Naroča se pod naslovom „Koroški Slovenec", Lidovii knihtiskàrna, Wien V.,Margaretenplatz 7.
Rokopisi se naj pošiljajo na naslov: Anton M a chàt, Wien V., Margaretenplatz 7.
Ost
politile©, gospodarstvo tai prosveto
Izhaja vsako sredo.
Stane celoletno: K 100'— polletno :	K 50'—
četrtletno: K 25'—
Za Jugoslavijo
celoletno: 15 Din. polletno :	8	„
četrtletno : 4	„
Leto I.
Dunaj, 12. oktobra 1921.
Št. 30.
Caranthanicus:
Pozdrav.
(Ob obletnici koroškega plebiscita.)
Ko je zunaj , mraz, je dobro sedeti za ognjiščem, in ko rjujejo zunaj viharji, je prijetno v tihem zatišju lastnega doma, posebno še, ako dajo tople in odkrite besede pozabiti ne-prilike vsekdanjega življenja.
• • Zato dovolite, dragi bratje in sestre, da se Vas v svobodni Jugoslaviji prav posebno spominjamo na dan 10. oktobra, ko bo koroško nemštvo obhajalo obletnico svoje zmage, ter jo morda tudi venčalo s pretepi in izzivanji; bo bodo po Vaših brdib goreli kresovi, ki naj oznanjajo idejo, ki Vam je tuja. Tuja že zategadelj, ker kaže ravno z izgnanstvom slovenskega jezika iz ljudskih šol, kako Vas ponižuje in zaničuje.
In plamen teh kresov bo izvabil marsikateremu očesu solze, solze bolesti nad spominom na nekaj lepega — na krasno zvezdo, ki se je zasvetila v temni noči, sijala nekaj momentov in se utrnila.
In v sanjah, ki bodo v tej temni noči Vaše edino duševno življenje, v katerih Vas z mehko ročico • boža Vaša prava mati, je tudi mnogo resnice. V njih je podzavedna slutnja, da se ideja enkrat izpolni, v njih boste našli pogum do novega življenja, ki je polno upov, polno sladkih tajnosti, radi kojib samih že se izplača živeti.
Dragi bratje in sestre! Nekaj čudnega je v dejstvu, da še govoreč o Koroški zasveti oko in da prisluškuje vsaki sapici od onstran srce s’ pospešenimi utripi in sicerdš(b bolj kot če gre beseda o zasužnjenem Primorju, kjer stoje naši sinovi trdno kot kraške skale, doebn je na Koroškem večina otrok naše krvi izdala svojo mater.
PODLISTEK
Ksaver Meško :
Zapiski izza velikih dni.
(Nadaljevanje.)
Popoldne je peljal izvošček črnooblečeno ženo z malo rakvico na kolenih — najbrž mati malega mrliča; ženi naproti je sedela deklica kakih dvanajst let in še manjši fantič; menda bratec in sestrica mrličeva.
Okoli štirih spet pogreb...
Veter bega z naglimi, poltibimi koraki po ulicah. S kostanjev ob cesti stresa porumenelo listje.
Sama smrt, sami pogrebi... Ali me naj spominjajo, da daleč za gorami umira nekdo, druga moja mati?
Kako me naj ne teži bol, kako me naj ne bo strah?
*
11. oktobra zvečer.
Zvečer sem blodil samoten po ulicah, s težkim pričakovanjem, z velikim nemirom v srcu.
Vse živo po cestah. Na ovenčanih avtomobilih se vračajo s Koroške Sokoli in Orli. Ljudstvo jih vsepovsod burno pozdravlja. Slovesni sprevodi po mestu, radostni vzkriki: „Živela osvobojena Koroška!"
Stojim nem obstrani, v temne kote se skrivam. Iz srca rad bi tudi jaz zaklical: j,Živela
Toda sleherna narodno čuteča, duša sluti, da je na Koroškem tekla Slovenstvu zibel in tudi naše najslajše narodne pesmi so v Rožu doma. Ve pa tudi, da so ravno na koroških tleh besnele najhuje vinarjev jezne sile, da so » a kljiji "fefrni^ obran ila. v mnogih krajih verna srca materi neomajeno zvestobo.
Zato so na vezi s Korotanom v prvi y*sti naša srčna zadeva in odreči se jim, bi pomenilo teptati vse, kar nam je sveto in drago, pom u.-lo bi, odreči se bodočnosti in narodnemu poštenju.
Tako se Vas bomo dne 10. oktobru spominjali z bolestjo in unorn, pred vsem pa z ljubeznijo, koje so ravno najnesrečnejši izmed bratov najbolj potrebni. Ko pa bodete sredi tulečih in Vas zasmehnjočib množic gledali kresove, glejte v njih plamenu le eno, to resnico namreč, da pada, kar je negorljivega k tlom, ono pa, kar je zmožno čistega ognja, čiste ljubezni, vre kvišku svojo pot do zmage! Pozdav-Ijeni! nezdravljeni, Vi nepozabljeni do zadnjega vzdiha.
Mir, sloga ljubezen.
Kdo si tega ne želi, katero srce po tem ne hrepeni? Posebno na Koroškem se večkrat slišijo te besede. Ne rečemo, da ne često tudi iskreno in odkritosrčno. Večkrat pa povdar.ia-jo, da morajo v deželi zavladati mir, sprava, bratstvo, tudi gotovi nemški krogi in Slovenci nemškega mišljenja, ki v dejanju ravno nasprotno delajo, ki v besedi oznanjujejo mir in edinost, v dejanju jò pa razdirajo. Četudi se ravnaš po vseh avstrijskih postavah in si najmiroljubnejši avstrijski državljan, ti vendar očitajo in te obrekujejo, da si izdajalec, ireden-tar, ..jugoslavisch gesinnt“. In kakšen zločin si storil? Edinole tega, da si zaveden in zvest
osvobojena Koroška!" Saj mi je vendar ta krasna, s trpljenjem blagoslovljena in posvečena dežela stokrat več nego vsem tem mladim ljudem, ki jo sicer tudi ljubijo, ki so v svoji navdušenosti in svojem idealizmu pohiteli tja gor k nji, v velike nevarnosti, smrti naproti morda.
Iz srca rad bi zaklical: „Živela svobodna mati moja!" Pa ni glasu iz ust... Ob strani stojim, v mračnem kotu, z velikim strahom v srcu.
#
11. oktobra ponoči.
Ležim brez sna na postelji. Strah me je. Strah, da sledi današnjemu veselju množic jutri razočaranje in žalost. Strah, da se vzkliki radosti: »Živela osvobojena Koroška!" prelijejo v vzkrike bolesti: »Gorje še huje zasužnjeni Koroški!"
Vseh možnosti me je strah: da izgubimo to našo divno zemljo, poleg Gorenjske najlepši kos naše domovine; da izgubimo naše ljudi, v jedru dobre in poštene, dasi po tuji zlobi in zvijačnosti deloma že zapeljane na stranpoti, preslepljene, mnogokje pokvarjene. Pretvoriti bi jih pa bilo mogoče z modro vzgojo v najboljše ljudi. A strah me je tudi, da te modre vzgoje pri nas morda ne bo. Strah me je, da jih bomo, ako jih dobimo, potopili v vinu in pivu, ki sta tekla pred plebiscitom y potokih,
Slovenec, ki hočeš ostati zvest svojemu materinemu jeziku in svojemu slovenskemu rodu. Ali je to hudodelstvo? To je vendar tvoja sveta dolžnost! Ce se izneveriš že svoji materi, če ji postaneš nezvest, potem na tvojo vernost in zvestobo ne dam vinarja. In ker hočemo ostati zvesti Slovenci, ker ljubimo svoj materni jezik, ker izpolnjujemo četrto božjo zapoved, zato nas imenujejo iredentarje, izdajalce.
Če v vlaku govoriš slovensko, pa plane nadte narodni odpadnik in te nahruli: »Hier wird deutsch gesprochen" in te zmerja z izdajalcem. (Se je zgodilo.) Če prineseš državni oblasti slovenski dokument, ki ga nisi sam naredil, ti rečejo: »Sind Sie jugoslavisch gc-sinnt?" (Se je tudi zgodilo.) Če Slovenec v svoji fari želi slišati slov. pridigo in se spovedati v slov. jeziku, ga kot državi nevarnega podpihovalca tirajo pred sodnijo. V časopisih nas zmerjajo z izdajalci, iredentarji.
Ker se držimo svojega jezika, nas preganjajo, ker smo zvesti svojemu rodu in nočemo biti odpadniki, moramo trpeti, smo mučeniki. Podobno kakor so biii dolga stoletja Irci mučeniki zavoljo svoje vere in svoje narodnosti. Tudi kristjane prvih stoletij so imenovali izdajalce, zato, ker niso hoteli izdati svojega križanega Boga. Pravična stvar vedno preganjanje trpi, a kdor ostane stanoviten do konca, Slednjič vendar slavi zmago.
Zatorej ne vstrašimo se, ne dajmo se zbegati. Ponosni bodimo in veselimo se, če moramo za pravično stvar preganjanje trpeti. To ni sramota, to je častno. Apostoli in prvi kristjani so se veselili, da so bili vredni zavoljo Kristusovega imena trpeti preganjanje. Ne bojmo se in ne obupujmo, v dobri družbi smo, v družbi mučenikov za dobro stvar vseli časov. Več je vredno, če ohraniš zvestobo in svojo vest neomadeževano, kakor če izdaš in zatajiš svojo slovensko mater, svoj rodni jc-
resnično ne nam v korist! Strah me je, da bi zastrupili v njih še tisto dobro, kar navzlic vsemu mnogoletnemu zavdajanju še živi v ftjih, zastrupili z brezmiselnim, krivociljnim našim veseljičenjem in plesanjem.
Strah me je ...
Vstanem, stopim k oknu.
Gori z grada strmi čez deželo, tja gori proti koroškim goram, negibno mirna, svetla luč. Na nebu gore svetle, negibne zvezde.
Kaj gledajo, kaj vidijo? Ali našo radost — in so zato tako bleščeče? Našo propast, naše gorje — pa so zato tako prestrašene, vse onemele od groze?
»
V torek, dne 12. oktobra, dopoldne.
Ni mi dalo miru srce. Na vse zgodaj sem pohitel v mesto.
Na ulici sem srečal prijatelja, vseučiliščne-ga profesorja, čigar soproga je bila Korošica. Vem, da dobro pozna Koroško, da ljubi tiste naše gorate, čudovite kraje.
Vprašal sem ga, ali je izvedel kaj določnejšega? In kako da sodi on?
Nemirno si je gladil brado, resno mi odgovoril: »Listi pišejo, da bodemo protestirali proti goljufijam in nasiljem. Ako pri nas govore, da bodemo protestirali, vemo, da je vse izgubljeno, izgubljeno morda za vekomaj."
Molče sem se vrnil v svoje stanovanje,
Stran 2.
KOKOŠKI SLOVENEC
Št. 30.
zik in za ceno izdajstva uživaš nekatere tre-notne materijelne ugodnosti.
Vemo, naj smo še tako zvesti Avstrijci, naš greh in zločin je, ker smo Slovenci in Slovenci hočemo ostati. Zavoljo te „hudobije“ nas preganjajo, zmerjajo, ovajajo, nas napadajo z besedo in v dejanju, ustmeno in v časopisju nam očitajo, da smo iredentarji, izdajalci, Jugoslavisch gesinnt1*. — Obenem pa pravijo: mir, sloga, ljubezen. Ja, ljudje božji: kako bo mir, sloga, ljubezen, ko jo pa vi sami ubijate, ko s svojimi napadi in ovajanjem ne pustite, da bi prišlo do miru in sloge? Pri tem pa škodujete državi, ker vse storite, da zveste Slovence odbijate cd Avstrije in jim grenite življenje v tej državi. Vi razdirate mir, slogo in ljubezen in netite v dobrih avstrijskih državljanih nezadovoljnost in obup. Vi ste škodljivci države!
Državno gospodarstvo v Avstriji.
Živo srebro v barometru pada in se dviga: na lepo, spremenljivo, vihar in dež. Pada pa le do gotove mere. Na sodni dan pa, ko bodo naravne moči se porušile, padlo bo tudi živo srebro na nič. Avstriji prihaja menda sodni dan, ko ji je valuta padla skoraj na nič: 100 vinarjev je bila krona vredna, zdaj pa ne velja več niti pol vinarja. Ali se morebiti bližamo tudi sodnemu dnevu, ko preneha dihati zadnji ostanek nekdanje avstrijske monarhije? Poslanec Czernin je zadnjič dal v državnem zboru izraza tej misli. Finančni minister dr. Grimm in vladni mameluki kriče: Prekupci so krivi, borza je kriva, špekulanti v Zurihu so krivi, Ententa je kriva, ki ne da posojila — seve, ves svet je kriv! Stara reč: ko pride trgovec na kant, ko odgospodari kmet, vprašaj ga, kdo je kriv? Ves svet je kriv, le on sam ne. Ali je čudno, če ljudje skušajo dobiti tujih,, solidnih vrednosti, ko nas vlada že tri leta ima za norce? Vedno se obeta ustalitev valute, obenem pa se vrti vedno hitreje stroj, ki dela denar! Potem pa se čudimo, da ta denar ne velja hic? Ta stroj se mora ustaviti na vsak način, drugače državi ni nobene pomoči! Kriva je v tem krščansko soeijalua stranka, kriva pa tudi so* cijaldemokratična. Vsa ta plačila danes nimajo več nobene vrednosti. Vlada pa je kriva tudi v tem, da .si pusti iztirjati od štrajkujočik uradnikov, in delavcev vse mogoče. Danes štrajka-jo železničarji, jutri pošta, pojutrišnjem sodniki, za njimi učitelji, kratkomalo, ne delati nič, so se ljudje še hitreje naučili kakor črni kos lene pesmi; .,0 du meiu lieber Augustin“! Ko več prašičev žre iz enega korita, ne smeš k močnejšim dati slabšega iz tujega gnezda. Ta bi lahko poginil, ker ga močnejši odjedo. Tak prašičji red v državi je štrajkanje v naši dobi.
9	12. oktrobra zvečer.
Ni več dvoma: za Primorjem — Koroška. Dve zevajoči, strašni rani, ki je naš narod ne bo izlehka prebolel.
Dopolnilo se je, kar se je dopolniti moralo. Zgodilo se je, česar smo se mnogi bali in kar smo morali po delovanju, ki smo mu bili v Korotanu priča, rpieakovati. Korporalstvo in šva-dronerstyo, pijančevanje in plesi so rodili svoj žalostni sad.
Gorje je le to, da bo ta sad morebiti stoti-sočiin Slovencem smrten strup ...
*
V sredo, 13. oktobra zvečer.
Dovršeno je! — Ni več dvoma.
A kaj sedaj? Kam sedaj?
Gorje je prišlo, zdaj mu je treba pogledati pogumno v oči, ne malodušno kloniti duhom. Treba bo iti nazaj gor k umirajoči materi. Treba bo poskusiti rešiti, če se še kaj rešiti da.
Res, temna je pot pred nami, a nad nami so — svetle zvezde .. .*)
*) Ta spis je bil objavljen v božični prilogi tržaške „Edinosti“ dne 24. decembra 1920. . Prinašamo ga za obletnico plebiscita. Upajmo, j da piso še ugasnile vse naše — gvetle zvezde.
Država mora tako štrajkanje zahraniti, ali vsaj štrajkujočim ne sme dovoljevati, česar nima. V državnem zboru tudi nihče ne misli da je treba »tediti, da se morajo izdatki znižati za vsako ceno! 264.000 uradnikov imamo, dvakrat toliko, kot jih ima velika Angležka, in ti avansirajo „luštno“ naprej, tako, da je vse. polno „dvornilr‘ svetnikov, četudi dvora nikjer ni, in vse je ravnatelj, nadzornik, nadsvetnik. vse hodi z zlatim Ovratnikom! Zakaj ne? ..Hatt’ mans’ nit, so tat’ nians’ nit“. Saj imamo stroj in delamo denar.
Amerikanci nam hočejo ukiniti prehrano naših otrok. Od vseh strani se zglašajo naši modrijani: to mora prevzeti država! Zakaj ne? Država nam daje že kruh tako po ceni, da se od konzumenta niti pek ne plača, naj prevzame prehrano vseh naših otrok, naj ■jim kupuje kakao, riž, speli, beli kruh, mleko. Zakaj ne, saj imamo stroj, ki nam dela denarja kar ga je treba. Ljudstvo, ki je ta&o neumno, da si pusti staviti take predloge, ki veruje takiiu pustolovcem še danes, to ljudstvo je samo krivo da pride v skrajno bedo. Ko slepec slepca vodi, padeta oba v jamo, slabše bo če goljuf vodi otroka: pobral mu bo ,vse in nazadnje jokajočega pustil na cesti.
Rentnerji se imenujejo ljudje, ki so imeli kaj prihrankov in so ob obrestih živeli. Le ti reveži so ob vse! Kdor je imel en milijon, bil je do zdaj bogatin, danes od teh obresti nihče ne more živeti! Zdaj so se nekateri zavzeli tudi za te ljudi: Država jih naj vzdržuje! Saj jih bo deloma morala, ko bojo prišli nekdanji miljo-narji na občino.
Tako se ne more gospodariti! V državi ni redu, državi se nič ne plačuje, ona pa naj vsem vstreže — iz nič. Med ljudstvom je denarja vse preveč, čemu torej delati novih bankovcev? In ko je treba plačati davke! Meščani pravijo: kmet ima denar, on naj plača. Kmet pravi: saj se še obleči ue moremo; industrija zasluži, naj ona plača! Idustrija zopet trdi: če zahtevate od nas plačila, ne bodemo mogli delati in nastane brezdelnost. Angleži so nam ponudili 260.000 moških oblek iz'sukna komad po 5000 kron, pri nas stane 10.000 kron. Minister pa jo rekel: jas ne pustim uvažati obleke, ker potem domači delavci ne bodejo imeli dela. Na Štajerskem se baje kopiči premo'1-, ker je blago, ki pride iz Vestfalije cenejše in ljudstvo pre-dra—-'■'a štajerskega (Koflach) premoga ne mara kupovati. Zato se zahteva uvozna carima ali pa povišanje voznine za premog, da ho inozemski dražji — v dneh — ko si nekateri ljudje v mestih radi draginje ne morejo kuni ti goriva. Na kmetih pa bodejo ljudje opustili obdelovanje polja, ker hlapci zahtevajo plače, ki jih posestnik ne zmore.
Tako je svet ves razdrt: eden stan proti drusremu. Nekateri razpravljajo, da je groza, drugim manjka najpotrebnejše, največji revež pa je država, ki nima nič, a od nje se zahteva naj vse vzdržuje. Kako pa potem ta država še živi? Zanimiv je odgovor na to vprašanje, ki ga daje inozemsko časopisje, kgtero je v naših razmerah bolj poučeno — nego mi.
Švicarski in francoski listi pravijo, da je podonavska državna zveza edin A rešitev, da si le tako opomorejo vse države. — naslednice Avstrije. — Kdo pa temu načrtu nasprotuje?
I Luzernski „Vaterland“ piše, da Italija take zveze ne mara in da stremi po besedah grofa Sforze: Italija čez Balkan do Črnega morja. Popred je jo zadrževala Avstrija, zdaj se ji nobena malih držav ne more protiviti. Cim slabši se državicam godi, tem varnejši so laški načrti. Federacije tudi mala Ententa ne mara, ker si ta hoče osvojiti in razdeliti •— Ogrsko. Trdi se pa tudi, da zvezne države ob Donavi niti Nemčija ne mara. Nemčija sili na vzhodna tržišča, ker ji je zapad zaprt in morje zabra-njeno. Ta tržišča na vzhodu si ho lažje priborila, če so tu male države, nego če nastane večja državna tvorba. Veliko se je govorilo o pri-klopitvi Avstrije k Nemčiji. Tega ne prjpusti jie Francoska, ne Angležka in Italija, ugovarja tudi Švica, ki pravijo: če se Nemčiji priklope avstrijski Nemci, potem se zganejo tudi Nemci v Svici in Švica razpade. In podonavska federacija? Češka in Jugoslavija je ne marata in Avstrija tudi ne, ker bi sicer ne mogla Rezati po zapadni .Ogrski, w v s* w'
Tabo je teritoj, kjer je bila Avstrija, podoben stavbišču, kjer leži vse križoma in vse čaka mojstra, ki napravi načrt in vse uredi. Stvar se vleče že tretje leto, položaj prihaja tu pri nas od meseca do meseca neznosnejši in ko-ueeno postanemo v pravem pomenu ..Mala Rusija*4, če se bo vladalo naprej po željah so-cijalizma.
m TEDENSKI PREGLED m
Avstrija.
Dogodki v Albaniji.
Albanske čete se 'koncentrirajo ob jugosio-vansko-albanski meji. Posamezne napade so ju-, gosi, čete odbile. Albanci dobivajo rjacenja. Sklepa se iz gibanja albanskih §et, dalpriprav-3 ja jo napad na meji ob celi črti. Iz Podgorice poročajo, da so zavzele albanske čete Donjo Šajo.
Belgrad. Ministrski svet je sklenil,, poslati takoj vojaška ojačenja in orpžništvo na vso albansko mejno. črto. Sklenil je nadalje, da pozove vojno ministrstvo na 6 tedensko orožno vajo vojaške rezerve, posébno óne letnike, ki so služili v letih 1919 in 1920.
Skoplje, (tjskiib.) Poroča se, da so se obstreljevale jugoslovanske in albanske patrulje. Ugotovili so, da je municija albanskega topništva in pušk italijanskega izvora.. Tudi ujetniki so izpovedali isto. Albanci so dobili tudi uniforme od Italijanov.
Ogrska.
Morilci v zapadni Ogrski. V preteklem tednu je pri nekem ogrskem vojaškem oddelku v zapadni Ogrski zginil na neznan način vagon vojaških cblek. Častniki so dolžili stotnika Bu-dahazija, da je on odgovoren za obleko, katero so vojaki že nujno pričakovali. Budahazy je razjarjen kaznoval nekega mladega poročnika s 25 udarci s palico. Nad tem početjem so se zgražali ostali častniki. Budakazi je nato postavil 6 častnikov pred vojaški preki sod, ki je obsodil tri častnike na smrt. Po obsodbi so jih takoj vstrelili. Najstarejši, imenom Satori La-jos, je štel 23 let.' Ostala dva justificirana se imenujeta Bokor in Jos. Vsi trije so iz uglednih družin v Budimpešti. Tako se godi dve leti po strašni vojni v kulturni ogrski državi!
Italija.
Generalni šfrajk v Julijski Benečiji.
Tržaške ladjedelnice so 29. sept. odslovite vse svoje delavce, vsled Česar je danes 10.000 delavskih družin brez kruha. Ladjedelničarji, združeni v takozvani «Libera Triestina”, utemeljujejo svoj sklep s tem, da jim je nemogoče da!je vzdrževati ladjedelništvo na Primorskem. ker vlada noče primerno prispevati k ' brodovnemu gradbenemu, programu, zlasti pa k zgradbi 24 parnikov, ki bi se Hneli zgraditi, v najbližji perijodi. Vsled tega ladjedelničarji menijo, da nikakor ne morejo nadaljevati dela, ker se njihovi efektivni stroški vsled^konku-rence inozemskega in italijanskega ladjedelništva samega nikakor ne krijejo. Vladna «Agenzia Stefani” pa te trditve odločno zavrača in konstatuje, da zahtevajo tržaški ladjedelničarji za ladjo veliko več nego efektivno stane in da hočejo z izprtjem delavstva samo od vlade iztisniti neupravičene profite. Glasom „Suco!a” pa gre za to, da se iz vlade izsili okoli 375 milijonov lir, ki bi jih ladjedelničarji radi dobili na račun likvidacije vojnega stanja v ladjedel-niški industriji, kakor jo je sklenil sedanji minister ža trgovino Belotti. Belotti pa nikdar ni voljan doprinesti tako žrtev, ker je mnenja, da so primorski ladjedelničarji itak uživali dozdaj take privilegije, kakor jih niso uživali ostali italijanski ladjedelničarji.
Tudi delavska glasila trdijo, da gre za brezvesten manever ladjedelniških kapitalistov, ki imajo končni namen, da znižajo splošno vse delavske plače, da bi naj na ta način popravili «škodo”, ki jo utegnejo imeti od vlad-
Št. 30.
ne akcije, da se ladjedelništvo vrne k normalnim razmeram, to je, da se plačujejo ladje primerno resničnim svojim proizvajalnim stroškom. —
Vsled izprtja ladjedelniearjev je ..Delavska zbornica44 takoj proglasila generalni štrajk. Velika večina delavstva je to geslo že sprejela, manjkajo samo še železničarji, ki so se do tega Inpa nekaj obotavljali. Važno je, da se je za strajk izjavila zveza pomorščakov, ki bo naj-brž stradala provizorično, dokler ne pride od-ločitev od centrale v Genovi 2. oktobra. Potem štrajkajo vsi kovinski delavci in to ne samo v Trstu, nego tudi v Izoli, Tržiču, Miljah, Pulju, Gorici, Gradiški, Kopru itd. Vlada je v skrbeh zlasti zaradi plina, ki ga bo v svrho razsvetljave v par urah zmanjkalo, brž ko poide rezerva. Ob 12. uri opoldne včeraj so vsi mestni delavci zapustili delo in so ostal! samo ognjegasci, mestni stražniki in bolniški strežniki ter strežajke; celo portirje pri mestni bolnici je morala nadomestiti kraljevska policija. Celo učitelji so se izjavili za solidarne z delavci; poučuje se pa še.
Večjih nemirov dozdaj še ni bilo. Izprti delavci so priredili demonstracijo po mestu, pri kateri je bilo razbitih nekaj šip po tistih prodajalnah, kije. hišo zaprle. Policija, kara-binijeri in vojaščina so nekje morali množico s sabljo razgnati in je bila stotina oseb aretiranih.
Trst preživlja težko krizo. Vsak dan postaja bolj očividno, da je Trst pod Italijo izgubil svojo pozicijo kot prvovrstna pomorska luka in da svojega prebivalstva ne more preživljati. Svetovni promet iz srednje Evrope gre danes skozi Hamburg, ker je preko tega pristanišča cenejši; sicer pa Trst tudi ne vzdrži konkurence italijanskih pristanišč, ki jih vlada favorizira na škodo Trsta. Trst vedno bolj uvideva, da je pod Italijo obsojen na. gospodarski propad in zato ima sedanji generalni štrajk tudi velik politični pomen.
Britanija.
Bodoča vojna med Britanijo in Japonsko. „Berliner Tagblatt“ poroča, da prihajajo vesti, iz Londona, ki kažejo, da se pripravljajc» veliki dogodki, ki bodo imeli mnogo nevarnosti za izbruh konflikta med Britanijo in Japonsko. Veliko vprašanje, ki je temelj nesoglasju med tema državama, je obvladanje Tiliega morja. Sklicali so konferenco v Washingtonu, kjer bi naj obe državi razpravljali o možnosti sporazuma brez oi’ežja. Interesi Velike Britanije v Kanadi, Avstraliji in na daljnem Vzhodu so v nevarnosti. Angleji, ki imajo doma dovolj posla z vprašanjem Irske in z vprašanjem, kako skrbeti za 100 tisoče brezposelnih, ki ogrožajo mir in red v državi, so v veliki stiski. Japonska "radi vojne ladje in se oborožuje in iz gotovih virov se poroča, da bo Japonska napovedala vojno Britaniji, kakor hitro ho dovolj oborožena in pripravljena. — Svet še ni prelil dovolj krivi, vedno se čuje novo rožljanje orožja.
DNEVNE VESTI IN DOPISI
VABILO
NA OBÒNI ZBOR
Gospodarske zadruge v Sinčivasi, r. z. z. o. z., ki se vrši v nedeljo, dne 16. oktobra 1921 ob J414 uri v gostilniških prostorih pri Pukartu v Škocijanu.
Dnevni red:
1.	Citanje in odobrenje zapisnika zadnjega občnega zbora.
2.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
3.	Odobritev računskega zaključka za 1919/20 in razdelitev čistega dobička.
4.	Volitev načelstva iu nadzorstva.
5.	Naročila za zadružno poslovanje v bodoče.
6.	Slučajnosti.
Načelnik.
Na občnem zboru «Slovenske krščanskosocialne zveze za Koroško" dne 21. septembra, m bil izvoljen, sledeči odbor: C.< .°j Kristo Ko*
sir, predsednik; g. Franc Aiebbolzer, podpredsednik; g. Franc Zupane, zapisnikar; gdv Micka Linhart, blagajničarka; č. g. Ivan.Starr, ga. Ana Činkovec, g. J. Skočir, odborniki.
Kazaze. Požar je izbruhnil v noči od nedelje na pondeljek, t. j. dne 2. vinotoka pri pd. Kosu v Kazazah. Začelo je goreti na kopi za skednjem. Ogenj se je odtod hitro razširil na $kedeuj, drvarnico, žitnico, delavnico, čebelnjak, svinjak in hišo, v kateri je stanovala vselej rodoljubna Sumnikova družina. Posestniku je uničeno vse: žito, slama, seno, drva, vozovi, mlatilnica, orodje, hranila, deloma obleka in mnogo drugih reči izvzemši živino in svinje, ki so jih mogli pravočasno rešiti, kar pri vsem drugem ni bilo mogoče. Tudi sosedu 2u-žovu je pogorel skedenj do tal. Le okolnosti, da ni bilo vetra, se je zahvaliti, da ni pogorela cela vas. Ju kako je nastal požari Sam od sebe! Ni mogoče. — Zaradi suše in vročine! Izključeno,* 1 2 3 4 5 6 ker je bila noč, ob 10. uri zvečer, in mrzlo. — Otroci? So povsod vsi spali. Morda bi bil pa kdo nevede in nič hudega nameravajoč vrgel vžigalico ali pa tlečo cigareto, kakor so nekateri «zelo modro" „ven spravili"? Tudi to je težko mogoče.. Zakaj tuj človek, ki tam še nikdar ni hodil, bi hodil po poti. pa ne vzadi mimo skednja, Človek pa, ki bi bil tam že prej večkrat šel, bi vendar ne mogel vreči vžigalice ali ogorka kar t-javendan, ker' je kopa stala tam že dolgo iu bi jo bil mimogrede tudi moral videti, saj je bila dosti velika. Naj bi se pa tisti človek potem javil oblastim, saj se mu ne more kaj zgoditi, če misli, da je nedolžen!Tu zakaj bi bil vrgel cigareto ravno pri narodno zavednem Kosu in bi ravno tam naredila požar, drugod pa ne, akoravno se jih povsod pri javnih in zasebnih hišah toliko vrže in ne naredijo požara, kljub temu, da je suho povsod. — Da bi 'bil tam kdo nič hudega sluteč „fajfo spueal", bi bilo mogoče morda samo pri onem gospodu, ki je to „pogruntal“ in potem daleč slišno v torek nato ob 148- uri zvečer z značilnim škodoželjnim smehom na gorici hiše pri žejnem pivcu drugim tako veselo pripovedoval. Ker je Znaj tako lepo naštevati zapovedi, hi ponižno vzprašali samo to, ali ni v kateri zapovedi prepovedano tudi to:	„Ne veseli se nad nesrečo
svojega bližnjega?" To se cisto ujema z ono besedo njegovo v noči požara: „Nie ni kaj hudega."— Kaj torej? Po znamenjih sodeči pošteni ljudje, ki imajo razum še na pravem mestu in še kaj smisla za resnico in srca za bližnjega, resno misleči možje vseh struj, pa pravijo, da je morala to narediti zlobna roka. Saj je na ustnicah vseh, na so gotovi ljudje že večkrat prej govorili: „Ce hi Žužov ne bil blizu, bi Kos že davno pogorel" in še pred kratkim je nekdo po noči mimo Kesa grede zaklical: „Pri Kosu se bo še posvetilo". In zakaj je začelo goreti po noči, ko je bilo najbolj mirno, brez najmanjšega vetra? Ali bi pri vetrovnem vremenu se ne bilo bati, da pogori poleg Kosa tudi marsikateri sosed, da cela vas? In zakaj je nekdo sprožil na vasi malo časa prej tri strele? Ali je hotel na ta način obhajati letnico lanskega pred-plebigcitnega ponočnega napada na Kosa in onih obrambnih strelov? In zakaj je bilo oh 10. uri in takoj po začetku požara par fantov iz bližnjih vasi še na vesi, ko se je gostilna, kakor pravijo, že ob 9. uri zaprla? In zakaj so malo pred izbruhom požara nekateri .ponočnjaki klicali pri Kosu: *,Cušc je treba vse pobiti", „čušom bomo že še posvetili"? (Op. por. Kedaj boste že enkrat dali mirnim ljudem mir? In kako dolgo nam. boste še rekali Čuši?) Ali se ne da iz tega sklepati, da se je nekaj pripravljalo in da požig ni nastal zaradi neprevidnosti kakor na Blatu, ampak da ga je kdo nalašč in namenoma povzročil, da bi oškodoval Kosa, ki je ne samo neupogljiv Slovenec, ampak tudi marljiv umen gospodar, ki je imel več premičnega premoženja kakor vsak drugi na vasi? Da se požar ni mogel zgoditi slučajno, je priča tudi to, da je hišni gospodar malo nato, ko se je vlegei in zagledal svit skozi okno, letel gledat za hlev in videl, da gori kopa od grmovja sem, trava po tleh v bližini kope pa ne, ter tildi že severovzhodni del skdnjeve strehe, ve-rojetno. da je moral hiti ogenj kopi podtaknjen. Ne dolžimo izrečno nobenega tega groznega zločina — imen ne imenujemo — ampak smo hoteli pribiti tokaj sa®fl akoljščine, pod kate-
rimi se je to zgodilo, zahtevamo pa od oblasti, da to skrajno sumljivo zadevo z vso strogostjo in nopristranosijo preišče. Zakaj tudi mnogi iz Slovencem nasprostnega tabora so izjavljali, ko je gorelo, da je moral to kdo nalašč narediti in ' so vsi pošteni ljudje tako postopanje odločno, nekateri prav ogorčeno obsojali. — Žalostno je bilo gledati pri požaru vso objokano Kosovo družino, ki je hitro kakor bi trenil, izgubila vse svoje lepo premoženje. Škode je samo pri Kosu na poslopjih ih raznem mnogovrstnem blagu najmanj 4—5 mil,ionov n. a. kron. Dobrotna srca so naprošena za milodare, hrano, žito itd. in zlasti krmo za živino. — Naše iskreno, sožalje. Tako izgleda pri nas obletnica plebiscita. Žalostno, pa resnično!
Steber!] pri Dobrlivasi. (Naši pogrebi.) Nevarna griža je tudi pri nas kosila svoje žrtve. Umrli so tu pred tremi tedni na griži Conklno-vi sinovi Leopold in Alojzij Lampreht (12, ozir. 15 let star) in pd. Kajžr Blaž Rajnwald, star 57 let. Razim teh je vmrl pd. Tratnik = Lenart Kogoj, star 59 let, rodom Primorec, oče treh sinov. Vmrl je vsled starostne oslabelosti. N. v m. p.
Ruda, (Deputacija v župnišču.) Dragi ..Koroški Slovenec"! V 26. štev. ^ nam natančno razložil, da je dolžnost duhovnikova, da pridiga je, podu čuje, spoveduje v jeziku ljudstva. Mi smo se tega že prej zavedali in to kot svojo pravico terjali. Samo dva resnična in prava Nemca sta na Budi (Svetnik in gozdar Preis), pa so nam dali župnika — Nemca, ki slovenski jezik le slabo razume in še slabše govori. Ker ga mi v cerkvi pri pridigi ne razumemo, a naši otroci ne v šoli in ne moremo pri njem opraviti spovedi, smo ga prosili, naj opravlja omenjena opravila v našem, slovenskem jeziku, ali pa naj zapusti faro. Kdo more reči, da nimamo pravice tega zahtevati od svojega župnika? Cernu nam ho župnik, če ga ne razumemo? Saj je župnik zaradi nas tu, — ne mi zaradi župnika. — Pa saj tudi višja cerkvena oblast zahteva, kakor smo brali tudi v „Kor. Slov.", da mora duhovnik znati jezik ljudstva, in da se mora pri svojih službenih opravilih posluževati ljudskega jezika. Mi sc le čudimo, kako da se naše škofijstvo pri nastavljanju duhovnikov ne drži te višje cerkvene določbe. Zdaj pa nekaj o naši deputaci ji. V nedeljo 28. avg. po službi se nas je zbralo kakih 20 moških in žensk in smo šli v župnišče, da g. župniku povemo svoje želje in zahteve. Popolnoma mirno smo se pogovorili in g. župnik nam je obljubil, da bo oktobra že slovensko pridi-goval. Neka ženska se je pritožila, da je pri spovedi začela slovensko in ji župnik reče: deutsch, deutsch! in ona nato: kako bom nemško, ko "n, ne znam. G, župnik nam je vse obljubil in nas prosil, naj še potrpimo. Ko pa pridemo po stopnicah doli, nam reče dekla: Marsch hinaus! Oni so iz „Lofentola" „privan-drali", zdaj pa nas kakor pse goni iz .župnišča! To nas je razjezilo in smo ji rekli, da je župnišče naše, ne njeno, ker smo ga mi farmam postavili In če je kaj za popravit, moramo tudi mi popravljati. Nato smo šli. Ali smo storili kaj napačnega, ko smo šli k župniku? Toda kaj se je zgodilo? Alarmirali so orožnike in ti so preiskovali celo zadevo in grozili, da bomo kaznovani. Kaj smo storili kazni vrednega? Zato smo rekli orožnikom, da smo vsem avstrijskim postavam podložni, pa tudi svoje pravice zahtevamo in ne jen jamo prej, da jih bomo dobili. Orožnik pa je rekel: Tega vam ni treba misliti, nikdar ne. Vprašali smo orožnike: Zakaj nam bo tak župnik, ki ga ne razumemo pri pridigi in spovedi? Pa so odgovorili: To je najmanjša reč (das ist das Wenigste), če ne razumete, pa nikar ne pojdite k pridigi. Zdaj je nemško, se hote že naučili. — Orožniki so zahtevali, da bi morali prej k njim priti, ne pa hoditi v župnišče nad župnika. Na ugovor, da so tudi nad g. Starca šli, je orožnik rekel: Starca bi bili morali ubiti! In zakaj smo tako neumni, da hodimo k župniku, ko lepo učijo in se ne vtikajo v politiko. Če se vtikajo vpolitiko ali ne, je „Kor. Slov." že poročal (ob volitvah), če pa še tako lepo učijo, nam nič ne koristi, če jih ne razumemo. Zato se ne moremo odpovedati pravici, da nam mora duhovnik pridigo-vati, naše otroke učiti iu spovedati v našem slovenskem jeziku.
Zopet napad na Slovenca, Dne 24. m. m. je napadel v gostilni v Encelnivasi pri Galiciji Andrej Smrekar Slovenca Antona Kopanca brez vsega vzroka. Ko je Smrekar udaril Kopa n e a po glavi, so drugi tam nahajajoči se n.emčurji kričali „Hau’ ihn“ (udri ga!). Le z največjim naporom se je posrečilo Kopancu izviti se tej druhali in zbežati.
Pliberk. Večkrat smo že poročali o samo-lastnem postopanju raznib varnostnih organov na Koroškem. Evo nov slučaj. Jožef Rifl iz Prevalj se je mudil s pravilnim potnim listom v Celovcu. Ko se vrača dne 21. t. m. iz Celovca, ga ustavi na pliberškem kolodvoru policist Paulitsch, rekoč: „Sie sind der Rifl, Sie miissen zn uns kommenl“ (Vi ste Rifl, Vi morate še k nam priti!) Odvzel mu je potni list in naročil nekemu orožniku, da mora gnati Riflna v Pliberk na sodnijo in ga tam izročiti zloglasnemu sodniku Raunigu. Sodni';:, je ■'trdil, da je Rifl plačal v propagandne namene en sod piva, kar je seveda zlagano. Rifl je imel potni list za trikratno potovanje na Koroško, veljaven do 31. decembra 1921, ter je plačal v Celovcu za vizum 1000 kron n. a., a tajni policist Dobernik v Pliberku je to dovoljenje krat-komalo prečrtal.
Sv. Jakob v Rožu. (I g r a.) V nedeljo, dne 25. sept. t. 1. je priredilo tukajšnje izobraževalno društvo vkljub velikim težkočam — ljudsko igro „Krivoprisežnik“. Vsi igralci: Veronika — Sitar Anica, Krivoprisežnik — Na-gele Matej, Fran — AmruŠ Miha, Marjana — Obilčnik Anica, Kmetovec — Serajnik Jože, Anton — Kobentar Jože, Veliki hlapec — Štor-nik Matej, Zidarka — Kobentar Anica, Jakob — Jelenik Tonček, Abraham — Velikogne Jože, Nosanka — Serajnik Urška, Roza — Gota-lo Urška, Katra. — Lederer Lucija — so rešili svoje vloge res hvalevredno, kar je pričalo zadovoljnost gledalcev. — Igra se bode dne 16. okt. ponovila pri Pložu v Ločah.
Kotinaravas pri Celovcu. Nedeljo dne 25. septembra je bila pokopana gospodična Albina Prosekar, pd. Razajeva na Plešivcu. V naglici je zamenjala posodo z lugom za pranje s posodo, v kateri je imela mošt za malojužino. Akoravno je to zmoto takoj pri prvemu požirku zapazila in so takoj pri zdravniku iskali pomoči, vendar ni bilo več pomoči in je morala po šesli mučnih tednih izdihniti svojo blago dušo. Bila je v 25. letu svoje starosti. Bila je nenavadno nadarjena in marljiva. V narodnem Oziru neustrašena in jeklenega značaja je bjla ponos in čast znane Razajevo hiše na Ple-šivci*. J?jen pogreb je bil nekaj sijajnega in nenavadnega. Iz vseh krajev je prihitelo ljudstvo, da ji izkaže zadnjo čast, v tako ogromnem številu, kakor ga Kotmaravas še ni videla. Veliko vencev je pričalo o njeni priljubljenosti. Pevski moški zbor iz Bilčovsa jo pri hiši in na grobu zapel ginljive žalostinke. Rosne oči ob grobu stoječih so kazale bolj kot besede, kaj vse smo za vselej v grob položili. Vsi so tiho, a tem bolj globoko žalovali po rajni Biniji. Veliko je družina pretrpela, ko so začetka vojne in po razsulu preganjali našega voditelja, Binile očeta. Matija Progekar-ja, pd. Raza j na Plešivcu, a sedaj jim je smrt drage hčere zopet zadala hud udarec. Ugledni Razajevi družini naše prisrčno sočutje.
Ì RAZNE NOVICE m
Nesreča na morju. Na potu iz Glasgova v Dublin se je v megli zadela ladja Rowan zaporedoma na, dva parnika in se potopila. Ladja je imela na krovu 37 mož posadke in 100 pet-nikov. Rešilo se je samo 24 mož posadke in 23 potnikov.
Nekdanji wiirtemberski kralj umrl.
Prejšnji kralj wurtemberski je pretekli teden umrl v starosti 73 let. Pogreba se je vdeležilo 30.000 ljudi, med njimi člani nekdanje nemške vladarske hiše ter mnogo nekdanjih nemških visokih častnikov.
Japonski kralj umira. Vesti iz Japonske pravijo, da umira japonski kralj v Tokio.
Za mleko slovenske časopise. Neki gospod na pošti v Velikovcu je nekomu ponudil, da mu da slovenskih Časopisov, če mu ta preskrbi mleka. Res, za kaj vse so dobri slov. časopisi. Res čedne razmere!
(glGOSPODARSKI VESTNIKA
Koroško gospodarstvo.
Nadaljevanje.
Naseljevanje naje m n i k o v._ O postavnem načrtu o naseljevanju najemnikov je obširno poročal msgr. Podgorc.
Postava od dne 31. majnika 1919 o naseljevanju že določuje, da sebo na pušče dajalo ne samo posestnike, marveč tudi najemnike, katerih najemniška pravica bo dedno puhajala na otroke ozir. bližnje sorodnike. Potem se je v državnem zboru opetovano na-giašalo, dà ljudje, ki nimajo premoženja, ne bojo mogli prevzeti kakega posestva, če se ne napravi taka postava, ki odpre pot, po kateri lahko tudi najemnik pride za stalno, na tako kmetijo.
Postava o naseljevanju dobi z novim načrtom drug oddelek: v prvem oddelku se daje ljudem, ki so za to sposobni, možnost dobiti v last kako izmed tistih kmečkih posestev, .ki jih je gospoda v zadnjih 50 letih pokupila. Stvar je prinrosta. Posestva so bila zdaj last tega ali drugega grofa, barona, ki jih ni .mogel in ni hote! obdelovati. Zemljišče nam je pa dano, da na njem živijo ljudje, to je naravno pravo in temu se mora lastninska pravica u-kloniti. Poprej je bilo zemljišče last gospode in ker ga gospoda ni mogla obdelovati, mora zopet priti v roke delavnih ljudi. Že pri tej oddaji posestev si ne moremo misliti, da bi posestvo sprejemali ljudje, ki nimajo premoženja prav nobenega! če že država obeta posoditi na zemljišče 90 do 95 proč. vrednosti (ta kapital se nikdar ne bo obrestoval) si mora lastnik vendarle sam napraviti živi. in mrtvi inventar. Svariti moramo ljudi, ki hočejo vse od države: država ni nobeden Studenc. iz katerega lahko zajemaš vode, kolikor hočeš, ker se sama zopet staka.
Zdaj pa pride drugi načrt: naseljevanje ne z novimi posestniki, marveč z najemniki, pri katerih se pravica do najema podeduje na otroke in bližnje sorodnike. Vlada to postavo utemeljuje s tem, da bi sicer bili ljudje, ki nimajo sami premoženja, od sprejemanja posestev izključeni.
S to postavo se nekaj ustvari, kar je podobno fidejkomisu: posestva plemenitašev, ki posestev niso imeli, prodajati ali obremenjevati (Žunak i. dr.). Govori se, da se bojo fidej-komisi odpravili, tu se pa ustvarjajo novi. Stvar nas spominja na Mojzesove postave. Po Mojzesovih postavah se polja In hiše niso smele prodajati. „Polja ne smete kupovati, kajti, polje je moje, vi pa ste tujci in gostje pred menoj.“ (III. Mojz. 25, 23.) Izraelsko ljudstvo je bilo kakor najemnik svoje zemlje. Veljale so stroge določbe, kako se naj vsakemu plemenu in vsaki rodbini ohrani njena zemljiška last. Ta last se je lahko zastavila ali zarubila, pa le do 50. leta: v jubilejnem letu se je moralo vse vrniti družini, ki je bila prvotno lastnica zemljišča. Tako se je v Judovski deželi ohranila kmečka last. na nji kmečka družina, in iz te družine je zrastel* eden naj-hrabrejših rodov stare dobe.
Stvar, ki jo postava namerava, je navidezno zelo lepa. Ali ko jo preudarimo na vse strani, nastanejo tehtni pomislèki.
(Dalje sledi.)
Vinska letina.
Iz Jugoslavije veljajo, da je bilo na kongresu vinarskih strokovnjakov ugotovljeno, da znaša povprečna produkcija vina v Jugoslaviji 2,861.940 hi.
Vinogradniki so z množind lahko zadovoljni in gotovo tudi s kvaliteto. Iz Dalmacije poročajo o dobrem stanju vinogradov. Perono-spora ni napravila znatne škode. Na trgu je radi konkurence italijanskih vin nastopila kriza. Grozdje, je na trgu po 20 K kg. V Baranji stoje vinogradi zelo lepo. Iz. Slov. Goric poročajo o dobrem stanju vinogradov. Vsled zgodnje zoritve se prične trgatev že ta teden.
V Avstriji je vinska trgovina zaostala. Država je uvedla visoko uvozno carino. Dunajski trgovci eo se že pred 20. julijem oskrbeli
z madžarskimi vini. Cene so poskočile: hi. vina stanc 10.000—10.500 K.
Na Češkoslovaškem počiva vinska trgovina. Država je sklenila z Italijo pogodbo, ki ponuja uvozu italijanskih vin znatne ugodnosti. Tako si je znala laška vinska trgovina zasigu-rati stalnega odjemalca.
@ NAJNOVEJŠE VEST» a
Velika železniška nesreča, v Parizu. V predoru pri Batignolles se je zgodila velika železniška nesreča. Do sedaj so našteli 26 mrtvih in veliko število ranjenih. Med razvalinami vozov še vedno iščejo mrliče. Predsednik francoske republike je obiskal v bolnišnici težko ranjene.
Požar v tvornici na sladkor. Iz Marseille poročajo, da je nastal požar v tvornici za sladkor, ki je upepelil 30 miljonov kilogramov sladkorja.
Irska.
Boji med Angleži in Irci še niso ponehali. V Belfastu je prišlo do velikih izgredov. Trgovine so oplenili. Angleži so poslali na Irsko ojačenja.
Revolucija v Peru. Iz Santiago poročajo, da je izbruhnila v Piura in v Tumbes v državi Peru revolucija.
Končan štrajk v Benečiji. Po doarovorih med štrajkujočim delavstvom in vlado je prišlo do sporazuma. Štrajk je končan.
Borza. Dunaj, 10. okt. 1921. 100 jgsl. K **“ 1240 n. avstr. K, 100 ?ešk. — 3390 n. av. K, 100 Ijr 12.330 n. av. K, 100 mark =• 2540 n. av. K, 100 fr. frankov = 22.520 n. av. K, 100 Ivic. fr. — 55.520 n. av. K, 1 dolar — 3100 n. av. K, 100 bol g. lev. = 2155 K. 100 poljskih mark 56 n. av. K, 100 ogrskih K *= 470 n. av. K.
Listnica uredništva.
Sele. Hvala za poslani podlistek! Priobčimo ga oziraje se na vsebino, na vseh mrtvih dan!
UPOKOJEN OROŽNIK, nemškega . in slovenskega jezika v besedi in nisavi zmožen, z večletno prakso išče službo kot. občinski tajnik ali kakšno drugo enako vredno službo na slovenskem Koroškem. Plačilo po dogovoru. Ponudbe na naslov „Korcšk.i Slovenec” pod J. P.
aonaca jaaaoaannDaoaicDaanaoaaaaDaaDoi
v
8
CQKfil !?.,
liteteisM
priporoča svoj zavod d za izdelovanje p
angleških in dimajskih
pian m polii §
(klavirjev).
VucSi expori S P
^□nnDoancnnnnnaonnnnnoDDonoanaDDnd
li» KMISKii»
SE PRIPOROČA ZA HITRO, OKUSNO ISi CENO IZDELAVO VSAKOVRSTNIH DRUŠTVENIH, TRGOSBSIilH (N BRUSIH TISKOVIN, VABIL, OKLICEV I.T.B.

!8EE38KOT2ffi£;
WIEN IL MARGjiRETENPLATZ 7
Izdajatelj: Sirotek Bohumil. — Odgovorni urednik: Žiilkio Vsi y.Josip» -- Tisk’ ’ idova ti ’ ar na, (kom. družba), Wien, V., Margaretenplatz 7.