme neumrjočo dušo blage rajne matere v svoje večno plačilo! Iz važenfeerske okolice. V zadnji dopis, ki prav pravično biča in obsoja te večne lumparije in nemškonacionalne prireditve, ki se napravljajo letos po naši občini, se je dopisniku urinila mala pomota, ki se naj popravi resnici na čast. Pri nemškonacio-nalni lumpariji na Blatu dne 24. avgusta ni bil navzoč župan Metnitz iz Celovca, ampak Metnitz iz Pliberka. ^ Žitaravas. Tukajšnje K. s. izobraževalno društvo »Trta« priredi v nedeljo dne 14. ki-movca t. 1. v Društvenem Domu v Žitaravasi Konstantinovo in Einspielerjevo jubilejno zborovanje s primernimi govori in uprizoritvijo lepe in pomenljive igre »V tem znamenju boš zmagal«. Začetek ob 3. uri popoldne. K prav obilni udeležbi vabijo prireditelji. ' Kazaže, (S 1 a v 1 j e c e s a r j évt ega rojstnega dne), katero je c. kr. veteransko društvo za okraj Dobrlaves letos prvikrat praznovalo pri nas, se je izvršilo društvu v vso čast. Slavnost se je vršila obenem s slavnostjo obletnice cerkvenega blagoslov-Ijenja ob najlepšem vremenu in ob izredno mnogoštevilni udeležbi ljudstva ma nedeljo dne 24. avgusta. — Ob sviranju društvene godbe je moštvo društva, ki se je slavnosti udeležilo, z društveno zastavo na čelu ob pol devetih dopoldne ukorakalo v vas, na kar se je polnoštevilno udeležilo v najlepšem redu z drugimi verniki obhoda s svetim Rešnjim Telesom, slavnostne pridige in slovesne sv. maše. S tem so člani društva pokazali, da hočejo biti verni kakor je veren njih najvišji poveljnik, naš skupni presvetli vladar. Kdor je zvest Bogu, bo tudi zvest cesarju. V pridigi, katero je imel domači g. župnik, smo pregledali na naglo slavne liste avstrijske zgodovine od Rudolfa Habsburškega do današnjih dni in smo našli, kako je habsburška vladarska rodovina vselej goreče častila sv. Evharistijo in kako so njenemu zgledu sledili tudi drugi slavni možje te države in kako mu zlasti v novejšem času sledi vse verno avstrijsko ljudstvo. Po sv. maši je pevski zbor zapel še cesarsko pesem in so se tudi opravile molitve za vse mrtve člane veteranskega društva kakor tudi za vse rajne avstrijske vojake, nakar se je cerkvena slavnost zaključila. Bog ohrani, Bog obvari nam cesarja, Avstrijo! —- Popoldne je imelo društvo v gostilniških prostorih pri Najbirtu letni občni zbor, na katerem je poročal društveni načelnik g. L. Winkowitsch, kateremu gre največja zasluga, da se je slavnost obhajala res v patriotičnem duhu. Povdarka potrebno je zlasti še to, da zabavni del prireditve ni trajal do pozne noči ali celo do ranega jutra, ampak da se je končal že ob šesti uri zvečer, dejstvo, ki je na podobnih slavnostih zelo redko, ki pa je le v čast c. kr. veteranskemu društvu in bo njegov ugled ne zmanjšalo, ampak le povzdignilo. Velikovec. (Še nimajo dosti Marn a ž.) Lutrovske »štimce« ,z dne 5. septembra t. 1. so se po dolgem času zopet spominjale bivšega kanonika, č. g. J. Dobrovca. Toda kakor vedno, tudi topot lažejo, kakor je to nemško-protestantovska navada. Kar v prvem stavku očitajo Dobrovcu, da je zanesel »nemir, prepir in sovraštvo« na Spodnje Koroško. Ravnoisto so trdili tudi judovski farizeji o Kristusu. V Dobrovcu »niso videli duhovnika, temveč le »politika«. Dopisnik »štimc« je glede prve trditve sebe in pristaše jasno označil. Saj ljudje, ki leto in dan ne vidijo cerkve od znotraj, itak ne morejo »videti duhovnika«. Če bi pa duhovnik (četudi rodom Slovenec) govoril, kakor kateheti, ki jih podpirajo občine, na »šulferajnskih« in »stidmarkinih« shodih, bi pa ne bil noben »politik«. Kot politik je Dobrovc »Velikovcu največjo škodo napravil«. Da je pobijal znano nemško politiko, s katero so velikovški meščani skrajno nezadovoljni, je storil le obče dobro delo. Dopisnika lutrovskih »štimc« jezi, da so poleg slovenskih časopisov kanonika Dobrovca povodom njegovega odhoda hvalili tudi seveda samo »klerikalno-nemški« časopisi; tega pa ne omeni, da so celo nemškonacionalni Velikovčani obžalovali njegov odhod! Naj govori njihov največji gromovnik zagrizeno nemškonacionalni strokovni učitelj na meščanski šoli, gosp. Andr. Hornbogner, ki je v gostilni pri Šternbirtu rekel: »Škoda za Dobrovca, bil je nasprotnik, toda dostojen in odkrit!« »Mein Liebchen, was willst du noch mehr?« Dalje pišejo »štimce«, da je mestni občinski odbor soglasno sklenil dne 28. marca 1913 na knezoškofijski ordinarij at protest zoper kanonika Dobrovca, in sklepa iz tega, da tako sodi vse nemško velikovško meščanstvo. Prvič ni res, da je ta protest bil 1. 1913., temveč tako' neumnost so znani naši mestni občinski očetje storili že 1. 1912. Zraven pa moramo omeniti, da so bili pri tem »soglasnem občinskem sklepu« tudi taki, ki so imeli kot obrtniki tudi že v tukajšnjem »Narodnem Domu« zaslužek. Drugič pa zopet ni res, da »tako sodi o Dobrovcu »velikovško mesto«. Za neumnosti, ki jih v takih slučajih dela občinski zastop, vendar ne morejo biti odgovorni vsi meščani. Saj je že svetovnoznano, kako se voli velikovški občinski zastop. Besede: »Da, če bi mestne hranilnice ne bilo, bi pa čisto drugače izpadle občinske volitve«, vendar dovolj povejo. (Dokazi so na razpolago.) Satanska je trditev, da bi bil Dobrovc v časopisju deloval na bojkot nemških trgovcev. Kje imaš, ti umazana nemškutarska ali nemška duša dokaze? Pač pa je narobe res, da je Dobrovc poštene in dobre nemške trgovce na njihovo prošnjo v »Miru« in tudi »Slovencu« celo anonsiral in jih tudi iz lastnega nagiba priporočal. Tudi je imel praktično načelo (in ga tudi izvrševal),, pustiti zaslužiti domačim obrtnikom in trgovcem. Priče so na razpolago. Nem-ško-nacionalni občinski odbor pa pri novih stavbah (Goldbrunnhof) pripusti tuje podjetnike! Kdaj je g. Dobrovc pisal »sramotilne članke« zoper nemške hranilnice in »nemški Lagerhaus«? Pač pa je narobe resnica. Ali ni ravno zgoraj omenjeni Hornbogner pred dvema letoma pri občnem zboru velikovške šulferajnske podružnice pri Štčrnbirtu naravnost rekel: »Podpiranje »Narodnega Doma« od strani Nemcev se obsoja.« Tako smo brali v nasprotnih časnikih. Kar »štimce« očitajo Dobrovcu, da je »svojevoljno« poučeval krščanski nauk dvojezično, zopet ni res. Imel je nalog od svoje duhovske oblasti, tako ravnati. Tudi ni res, da bi bil otrokom »vsiljeval« slovenske (windische Religionsbucher) veroučne knjige. Temveč resnica je, da so take knjige otroci sami zahtevali. Sicer pa naj nemškonacionalni »šmirfink« vé, da katehet ni noben germanizator, temveč v e r o -učitelj. In to je bil kanonik Dobrovc. Za to trditev lahko postrežemo z dokazi od kompetentne strani. Če otrok nima učne knjige (učitelj Wigele je za to poskrbel), potem se tudi ne more učiti in ne more znati. Morda bi pa nemško-nacionalni učitelj otroku, ki še ust ne odpre, ali naravnost izjavi: »n’če znam«, pri klasifikaciji zapisal »1«? Kar trdijo hinavske »štimce« dalje, da je kanonik Dobrovc vrgel »gorečo bak-kljo« med nemško in slovensko ljudstvo«, je zopet toliko laži kakor besed. Ravno g. Dobrovc je bil tisti, ki je pri zborovanjih poudarjal: »Naš boj ne velja dobrim in poštenim Nemcem, te hočemo spoštovati in v miru živeti z njimi; boj velja edinole stranki in njihovim pogubonosnim načelom.« Na razpolago so pristni (ne fabrici-rani) Nemci, ki so to slišali. Da bi bili velikovški Nemci »cerkvena opravila kanonika Dobrovca le protivoljno trpeli«, je nezaslišana ironija nasprotnega dopisnika. Pri ljudeh, ki leto in dan ne vidijo cerkve od znotraj in se niti takrat ne udeležijo sv. maše, kadar se opravlja za lastnim očetom dan po pogrebu, sploh ni pričakovati kaj boljšega. Zato pa tudi dopisnik odobruje žalostni samoumor bivšega vovbrskega učitelja. Ali tega pa ne pove, kako je potem njegov brat pri kanoniku Dobrovcu prosjačil za cerkveno zvonjenje! Dopisnik hoče dokazati, da se radi kanonika Dobrovca Velikovčani niso udeležili procesije na praznik sv. Rešnjega Telesa. Zopet hinavstvo! Brez malih izjem (in te so po veliki večini [99%] Slovenci) se procesij v Velikovcu meščani že od davnih časov niso udeleževali. Tako je bilo že pred dohodom kanonika Dobrovca. Učitelji na meščanski šoli pri tej priliki vprežejo vedno nemškega parade-kateheta za nadzorstvo za vseh šest razredov, da morejo sami potem prodajati svoja zijala. Kar »trdi mirno« nasprotni dopisnik o obisku v cerkvi pri božji službi kanonika Dobrovca, da je bila slabo obiskana, pa zopet moramo z žalostjo konštatirati, da je to v Velikovcu vedno tako bilo. Nedeljo, predno je nastopil kanonik Dobrovc, je pri-digoval pri prvi božji službi v Velikovcu nek nemški kapucin, in ta je rekel: »Pri prvi božji službi se v Velikovcu ne izplača iti na prižnico.« Da je druga božja služba boljše obiskana — to je bilo tudi prej —, ni zasluga nemškega kateheta, temveč je to pripisovati času, ki je najugodnejši, in na mnogoštevilnim šolarjem iz obeh šol, ki že skoraj sami cerkev napolnijo. Sicer pa Kristus ni farizejev izpreobrnil in nemški katehet Velikovčanov ne bo. (Izrecno pa moramo poudarjati, da še tudi v Velikovcu, zlasti med ženstvom, lepo število izpolnjuje-svoje krščanske dolžnosti.) Trditev, da »90% velikovških meščanov načeloma radi Dobrovca ne gre več v cerkev«, je le slabo izpričevalo za nemškega kateheta! Ali ni pisala pred leti lutrovska »Allg. Bauern-zeitung: »Gebet uns deutsche Priester, dann wird wieder Jung und Alt dem Gotteshause nahen?« Sedaj ga imate, ki gre z vami skozi drn in strn; toda duhovnik je pri vas le duhovnik, če je tudi Nemec, se pač reče: »Pfaff bleibt Pfaff.« Očka P., ali se spominjate na te besede? — V nadaljnem ni dopisniku po volji, da so kanoniku Dobrovcu priredila izobraževalna društva iz okolice slovesno odhodnico. Tam je videl nemški privandranec celo vrsto »farjev« iz okolice. Če bi bil sam navzoč, bi bil videl edino enega duhovnika izven Velikovca. Če se je pa pustil nafarbati, je to njegova stvar. Če je Dobrovc organiziral slovensko ljudstvo v okolici, je imel kot Slovenec gotovo več pravice do tega, kakor ; pa ra^pi narodni renegati,‘kojih Slovenci nikdar nismo sem klicali. Privandranci so v vaših, ne pa v naših vrstah! Kdaj je še kak slovenski duhovnik ali narodnjak šel v nemške kraje delat propagando za slovensko stvar? Nesramno je nadalje tudi očitanje političnemu uradniku pri c. kr. okrajnem glavarstvu v Velikovcu, češ da bi bil ta zaščitnik slovenske stvari na Spodnjem Koroškem.! Ali je med Nemci res že tako daleč prišlo, da ne sme politični uradnik niti več pravičen biti nasproti Slovencem? Iz celega članka lutrovskih »štimc« je razvidno, da prihajajo te vrstice zaros »Aus dem Wilajet Karaten«. Sfleckenpferd- liliinomlečnato milo rej ko slej neutrpno za racionalno oskrbo polti in lepote, 'riznanostna pisma. Po 80 h povsod. Glasnik Slov. kršč. socialne zveze. Prireditve. Bilčovs. V nedeljo dne 31. avgusta je katoliško izobraževalno društvo »Bilka« v BilčoVsu zopet imelo svoje zborovanje. Res, udeležba je bila jako velika. Najprej je pevski zbor lepo zapel narodno pesem: »Slovenec sem«. Nato je g. predsednik dal besedo č. g. katehetu Brumnu iz Trsta. Govornik je razlagal o gledaliških igrah in dokazal, da je prvi in glavni namen iger izobraževati in vzgoje-vati ljudstvo. Opisoval je, kako so lepe pasijonske igre in sploh one, ki imajo dogodke iz sv. pisma ali iz življenja svetnikov za tvarino. Torej naj se tudi v Bilčovsu s časom ustanovi dramatičen odbor. Drugi govornik domači g. župnik je poročal o katoliškem shodu. Spretno je poudarjal znamenitejše momente tega impozantnega shoda v Ljubljani. Ljudstvo je z zanimanjem poslušalo in ploskalo. Predsednik se je ob koncu zahvalil obema govornikoma. Poljana pri Prevaljah. Konstantinova in Einspielerjeva slavnost, ki ju je priredila »Slov. krščanskosoc. zveza« na Poljani dne 7. septembra, ste se nad vse sijajno obnesli. Akoravno je prejšnji dan deževalo, je bil dan slavnosti lep. Oltar je bil postavljen na prostem, poljanska in mežiška dekleta so ga zelo okusno okrasila z venci, kakor tudi druge slavnostne prostore. Oder za govornike je stal pod košato lipo. Ob 9. uri je prišla na stotine ljudi broječa procesija iz Prevalj, malo pozneje druga iz Možice. Slavnostni govor je imel č. g. Jožef Rozman, župnik iz Črneč, ki je v vznesenih besedah proslavil pomen Konštantinovega jubileja in zmago svetega križa. Po pridigi se je vršila procesija z Najsvetejšim. Po slovesni sveti maši, ki se je vršila po procesiji, je tnastopil bogoslovec Dobernik, ki je govoril o Konštantino-vem jubileju in katoliški zavesti. S tem je bila dopoldanska slovesnost končana. Ljudstvo se je odpočilo in okrepčalo v Hrastovi gostilni. Ob 2. uri se je začela popoldanska slavnost. Po končanem blagoslovu je nastopil g. med. Uršič, ki je v navdušenih besedah proslavil Einspielerjevo življenje in delovanje. Nato so nastopili na posebno v ta namen na prostem pripravljenem odru možiški igralci, ki so res mojstrsko predstavljali igro »Krivoprisežnik«. Vsi so svoje vloge reševali dovršeno, posebno pa Veronika, Krivoprisežnik in Zidarka, krčmarica na Lahovem. S tem se je končala slavnost ob petih popoldne. — Pribiti je treba, da so se udeleženci shoda ves čas vzorno obnašali in se mirno razšli. Toda fakinaže nikjer ne manjka. Zvečer ob desetih je nastal na Poljani pretep, katerega smrtna žrtev bi skoraj bil Marinov sin iz Št. Dani- jela. Pretepači pa niso bili udeleženci shoda, ampak privrženci »Štajerca« in socialnih demokratov, ki so lahko ponosni na sadove svojega rdečega evangelija. Žvabek. Veličastna manifestacija krščanske misli je bila prireditev Konštantinove slavnosti na Malo gospojnico na Sv. Mestu. Predno so prihajale procesije, je bila cerkev že polna vernega ljudstva. Pri slovesnem obhodu z Najsvetejšim je korakala nepregledna množica; posebno veliko je bilo moških. Vso slovesnost so silno povzdignili krasno, milo doneči glasovi cerkvenih pevcev bodisi v mešanem kakor v moškem zboru. Obhajil je bilo 260. Kar čudili smo se, ko smo videli po končanem štiriurnem cerkvenem opravilu, kako so posebno možje in mladeniči neutrudljivo poslušali lepe navduševalne besede g. Uršiča o »našem očetu Andreju Einspielerju«. Popoldne se je igrala pri Habnerju prav primerna igra »V tem znamenju boš zmagal«. Po končani igri si slišal iz ust vseh le en glas hvale. Bodi to prirediteljem izobraževalnega društva iz Vogrč vsaj nekoliko plačilo za njihov obilen trud. Nam pa ostane dan v najboljšem spominu. št. Tomaž. »Novi zvon na Krtinah« ali »srečna sprava« se imenuje igra, katero so naši igralci jako izvrstno izvršili v Št. Tomažu na Malo gospojnico. Igra je jako lepa, čeravno resne vsebine, vendar je vmes nekoliko veselih trenutkov, da se od srca zasmeješ. Udeležba je bila povoljna, samo govornik iz Celovca je izostal. Igra se bo v nedeljo 14. septembra ponavljala v Ličji vasi. Zato, kdor hoče kaj lepega videti in slišati, naj pride takrat v Ličjo vas. Šmihel nad Pliberkom. Lepa je bila zadnja nedelja za nas Šmi-helčane! Da se namreč društva medseboj boljše spoznajo in drugo od drugega kaj koristnega nauče, so prišli pliberski igralci in uprizorili pri nas lepo igro: »Turški križ«. Da so pliberški igralci rešili še posebno, ker so igrali kot gostje, svojo nalogo vseskozi izvrstno, nam ni treba omenjati. O tem so nam zadostno pričali zadovoljni obrazi obiskovalcev, od katerih se gotovo nobeden ni kesal, da si je ogledal to času primerno igro. Na dnevnem redu je bil najprej govor, ki ga je imel gosp. abit. Jernej Božič — o alkoholizmu. Govorniku smo hvaležni za lepi, stvarni govor, in upamo, da obrodi tudi trajen sad — s tem, da se kmalu ustanovi tudi pri nas društvo abstinentov, katero bi naj razširjalo to vele-potrebno in važno idejo med širše sloje, kar je zlasti nam koroškim Slovencem potrebno, ker je ravno pri pijači tisti kraj, kjer se najnavadnejše izgubi vera in narodnost. Odgovorimo našim nasprotnikom, ki nas hočejo ugonobiti ravno z nemoralnim alkoholizmom, da nam za pijačo in par hinavskih pohval kakega nemškutarja ni naprodaj naša narodnost. Po govoru in igri je sledila prosta zabava s šaljivo pošto, ki se pa zaradi pomanjkanja primernega prostora ni mogla tako živahno razviti, vršila se je namreč igra v naši stari šoli, kjer nam je krajni šolski svet prepustil za društvene prireditve prejšnji prvi razred. Pozdravljati je to dejstvo posebno, ker smo s tem dobili prostor izven gostilne. Želeti bi bilo le, da se prostor prireditvam primerno poveča, tako da bo naša stara šola še nadalje služila v takšne namene. Prihodnjo nedeljo igrajo isti pliberški igralci že drugo igro v Pliberku. Šmihelčani, dokažimo, da smo jim hvaležni za njih obisk v Šmihelu in udeležimo se prav številno njihove prireditve v Pliberku. Društvena naznanila. št. Tomaž. Društvo »Edinost« priredi v nedeljo, dne 14. septembra, popoldne ob 3. uri v Ličji vasi zborovanje (gospod govornik iz Celovca) in igro »Novi zvon na Krtinah ali srečna sprava«. Vmes petje in tamburanje. Bo tudi »berač« pel. Vstopnina kakor navadno. Pliberška podružnica »Slov. Straže« ima v nedeljo, dne 14. septembra, v »Narodnem domu« po blagoslovu svoj občni zbor. Potem igrajo članice izobraževalnega društva »Skrivnostno zaroko«. — Odbor. Dobrlavas. Dekliški odsek izobraž. društva priredi na kvaterno nedeljo mesečno zborovanje. Na sporedu je govor in pa dve igri. Vstopnina prosta. — Odbor. Vogrče. V nedeljo, dne 14. t. m., se vrši popoldne po blagoslovu v župnijskih prostorih shod ženskega odseka našega izobraževalnega društva. Pride govornik iz Celovca. Slovenske žene in dekleta, .ne ostanite doma! — Odbor. Prevalje. Slov. katol. delavsko društvo ima svoje mejpečno zborovanje dne 21. septembra po blagoslovu v društvenih prostorih pri Šteklju. Na sporedu je zanimiv govor, pobiranje članarine in slučajnosti. — Odbor. Dvadueven tečaj za uporabo sadja in zelenjadi priredi društvo »Gorotan« v Po-dravljah v Vospernikovi gostilni dne 17. in 18. septembra z naslednjim sporedom: V sredo, 17. septembra, od 10. do 12. ure dopoldne: Pomen konserviranja sadja in zelenjadi. Vzroki pokvarjenja sadje — Popoldne: Kipenje, kisanje zelenjadi, konser-viranje zelenjadi v kozarcih. Praktične vaje. v kuhinji. — V četrtek, 18. septembra, dopoldne: Sadni šoki, mezge, marmelade; popoldne: Zdrizi in sadni siri. Praktične vaje. — Predavanja so namenjena našim gospodinjam in dekletom ter brezplačna. Z ozirom na velikanski gospodarski pomeni uporabe sadja se pričakuje obilna udeležba. — Žglasila naj se pošljejo na naslov: Zdravko Kovač, učttelj, Strmec, p. Vrba, ali Jan. Vospernik, gostilničar, Podravlje. Cerkvene vesti. Duhovne vaje za duhovnike bodo v št. Andražu od 16. do 19. t. m. (začetek 15. t. m. zvečer) ter od 14. do 17. oktobra (začetek 13. oktobra zvečer). Prijave na: kolegij S. J. v Št. Andražu v Labudski dolini. Sestanek sodalitete v Celovcu se vrši v četrtek, 18. t. m., ob pol 2. uri v hotelu Tra-be singer. Železna Kapla. (Blagoslovljenje cerkve.) Slovesnost blagoslovljenja nanovo popravljene romarske cerkve Device Marije v Trnji pri Železni Kapli se je prav lepo obnesla. Sicer je v petek začelo deževati,'a v soboto se; je zjasnilo, tako da smo imeli oba dneva najlepše vreme. Njega milost preč. gosp. stolni scholaster dr. Josip Somer so v imenu prevzvišenega knezoškofa blagoslovili lepo in okusno popravljeno cerkev Matere božje in oba dneva tudi imeli ob veliki asistenci preč. gg. duhovnikov pontifikalno sv. mašo. Udeležba vernikov je bila zares velika. Take procesije, kakršna se je vila v nedeljo od farne cerkve k Devici Mariji, Železna Kapla še ni videla; na tisoče in tisoče je bilo ljudstva. Obhajancev je bilo oba dneva — nad tisoč. Vsem, ki so kaj pripomogli, da se je slovesnost lepo izvršila, kličemo iz hvaležnega srca: Bog povrni in njegova Mati, preblažena Devica Marija! Konstantinova slavnost v Gospa - Sveti se je v nedeljo, dne 7. t. m., kar naj lepše obnesla. Ljudstva je prišlo mnogo. V procesijah so prišli v starodavno slovensko svetišče iz Št. Tomaža, Timenice, Žrelca, Vetrinja, Breze- in Kaple ob Dravi. Častiti gospod Smodej je imel slavnostno pridigo, slovesno peto mašo gospod župnik Kassl iz Breze. Domač mešan zbor je med slovesno sveto mašo krasno popeval Pembauerjevo latinsko mašo. Gospodarske stvari. Mlekarstvo. (Piše Fr. Krištof, živinorejski inštruktor.) Voda. (Dalje.) Ako bi vode ne bilo v mleku, ne bi bila tekočina, temveč neka trda suha snov. Voda napravi torej tekočino, v kateri so vse druge snovi raztopljene, ter se tako uživajo. Tako zamorejo potem v vodi raztopljene snovi uživati tudi mladiči. Brez vode v mleku bi mladiči redilnih snovi ne mogli uživati, ker še želodec za to ni sposoben. Sama suha snov ne bi bila le težko prebavljiva, temveč tudi množina te snovi ne zadostuje za napolnitev želodca, kar je potrebno za prebavljanje. Vrhu tega bi bila taka suha snov težko prebavljiva, ali po domače rečeno, pretežka in lahko povzroči bolezen v želodcu. Vse tako dragocene redilne snovi bi se ne porabile in prebavile. To ne bi bilo gospodarsko. Iz predstoječega je razvidno, da napravi voda v mleku lahko prebavljivo tekočino, v kateri so vse snovi raztopljene ali razredčene ter lahko užitne. Vsled tega mleko pri mladiču tako hitro učinkuje. Mladič bujno raste in se čudovito hitro razvija, ker se lahko prebavljive in razredčene redilne snovi kmalu prebavijo1 in preidejo v krvni tok. Ravno isto prikazen opazujemo pii uporabi zdravil v obliki tekočine. Te so že razstopljene in istotako kmalu preidejo v krvni tok; zato hitro učinkujejo. Zdravila, ki naj počasi učinkujejo, se dajejo v obliki praška, katera se počasi prebavljajo in potem tudi polagoma učinkujejo. Voda tvori v mleku gotovo težo. Več ko je vode v mleku, tem večjo težo ima. Zato imamo posebne tehtnice, tako imenovani laktodensimeter, kateri se uporablja za določevanje vode in tolšče v mleku na mestnih trgih, kjer se prav pogosto voda priliva mleku in takšno prinaša na trg. Oškodovani so potem odjemalci. Mleko z večjo vsebino tolščobe je lažje kot navadno, in sicer vsled nižje specifične teže maščobe. Nasprotno pa ima vodeno mleko večjo težo kot mastno, ker je specifična teža vode višja od maščobe. Mastno mleko tehta pri 10° C T028 do 1032, vodeno mleko pa T033 do T036 specifične teže. Seveda ni ta poizkušnja zanesljiva in ji ne gre popolna vera. Služba. Pridno slovensko dekle dobi službo v slovenski družini v Celovcu. - Več pove iz prijaznosti uredništvo „Mira“. Majhno mlekarstvo na Spod. Koroškem, 10 min. od žel. postaje, lepa, ravna, solnčna lega, zemlja prve vrste, hiša popolno prenovljena, dobra voda, je z letino in inventarjem zaradi družinskih razmer na prodaj. Naslov pove upravništvo „Mira“ štev. 37. Za odgovor je priložiti znamko. ! 500 kron ! Vam plačam, če moj E kj _ E« »a 1 ^ uničevalec korenin " a»eSMJSA«8fl»M ne odstrani brez bolečin Vaših kurjih očes, bradavic, trde kože v 3 dneh. Cena lončku z jamčujočim pismom 1 K. Kemeny, Košiče (Kaschau), I., poštni predal (12/829) Ogrsko. Slovenska trgovska šola v Ljubljani (Kongresni trg štev. 2) s pravico javnosti. Sprejemno naznanilo. Dvorazredna trgovska šola za dečke. V pripravljalni razred se sprejemajo učenci, ki so stari najmanj 13 let in so dovršili vsaj štiri razrede ljudske šole. V I. trgovski letnik se pa sprejemajo učenci, ki so stari vsaj 14 let in ki napravijo posebno sprejemno skušnjo. Brez sprejemne skušnje se sprejmejo v I. letnik le učenci, ki so vsaj z zadostnim uspehom dovršili 4. razred kake srednje ali meščanske šole. Odhodno izpričevalo šole upravičuje do dveletne aktivne vojaške službe in nadomešča triletno učno dobo v trgovini. Dvorazredna trgovska šola za deklice. V L trgovski letnik novootvorjene trgovske šole za deklice se sprejemajo učenke, ki so stare najmanj 14 let in so dovršile ali 8. razred ljudske ali 3. razred meščanske ali 4. razred kake srednje šole. Pripravljalnega razreda na dekliškem oddelku ni! pisovanje se tembra 1.1 bo vršilo v torek, 16. sep-od 9. do 12. ure dopoldne. • • J ; : , ,v : ■■■ J : • Pri sprejemu imajo prednost sinovi in ere trgovcev in obrtnikov.^ K vpisu naj pridejo učenci, oziroma enke v spremstvu staršev ali njih na-estnikov ter naj prinesejo seboj krstni it, zadnje šolsko izpričevalo in K 15’— lisnine ter prispevka k učilom. Ostala pojasnila daje — tudi pismenim raanafsHstoo. Ljubljana, 3. septembra 1913. Služba cerkovnika In organista pri Št. Jurju na Strmcu se razpiše do 1. oktobra 1913. Zvezana je s tem poklicem gostilniška obrt. Nastop 1. novembra. Več pove župni urad Lipa, p. Vrba ob jezeru, Koroško. Loterijske številke. Gradec, 3. septembra: 84 41 60 87 38 Brno, 3. septembra: 67 58 7 61 87 Line, 6. septembra: 16 12 58 76 67 Tržne cene v Celovcu 4. septembra 1913 po uradnem razglasu: Blago 100 kg 80 litrov (biren) od do K V K v K V Pšenica.... 21 25 22 13 86 Rž 19 08 20 64 11 44 Ječmen .... — — — — — — Ajda za seme . . . • — — — — — — Oves 18 — 19 30 6 40 Proso .... Pšeno .... — —- 32 16 20 — Turščica . . . — — — — — — Leča — — — — — — Fižola rdeča . . — — Repica (krompir) • . • 6 — 6 60 3 Deteljno seme . . . , — Seno, sladko . . . 4 8 60 10 — — — „ kislo . . 6 50 8 50 — — Slama .... 5 — 6 — — — Zelnate glave po 100 kos. Repa, ena vreča • • • — — — — — — Mleko, 1 liter , , t# — 24 — 28 Smetana, 1 „ . . — 60 1 20 Maslo (goveje) . . 1 kg 2 80 3 40 Sur. maslo (putar), 1 2 60 4 — Slanina (Špeh), po v. 1 2 10 2 30 „ sur. 1 2 — 2 20 Svinjska mast . . i 2 20 2 40 Jajca, 1 par . . — 13 — 20 Piščeta, 1 par . • 2 80 3 60 Race — — — — Kopuni, 1 par . . — — — — 30 cm drva, trda, 1 m2. 3 — 3 60 30 „ „ mehka, l , • 2 50 3 10 100 kilogr. jruerez živa zaklana O Živina ti « od do od do od do to •iH Fi 2 v kronah Konji — Biki Voli, pitani . . — — — — — — — — „ za vožnjo . 325 400 — — — — 18 10 Junci 280 330 — .— — 5 3 Krave .... 160 500 j 68 72 — 56 30 Telice .... 236 300 — — — — 2 2 Svinje, pitane . Praseta, plemena 16 54 — — — — 300 270 Ovce Koze Tmvrn Vipavsko belo, Istrski v Ainvr teran, Opolo, Tirolec, rdeč, sladka vina, Muškato, Refoško, krvna vina. ^“SrVbno?10 IVAN HOCHMČiLLER, Beljak, Peraustr, 1. "g Odvetnik Dr. Ivan Kimovec ima sedaj svojo lastno pisarno-. Trst, Piazza Caserma št. 5 prvo nadstropje v hiši turškega konzulata napram vojašnice. —E Naprodaj je dobro idoča gostilna z gospodarskimi poslopji in zemljišči v Guštanju, kjer je več tovarn. Pojasnila daje Oton Ploj, c. kr. notar v Črnomlju, Kranjsko. Oddola cerkvenega lem v Grebinju. Parcela št. 516 se odda potom pismene ponudbe do 15. oktobra 1.1. pri župnijskem uradu v Grebinju, kjer ležijo na vpogled tudi ponudbene pogodbe. gostilna naprodaj! oddaljena je 10 minut od železn. postaje in Vi ure od jezera. Hiša in gospodarsko poslopje je v dobrem stanu, v hišo in na vrt je napeljan vodovod po železnih ceveh; ze-lenjadni vrt, gozd, skupni delež, pašnik in planinska pravica. Cena 7900 kron. Na hiši lahko ostane 2800 K. Je naprodaj tudi z inventarjem. Naslov pove upravništvo »Mira11 št. 37. (Za odgovor je priložiti znamko!) m- mmimimmimimimmmiMmmiimmmiiifiimuifimiimimimmmiimn • • • • Odvetnik • • • • dr. 3anko Savnik :: je otvoril svojo pisarno v :: Jrstu, j\[ova ulica 11/1. JiiiiHiMiiiiiiiniiiiiiiiMMimiiiiMiiiiiiiimiiiiiiiiiiisiiiiimiimmniiiiiiHiiiiiiill Edino siouensko narodno trgoDsko-obrfno podjetje Hotel Trabesinger H CdfllBCIM? Uelihoušha cesta It. 5. Podpisana voditeljica hotela Trabesinger se vljudno priporoča vsem velecenjenim slovenskim in slovanskim gostom-potnikom, ki prenočujejo ali za več časa ostanejo v Celovcu. V hotelu se dobe lepe, snažne sobe po primerni ceni; nudi se izborna kuhinja in zajamčeno pristna in dobra vina iz Slovenskih goric. Na razpolago je tudi kegljišče poleg senčnatega vrta, pozimi toplo zakurjeno. V hotelu Trabesinger dobite vsak dan, posebno pa ob sredah zvečer, prijetno slovensko družbo. V poletnem času pričakuje na kolodvoru gostov domači omnibus. Slovenski potniki in rodoljubi, ustavljajte se samo v edini slovenski gostilni »Hotel Trabesinger« v Celovcu, kj er boste vedno dobro postreženi. Za mnogobrojen obisk se priporoča voditeljica hotela Majzlja Leon. Hranilno inposojilno društvo v Celovcu . uraduje vsak dan, izvzemši nedelje in ■ '-■■■ praznike, od 10. do 12. ure dopoldne. Varno naložen denar; najugodnejši kredit za posestnike. □a □ D a a a D □ D D n D □ D D D □ D □ C3C3C3 D n □ □ □ □ □ G D G G G G G G G G je nanovo izšla knjiga: Življenje svetnikov in svetnic božjih. Spisala dr. J. Rogač in M. Torkar. Dva dela, druga izdaja. Cena: Mehko vez. K 8‘—, za družnike K 6'—, po pošti franko K 1*— več. — V dva dela trdo vez. z usnjatim hrbtom K 12'—, za družnike K 8‘80, po pošti franko K 1’— več. Metilfooferjev naslednik Emerih WaidMer Celouec, Burggasse 12 se priporoCa prečastiti duhovščini za izdelovanje vseh cerkvenih reči in posod, kot kelihov, monštranc, lestencev itd. Stare reči se z jamstvom nanovo pozlatijo in posre-brijo. — Na željo ceniki na vpogled. Nevarna je infekcija pri rani. Slavno 40 let tisočkrat preizkušeno in potrjeno anti-sepsko varuje pred onečiščenjem, vnetjem ran, lajša bolečine, pospešuje celjenje in je s svojim mnogostran-skim učinkom tudi kot omehčujoče mazilo, ki vleče, v vsaki hiši neizogibno. I škatljica 70 v., po pošti proti predplačilu se za K 316 pošljejo 4 škatljice, za K 7‘— to èkatljic franko na vse postale Avstro-Ogrske. Olavna n ESVIIRilED c. k. dvorni zaloga D* ll\llUild\§ dobavitelj, lekarna „pri črnem orlu" v Pragi III.-203, vogel Nerudove ul. Zaloge v lekarnah po vsej Avstriji. POZOH! Vsi deli zavoja so opremljeni z “EU varstveno znamko C3* 3* prosim samo podpetniki ki je najtrpežnejši izmed vseh. Važen oglas »Slovenske Straže V današnjih težavnih razmerah zamorete obogateti le s srečko! uršfta srečka je v to svrho prva in najpriporočljivejša srečka ker ima šest žrebanj vsako leto, ker znašajo glavni dobitki vsako leto 400.000, 400.000, 400 000, 200.000, 200.000, 200.000 zlatih frankov. ker vsaka srečka mora zadeti najmanj 400 frankov, ker je tedaj zanjo izdan denar varno naložen kot v hranilnici, ker igra še dolgo vrsto let in obdrži kupec po izplačilu kupnine trajno igralno pravico brez vsakega nadaljnjega vplačevanja, ker znaša mesečni obrok samo 4 krone 75 vinarjev, in ker zadobi kupec že po vplačilu prvega obroka izključno igralno pravico. POZOR! PrUnjii žrebanje se vrši dne 1.oktobra 1913! j turška srečka in I srečka italilanskeja rdečega križa z to žrekanii vsako leto na mesečne okroke no samo G It. Pojasnila daje in naročila sprejema za »Slovensko Stražo11 g. Valentin Urbančič, Ljubljana, Kongresni trg št. 19. fLš^Gr' Sprejmejo se marljivi sotrudniki pod ugodnimi pogoji. Thomasa., žlindra Zvezdna znamka se za jesensko setev uporablja z najboljšim uspehom na vsake vrste zemlji. Čim težja je zemlja, tem prej in močneje naj se raztrosi Thomasova žlindra. Zajamčeno čisto izborno Thomasovo žlindro ZVEZDNA A ZNAMKA odpošiljamo v plombiranih vre- cab z našo varstveno znamko. Do-Stern^^Marke biva se v vseh na naših le- (Vpisana varstvena znamka.) paklb zaznamovanih prodajalnah. Tovarne Thomasovega fosfata z. z o. z. Berolin W. Oe. II. 200. Pred slabo robo svarimo ! Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Celovcu Delniška glavnica K 8,000.000. Rezervni fondi okroglo K 1,000.000'- Denarne figge na knjižice se okre- od dneva vloge do dneva vzdica. Rentni davek piada danka sama. Kolodvorska cesta 27, v lastni hiši. Zamenjuje in eskomntuje izžrebane vrednostne papirje In vnovčuje zapadle kupone. Daje predujme na vrednostne papirje — Zavaruje srečke proti kurzni izgubi. Vlnknluje in devinknluje vojaške ženltninske kavcije. Eskompt in Incasso menic. Borzna naročila. Centrala v Ljubljani. Podružnice v Spljetn, Trstu, Sarajeva, Gorici, Celjn In ekspozitura v Gradežn. Denarne vloge v tekočem računu obrestujejo se: proti 3G toni c oj proti go toni Eli oj J ji onpeveili po « |2 jo Lastnik in izdajatelj: Gregor Einspieler, prošt v Tinjah. — Odgovorni urednik: Jožef Gostinčar, drž, poslanec. — Tiska Katoliška tiskarna v Ljubljani.