6 Reporta`a meseca Bi~ikleta `ur 32 40 Test opreme – kuhalniki in posoda Izlet – spust po Kolpi pripravil Pugy Mentor mora vzpodbujati te~ajnika pri izvedbi projekta, posredovati informacije in izku{nje, svetovati in spremljati delo te~ajnika. Na podlagi kriterijev izvedbe projekta mentor prijavi te~ajnika na predstavitev projekta. Zaradi terminske izvedbe projektov so po novem predstavitve projektov temeljnih in nadaljevalnih te~ajev v sredini maja (temeljni en dan, nadaljevalni dva dneva). Te~ajniki temeljnih te~ajev, ki se imajo v teko~em letu namen udele`iti nadaljevalnega te~aja in niso opravili predstavitve v maju, imajo mo`nost le-to opraviti v dodatnem roku v juniju. Junijski rok je predviden tudi za zamudnike, ki projekta niso opravili v rednem ciklusu. Predstavitev projekta je praviloma lahko samo po opravljenem projektu. ^e projekt {e ni bil v celoti izveden se predstavitev (na~rtovane izvedbe) lahko opravi, vendar se projekt potrdi kasneje na podlagi poslanega poro~ila in ovrednotenja izvedbe projekta. Cene v planinskih ko~ah letos nespremenjene Do bolj{e izvedbe projektov mentorstvo med letom po novem 2 Te~ajniki in{truktorskih te~ajev si v okviru izvedbe projekta med letom izberejo tudi mentorja, ki spremlja delo te~ajnika, mu svetuje in na koncu poda mnenje o izvedenem projektu. V preteklosti sistem mentorstva v ve~ini primerov ni deloval, ker te~ajniki niso ~utili potrebe po navezovanju stikov s svojim mentorjem. Za izbolj{anje kvalitete in pregleda nad opravljenim delom je Komisija za vzgojo in izobra`evanje odraslih na svoji zadnji seji v maju sprejela nov na~in mentorstva, ki prina{a nekatere pomembne spremembe. Prva novost je, da si te~ajnik in{truktorskega te~aja skupaj z na~elnikom rodu izbere temo projekta med letom `e ob prijavi na te~aj (ali vsaj do za~etka te~aja). Spisek primernih projektov lahko na~elniki rodov dobijo na ZTS po objavljenem razpisu te~ajev za naslednje leto. Za sodelovanje z mentorjem je odgovoren te~ajnik. Obve{~ati ga mora o poteku realizacije svojega projekta in sicer vsaj ob postavitvi izhodi{~, namena in ciljev projekta, ob pripravi ~asovnega na~rta izvedbe projekta, ob izvedbi projekta, ob zaklju~ku in ovrednotenju projekta. Tako odlo~itev je sprejel upravni odbor Planinske zveze Slovenije, izjema so samo visokogorske ko~e, ki le`ijo nad 2000 metrov. V teh bodo cene preno~i{~ za 10% vi{je. Tako bo treba za preno~evanje na skupnih le`i{~ih letos od{teti 1.000 oziroma 1.320 tolarjev (glede na kategorijo ko~e), nad 2000 metrov pa {e okoli 130 tolarjev ve~. Ugodnosti za ~lane so kar precej{nje in sicer velja 30% popust na polno ceno za ~lane PZS z veljavno izkaznico in pla~ano ~lanarino. Poleg tega so vsi obiskovalci planin dele`ni {e "okoljevarstvenega" popusta – ob bivanju z lastno posteljnino boste dele`ni za ~etrtino ni`je cene. Planinska ko~a na Prehodavcih vsebina uvodnik Premajhni? vsebina leta `ur i~ikleta 6 Bi~ik Preberite si zgodbo o dru`enju, ki je drugi vikend v maju v Jagodju nad Izolo povezalo 24 ekip z razli~nimi kolesi, iz razli~nih koncev na{e lepe de`ele, pa vendar z enim motivom, imejmo se fajn. Zla ta PPu{~ica u{~ica Zlata Nato jenaprej!" stopil vojak pred tribuno, pristavil lovski rog k ustnicam in zatrobil, ostro in rezko. "Tisti, ki ste pri{li streljat za srebrno pu{~ico," je zakri~al, "vzemite svoje loke in pridite 12 Krea tivna dela vnica eativna delavnica Kadarkoli si bo{ postavil idejo.cilj, v katerega bo{ verjel, bo obstajala velika mo`nost, da ga bo{ uresni~il. Potrebuje{ prepri~anje, da se bo to zgodilo. Potrebuje{ vztrajnost in popla~ana bo. Enostavno bo{ zmogel. In verjemi, danes je ravno pravi trenutek za novo 14 Mo~ kkomunik omunik acije omunikacije Sedeli smo kot pravi parlamentarci, vsak s svojim mikrofonom in karton~kom za ime. Kmalu smo ugotovili, da bomo ve~ino koristnega dela naredili v delovnih skupinah, tako da je zanimanje za predavanja z dneva v dan popu{~alo. 32 20 Test opr eme opreme kuhalniki in posoda – Tako pestre ponudbe v na{ih trgovinah ni bilo pri~akovati. Kupimo lahko kuhalnike in posodo skoraj vseh proizvajalcev tovrstne opreme – seveda primerne za na{e vedno prepolne nahrbtnike. 40 I zlet – spust po KKolpi olpi Priljubljena taborni{ka aktivnost na vodi je ~olnarjenje oziroma vo`nja po vodi z najrazli~nej{imi plovili, kamor sodi tudi v zadnjem ~asu vse bolj priljubljeni rafting. Obilico mo`nosti za vodne aktivnosti nudi reka Kolpa. V naslednji {tevilki Kanu [~uka Zlet Dr`avna mnogoboja M^ in GG Tabor na obisku – Kje taborijo slovenski taborniki? Petintrideset tabornikov in skavtov iz skoraj vseh evropskih dr`av se nas je zbralo v Strasbourgu, kjer smo na seminarju o komunikaciji izmenjevali izku{nje in se u~ili bolj{ega komuniciranja. Prav zanimivo je, koliko pozornosti posve~ajo v tujini elektronskim medijem, predvsem Internetu in obve{~evalnim spiskom (mailing list). Ta na~in komuniciranja se jim zdi nekaj povsem obi~ajnega, saj so ~lani raznih odborov, komisij in delovnih skupin ponavadi razkropljeni po vsej dr`avi. Nekateri se sploh {e niso videli v `ivo. In vendar jim uspeva urediti vse stvari, za katere so zadol`eni, informacije od njih pa zagotovo pridejo do tistih, katerim so namenjene. In zakaj ni tako pri nas? Konferenci, namenjeni Zvezi in Taboru, samevata {e zdaj, ravno tako kot obve{~evalni spiski, ki naj bi slu`ili Zvezi, klepetu, in{truktorjem in vodnikom. Bilo je sicer nekaj razprav, recimo tista o angle{kih izrazih za starostne skupine, vendar je to {e dale~ od dobrega delovanja spiskov. [panski skavti so s svojim denarjem in pomo~jo nekaterih prijateljev postavili stre`nik, ki skrbi, da so vsi {pansko govore~i skavti na svetu povezani preko obve{~evalnega spiska. Carlos, moderator spiska, je v~asih kar zaposlen, saj ob burnej{ih razpravah na spisek pride tudi ve~ kot 100 sporo~il dnevno. O~itno pri slovenskih tabornikih {e ni ~as, da bi komunicirali na tak na~in. Lep primer je neuspeh Taborovega sveta, ki je na za~etku {e vzbudil zanimanje, potem pa so ga vsi pozabili. 3 3 uvod Matija Tonejc mnenje mnenje Glavna urednica: Mateja [u{ter{i~ Dimic Odgovorni urednik: Matija Tonejc Namestnik odgovornega urednika: Miha Logar-Malus Predsednik izdajateljskega sveta: Jo`e Petrov~i~ Uredni{tvo: Jaka Bevk-[eki (ilustracije), Igor Bizjak, Rafael Kalan, Primo` Kolman, Tine Koloini, Branka Le{njak, Marta Le{njak, Frane Merela, Barbara Pape`, Franci Pav{er ml., Tadej Pugelj-Pugy, Marko Svetli~i~-Medo (fotografija) in Barbara @eleznik-Bizjak (oblikovanje). Ustanovitelj, izdajatelj in lastnik Zveza tabornikov Slovenije. TABOR sofinancirata Ministrstvo za kulturo in Ministrstvo za {olstvo in {port Republike Slovenije. NASLOV UREDNI[TVA: Revija Tabor, Parmova 33, 1000 Ljubljana. Telefon 061/30008-20, fax 061/313-180, E-mail: zts@guest.arnes.si; WWW: http://www2.arnes.si/guest/ljzts1/index.html. Cena posameznega izvoda je 390 SIT, letna naro~nina je 3500 SIT, za tujino pa 100 DEM. Teko~i ra~un: 50101-678-47184. Rokopisov, diapozitivov in fotografij ne vra~amo. Upo{tevamo samo pisne odpovedi do 31. januarja za teko~e leto. TABOR po mnenju Ministrstva za kulturo RS {tev. 415-306/92 sodi med proizvode, za katere se pla~uje 5% davek od prometa proizvodov. Grafi~na priprava: Tridesign d.o.o., Ljubljana Tisk: Tiskarna Sku{ek d.o.o., Ljubljana Po{tnina pla~ana pri po{ti 1102 Ljubljana Naslovnica:Pugy 4 Kdo sploh smo taborniki V aprilski {tevilki Tabora sta nam Barbara in Urban na kratko podala vsebine, ki naj bi jih poznal vsak tabornik. V napotkih, ki sta jih podala, le`i po mojem mnenju nekaj zavajajo~ih, morda neto~nih sporo~il, ki vna{ajo zmedo pri ~lanih (od kod taborniki?). Veliko prevelik poudarek se daje skavtski komponenti taborni{tva, zato sem se oglasil, da malo pripomorem k razsvetljevanju dejstev. Zveza tabornikov Slovenije namre~ ne izvira samo iz doma~e skavtske, temve~ tudi iz gozdovni{ke organizacije, kar naj bi bilo splo{no znano, zna~ilnosti obeh sta pripomogli k dana{njemu videzu taborni{tva. Pri tem ne pozabimo, da z organizacijama ni pri~el posameznik sam, ali neki tujci, temve~ navdu{eni Slovenci sami. In za~etek, kako je bilo z nastankom podobnih taborni{kih organizacij po svetu? Indijanci in njihov odnos do narave in `ivljenja so navdu{ili Ernesta Thompsona Setona, da je organiziral prve taborni{kim podobne skupine v obliki gozdovnikov `e leta 1902 (o tem je znana zgodba o mladini, ki mu je vdirala na posest in razgrajala, on pa jih je potem zamotil in "prevzgajal" z zgodbicami o Indijancih). Gozdovniki so veliko pozornost dajali lepotam narave, pre`ivetju v divjini, kak{ni hierarhiji in organiziranosti pa niso dajali veliko pomena. S skavtsko organizacijo je kasneje, leta 1907, v britanskem imperiju za~el Baden-Powell, vendar je bila takrat to skoraj voja{ka organizacija. Kot zanimivost povem, da Rudi Hönn v svoji knjigi Gozdovnik Pe{enda{, v kateri razpravlja o zgodovini skavtstva in gozdovni{tva ugotavlja, da je Baden Powell idejo za ustanovitev skavtov dobil med skupnim delom z Setonom pri ustanavljanju gozdovni{ke organizacije in da je B. P. tako le priredil gozdovni{tvo. Sam Baden Powell je sicer govoril, da je idejo dobil med vojno v Ju`ni Afriki, ko so po{iljali otroke opazovat, kaj delajo nasprotniki, zato je trditev, da so ga navdu{ili Indijanci, neto~na. Skavtstvo je temeljilo na dobro razviti organizaciji in ve{~inah in se je kmalu uspe{no raz{irilo najprej po britanskem imperiju, nato pa skoraj po celem svetu. Skozi ~as se je spreminjalo, izgubljalo militaristi~en zna~aj in razlike med gozdovni{tvom neko~ in skavtstvom danes izginjajo. Res pa upam, da ni nikomur neznano, kako je nastalo dana{nje taborni{tvo, saj v ~lanku nikjer ne pi{e, da so v Sloveniji novo organizacijo ustanovili predvojni slovenski skavti in gozdovniki 22. aprila 1951, vpra{anju, ali so zdaj gozdovniki ali skavti pa so se izognili s tem, da so si dali ime taborniki. Rodovi skozi program Zveze od obeh prednikov v dana{nji ~as prena{amo veliko zna~ilnosti, od skavtov npr. vodov sistem, pionirstvo, od gozdovnikov pa ljubezen do narave in morda tisto ~udno Duhovnost … Tako, osebno sicer menim, da bi morali vsi ~lani raje vedeti, zakaj sami mislijo, da so taborniki, ta na{a zapletena zgodovina pa naj bo le za tiste, ki jih zanima. Lep pozdrav, Aljo{a Bizjak – Hladnik, Rod Heroja Viteza – ^rnu~e Nekdo je nekaj rekel V mar~evski {tevilki Tabora sva pisala o taborni{ki zgodovini in baje ustrelila (nacisti pa~ tudi streljajo) nekaj grenkih. ^lanek sva oddala v prepri~anju, da so podatki v njem pravilno zapisani, saj sva zanj uporabila literaturo s temeljnega in{truktorskega te~aja v Bohinju leta 1997. Urednik je ~lanek pred objavo prebral, popravil napake (vsebinske in jezikovne) in ~lanek oddal v tisk. Opozoril naju je na nepravilnosti in nama povedal, kje naj v prihodnje i{~eva take stvari (~e koga to zanima, na ZTS obstaja ena rjava knjiga). V redu, hvala za opozorilo. Kaj naj re~eva drugega? Navsezadnje je ~lanek on prebral, ga uvrstil med ostale ter s tem tudi odgovarjal zanj. Potem sta pri{li dve pismi. Del enega ste si lahko prebrali, kjer jezni bralec (Mito Kristan) hudo kritizira in navaja {e ostale neresnice, ki sva jih napisala, niti enkrat samkrat pa ne napi{e, kako so se stvari resni~no dogajale. Niste pa mogli prebrati drugega pisma, avtorja Aljo{e Bizjaka (lahko ga preberete v tej {tevilki, op.ur.), ki je tudi popravil vse najine napake, s tem, da je zraven tudi razlo`il, kako so se stvari resni~no dogajale. Vsa ~ast temu piscu, ki je lepo in sistemati~no sicer kritiziral najin ~lanek, naju pa hkrati pou~il o stvari, in nama, v nasprotju z drugim, pokazal, da nisva edina, ki tega nisva vedela, ter da najino delo ni brez veze. Upava namre~, da kritika v mar~evski {tevilki ni bila objavljena zgolj v najino "slabo" ali zaradi zapolnitve prostora v reviji, ampak zaradi seznanjanja javnosti o nepravilnostih. Pa {e to: `e v najinem prispevku sva napisala, da najin namen ni navajati dejstva (saj bi potemtakem morala npr. v prvem prispevku navesti {e Morsejevo abecedo in semafor), ampak predvsem predlagati KAKO LAHKO dolo~eno temo predstavimo svojim ~lanom. Upava, da naju vsaj nekateri razumete! Z naravo k bolj{emu ~loveku! Pred dnevi sem se pogovarjal s prijatelji, ki so se udele`ili enega od posvetov v Gozdni {oli v Bohinju. Program je bil zelo pester in natrpan, veliko so se pogovarjali. ^isto ob koncu pa so namenili {e nekaj besed odnosu med besedama taborniki – skavti in skavtstvo – taborni{tvo. Beseda je dala besedo in NEKDO je nekaj rekel … Ta nekaj je bila misel, da mnogi {e vedno ne vedo, da je taborni{tvo skavtstvo in da smo taborniki skavti; med tak{nimi, ki tega ne lo~ijo, ali pa no~ejo lo~iti, so tudi nekateri na~elniki obmo~ij, na primer ^IPS. Tukaj pa se stvar neha. Ne maram, da me ljudje ogovarjajo in to ljudje, ki me zelo dobro poznajo. Ko sem povpra{al te ljudi, ki so me ogovarjali, nih~e ni vedel, kdo me je. Vedeli pa so, da je bilo izpostavljeno moje ime. Torej nih~e ne ve, kdo je govoril, govorili pa so. Sre~a, da imam v taborni{kih vrstah veliko prijateljev in sam pri sebi vem, kako in kaj. ^udno se mi le zdi, da so glasni ljudje, s katerimi sem bil skupaj na temeljnem in{truktorskem te~aju v Vestonu v Italiji leta 1991, torej v I. generaciji. Tam sem se skupaj z istimi ljudmi seznanjal s pojmom skavtstvo, skavtizem. ^e tega pojma ne razumem, se mi zdi ~udno, da so me ti isti ljudje povabili na in{truktorski te~aj II. stopnje, ter da sem nosilec tega naziva. Va{a Barbara in Urban Po{ljite na ZTS - Tabor, Parmova 33, 1000 Ljubljana Le kratko pojasnilo … Ob koncu pa {e moja misel. Menim, da je ~isto vseeno, ali se ima kdo za tabornika ali za skavta, va`no je, da ima taborni{tvo (skavtstvo) v svojem srcu, da je to njegov na~in `ivljenja ter da za tako `ivljenje vzgaja mlade ljudi. Iztok Utenkar 5 NEPREKLICNO NNAR AR O^AM RE VIJO TABOR ARO^AM REVIJO NARO^ILNICA NARO^ILNICA5 IME IN PRIIMEK: ...................................................................... ROD: ......................................................................................... ULICA: ...................................................................................... PO[TNA [TEVILKA IN KRAJ: ................................................. NARO^NIKOM PRIZNAMO 20% POPUSTA eporta`a mesec 66 Preberite si zgodbo o dru`enju, ki je drugi vikend v maju v Jagodju nad Izolo povezalo 24 ekip z razli~nimi kolesi, iz razli~nih koncev na{e lepe de`ele, pa vendar z enim motivom: "imejmo se fajn". Vzdu{je je odsevalo `eljo po spoznavanju, dobri volji in tudi fizi~nem preizkusu samega sebe. Na vzponih in spustih, ki so na kolesih pregrevali prestavne ro~ice, je bilo to prav enostavno. Kako so lahko v Primorju tako strmi klanci, je bilo vpra{anje, ki se je skrivalo v varnem zavetju kolesarskih ~elad? Pa so bili pogledi na naravo in vasice, ki so se skrile v njena nedrja, na vrhu gri~ev tako privla~ni, da je veljalo pritisniti na pedala in premagati strmino. In na koncu zgodbe nekdo vedno zmaga. Pa to ni pomembno, saj se je klju~ do uspeha skrival drugje. Tekmovalnost je tokrat ostala doma. Bi~ikleta `ur Na kolesu po slovenskem primorju Orientacija in gibanje s kolesom Tekmovalci so imeli pri orientaciji in gibanju s kolesi kar nekaj te`av, saj so bile poti na karti vrisane, v naravi pa skoraj neprehodno zara{~ene. Tako ni manjkalo prizorov, ko so ekipe s kolesi na rami sredi gozda iskale pravo pot. Kolo prenese vse - tekmovalci tudi Proga je postregla tudi z razli~nimi naravnimi ovirami. Poleg trnjevih grmi~kov, so se tekmovalci lahko "odpo~ili" v blatni kopeli, ali pa preizkusili vodni tu{, ki je skregan z vsako fizikalno logiko tu{iranje je potekalo od spodaj navzgor. Na kolesih pa je zaradi "zunanjih vplivov" prihajalo do motenega delovanja zavor in menjalnikov (tudi sloviti Shimano je zatajil). 77 eporta`a mesec TOMA@ CEGLAR, vodja tekmovanja: Akcija je zadovoljila na{a pri~akovanja, verjamem pa, da tudi pri~akovanja udele`encev. Udele`ilo se je idealno {tevilo ekip, le vreme, kot je `e v navadi, nas je v nedeljo zopet po{teno namo~ilo ({koda za tekmovalce - sre~a za nas). Drugo leto bo {e bolj{e. Dru`abni ve~er Primorci so na dru`abnem ve~eru pokazali, da niso dobri kitaristi, so pa poskrbeli za dober izbor glasbe in ozvo~enje. Bolj kot to pa so znali pri~arati ob~utek primorske gostoljubnosti in ob tabornem ognju postregli z dobrimi lignji in sardelami. Te geste "naklonjenosti" se bodo tekmovalci verjetno {e dolgo spominjali. Ljubezen gre namre~ skozi `elodec. 88 TABOROVA REDOVALNICA Vi ocenjujete ... mi zaklju~imo S plo{na oc ena prpraav dobro ocena Vreme Hrana Organizacija Dru`enje Te`avnost dobro odli~na prav dobro odli~no dobro V taborovo redovalnico je glasove prispevalo 24 udele`encev, TABOR pa si je pridr`al pravico, da rezultate zaokro`i navzgor ali navzdol. BAJE NEKAJ PODOBNEGA KOT BI-@UR Ku smo ble nekí na enmi klanci, smo vidle, da imamo {e nekej na balanci. Nam je en ~uden povedou, da tu so brzine, in gljdi hudi~a, ~e jih prestavlja{, pot res hitreje mine. Smo srje~ale {e eno, je ful nekej vrtela, vrtela ku da bi sr{jene u riti imela. "Ma kaj je tu?" smo vpra{ale, je rjekla "pedali!". Ma kaki pedali, najbulj{e je porivat s sandali. Sej mi bi komot lohku zmagale, sam kaj ku smo non-stop drugim pomagale. Sej drga~i bi vsem pala morala in kdo bo drugu letu vrtu pedala? Petra - RSR Ilirska Bistrica I. mesto na dru`abnem ve~eru poezije Idealni ~as - prava neznanka Ekipe na progi so imele veliko opravka tudi z izra~unavanjem idealnega ~asa. V razpisu je namre~ pisalo, da je idealni ~as povezan z 69-letnim dekletom, ki redno obiskuje fitness. Tega dekleta nismo uspeli sre~ati, smo pa izvedeli, da organizatorji pri izra~unu niso upo{tevali izrednih postankov, ki so jih ekipe imele na progi (menjava vode, olja, zraka in drugih teko~in). Prva nagrada - kolo [tevilni sponzorji so podprli izvedbo akcije: B Point, Fun sports, Rito{a Izola, HTP Simonov zaliv, Trixin, Telekom, ART foto; Intereuropa, Ekstim, Citropres; Jestvina, Jonathan, Rudi Bazovica in klju~avni~arstvo Obrekar. Udele`eci so bili dele`ni tudi {tevilnih prakti~nih nagrad, za prvo mesto pa so organizatorji podelili kar gorsko kolo. Treba pa je omeniti, da je bila akcija podprta tudi s strani [tudentske organizacije univerze v Ljubljani, ki je akcijo vklju~ila v svoj koledar {tudentskega {portnega dogajanja. Pugy eporta`a mesec Kolesarske spretnosti in druge ve{~ine Naloge na progi so bile zanimive in predvsem kolesarsko obarvane. Test poznavanja `ivljenja ob morju, izdelava fra~e (brez sekire ali no`a) in nato {e streljanje z njo. Krpanje zra~nice z lastnim priborom ekipam ni delalo preglavic, se je pa nekaterim to dogajalo tudi na progi. Hitrostna etapa je bila za~injena s praznjenjem in "pumpanjem" zra~nic na {tartu, na mokri to~ki pa je bilo treba uporabiti spominske celice prenesti je bilo treba sporo~ilo od boje do kopnega. ^elada je postala obvezni del opreme v ~olnu (da je kaj ostalo v glavi). Naslednji dan so se ekipe poizkusile {e v prvi pomo~i, spretnostni vo`nji in metanju obro~kov, na gurmanski preizku{nji pa so morali ugotoviti, kaj vse se skriva v priljubljenem "{tudentskem futru". 9 9 Popolni son~ni mrk Primo` Kon~no Ker v Evropi ne uporabljamo enoten ~as, je na slikah uporabljen univerzalni ~as (UT), kar pomeni, da moramo ~asom na sliki pri{teti dve uri. Potek son~nega mrka preko Evrope Potek son~nega mrka v Sloveniji in bli`nji okolici smo le do~akali pravi popolni son~ni mrk tudi Slovenci. Iz skrajno severovzhodnega dela Slovenije bomo lahko opazovali, kako bo Luna popolnoma prekrila Sonce 11. avgusta in to skoraj opoldne. Son~ni mrk sicer ni zelo redek pojav, redko pa je, da se zgodi v tako majhni dr`avici, kot je Slovenija. No, resnici na ljubo, bomo v ve~jem delu Slovenije lahko opazovali le delni son~ni mrk. V Ljubljani bo Luna prekrila "le" 97% son~eve povr{ine, ob morju pa {e manj. Delni mrk se bo v Ljubljani za~el ob 11:20, najve~jo stopnjo bo dosegel ob 12:44, konec mrka pa bo ob 14:08. Ves ~as mrka bo Sonce ve~ kot 50 stopinj nad obzorjem. Delni mrk bo torej trajal 2 uri in 48 minut. V najbolj{em polo`aju za opazovanje mrka bodo tokrat na{i sosedje Avstrijci in Mad`ari, kjer bo mo`no popolni son~ni mrk opazovati ve~ kot 2 minuti, najdlje pa bo popolni mrk trajal v Romuniji, kjer bo Sonce to~no v ~asu mrka tudi najvi{je na nebu. Son~ni mrk je prav gotovo v zgodovini najbolj opazovan astronomski pojav. Luna, ki od ~asa do ~asa prekrije Sonce, je po naklju~ju ravno prav velika, da prekrije samo `are~o ploskev Sonca, tako da se prika`e njegova korona v vsem svojem bli{~u. Ob son~nem mrku postane tako temno, da se sredi dneva poka`ejo najsvetlej{e zvezde in planeti, morda {e kak{en komet, ki sicer zaradi ble{~e~ega Sonca podnevi niso vidni. Najbolj atraktiven trenutek mrka pa je trenutek, ko prvi `arek sonca pokuka izza Lune. Prizor spominja na prstan z ble{~e~im diamantom. Na mrk se moramo pripraviti `e kak{en dan prej. Pripraviti si moramo ustrezne opti~ne filtre, saj opazovanje Sonca lahko po{koduje o~i. Nikakor in nikoli ne poglejte Sonca skozi daljnogled, ~e le-ta ni opremljen z originalnimi son~nimi filtri. @e kratek blisk son~ne svetlobe skozi daljnogled vam lahko za vedno po{koduje o~i! Filtre za opazovanje son~nega mrka si lahko izdelamo na razli~ne na~ine. Najenostavnej{i in najve~krat uporabljen je filter iz navadnega ko{~ka stekla, ki ga poprej podr`imo nad plamenom sve~e. Saje sve~e popolnoma po~rnijo steklo, tako ozrimo se 10 ozrimo se v nebo ZNANE IZJAVE da lahko skozi tako steklo lepo gledamo v Sonce. Vendar pa tak filter ne zadr`i infra rde~e svetlobe, ki je oko ne vidi, pri dolgotrajnem opazovanju pa je tudi nevarna. Dober filter je tudi - preve~ osvetljen del fotografskega filma ali pa steklo na {~itniku za varilce. [e najbolje pa je, da filter za sonce kupite kar v trgovini s fotografskim materialom. Sonce lahko opazujete tudi posredno. Za tako opazovanje potrebujete stabilno stojalo, na katerega pri~vrstite daljnogled ali manj{i teleskop, ki ga izostrite na neskon~no. Na daljnogled mora biti pri~vr{~en {e zaslon, na katerega se projicira slika Sonca. ^lovek brez Bogov ne pomeni ni~esar! - (Poseidon Odiseju) Najsvetlej{e zvezde in planeti v ~asu popolnega mrka LUNINE MENE Popolni son~ni mrk - sredina mrka "Diamantni prstan" - prvi son~ni `arek izza Lune zadnji krajec mlaj prvi krajec polna luna zadnji krajec mlaj prvi krajec polna luna zadnji krajec mlaj 06. 07. 1999 13. 07. 1999 20. 07. 1999 28. 07. 1999 04. 08. 1999 11. 08. 1999 19. 08. 1999 27. 08. 1999 03. 09. 1999 10. 09. 1999 ob ob ob ob ob ob ob ob ob ob 13:58 04:25 11:00 13:26 - (lunin mrk) 19:28 13:10 - (son~ni mrk) 03:48 01:50 00:19 00:03 Lunin mrk 28. 7. pri nas ne bo viden, saj luna vzide {ele zve~er. v nebo VZHODI IN ZAHODI SONCA Sonce vzide Sonce zaide 01.07. 15.07. 01.08. 15.08. 01.09. 15.09. 05:15 05:25 05:43 06:01 06:22 06:39 20:57 20:50 20:32 20:12 19:42 19:15 11 reporta` Zlata pu{~ica Nato je stopil vojak pred tribuno, pristavil lovski rog k ustnicam in zatrobil, ostro in rezko. "Tisti, ki ste pri{li streljat za srebrno pu{~ico," je zakri~al, "vzemite svoje loke in pridite naprej!" Tako je bilo v ~asih Robina Hooda, ko so se zbrali najbolj{i strelci v de`eli angle{ki na znamenitem tekmovanju za srebrno pu{~ico. Danes, 700 let pozneje roga sicer ni ve~ sli{ati, kjub temu pa se je v soboto 15. maja, ko so se dvignile {e zadnje jutranje meglice tam nekje za ro`ni{kim gri~em, za~ela zbirati gru~a nadobudnih mladeni~ev in mladenk, ve~inoma v pe{~eno-zelenih srajcah in s pisanimi rutami okoli vratov. To so bili najbolj{i strelci v de`eli slovenski, ki so pri{li osvojit pokal Zlata pu{~ica. 12 Rod Tr{atega Tura iz Ljubljane `e nekaj let nadaljuje tradicijo tekmovanja Zlata pu{~ica, ki je eno prvih lokostrelskih tekmovanj na Slovenskem. Letos se je na lokostrelskem streli{~u, ki ga upravlja ljubljansko Dru{tvo ljubiteljev lova z lokom, v bli`ini Kose{kega bajerja zbralo 63 tabornikov iz 5 rodov. Vsi podkovani v znanju lokostrelstva so se po za~etnem zboru in nekajminutnem pojasnjevanju osnovnih pravil in zakonov tekmovanja razporedili v kategorije in se postavili pred tar~e. Medvedki in ~ebelice so z veliko napetostjo opazovali in ocenjevali razdalje do 80 centimetrskih tar~, ki so bile stra{aaansko dale~. Gozdovniki so ponavadi `e bolj izurjeni in so samo prera~unljivo ocenjevali svoje sotekmovalce, ~e{: "Kdove, ~e sem bolj{i od tegale na sosednji tar~i?" Ob prvem znaku sodnika za za~etek streljanja je napetost narasla in o~i vseh ~akajo~ih so bile strmo uprte v centre tar~ svojih prijateljev iz ekipe, ki so trenutno napenjali tetivo na loku. Tetive so zabrnele in pu{~ice so poletele. Tiste, ki so zadele cilj, so razveselile navdu{ene navija~e, ostale, ki so se odlo~ile za kraj{i sobotni polet preko pomladanskega travnika za streli{~em, pa so dale misliti mladim strelcem: "Uf, kako bom zdej na{el pu{~ico v tem {avju?" No, na koncu se je ve~ina malih Robin Hoodov kar dobro odrezala. Medtem, ko je sonce srame`ljivo begalo med oblaki nad nepoko{enim travnikom streli{~a, se je v senci dreves, v gozdu nad streli{~em odvijala popolnoma druga~na in malce bolj zanimiva in napeta tekma. V gozdu so namre~ tekmovali PP in Gr~e v Taborni{ko lovski disciplini, kar za laike pomeni, da smo se taborniki delali da smo lovci in da v gozdu z lokom lovimo... Lovili pa nismo `ivali, ampak posebne tar~e razli~nih velikosti, ki so bile naklju~no postavljene gori in doli po gozdu. [tos vsega je v tem, da strelec ne pozna razdalje do "plena" in jo mora zato sam oceniti, kar seveda pomeni, da mora biti stra{ansko zvit. Poleg tega so mesta s katerih mora "lovec" streljati postavljena tako, da se med njim in tar~o skoraj vedno znajde kak{na smrekca ali vsaj veja. Predstavljajte si kak{no zvitost zahteva to od na{ega "lovca"! Skratka, to je disciplina zaradi katere se spla~a trenirati in priti na Zlato pu{~ico, saj take oblike lokostrelstva nimate prilo`nosti poizkusiti skoraj nikjer drugje. Dan se je prevesil v popoldne in ve~ina je `e odstreljala svoj krog. Sledilo je nestrpno ~akanje na razglasitev rezultatov, med katerim so se mlaj{i odpravili na kraj{i sprehod do Mosteca na sladoled in gugalnice. In ko je Gregorjev tiskalnik izdahnil {e zadnji "bzzzrk", se je mala mno`ica spet zbrala. Podelili smo diplome in ble{~e~e kolajne, prvi trije tekmovalci v vsaki kategoriji pa so dobili {e majice z vezenim na{itkom tekmovanja. Najbolj{e seveda vedno pride na koncu, nagrada za skupno uvrstitev rodov, ki jo je letos `e tretji~ zapored prejel Rod Mirne reke iz Mirne na Dolenjskem – pokal Zlata pu{~ica. Z zaslu`eno zmago si je rod pristreljal tudi prakti~no nagrado - lok in komplet pu{~ic, ki jih je prispevalo podjetje VRE^EK d.o.o. iz Kranja. Tekmovanja se je letos udele`ilo 5 rodov. Organizatorji ob tem upamo, da ne gre za upad zanimanja za lokostrelstvo v slovenskem taborni{tvu, saj bi bila velika {koda zanemariti to zelo zanimivo podro~je taborni{kega znanja, ki je med drugim tudi ena od obveznih disciplin taborni{kih mnogobojev. Zlata pu{~ica je edinstveno taborni{ko tekmovanje, ki izstopa med najrazli~nej{imi orientacijskimi tekmovanji, in ga priporo~amo vsakomur, ki vsaj nekajkrat na leto prime lok v roke. Zdaj pa le vsi pu{~ice na tetive in... VSE V ZLATO! Damijan 13 reporta` Kreativnost ne pozna meja. 14 Ko potuje{ skozi dan, opazuj {tevilne dobre in uporabne stvari. Vse so delo ~love{ke kreativnosti. Ra~unalnik, s katerim lahko upravljajo otroci, telefon, ki ga lahko skrije{ v pest in ki te v trenutku pove`e z osebo, ki jo `eli{. Knjige, orodje, hi{e in avtomobili - seznam gre v neskon~nost ... In vse obstaja samo zato, ker je nekdo verjel, da je to mo`no napraviti. Nekdo je imel dovolj trdno prepri~anje v idejo. Bil je pripravljen storiti vse, da je idejo uresni~il. In kamorkoli se obrne{, lahko opazi{ dokaz; neizpodbiten, trden dokaz, da je to mo`no napraviti. Kadarkoli si bo{ postavil cilj, v katerega bo{ verjel, bo obstajala velika mo`nost, da ga bo{ uresni~il. Potrebuje{ prepri~anje, da se bo to zgodilo. Potrebuje{ vztrajnost in popla~ana bo. Enostavno bo{ zmogel. In verjemi, danes je ravno pravi trenutek za novo idejo. Baklave In{trumen ti @ongliranje Bruhanje ognja Skulpture 15 Vitra`i reporta`a Ko [e Ta Po~asnemu Tekmovanje prehitro Mine Bilo je malo `uljev in veliko dobre volje. pomote) proti Slemenu. Kronisti znajo povedati, da so bile petkove kontrolne to~ke {e posebej dobro skrite in da jih je trema prvega dne in te`a prete`kih nahrbtnikov {e bolje zamaskirala. zahodnega dela [ale{ke doline, nekje v Po petkovi no~i, ki je bila tradiciookolici Zavodenj blizu Smrekovca, skoraj pod nalno polna mirnega spanca, so bile Ur{ljo goro, stoji Andrejev dom na Slemenu. spo~ite ekipe pripravljene na dolg dan. V okolici doma se nahajajo objekti na{e Sobotno lepo vreme in taborni{ka enervojske in ta jih ve~krat odstopi velenjskim gija je polnila smrekove gozdove in skotabornikom. Rod Jezerskega zmaja tam vsako raj vse zvite kontrolne to~ke so morale leto pripravi orientacijsko tekmovanje priznati, da se danes niso dovolj dobro skrile. Taborni[ e T a P o~asnega ki so na vsaki M ine. Spo{tovane Kronisti znajo povedati, da najdeni to~ki gr~e znajo povedati, risali, pisali, da se je letos zgodil so bile petkove kontrolne odgovarjali, `e 21. po vrsti. Med to~ke {e posebej dobro merili in na 7. in 9. majem se je skrite eni, ki je bila pri Andrejevem za~uda najbodomu na Slemenu lje obiskana, tudi jedli. zbralo ve~ kot 100 tabornikov iz domaSeveda pa se tekmovanje v soboto ~ega rodu in gostov iz Rodu vedrih Prlekov in Zmajevega rodu iz Ljubljane. zve~er ni kon~alo. Kontrolorji so se zveBilo je 90 taborni{kega znanja polnih ~er zna{li pred tradicionalno najte`jim tekmovalcev, ki so tekmovali v dveh ka- delom ocenjevanja, ki ga celo na sodtegorijah, in 30 kontrolorjev, ki so to ta- ni{kih seminarjih ne znajo najbolje razlo`iti. To je bilo ocenjevanje gola`ev. borni{ko znanje preverjali. Ti so bili letos res tako zelo dobri, da so 18 ekip je s tekmovanjem za~elo `e ~lani ocenjevalne komisije po [TPM-u Na obronkih v petek popoldne. Z nahrbtniki so z letali{~a od{li (seveda so pe{a~ili, da ne bo 16 Zmagovalci v Baby face kategoriji so bili ~lani ekipe Efenkova 1/2. Zmagovalna ekipa pri seniorjih pa je bila ekipa Planinarjev, ki je osvojila tudi pokal Ferko. Ta pokal je namenjen ekipi, ki je najve~ pripomogla k bolj{emu vzdu{ju na tekmovanju. Najbolj fer ekipo izberejo ekipe med seboj. za~eli shuj{evalno kuro. V nedeljo je sledil malce bolj moker hitrostni spust v dolino do letali{~a, kjer se je tekmovanje tudi kon~alo s slavnostno razglasitvijo rezultatov. [TPM-ovski teden na Slemenu je prehitro minil. Bilo je malo `uljev in veliko dobre volje. Naslednji se bo zgodil v prvem vikendu maja leta 2000. Nanj si vabljen tudi ti, ki prebira{ tele vrstice v Taboru. Vuk orta`a trenutki Krog `ivljenja Odpu{~anje V{e~ mi je ob~utek svobode, ki me obide, ko snamem te`ak pla{~ kriti~nosti, strahu, krivde, zamere in sramu. Takrat odpustim sebi in drugim in nas vse osvobodim. Ne ukvarjam se ve~ s starimi zadevami. Odpu{~am si, ker sem tako dolgo nosila stara bremena. Odpu{~am si, ker se razume vsega takoj, saj razumevanje zahteva veliko ljubezni in potrpe`ljivosti. Nove duhovne ve{~ine mi pomagajo, da bolj spro{~eno sprejemam spremembe, ki se dogajajo v ~udoviti {oli `ivljenja na planetu Zemlja. se je razbohotila ter se sprehodila tudi `e po najbolj oddaljenih tratah. Natrosila je sve`ih cvetov in zelenih trav, drevje `e bogati s sladkimi sade`i. Narava je ponovno vstopila v razcvet novega kroga `ivljenja. Pa jaz? nisem znala imeti rada. Vsak je odgovoren za svoje obna{anje in vsakemu `ivljenju vra~a tisto, kar daje od sebe. Zato mi ni treba kaznovati drugih. Za vse veljajo zakoni zavesti, tudi zame. Svoj um o~istim, odpu{~am. Potem sem zdrava. Pomlad Enkratnost V duhu smo vsi eno. Vendar je moj obraz neponovljiv in enkraten izraz bo`jega obli~ja. Ni mi{ljeno, da bi bili enaki. Mnogo ljudi se ozira na to, kaj si o njih mislijo drugi, a bi bilo bolje, ko bi sledili svojemu srcu in dopustili drugim, naj si mislijo karkoli. Nisem niti prese`ek niti primanjkljaj in ni se mi treba dokazovati. Odlo~ila sem se, da se bom negovala in ljubila kot ~udovito bo`anski izraz `ivljenja. Biti jaz (to, kar sem), je izjemno vznemirljiva pustolov{~ina! Sledim svoji notranji zvezdi in neponovljivo `arim in svetim. Ljubim `ivljenje! Razumevanje U~ljiva sem. Z vsakim dnem se moje zavedanje malce bolj odpira bo`anski modrosti, ki je v meni. Vesela sem, da `ivim, in hvale`na za vse dobro, ki sem ga prejela. @ivljenje mi pomeni u~enje. Vsak dan otro{ko odpiram um in srce in prihajam do spoznanj, spoznavam nove ljudi, odpirajo se mi nova obzorja in razumevanje za vse, kar se dogaja okoli mene in v meni. Moj ~love{ki um morda ne Lrga Novo `ivljenje! Okrog mene, z menoj, v meni. Z vsakim dnem me je ve~. Vsak trenutek mi posku{a kaj novega pokazati. Vsako uro mi stopa{ v misli - Ti. Tokrat pa v poku{ino Meditacije Louise L. Hay. Naj ti bodo vodilo, naj ti odpro nov pogled, naj te spodbudijo… Kakorkoli `e. Ljubezen naj ti dehti!… 17 17 Kaj je Skavtska fundacija? Skavtska fundacija je ustanova Zveze tabornikov Slovenije. Z zbiranjem sredstev, ki se strogo namensko porabijo za uresni~itev predstavljenih ciljev, in s svojim delovanjem pomaga pri rasti in razvoju taborni{ke organizacije v Sloveniji. Sredstva za svoje delo pridobiva iz razli~nih virov: od prispevkov posameznikov, gospodarskih dru`b, razli~nih fundacij, vlade, ministrstev in razli~nih komercialnih promocij. Denar se bo v {ir{em pogledu porabil za tri podro~ja: Nakup in ureditev tabornih prostorov rov, s katerim bo ZTS zagotovila mo`nost taborjenja ~lanov {irom po domovini. Rast organizacije in kvalitetnej{e delo se lahko zagotovi le s {tevilnej{im in bolje usposobljenim vodstvenim kadrom, zato se bo del sredstev namenil sofinanciranju vzgoje in izobra`evanja ~lanov ZTS ZTS. Za kakovosten program, ki si ga je zastavila organizacija, in popularizacijo taborni{tva kot mno`i~nega mladinskega gibanja, potrebujemo kakovostno literaturo, zato bo del sredstev namenjen sofinanciranju zalo`ni{ke dejavnosti dejavnosti. Skavtska fundacija na~rtuje uresni~itev zastavljenega programa v naslednjih desetih letih. Strategija zbiranja sredstev temelji na prostovoljnih prispevkih vseh tistih, ki `elijo, da mladi ljudje pridobijo pozitivne vrednote in postanejo vodje jutri{njega dne. 18 18 Zagon ob dnevu tabornikov Ob dnevu tabornikov je uprava fundacije v okviru za~etka zbiranja sredstev organizirala tiskovno konferenco. Konferenci so prisostvovali na~elnik in stare{ina ZTS in vsi ~lani uprave fundacije razen slu`beno odsotnega mag. Marka Volj~a. V uvodu je Milko Okorn predstavil razloge za organiziranje tak{ne oblike zbiranja finan~nih sredstev, z njimi pa naj bi v naslednjih 10-ih letih pri{li do poenotenja skavtstva v Sloveniji. Mag. Boris Mrak, predsednik uprave, je predstavil na~in delovanja in sistema zbiranja sredstev, ki v veliki meri temelji na finan~nih prispevkih organizacij, ~lanov in nekdanjih ~lanov ter prijateljev taborni{tva. Tak{nih potencialnih donatorjev naj bi bilo po neuradnih podatkih o ~lanstvu v preteklosti kar desetina Slovencev. S tako zbranimi finan~nimi sredstvi naj bi v prihodnje skrbeli za ~im bolj{o vzgojo in izobra`evanje kadrov, podprli zalo`ni{ko dejavnost in z nakupom nekaterih tabornih prostorov po celi Sloveniji zagotavljali izvajanje taborni{kega programa. Fundacija je seveda kapitalskega zna~aja in bo investicije pokrivala z obrestmi pozitivnega poslovanja, v prihodnosti pa naj bi v okviru zbiranja finan~nih sredstev fundacija prirejala tudi razne akcije. Udele`ba na tiskovni konferenci je bila pi~la, kasneje pa smo izvedeli, da so v tem ~asu v Ljubljani potekale {e tri druge tiskovne konference z vsebinsko bolj aktualnega "politi~nega lonca", ki so novinarje iz znanih uredni{kih razlogov speljale na napa~no pot. Pugy Vse najbolj{e te~ajnikom poletnih in{truktorskih te~ajev Gozdna {ola je konec aprila `e po tradiciji odprla vrata in{truktorjem `eljnih novih znanj in spretnosti pri vzgoji in izobra`evanju odraslih. Letos pravega "ALT" te~aja ni bilo, se je pa zaradi `elje po bolj{i kvaliteti dela na poletnih in{truktorskih te~ajih zbralo vodstvo poletnih te~ajev. Udele`ba je bila sicer okrnjena, skupina pa ni~ manj delavna in prizadevna – pri nabiranju novih znanj in izku{enj, hrani in zabavi. ko naj po~nem in ka aju naj bom; kaj te~ na r nto av me pr r Kak{en m, je odgovo ^e dobro pomisli bno kar Pri vsej stvari smo ve~krat poudarili tudi zadovoljevanje naj se obna{am? akso pa bo potre pr v e rij teo iz os lastnih potreb. Nekateri so to vzeli dobesedno. en pr Za . en tav enos nekaj vaje. Postavljanje najvi{jega stolpa iz kart je lahko tudi del skupinske metode dela – zabava in u~enje hkrati. Vsebinski poudarki ice, klin~ki, ane {~ipalke (kljuk po imenih. osti ni {kodilo, popis vn nas je lahko klical ati da kre le, lo ga ma k ma po u hn Jo Za za~ete in ice rut pa so popestrile "ve{halterji" …) Vaja iz retorike ali Roke iz impro lige. Namen je bil dose`en, zabava pa vsesplo{na. Pa naj {e kdo re~e, da u~enje ne more biti zabavno. • spoznavanje in poenotenje terminov • • • • • • izobra`evanja odraslih metode dela za doseganje u~nih ciljev u~ni proces v skupini metode dela v skupini vzpodbujanje individualnega u~enja - vloga mentorja na te~aju timski pristop - vodstvo te~aja kot tim priprava programa te~aja John je bil v bistvu Sean, ker je po rodu Irec, `ivi pa v Belfastu in ima angle{ki potni list. Njegov moto skavtskega `ivljenja je: "Kljub temu, da smo vsi prostovoljci, smo na svojem podro~ju dela v skavtskem gibanju profesionalci – in nikoli se tega ne smemo sramovati!" 19 19 – in torta aju je bilo odli~no ampak vzdu{je na te~ , ~e ajev, Nih te~ n? nih da i let po stn m Je imel kdo roj lj{e? Ja, te~ajniko n. Komu pa vse najbo ve zra di so r ko ka vse zato pa smo tukaj. Svet Evrope Najdete slovensko? Svet Evrope ni Evropska Unija, kot mnogi mislijo, predvsem zaradi do pred kratkim enakega logotipa z dvanajstimi zvezdicami. ^e `e ne zaradi drugih razlik, moramo poznati Svet Evrope zato, ker je med {tiridesetimi dr`avami ~lanicami od leta 1993 tudi na{a dr`ava. Cilji Sveta Evrope so - za{~ita ~lovekovih pravic, demokracije in izvajanja zakonov - osve{~ati ljudi in jih vzpodbujati k razvoju evropske kulturne identitete in razli~nosti - iskati re{itve za manj{ine v evropski dru`bi - pomo~ pri osnovanju demokrati~ne stabilnosti s podpiranjem politi~nih, zakonodajnih in ustavnih reform. Za tabornike je Svet Evrope zanimiv predvsem zaradi njegovega odnosa do nevladnih organizacij (NGO), med katere spadamo tudi taborniki. Svet Evrope je status svetovalca podelil ve~ kot 350 nevladnim organizacijam, omogo~a pa jim mo`nost sodelovanja s predlogi glede glavnih dru`benih problemov na dr`avni ravni. 20 Svet Evrope finan~no podpirajo dr`ave ~lanice, odvisno od {tevila prebivalcev in vi{ine prora~una. Prora~un Sveta Evrope za leto 1998 je zna{al pribli`no 44,000,000,000 SIT. Kaj pa, ~e bi tok informacij obrnili in ... Seminar mo~ informacije – mo~ komunikacije v Strasbourgu Nenavadno veselje me je navdajalo, ko sem razmi{ljal o no~ni vo`nji z vlakom. Ne, da vlaka ne bi bil vajen, le tako novo, zanimivo se mi je zdelo. Ravno ko sem prav zadremal se je pojavil nekdo, ki je nekaj hotel. Policisti so samo gledali potni list. Sprevodnik je hotel videti karte. Spet nekdo je samo odprl vrata in jih ob pogledu na spe~ega tabornika zaprl. Po bolj neprespani no~i sem bil zato toliko bolj vesel, da sem se lahko zgodaj zjutraj sprehodil po `elezni{ki postaji v Münchnu. Samo {e dve uri sta me lo~ili od prihoda v evropsko mesto – Strasbourg. Ob prihodu v Evropski mladinski center, last Sveta Evrope, sem bil presene~en. Vsi so bili tako prijazni, ob prijavi so me ob mahanju s potnim listom samo za~udeno pogledali in odgovorili: "Saj je v redu, ne potrebujete dokumentov." Ko gre zares Naslednji dan smo za~eli z resnim delom. Sedeli smo kot pravi parlamentarci, vsak s svojim mikrofonom in karton~kom za ime. Kmalu smo ugotovili, da bomo ve~ino koristnega dela naredili v delovnih skupinah, tako da je zani- Mednarodni ve~er ali kdo ima mo~nej{o `gano pija~o manje za predavanja z dneva v dan popu{~alo. Morda zaradi vsakodnevnih zabav v avstrijski sobi, gotovo najlep{em prostoru v celi stavbi. Delo je bilo razdeljeno na teoreti~ni del zjutraj in prakti~ni del popoldne. @e prvi dan smo oblikovali skupine, ki so ve~ino del opravljale skupaj, tako da smo ob koncu dneva podali le poro~ilo vsake skupine. Zanimivost, ki si jo je vredno zapomniti, je bila ocenitev vsakega dne. Skupine so izbrale posameznika, ki je {el na ocenitev, na katero so pri{li predstavniki vsake skupine in eden izmed vodij. Na ta na~in so lahko organizatorji prilagajali program zanimanju in potrebam udele`encev. Va`na je zabava Ni bilo ve~era brez zabave. Mednarodni ve~er in poslovilna zabava sta bila `e pripravljena, ostale zabave pa so nastajale sproti. Ko nismo vedeli, kak{no zabavo bi {e imeli, smo pa~ imeli samo zabavo. Popestritev programa je bila tudi miza za biljard, ki je nudila igranje zastonj. V kratkih odmorih med predavanji in delavnicami so tako najbolj zagreti vadili udarce za ve~erne obra~une. Avstrijska soba – za~etek in ko nec vsake dobre zabave movala predvsem Irene (Gr~ija) in Mircea (Romunija), ob~asno pa se je s svojim "spodbujevalcem" pridru`il {e Had (Slova{ka). ^eprav bi lahko za to tekmovanje Leigh ([kotska) gotovo kaj prinesla, je raj{i `ejnim ponujala {kotsko avtohtono brezalkoholno gazirano pija~o oran`ne barve. Ugotovili smo, da Islandci vse su{ijo, da so finske oran`ne jagode videti trikrat lep{e od njihovega okusa in da imajo ^ehi zelo zanimive torte. Italijani so se pohvalili s pr{utom in vinom, za slovenski ponos pa sta poskrbela Tanja in Matej, ki sta prinesla potico. Nima{ e-po{te? Kdo sploh si? Branje elektronske po{te je na~in `ivljenja. Kdaj si zasvojen ve{ po tem, da Mednarodni ve~er Po stopnicah smo se podali v jedilnico, da bi poskusi- V prostem ~asu so nekateri pove~evali svoje zbirke na{itkov li tradicionalno hrano evropskih dr`av. Hrana je bila ~udovita, pre- ko pobere{ po{to s stre`nika {e enkrat vladovale pa so tudi alkoholne pija~e. V preveri{ po{to, ~e morda med tem, ko si kategoriji mo~nih `ganih pija~ sta tek- ti pobiral sporo~ila, ni pri{lo kak{no Jutranje zase reporta`a Svetla prihodnost Ob projektih, vsak je moral narediti svoj projekt za svojo organizacijo, smo ugotovili, da imajo elektronski na~ini komuniciranja, predvsem e-po{ta, svetlo prihodnost. Ne samo to, da je bil obve{~evalni spisek (mailing list) vklju~en v vsak projekt, ampak so nekateri {li celo dalje in osnovali mre`e obve{~evalnih spiskov, kjer bi sporo~ila res prihajala do tistih, ki bi jih morala zanimati. Veliko smo govorili tudi o izbolj{anju komuniciranja med vodstvom in ~lani. Glavna te`ava je namre~ dvostopenjski tok informacij, saj so najprej obve{~eni tisti s funkcijo v rodu, {ele nato pa informacijo, ~e sploh, dobijo ~lani. Tu smo spet razmi{ljali o elektronski po{ti kot na~inu raz{irjanja informacij na ravni ~lanov in ugotovili, da je za to {e prezgodaj, saj elektronske po{te nimajo vsi. danje novo sporo~ilo. Najbolj "priklopljeni" so brali po{to tudi ve~ kot desetkrat na dan. Tudi tisti, ki so na seminar pri{li brez elektronskega naslova, so ga prav hitro dobili na enem od znanih brezpla~nih po{tnih stre`nikov, tako da so lahko po{iljali svoja sporo~ila v svet. Naslednje leto! Zadnje dni smo delovali kot ena velika, sre~na dru`ina. Vsi smo se poznali po imenih in nikomur ni bilo te`ko narediti nekaj za drugega. Ampak, kot pri vseh stvareh, je tudi tu pri{el ~as slovesa. Najhuje je bilo to, da so nekateri morali oditi `e zgodaj zjutraj, nekateri dopoldne, ... tako da se je {tevilo po~asi manj{alo. Ampak – imamo celo dva obve{~evalna spiska, preko katerih smo povezani in vsi skupaj ugotavljamo, kako smo bogi, ker so se za~eli izpiti. No, vmes se najde {e kak{no sporo~ilo, da se zagotovo vidimo naslednje leto. Kje, pa naj bo skrivnost. Matija 21 iz prve roke Vsakdo je poseben Ali si `e kdaj pomislil, da je vsak ~lovek na tem planetu unikat in individualen, a hkrati tesno povezan z drugimi? Niti dva ~loveka si nista med seboj enaka. ^lanstvo v na{i organizaciji ni omejeno s fizi~no sposobnostjo, mentalnimi zmogljivostmi ali socialno priviligiranostjo. Skavtstvo je odprto za vsakogar! Da bi pomagali mladim dose~i konstruktivno mesto v dru`bi skozi njihov fizi~ni, intelektualni, du{evni in socialni razvoj, ponuja skavtstvo {iroko paleto aktivnosti, ki jih je mogo~e izvajati na razli~nih ravneh. Ve~ina od nas si `eli biti sposoben narediti nekaj, kar se nam zdi te`ko ali nemogo~e dose~i. @elimo biti uspe{ni v {portu, igranju in{trumenta, dose~i svoje sanje, a smo marsikdaj hendikepirani, ker smo prepo~asni, preokorni, premalo intelektualno sposobni, nimamo talenta ... Veliko nas je (ali celo vsi) nesposobni, oz. nezmo`ni, na nekaterih podro~jih, a nismo zaradi tega nujno tudi ovirani. Samo ~e nas nesposobnost pri tem, kar `elimo Ob vklju~evanju "druga~nih" v organizacijo moramo razmisliti in delati predvsem na spremembi na{ih stali{~ in predsodkov. 22 dose~i, ovira, postane ta nesposobnost hendikep. Potem imamo posebne potrebe. Z njimi pa `elimo dose~i enak nivo kot tisti, ki jih nimajo. Takrat zavzemanja konstruktivnega mesta v dru`bi. Stali{~a in vrednote, ki se oblikujejo v mladih, bodo vplivala nanje vso `ivljenje in skavtstvo lahko ima pri njihovem oblikovanju pomembno, celo odlo~ilno vlogo. Skavtstvo je lahko bolj dostopno za mlade s promocijo integrapotrebujemo okolico, da opazi na{e po- cije. Integracija je proces zdru`evanja trebe in jih upo{teva. To je toleranca in ljudi razli~nih sposobnosti, tako da si drug drugemu oboenakost. gatijo `ivljenja. InPonavadi je tegracija je cilj dru`ba – ljudje, Zato se ne smemo omejiti skavtstva in okolje in sistem na to, kaj kdo ne zmore, ogromno prispe– tista, ki dolo~a ampak moramo odpreti va k na{emu hendikep. Postavo~i in srce za posamezniosebnemu razlja zahteve za dovoju. Gre za sego ciljev, ki smo kove sposobnosti, zdru`evanje jih sposobni ali pa mladih z raztudi nesposobni doli~nimi (relativnimi) sposobnostmi, ki se~i. Gre za negativna stali{~a, nedostopne zgradbe in pre- skavtstvo naredijo bolj izpopolnjeno, vozna sredstva, previsoka in nerealisti~- bogato z raznolikostmi in mo~nej{e. Integracija je proces, ki potrjuje, da na pri~akovanja, ki zahtevajo od vseh enako in se ne prilagajajo posamezni- so razli~ne sposobnosti dragocene, da ku. Vidimo nesposobnost, motnjo, na- nas enkratnost, potencial in prispevek mesto sposobnosti in ~loveka. Iz tega iz- vsakogar {e posebej bogati. Zato se ne haja dejstvo, da moramo ob vklju~eva- smemo omejiti na to, kaj kdo ne zmore, nju "druga~nih" v organizacijo razmi- ampak moramo odpreti o~i in srce za sliti in delati predvsem na spremembi posameznikove sposobnosti, ki so relativno visoke ali pa tudi nizke, na nekana{ih stali{~ in predsodkov. Vsakdo je druga~en in zato poseben. terih podro~jih mo~nej{e, na nekaterih Prav vsakdo se lahko identificira z eno {ibkej{e. Svoje korenine ima v skavtskih od oblik hendikepa. Starej{i ko smo, ve~ zakonih in je posledica izziva – narediti primerov svoje oviranosti odkrivamo. svet bolj{i za vsakogar - tudi skozi Vse `ivljenje smo – eni bolj drugi manj skavtstvo. – odvisni od drugih, drugi pa od nas. Le Jasna Trape~ar vzajemna pomo~ nas vodi do cilja. Doskupina za delo z "druga~nimi" se~i zavedanje potreb drugih in imeti v taborni{tvu tolerantna stali{~a do vseh ljudi je del [t. ekipe 102 101 103 201 202 203 204 205 206 207 208 209 210 211 212 301 302 303 304 305 306 307 308 ~as ~as odhoda prihoda JAGODE 8:35 15:29 FONDIKE 8:40 15:56 GLUMCI 8:45 15:04 MANDARINE 8:50 15:56 MO^VIRNIKI 8:55 14:55 " 3-1 " 9:00 13:57 ^UNEKI 9:05 15:36 @ABARJI 9:10 15:12 ITAK 9:15 13:56 LINGVA 9:20 15:06 L. 76 9:25 15:29 [OTOR SREDI TABORA 9:30 15:11 DEBELI BAR 9:35 15:27 Z@D 9:40 17:30 STARI MA^KI 9:45 15:36 PIKA^A 9:50 18:00 TRIXIN 9:55 14:46 KI FA MENO 10:00 16:30 @ABE 10:05 16:16 KE PASA 10:10 17:28 KANDIDATI 10:15 16:20 BARJANSKE KROTE 10:20 16:29 REFO[K 10:25 17:05 ime ekipe ~as odst. od rang to~ke oprema kt 1 ideal.~asa za ~as 6:51 0:41 10 59,1 0 0,0 5:53 0:17 4 86,4 0 0,0 6:16 0:06 2 95,5 0 73,0 5:37 0:33 9 63,6 0 95,0 5:27 0:43 11 54,5 0 75,0 4:24 1:46 21 9,1 0 90,0 5:24 0:46 13 45,5 0 85,0 5:21 0:49 15 36,4 0 75,0 4:02 2:08 23 0,0 0 56,5 5:01 1:09 20 13,6 0 93,0 5:19 0:51 16 31,8 0 73,0 5:39 0:31 8 68,2 0 83,0 5:11 0:59 17 27,3 0 85,0 6:58 0:48 14 40,9 0 66,5 5:08 1:02 18 22,7 0 77,5 7:16 1:06 19 18,2 0 91,0 4:19 1:51 22 4,5 0 84,0 6:14 0:04 1 100,0 0 75,5 5:26 0:44 12 50,0 0 91,0 5:55 0:15 3 90,9 0 87,5 5:44 0:26 5 81,8 0 63,0 5:44 0:26 5 81,8 0 75,0 6:40 0:30 7 72,7 0 100,0 Rezultati tekmovanja Bi~i `ur '99 kt 4 0 0,0 25 22,7 50 0,0 50 18,2 50 81,8 50 81,8 50 31,8 50 63,6 50 72,7 25 50,0 25 54,5 25 0,0 25 59,1 50 40,9 50 68,2 25 36,4 25 86,4 50 100,0 25 50,0 50 27,3 75 95,5 75 90,9 0 0,0 kt 2 kt 6 najdene mrtvi ~as kt 100 300 0:03 100 500 0:02 60 500 0:03 100 600 0:00 80 600 0:00 80 600 0:00 80 600 0:07 100 600 0:02 60 600 0:05 60 600 0:00 80 600 0:03 40 500 0:02 100 600 0:00 80 600 0:01 80 600 0:07 0 500 0:00 100 600 0:05 100 600 0:00 60 600 0:00 80 600 0:07 80 600 0:00 80 600 0:03 100 400 0:00 kt 3 skupaj mesto to~ke 100 559,1 23 100 834,1 19 100 878,5 18 100 1026,8 6 100 1041,4 4 100 1010,9 8 100 992,3 12 100 1025,0 7 100 939,2 17 100 941,6 16 100 964,4 15 100 816,2 20 100 996,4 11 100 978,3 13 100 998,4 10 100 770,5 22 100 999,9 9 100 1125,5 1 100 976,0 14 100 1035,7 5 100 1095,3 3 100 1102,7 2 100 772,7 21 TABORNI[KI VESTNIK Ureja: IVO [TAJDOHAR, leto XLVI JUL-A JUL-AVVG'99 23 24 {t. ekipe ime ekipe to~ke 1.dan 102 JAGODE 559,1 101 FONDIKE 834,1 103 GLUMCI 878,5 201 MANDARINE 1026,8 202 MO^VIRNIKI 1041,4 203 " 3-1 " 1010,9 204 ^UNEKI 992,3 205 @ABARJI 1025,0 206 ITAK 939,2 207 LINGVA 941,6 208 L. 76 964,4 209 [OTOR SREDI TABORA 816,2 210 DEBELI BAR 996,4 211 Z@D 978,3 212 STARI MA^KI 998,4 kt 1/1 80,0 90,0 90,0 80,0 90,0 kt 1/2 30,0 40,0 30,0 40,0 30,0 kt 2 60,0 20,0 60,0 60,0 60,0 90,0 90,0 100,0 100,0 100,0 100,0 90,0 20,0 50,0 20,0 50,0 50,0 30,0 50,0 0,0 20,0 80,0 60,0 60,0 60,0 60,0 ^I^ '99 BO! ^lani Zmajevega rodu vabimo vse nadobudne tabornike, da se nam v mesecu septembru pridru`ijo na ^i~evem memorialu. To je tradicionalno orientacijsko tekmovanje, ki bo letos potekalo od 17. do 18. septembra v okolici Ljubljane Ljubljane. Tekmovanja se lahko udele`ijo me{ane ekipe (2 deklici in 3 fanti~i ali dva de~ka in 3 dekli~i) v dveh kategorijah: GG 12-16 let (letnik 83) PP nad 17 let (letnik 82 in starej{i) Starost tekmovalcev se {teje po koledarskem letu. Tekmovalni del v petek zajema vrisovanje, topografske teste, no~no signalizacijo (Morse) in {aljivo tekmovanje. V soboto sledi orientacijski pohod, na katerem se ekipe lahko same odlo~ijo, na katere kontrolne to~ke bodo odkorakale in katerih nalog se bodo lotile. Na izbiro imajo: prvo pomo~ (teoreti~no in prakti~no), test @VN, semafor, skico in opis terena, skico in opis poti, profil terena, prehod in skico minskega polja in hitrostno etapo. Kontrolne to~ke se to~kujejo glede na oddaljenost in zahtevnost orientacije. [tartnina bo letos enaka kot lani in predlani in sicer bo zna{ala 8000 slovenskih tolarjev tolarjev, ~e se boste prijavili pravo~asno. Zamudniki bodo od{teli {e dodatnih 2000 slovenskih tolarjev. Dodatne informacije lahko dobite na tel 662-346 (Bili-Biljana Hacin) ali E-po{ti: Bilih hotmail.com Bilih@hotmail.com Zmaji vabimo! kt 6 10,0 10,0 20,0 10,0 10,0 * 20,0 20,0 10,0 30,0 20,0 10,0 20,0 * * najdene kt skupaj to~ke 300,0 1039,1 300,0 1294,1 300,0 1378,5 300,0 1516,8 300,0 1531,4 * 1010,9 300,0 1422,3 300,0 1505,0 300,0 1449,2 300,0 1481,6 300,0 1494,4 300,0 1316,2 300,0 1516,4 * 978,3 * 998,4 mesto 12 11 9 2 1 13 8 4 7 6 5 10 3 15 14 TABORNI[KI DOM [MARTNO NA POHORJU Taborni{ki rod ^rno jezero iz Slovenske Bistrice ima v [martnem na Pohorju taborni{ki dom. Le-ta je opremljen s centralno kurjavo, urejenimi toaletnimi prostori, tu{i. V domu je {est sob, v katerih je skupno 30 postelj. Skupna jedilnica je ve~namenski prostor, ki je lahko tudi igralnica, u~ilnica ... V domu je kuhinja, ki je opremljena s hladilnikom, {tedilnikom na plin in elektriko, v kuhinji je tudi pe~ na trdo kurivo (za centralno kurjavo), na kateri se lahko tudi kuha. Prav tako je opremljena s posodo in priborom za 30 gostov. V domu je mo`no organizirati taborni{ke aktivnosti, okoli samega doma pa je mo`no razpeti tudi do 10 {otorov. Cena najema doma zna{a 450 tolarjev na dan bivanja na enega udele`enca. [martno je dobra izhodi{~na to~ka za {tevilne izlete, pohode in bivakiranja na Pohorju. S Slovensko Bistrico je Dom povezan z avtobusom, v vasi sta dve trgovini. Dom ima tudi telefon. Informacije: 062 811 086 – Marija Bra~i~ (Rde~i kri` – dopoldan) in 062 812 062 – Iztok Utenkar (po 20. uri). TABORNI[KI VESTNIK Ureja: IVO [TAJDOHAR, leto XLVI JUL-A JUL-AVVG'99 JUL-A JUL-AVVG'99 TABORNI[KI VESTNIK Ureja: IVO [TAJDOHAR, leto XLVI Rezultati tekmovanja Zlata pu{~ica '99 PREGLED UVRSTITVE TEKMOV ALK - ^EBELICE TEKMOVALK Zap 1 038 2 004 3 039 4 037 Kategorija ^EBELICE ^EBELICE ^EBELICE ^EBELICE Ime TAMARA BEVC KATARINA POTISEK TAMARA DOLENC NINA DIZDAREVI^ Letnik 1988 1988 1988 1988 Rod RMR RDR RMR RMR Ekipa Krogi RMR1 210 166 RMR1 156 RMR1 146 PREGLED UVRSTITVE TEKMOV ALCEV - MEDVEDKI TEKMOVALCEV Zap 1 006 2 031 3 005 4 030 5 050 6 029 7 047 8 032 9 044 10 034 11 033 12 040 13 048 14 049 15 041 16 035 17 043 18 046 19 042 20 045 21 036 Kategorija MEDVEDKI MEDVEDKI MEDVEDKI MEDVEDKI MEDVEDKI MEDVEDKI MEDVEDKI MEDVEDKI MEDVEDKI MEDVEDKI MEDVEDKI MEDVEDKI MEDVEDKI MEDVEDKI MEDVEDKI MEDVEDKI MEDVEDKI MEDVEDKI MEDVEDKI MEDVEDKI MEDVEDKI Ime ALEN TRILLER MIHA KOZOLC JERNEJ VRHOVNIK GA[PER KRAMAR MATEJ KRAGELJ ANEJ LACKOVI^ BOR HAMZI^ JAN HAZDOVAC JURIJ KRAGELJ GREGA LOGAR GA[PER POTOKAR JAN BEZICA PETER BIZJAK LUKA ADAMI^ GREGA POMPE KLEMEN KRAMAR DOMINIK KLINC BLA@ JUSTIN DOMEN JUSTIN JURIJ BIZJAK ROMAN TRATAR Letnik 1988 1988 1988 1988 1988 1988 1988 1988 1988 1988 1988 1988 1988 1988 1988 1991 1988 1988 1988 1988 1988 Rod RDR RMR RDR RMR RTT RMR RTT RMR RTT RMR RMR RTT RTT RTT RTT RMR RTT RTT RTT RTT RMR Ekipa Krogi 189 RMR1 187 177 RMR1 164 RTT3 163 RMR1 159 RTT2 157 RMR1 150 RTT2 146 RMR2 142 RMR2 134 RTT1 133 RTT3 131 RTT3 129 RTT1 118 RMR2 113 RTT1 112 RTT2 104 RTT1 101 RTT2 96 RMR2 79 PREGLED UVRSTITVE TEKMOV ALK - GOZDOVNICE TEKMOVALK Zap 1 026 2 027 3 028 4 052 Kategorija Ime GOZDOVNICE NIKA STARINA GOZDOVNICE ERIKA STARINA GOZDOVNICE ANA GOLOB GOZDOVNICE KATARINA MUR[EC Letnik 1985 1985 1987 1986 Rod RMR RMR RMR RTT Ekipa RMR1 RMR1 RMR1 Krogi 103 97 81 22 PREGLED UVRSTITVE TEKMOV ALCEV - GOZDOVNIKI TEKMOVALCEV Zap# Kategorija Ime 1 003 GOZDOVNIKI MATIJA KRANJC Letnik Rod Ekipa Krogi 1986 RDR TIGRI 185 2 001 3 002 4 025 5 023 6 024 7 063 8 064 9 051 10 062 GOZDOVNIKI SINI[A BI^ANI^ GOZDOVNIKI BENI POTISEK GOZDOVNIKI GREGA [EBIJAN GOZDOVNIKI ROBI PUNGER^AR GOZDOVNIKI DEJAN KOS GOZDOVNIKI AN@E JESENKO GOZDOVNIKI DOMEN ROZMAN GOZDOVNIKI JANEZ ADAMI^ GOZDOVNIKI MIHA STRA@I[^AR 1984 1986 1985 1985 1987 1986 1986 1986 1986 RDR RDR RMR RMR RMR RHV RHV RTT RHV TIGRI TIGRI RMR1 RMR1 RMR1 RHV1 RHV1 170 155 112 110 101 68 59 38 RHV1 29 PREGLED UVRSTITVE TEKMOV ALK - POPOTNICE in GR^ICE TEKMOVALK Zap 1 017 2 009 3 019 4 018 5 059 6 020 7 010 8 021 Kategorija POP. in GR^ICE POP. in GR^ICE POP. in GR^ICE POP. in GR^ICE POP. in GR^ICE POP. in GR^ICE POP. in GR^ICE POP. in GR^ICE Ime POLONCA TRATAR NINA BIZJAK STOJANA PIRC ALEKSANDRA PIRC PETRA SLANA MILENA GREGOR^I^ ANKA PUSTOVRH KATJA KOLENC Letnik 1978 1970 1977 1977 1980 1959 1970 1978 Rod Ekipa Krogi RMR 100 RDR 84 RMR 77 RMR 67 RTT 48 RMR 44 RDR 34 RMR 29 PREGLED UVRSTITVE TEKMOV ALCEV - POPOTNIKI in GR^E TEKMOVALCEV Zap 1 007 2 013 3 015 4 011 5 014 6 022 7 016 8 055 9 061 10 058 11 012 12 057 13 053 14 054 15 008 16 056 Kategorija Ime POP. in GR^E RADO MALNAR POP.in GR^E IGOR VI[^EK POP.in GR^E JO@E STRAH POP.in GR^E EMIL TOMAN POP.in GR^E ANDREJ TRATAR POP.in GR^E JURE OBLAK POP.in GR^E JO@E GREGOR^I^ POP.in GR^E GA[PER PAJOR POP.in GR^E MITJA HAJDINJAK POP.in GR^E LOJZE GOLOBI^ POP.in GR^E DAMIJAN KA[I^ POP.in GR^E DAMIJAN GA[PARI^ POP.in GR^E GA[PER GOLOBI^ POP.in GR^E MATEJ DOMANJKO POP.in GR^E ALE[ ROZMAN POP.in GR^E MATEV@ ADAMI^ Letnik 1973 1975 1959 1958 1969 1970 1947 1980 1980 1980 1963 1980 1980 1980 1970 1980 Rod Ekipa Krogi RDR 115 RMR 111 RMR 108 RMR 108 RMR 94 RZ@ 90 RMR 84 RTT 83 RHV 81 RTT 76 RMR 76 RTT 63 RTT 50 RTT 44 RDR 44 RTT 26 25 26 PREGLED UVRSTITVE EKIP - ^EBELICE Zap Kategorija Ime 1 01 ^EBELICE RMR1 # Tekmovalec 038 TAMARA BEVC 039 TAMARA DOLENC 037 NINA DIZDAREVI^ Krogi 512 210 156 146 PREGLED UVRSTITVE EKIP - GOZDOVNICE Krogi 510 187 164 159 PREGLED UVRSTITVE EKIP - GOZDOVNIKI 423 163 131 129 407 157 146 104 2 02 GOZDOVNIKIRMR1 Zap Kategorija Ime 1 01 GOZDOVNICE # Tekmovalec RMR1 026 NIKA STARINA 027 ERIKA STARINA 028 ANA GOLOB Krogi 281 103 97 81 PREGLED UVRSTITVE EKIP - MEDVEDKI Zap Kategorija Ime 1 01 MEDVEDKI RMR1 # Tekmovalec 031 030 029 032 MIHA KOZOLC GA[PER KRAMAR ANEJ LACKOVI^ JAN HAZDOVAC 2 05 MEDVEDKI RTT3 050 MATEJ KRAGELJ 048 PETER BIZJAK 049 LUKA ADAMI^ 3 04 MEDVEDKI RTT2 047 044 046 045 BOR HAMZI^ JURIJ KRAGELJ BLA@ JUSTIN JURIJ BIZJAK 034 033 035 036 GREGA LOGAR GA[PER POTOKAR KLEMEN KRAMAR ROMAN TRATAR 4 02 MEDVEDKI RMR2 5 03 MEDVEDKI RTT1 040 041 043 042 JAN BEZICA GREGA POMPE DOMINIK KLINC DOMEN JUSTIN 389 142 134 113 363 133 118 112 Zap Kategorija Ime 1 01 GOZDOVNIKITIGRI # Tekmovalec 003 MATIJA KRANJC 001 SINI[A BI^ANI^ 002 BENI POTISEK 025 GREGA [EBIJAN 023 ROBI PUNGER^AR 024 DEJAN KOS 3 03 GOZDOVNIKIRHV1 063 AN@E JESENKO 064 DOMEN ROZMAN 062 MIHA STRA@I[^AR Krogi 510 185 170 155 323 112 110 101 156 68 59 29 PREGLED UVRSTITVE RODOV Zap 1 030105 2 060902 3 060702 4 060603 5 030404 KraticaIme RMR ROD MIRNE REKE RDR ROD DVEH REK RTT ROD TR[ATI TUR RHV ROD HEROJ VITEZ RZ@ ROD ZELENEGA @IRKA TABORNI[KI VESTNIK Ureja: IVO [TAJDOHAR, leto XLVI Kraj MIRNA MEDVODE LJUBLJANA ^RNU^E @IRI Krogi 2197 1319 796 237 90 JUL-A JUL-AVVG'99 internet Zdru`imo Predstavitvene svoje mo~i… strani obmo~nih organizacij: Bubi, RAJ Cerkno klemen.kenda@guest.arnes.si Raje postorite kaj za svoj rod, za svojo obmo~no organizacijo ali za na{o Zvezo? Odgovor je najbr` na dlani, vsaj pri ve~ini. Tudi v medmre`ju je opazno, da vse preve~ zaletavo krpamo luknje, namesto da bi si se{ili novo obla~ilo. Ker je `e od za~etka vsakdo oral svojo ledino, se je zgodilo, da ima sedaj marsikateri rod bolje poskrbljeno za svojo predstavitev v Internetu, kakor pa na{a Zveza. Namesto da bi piramido za~eli graditi pri temeljih, si je vsak sam najprej postavil vrh. Posledica tega je neenotna podoba celotne predstavitve ZTS (doma~e strani so raztresene vsepovsod po Internetu, nekateri rodovi imajo svoje lastne domene, ipd). Krivdo za tako dogajanje je te`ko pripisati komurkoli, vsekakor pa svoj del odgovornosti nosi IO ZTS, saj so se rodovi (in obmo~ne organizacije) o~itno naveli~ali ~akanja in so zato raje na lastno pest, kljub vi{jim stro{kom, poskrbeli za svoje spletne predstavitve. Upam, da se strinjate, da je `e skrajni ~as, da stopimo skupaj in spremenimo stvari na bolje. Sredstva so, ideje tudi, e-taborniki smo pripravljeni, ~akali pa smo tudi `e dovolj, tako da ~akamo samo {e na prvi resnej{i povod. Toliko vsem v razmislek, ~e pa je kdorkoli pripravljen kakorkoli pomagati, naj se oglasi na USENET-u ali na na{i listi: zts coollist.com zts@coollist.com coollist.com. MZT – Mestna zveza tabornikov (www.mzt.org) Ta stran se dopolnjuje vsak teden in na njej lahko ljubljanski taborniki vedno najdete a`urne in uporabne informacije. ZTO-KR – Zveza tabornikov ob~ine Kranj (www.zto-kr.org) Zadnji~ smo vam obljubili elektronske naslove ~lanov vodov, ki so se z `eljo po dopisovanju prijavili na doma~i strani www2.arnes.si/ gngjvege5/raj/?dopisovanje.html www2.arnes.si/~gngjvege5/raj/?dopisovanje.html gngjvege5/raj/?dopisovanje.html. RADGONA I, Ale{ Celcar, 16 let Torej, sem skavt. Prihajam iz Radgone. Rad bi, da mi pi{e ~im ve~ tabornikov... Pi{ite in izvedeli boste ve~, oziroma vse slo.net kar vas zanima. Moj naslov je ales1 ales1@slo.net slo.net. @ELEZNIKI I, Vodnik: Nika ^rnivc, 11-16 let Smo vod 9-ih skavtinj in bi si rade dopisovale z vrstniki. spela.blaznik usa.net Pi{ite! (spela.blaznik spela.blaznik@usa.net usa.net). SOOT – Severnoprimorska obmo~na organizacija tabornikov (www2.arnes.si/ gngjvege5/oozts/) (www2.arnes.si/~gngjvege5/oozts/) ROD JEKLARJEV JESENICE - SMRKCI, vodnik: Dejan Krivec, 12-15 let Smo taborniki z Jesenic. Radi bi si dopisovali z mnogo taborniki. Vod {teje 6 ~lanov: 3 punce in 3 fante. Po{to po{ljite tina_repovz hotmail.com na e-po{to ~lanice Tine (tina_repovz tina_repovz@hotmail.com hotmail.com). ROD JEKLARJEV JESENICE - MRAVLJE, vodnica: Tina Repov`, 7 let Smo tabornice in en tabornik, ki bi si radi dopisovali z veliko taborniki. Imamo pa tudi prijazno vodnico Tino. Pi{ite tina_repovz hotmail.com nam na njen e-po{to (tina_repovz tina_repovz@hotmail.com hotmail.com). ^e pa si `elite dopisovalca iz tujine, pokukajte na tole stran: www.web.co.za/scouts/penpals.html 27 stare, lepe, taborni{ke... Hura , ~as poletnih po~itnic je pred nami. Verjetno `e kujete na~rte za taborjenja, veliko pa vas je takih, ki boste zavili tudi v Bohinj in okusili "taborni{ki izvir znanja" v Gozdni {oli. Seveda je pred mnogimi tudi in{truktorska kariera in vsak in{truktorski "bruc" se mora za svoj `elezni pevski repertoar nau~iti in{truktorsko himno. Himna se `e mnoga leta prena{a iz roda v rod. Ker je dinami~na in opisuje taborni{ko `ivljenje, se jo lahko nau~ite tudi na taborjenju (nikoli ne ve{, kdaj v prihodnosti ti bo {e pri{la prav). Pri tem pa vam bo prav gotovo prisko~il na pomo~ kak{en na~elnik, ki je svoje pevske sposobnosti v Bohinju `e razvil. Velike tiskane besede v oklepaju se ponovijo {e bolj glasno. 2828 In{truktorski te~aj C V gozdni {oli nekega ve~era, ko zjutraj se priplazijo iz pla`e, se je zbrala grupica Gljudi, vsak v sebi nosi vpra{aj. bog ve kak{na jim je bila namera, F izkazalo se je, da so Cpri{li Na naj naj in{truktorski teC~aj, (ZAKAJ) F na naj naj in{truktorski teC~aj, (ZAKAJ) F refren: na naj naj in{truktorski te G~aj, (ZAKAJ) F C Na naj naj in{truktorski te ~aj, zakaj, zakaj, zakaj? F na naj naj in{truktorski teC~aj, F na naj naj in{truktorski teG~aj, Zato, ker mladi smo in lepi (LEPI) in radi imamo vse ljudi, Takoj pri~eli so s torturo, za resnico nismo slepi, (SLEPI) kar naenkrat noben´ga ~asa ni, spoznavati svet se nam mudi. ~ez dan nih~e ne ve za uro, F pono~i nobeden ne zaspi. Narava nam je domovina C F platnena streha nam je Cdom, F refren... v njem sre~na na{a je druC`ina, F spet drugo leto pri{el Gbom!” Ko zrele misli vsak poka`e in z bivaka pridejo nazaj, refren... Supot in Dragonja Pugy zadnji ko{~ki naravnih lepot Slovenije V poletnih narava mesecih se velikokrat odpravimo v Primorje in urice izkoristimo za pole`avanje na pla`i in namakanje v morju. Za tiste, ki `elijo oddih v teh krajih pre`iveti odmaknjeni od vrve`a na obali, pa je ogled bli`njega pore~ja reke Dragonje prav primeren. V zgornjem toku se v Dragonjo stekajo razli~ni potoki, skupaj pa tvorijo paleto zanimivih naravnih pojavov. V preteklosti je namre~ ta del prekrivalo plitvo morje, usedline, ki so nastajale, pa so bile izmeni~no laporji in pe{~enjaki. Potoki so v mehke plasti napravili svoje struge, pri vrezovanju pa naleteli tudi na trde plasti apnen~evega pe{~enjaka. Tako so nastale {tevilne naravne kaskade (stopnice) preko katerih se pretaka voda. V zgornjem toku potoka Supot pod Ko{tabono je zajeda tolik{na, da voda kot slap pada kak{nih osem metrov v globino. Pojavi spadajo v skupino geomorfolo{kih nadzemnih vodnih posebnosti, ki jih je v tem predelu Slovenije zaradi sestave tal kar precej. V Kopru zavijemo na obvoznico proti obmejnemu prehodu Dragonja. Tik pred prehodom zavijemo levo in po levi strani spremljamo obmejno reko Dragonjo. Po pribli`no osmih kilometrih makadamske ceste na levi v hribu opazimo cerkev Sv. Kozme in Damjana. Na prvem odcepu zavijemo levo in po 300 metrih pridemo do potoka Supot in njegovega spodnjega slapa (do zgornjega ni ozna~ene poti). ^e na odcepu nadaljujemo pot, lahko opazujemo zanimiv del toka reke Dragonje. [e opozorilo: cesta od Dragonje do vasi Ko{tabona je zaradi udora dela ceste za vozila neprevozna. Seveda se na potep lahko odpravimo s kolesom, si ogledamo {e se~oveljske soline, zanimivo vasico Ko{tabona in se vrnemo preko koprskih gri~ev. 2929 glasila glasila Matija Med premorom, ki smo ga naredili v prej{nji {tevilki, se je nabralo toliko va{ih glasil, da jih bomo komaj lahko opisali na dveh straneh. Posebno pohvalo si zaslu`ijo {kofjelo{ki taborniki iz Rodu svobodnega kamnitnika, saj izdajo svoj Termitnjak vsak mesec. Seveda smo dobili {e kup drugih glasil, ki smo jih na kratko predstavili. Dobili smo tudi bilten ob 15-letnici Rodu Poldeta Eberla-Jamskega iz Zagorja, v katerem spoznamo zgodovino rodu. Prijetno pa smo bili presene~eni nad novo podobo Skavti~a, glasila skavtinj in skavtov ZSKSS. Luj~ek Glasilo Rodu Louisa Adami~a Grosuplje, 1999 Luj~ek nam v uvodniku zaupa, kako je nastal, potem pa nam postre`e s kratkimi in zanimivimi opisi akcij, tekmovanj in taborjenj. Med besedili lahko najdemo tudi risbe najmlaj{ih tabornikov, ki glasilo zelo popestrijo. Luj~ek ima vse, tudi kri`anko – in ne samo eno, ampak kar dve. 30 Termitnjak Glasilo Rodu svobodnega Kamnitnika [kofja Loka april 1999 Iz kup~ka Termitnjakov si bomo podrobno ogledali le zadnjo, aprilsko {tevilko, ki se lahko pohvali s tr{imi in barvno potiskanimi platnicami. Poseben videz {tevilke je namenjen 45-letnici taborni{tva v [kofji Loki. Ve~ino gla- @abica Glasilo Mestne zveze tabornikov Ljubljana {tevilka 4, maj 1999 @abica se `e takoj na prvi strani pohvali, da je zmaga na NOT-u ostala doma. V blazno resnem pogovoru z Juretom, gospodarjem MZT zvemo, da mu gre na `ivce kreganje zaradi denarja. ^e niste prebrali aprilskega Tabora, lahko nekaj informacij o tekmovanju Tabornik v impro ligi preberete v @abici. Zraven ob{irne reporta`e s Fe{tivala in seveda predstavitve vro~ega para – Katje in Gregorja – so bili {e povabljeni na mnogoboj MZT in Zlato pu{~ico 99. sila zato zasedajo spomini na preteklost, veliko pa je tudi ~lankov o tekmovanjih, zimovanjih in taborjenjih. Ne manjka niti ugank za najmlaj{e niti kuharskega koti~ka. Termitnjak je poseben `e zato, ker je eno izmed redkih glasil, ki izhaja vsak mesec. glasila Kranjski tabornik Glasilo Zveze tabornikov ob~ine Kranj {tevilka 3, leto 1999 Je`ek Glasilo tabornikov Rodu aragonitnih je`kov Cerkno {tevilka 2, april 1999 Ta {tevilka Je`ka se lahko pohvali s prelepo barvno naslovnico, na kateri je motiv iz Aragonitka 1999. Ob reporta`ah in zanimivih ~lankih lahko na svoj ra~un pridejo tudi teoretiki, saj nas Je`ek nau~i semaforja in Morsejeve abecede, za name~ek pa nam mladi naravoslovec zastavi vpra{anje. In res – zakaj se sneg okoli stopinj na ogrevani terasi ni stopil? Mravljin~ek Kranjski tabornik je tak{en, kot se za glasilo, ki izide enkrat na leto, spodobi. V celoti natisnjen in odli~no oblikovan podaja kroniko dogajanja v kranjski ob~ini v preteklem letu. V glasilu si lahko preberemo {e nekaj zanimivosti o Inkih in se povabimo na Zadnji TAKT – pa ne ~isto zadnji – menjalo se bo le osebje, igra ostaja. ROD Glasilo Rodu upornega plamena Menge{ {tevilka 1, marec 1999 ^e kupi{ Rod, se tudi malo razgiba{, saj je cena zanj 20 sklec. Ko spoznamo vse "ta glavne", smo pripravljeni na pregled aktivnosti. Ob Poldetovi razlagi Franclu, kaj je kroj, se dodobra nasmeji{ in `e si pripravljen za delavnico, v kateri se nau~i{ postavljati ognje. Ste v dvomih, vas nekaj preganja, pa ne veste kaj? Preberite ~lanek Zakaj (p)ostati tabornik in spet boste lahko mirno za`iveli. Glasilo tabornikov Rodu ^rnega mrava Ljubljana {tevilka 2, 1998/99 Vas zanima, kako narediti pravi indijanski Ti-pi? Mravljin~ek vam pove vse, od velikosti platna do vrstnega reda postavljanja palic. Daki {e vedno nadaljuje tradicijo, ki se {e ne bo kon~ala. Mravljin~ek pa se poslovi s pravo fotoreporta`o z zimovanja. 31 Kuhalniki in posoda Marko Svetli~i~ - Medo Moram priznati , da nisem pri~akoval tako pestre ponudbe v na{ih trgovinah, saj imamo na voljo kuhalnike in posodo skoraj vseh proizvajalcev tovrstne opreme (v mislih imam kuhalnike in posodo primerno za na{e vedno prepolne nahrbtnike in ne ekonom loncev ter steklokerami~nih {tedilnikov). Moje raziskovanje sem omejil na ljubljanske trgovine in bli`njo okolico, vsem tistim, ki pa niste iz Ljubljane, bo tale prispevek pomagal, da vam ne bo potrebno hoditi v Ljubljano primerjati cene in ponudbo. Vendar pa ve~ina uvoznikov ni iz Ljubljane in se lahko v rodovih, kjer boste naro~ali ve~ kosov posode in kuhalnikov hkrati, obrnete kar nanje, pa {e kak{en popust boste dobili. 32 Lon~ek kuhaj… Posoda je narejena ve~inoma iz aluminija ali pa iz nerjave~e plo~evine (rostfrei), na{el sem tudi posodo, ki je kombinacija obeh, a o tem malce kasneje. Plasti~na posoda se mi zdi neprimerna, ker hrane v njej ne more{ pogreti, kaj {ele skuhati (razen v mikrovalovnih pe~icah, ki `al ne gredo v nahrbtnike, da elektrike niti ne omenjam). Iz doma~e kuhinje verjetno pozna{ tudi aluminijasto posodo s teflonsko prevleko in posebnim dnom, vendar pa nisem na{el nobenega primerka take posode, ki je tudi manj primerna za na{e "divje kuharje", ker je izjemno ob~utljiva na ostre predmete, teflona pa najbr` no~e{ za kosilo. Da ne bo pomote, za vod je dale~ najprimernej{i velik kotli~ek, ki ga obesi{ na trino`ec, zakuri{ pod kotli~kom in skuha{ izvrstno juho, obaro, gola`, brodet… V trgovine sem se podal na lov za manj{imi posodami, ki se uporabljajo za izlete manj{ih skupin in sodijo v nahrbtnike bolj zagrizenih tabornikov. Aluminijasta posoda + lahka + poceni + ob udarcu se "lepo" deformira in je {e vedno uporabna - ker aluminij dobro prevaja toploto, je temperatura na sredini posode bistveno ve~ja (nad plamenom) kot na robovih in se gostej{a jed rada za`ge - ne smemo pu{~ati hrane oziroma pija~e (~aj) v njej - te`je se pomiva Nerjave~a posoda + bolj{a za kuho, ker je na dnu posode temperatura bolj enakomerno porazdeljena (hrana se manj "`ge") + hrana lahko v njej brez {kode po~aka dan ali dva + lep{e se pomiva - te`ja kot aluminijasta - dra`ja - ob zelo mo~nem udarcu po~i Idealna posoda je tista, ki je narejena iz obeh materialov: zunanji del posode iz aluminija, notranji del, ki je v stiku s hrano, pa iz nerjave~e plo~evine. Temu primerna je pa tudi cena (SIGG). Tisti, ki bi radi imeli kar najla`ji nahrbtnik, no~ejo pa se odre~i posodi in priboru, lahko se`ejo po posodi in kuhalnikih iz titana (Primus). Brez ognja ne gre… Ve~inoma si za kurjenje ognja lahko pomagamo z naravnim materialom, ker pa drva niso vedno na voljo, si moramo pomagati s prenosnim kuhalnikom, ki naj bi bil ~im manj{i, ~im mo~nej{i in {e gorel naj bi ve~no. Slednje, `al, zaenkrat {e ni uresni~ljivo, morda prihodnje leto… Gorilne kocke – gel + enostavne za uporabo + poceni - ni mo`na nastavitev mo~i plamena - potrebuje{ stojalo za posodo - na posodi ostajajo saje Kuhalniki so ve~inoma prirejeni za uporabo na prostem, zato mora{ biti zelo previden, ~e kuha{ v zaprtem prostoru, ki ga mora{ ob~asno prezra~iti. Bencinski kuhalniki + gorivo dobi{ na vsaki ~rpalki, pri vsaki hi{i - na posodi pu{~a saje (razen tistih gorilnikov, ki imajo tla~ilko, da prite~e gorivo v {obo pod pritiskom) - hrana pe~ena neposredno na plamenu ima priokus po gorivu Plinski kuhalniki + ~ist plamen + ~ist za uporabo - moramo imeti dovolj kartu{ s plinom na zalogi - ~e nimajo predgretja odpovejo pri zelo nizkih temperaturah (pod -10°C) Proizvajalec Uvoznik PRIMUS Tehnounion d.d., Vo{njakova 2, Ljubljana MARKILL Lev) ELDERID LAKEN ENDERS CAMP LAPLAYA SIGG Pozor pri menjavi plinskih kartu{ Ko menjamo kartu{e na plinskih kuhalnikih moramo paziti, da se na drugem kuhalniku kaj ne kuha oziroma ni odprtega ognja v bli`ini, ker v sicer prazni kartu{i {e vedno ostane nekaj plina, ki zado{~a za nekontrolirano gorenje ali eksplozijo po doma~e. O posledicah ste pa verjetno `e brali… Trik za plinske kuhalnike pri nizkih temperaturah Pomagamo si tako, da segrejemo kartu{o z dlanmi (~e ni obdana s plastiko, ki bi onemogo~ala prevajanje toplote). Pomagamo si tudi lahko s kak{no odve~no svetlo kovinsko posodo, ki jo postavimo tako, da usmerimo infrarde~e sevanje, ki se sicer izgublja v okolico, nazaj proti kuhalniku (kot zrcalo). Lahko pa kupimo tudi grelno blazinico za kartu{e od Primus-a, ki se segreje na 50°C in deluje pribli`no 15 minut. Potem jo prekuhamo za 5 minut in zopet je pripravljena za uporabo. Podobno blazinico izdeluje tudi vauDe. EKSTIM d.o.o., Ljubljanska 3, Izola in Kje se da kupiti: Blagovni center, Devova 18, Lj. in ve~ina trgovin s planinsko / alp. opremo K2 Alpinist, Gosposvetska ul., Lj. (pri h. T.E.R.R.A., STROSSMAYERJEVA 13, Maribor K & K Trade @iri, Dobra~evska ul. 49, @iri GACA Trade d.o.o., Tolstojeva 7, Ljubljana PROMONTANA d.o.o., Koro{ka c. 5, Kranj RUBICO TRADE d.o.o. , Smrekarjeva 1, Celje SUN & FUN d.o.o., Poljanska c. 55, [kofja Loka IGLU [PORT, Tr`a{ka c. 88, Ljubljana Horizont, Gosposvetska ulica, Lj. V ve~ini trgovin s planinsko / alp. opremo V njihovi trgovini v Kranju MaxiMarket v Ljubljani BAUMAX d.o.o. Ljubljana, Celje V njihovi trgovini na istem naslovu 33 33 PRIMUS nerjave~a plo~evina koz 1.75 l koz 1.5 l ponev ro~aj koz ~1 l pok/pon kro 2x lon 2x 715 g 6.200 SIT fiksni ro~aj bakrena prevleka dna od zunaj 460 g 3.700 SIT aluminij MARKILL nerjave~a plo~evina, PRIMUS LAKEN aluminij aluminij koz 1.5 l razli~ne ponev mena`ke s lon~ek tesnilom pribor ro~aj Posoda je testirana1 PBS plin -piezo v`ig -top.refl./ -vetrni {~it -navojna k. plin -navojna k. -piezo v`ig se dokupi 2800 W 2800 W MFS plin / bencin (1) -predgretje -topl.refl / vetrni {~it -navojna kartu{a ali ~utara z ben. -tla~ilka za bencin 2800 W 1 l vode zavre v 3 min 195 g 7.524 SIT 1 l vode zavre v 3 min 240 g 4.140 SIT 1 l vode zavre v 3.5 – 4.5 min 470 g 20.220 SIT ENDERS aluminij nerjave~a plo~evina razli~no velika posoda, lon~ki in kro`niki koz 2.5 l koz 2.0 l ponev ro~aj 153 – 305 g 8.500 SIT 535 g 4.300 SIT 2.850 SIT MARKILL PLS 34 ELDERID nerjave~a plo~evina razli~ne koz 1.5 l mena`ke s koz 1.0 l tesnilom ponev 0.75 l – 1.5 l pokrovka lon 2x fiksni ro~aj aluminij ENDERS Dragon Stormy plin (2) -piezo v`ig -navojna k. -topl.refl / vetrni {~it plin -topl.reflektor - plin -posebno za{~iten proti vetru -piezo v`ig se dokupi -v kompletu sta dve kozici -navojna k. - 1 l vode zavre v 2 min, 50 s 290 g 7.400 SIT 1 l vode zavre v 6.5 min 720 g 17.000 SIT - - plin -navojna k. -piezo v`ig -topl.refl / vetrni {~it bencin - kompakten test 490 g 4.830 SIT - 1500 W - - 250 g 6.110 SIT 520 g 10.480 SIT nerjave~a plo~evina koz 1.25 l pon 2x lon~ek pribor CAMP aluminij LAPLAYA aluminij kozica ~3 l kozica ~2 l kozica ~1 l lon 2x kro 3x koz 14 cm koz 16 cm kro 14 cm kro 16 cm ro~aj fiksni ro~aj od zunaj prebarvana ~rno 600 g 3.350 SIT fiksni ro~aj 840 g 4.500 SIT 5.500 SIT CAMP Bleuet 206 plin -topl.refl / vetrni {~it -dodaten podstavek nerjave~a plo~evina koz 12 cm koz 14 cm koz 16 cm kro 16 cm SIGG alu – nerj. plo~evina kozica + kro`nik 1 l - 1.5 l 2.2 l plin -PZ in HPZ s piezo v`igom -roke posebne oblike za protivetrno za{~ito Uredni{tvo revije Tabor se zahvaljuje podjedju Tehnounion, ki je edino zaupalo kuhalnik v uporabo – testiranje. posoda je 700 g 4.800 SIT 3.700 - 5.500 SIT LAPLAYA Twister 270 - / PZ / HPZ Legenda: cene so povpre~ne koz = kozica pon = ponev lon = lon~ek za pija~o kro = kro`nik (1) = Laken posoda je uspe{no testirana pri In{titutu za varovanje zdravja Republike Slovenije 920300 92300 plin plin -navojna kartu{a -vetrni {~it Legenda: cene so povpre~ne (1) bencin, diesel, kerosene, petrolej, alkohol (2) Markill izdeluje tudi adapter za navadne kartu{e brez navoja za priklop na gorilnike z navojem navojna k. = plinske kartu{e imajo na vrhu vgrajen navoj z ventilom, v katerega privijemo kuhalnik, ki ga lahko odvijemo tudi ~e je v kartu{i {e plin, tega nikakor ne smemo narediti pri kuhalnikih z navadno kartu{o, ki je brez ventila! opreme 1200 W - - - 2.900– 3.000 - - - - 225 – 285 g - 490 g 3.790 SIT 360 g 3.450 SIT topl.refl / vetrni {~it = kovinski nastavek slu`i kot toplotni reflektor, ki pove~a u~inkovitost gorilnika, hkrati pa tudi {~iti proti vetru 35 Obmo~ni mnogoboj medvedkov in ~ebelic mariborske regije Prav veselo je bilo v soboto na Ptuju, kjer so taborniki Kvedrovega rodu organizirali mnogoboj za medvedke in ~ebelice iz mariborske regije. Kljub jutranjemu kislemu vremenu se je kmalu zjasnilo in imeli smo ~udovit son~en dan. Na tekmovanju se je zbralo 12 vodov s po petimi ~lani. Bo stalo? 36 Za~eli smo s postavljanjem ognjev in mladi taborniki so se zapodili v bli`nji gozd, kjer so poiskali material zanje. Te`ava je bila le v tem, da je v preteklih dneh de`evalo, in tako se je pri nekaterih pri`iganje zavleklo. Ponekod je bilo krivo tudi napa~no gnezdo, toda to so `e podrobnosti. Pri lovu na lisico so najmlaj{i res lahko pokazali vse, kar so se nau~ili. Tudi tukaj je ponagajalo vreme preteklih dni, saj je bila proga tako razmo~ena, da so M^-ji namesto po stezi hodili po blatu, kar pa ni pokvarilo razpolo`enja. Starej{i so se podali na te`jo orientacijo, vendar jim ni povzro~ala preglavic, saj so vsi uspe{no na{li pot do cilja. Poleg obi~ajnih tekmovalnih panog pa so na Ptuju pripravili tudi {aljivo tekmovanje in igro med dvema ognjema, kar je samo {e popestrilo `e tako ~udovit dan. Raz{li smo se z obljubo, da se na dr`avnem mnogoboju zagotovo vidimo. Material je nabran, zdaj samo {e postavimo piramido in pri`gemo reporta`a Jana [e malo, pa bomo za~eli Kon~no - rutke na igri{~u! Osmega Sosedski dv maja se je v kranjskem {portnem parku odvil `e {esti TAKT - Taborni{ki ko{arkarski turnir. Tudi tokrat je imel mednarodno udele`bo, udele`ili so se ga namre~ skavti iz Sarajeva in Splita. Vsega skupaj je na treh igri{~ih na ko{ metalo 12 ekip. oboj - spli tski proti sa rajevskim skavtom. Organizatorja Skelo in Skuta sta seveda poskrbela, da sta se lahko poljubljala s simpati~nimi gostjami iz tujine ... Zmagali so tisti, ki so bili najbolj taborni{ki. Resni~no, prehodni pokal je osvojilo mo{tvo, ki je ves ~as nastopalo s taborni{kimi rutkami okoli vratu! Vpeljali so torej novo modo, za katero si lahko le `elimo, da bi se v prihodnosti {e bolj prijela. To so bili nih~e drug kot Aragonitni je`ki iz Cerknega. V finalu so za to~ko premagali kranjske Stra`ne ognje. Rezultat - 34:33 (15:14). V mali finale so se prebili ljubljanski Beli bobri ter mladci iz Bosne in Hercegovine. Izid 29:24 (10:10) za Odred izvidja~a Mraku{a. Malus foto: Djure Te`ka centra RSO. u na lo visoko v zrak kalnem derb iju med RS@ -ml in Legendarna zlata kopa~ka, prehodni pokal (saj igramo na Gorenjskem, ne?) in krasni Pip~evi kipci za najbolj{e v najrazli~nej{ih ocenjevanjih. reporta`a Najbolj{i, iz RAJ-a. 37 37 38 dosjeji RD: KAR JE PREVE^, JE PREVE^ (3) NASLEDNJI DAN. PI[E: MALUS RI[E: [EKI AJAOOO! POGLEJ, ZNAK! TO JE NJIHOV SEDE@! BOM JAZ - KOT V STARIH ^ASIH! MOGO^E BO [LO ... HA HA, SI PA OPTIMISTI^NA! DAJ NO NEHAJ, KAK[NE NEUMNOSTI TIPKA[?! 39 HM ... TO JE VENDAR KIP! MISLITE, DA VAS BOMO ^AKALI?! V ILEGALI SMO, SKAVTKI! SI TI NA[LA KAJ UPORABNEGA? NI^. SPET SVA NA ZA^ETKU ... NI^, NI^, NI^ ... PRESRFALA SEM CEL KRI@ - BREZ USPEHA! ... BARVE POBARVANI NOVAKOV ROBOT KA@E, DA NISO IZGINILI. KAJ??? TISTI MULEC TAMLE ... SAMO V INDIJANSKE ... Z ROKO JE POKAZAL GOZDOVNI[KI ZNAK!!! POGLEJTA! TAMLE! AHA, V PODZEMLJU SO ... SE NADALJUJE. ZA NJIM! izlet Z raftom po Kolpi izlet Priljubljena taborni{ka aktivnost na vodi je ~olnarjenje oziroma vo`nja po vodi z najrazli~nej{imi plovili, kamor sodi tudi v zadnjem ~asu vse bolj priljubljeni rafting. Obilico mo`nosti za vodne aktivnosti nudi reka Kolpa. Nekaj o Kolpi Verjetno je prav vsem bralcem jasno, kje te~e Kolpa. ^e pa komu morda ni, naj {e enkrat zapi{em, da je reka Kolpa mejna reka med na{o domovino in sosednjo Hrva{ko. Izvira pri na{ih sosedih sredi neobljudenih gozdov pribli`no {tiri kilometre ju`no od Osilnice. Svojo pot za~ne v ozki soteski v smeri proti severu, dokler pri Osilnici ne dose`e slovenskega ozemlja. Tu se vanjo zlije ^abranka in nato zavije proti vzhodu. Naslednjih 118 km predstavlja njen tok mejo med sosednjima dr`avama. Kak{nih 10 km vzhodno od Metlike izstopi iz Slovenije ter krene dalje preko hrva{kega ozemlja Savi naproti. Ve~ino svojega popotovanja po Sloveniji predstavlja Kolpa dokaj ~isto reko. Kakovost vode reke Kolpe se giblje v naslednjih mejah: • od izvira do Broda na Kolpi je v I. kakovostnem razredu; • od Broda na Kolpi do Adle{i~ev je v I. – II. kakovostnem razredu; • od Adle{i~ev do Metlike sodi v II. kakovostni razred; • in od Metlike do meje s Hrva{ko se uvr{~a v II. – III. kakovostni razred. Lestvica kvalitetnih razredov obsega {tiri razrede kakovosti. I. razred predstavlja skorajda pitno vodo. II. razred sestavljajo vode primerne za rekreacijske {porte. Da je IV. razred, razred mo~no onesna`enih voda, ni potrebno posebej poudarjati. Imamo torej, za razmere na delu planeta kjer `ivimo, skoraj popolnoma ~isto reko. Ravno pravo, relativno ~isto, v divji in neokrnjeni naravi teko~o. Za vas, dragi bralci, ki ste pustolov{~in `eljni taborniki, so verjetno to dovolj mo~ni argumenti in se vam je v va{ih glavah vsaj v tem trenutku `e porodila `elja po razburljivem mokrem SPUSTU. 40 In o splavarjenju ter ~olnarjenju Kolpa je v glavnem mirno teko~a reka. Pravzaprav bi bila kar dolgo~asna, ~e ne bi njenega mirnega toka pogosto prekinjali najrazli~nej{i jezovi ob katerih stojijo mlini. Mlini se da- Albatros Varnost na vodi nes ne vrtijo ve~, a jezovi so ostali in skrbijo za pestrej{o plovbo po reki. Toda preden se znajdemo na reki, nas ~aka nekaj priprav. Vrnimo se na za~etek. Splavarjenje je lep slovenski izraz za `e udoma~eni angle{ki rafting. Splavarimo obi~ajno s splavom, ~olnarimo s ~olnom. Skupna obema aktivnostima je plovba po vodi s plovilom. Plovilo pa je prva ovira ob katero tr~imo, kadar preidemo od ideje o aktivnostih na vodi k njenemu uresni~evanju. Nekatere taborni{ke enote tovrstno opremo posedujejo, druge ne. Marsikdaj se taborniki (enote in posamezniki) izogibajo aktivnostim na vodi z izgovorom, ~e{ da nimajo ~olna. Nikar tako, posedovanje ~olna prina{a kup te`av (drag nakup, problemi z ustreznim prostorom za hranjenje, vzdr`evanje, transport …). ^e pa ~olna nimamo, ga preprosto najamemo – nekaj stro{kov a nobenih te`av. Odlo~itev je va{a. Ko sprejmemo odlo~itev na kak{en na~in bomo pri{li do plovila, se moramo odlo~iti {e o vrsti. Obstajajo vsaj tri mo`nosti. Prva je najvarnej{i velik, {irok in stabilen raft. V njem se lahko vozi ve~ oseb (recimo 6-8). Plovba je udobna in predvsem suha, vendar je vsaj za nekatere na relativno mirni Kolpi kar preve~ dolgo~asna. Druga mo`nost je manj{i gumijasti raft-kanu namenjen dvema osebama. Izmed prevoznih sredstev, ki jih poznam, je za reko kot je Kolpa, to najprimernej{e. Je stabilen, nepotopljiv in predvsem prilagodljiv, tako da se ob pre~kanju jezov kar upogne in preprosto zdrsne preko. Zadnja mo`nost je poliestrski trdostenski klasi~ni kanu. Namenjen je dvema ali trem osebam. Za varno in predvsem suho pre~kanje jezov z njim je potrebna kar precej{nja zaloga znanja. Nekaj nasvetov za pravilno uporabo re{ilnega jopi~a pri vseh vodnih aktivnostih. Veliko ljudi misli, da se ve~ina utopitev zgodi na odprtem morju. Devet od desetih utopitev se zgodi v jezerih in rekah, ve~ina le nekaj metrov od obale. Re{ilni jopi~ ti lahko re{i `ivljenje, vendar le v primeru, da ga ima{ na sebi, zato vedno, preden gre{ v ~oln, nadeni re{ilni jopi~ in preglej vse zadrge in trakove, ~e so res ~vrsto pritrjeni. Pri izbiri re{ilnega jopi~a moramo biti predvsem pozorni na vrsto aktivnosti, ki jo bomo izvajali v vodi. Poznamo ve~ vrst, ki se med seboj razlikujejo po na~inu uporabe in obliki: Re{ilni jopi~ za odprto morje verjetno ne bo del opreme za vo`njo s kanujem, je pa najbolj{i izmed vseh re{ilnih jopi~ev, saj je primeren za dolgotrajno plavanje v vodi (~akanje na pomo~) in za razburkane vode. Edina neprijetna lastnost jopi~a je njegova velikost, ki nekoliko omejuje gibanje tistemu, ki jopi~ nosi. Re{ilni jopi~ za ob obali je neke vrste telovnik, ki ima odli~no lastnost – nezavestnega ~loveka v vodi obrne z obrazom navzgor, tako da prepre~i mo`nost utopitve. Je zelo udoben, vendar ni za razburkane vode. 41 41 izlet Prevra~anja so pogosta in zato ga ne priporo~am nestrokovnjakom. Naslednji razmislek mora biti namenjen logistiki spoznavanja lepot reke Kolpe, predvsem ko se na reko odpravljamo za ve~ dni. Recimo, da pripravljamo potovalni tabor PP kluba taborni{ke enote. Imamo dve mo`nosti. Prva mo`nost je enostavnej{i na~in. V tem primeru se utaborimo na nekem prostoru in nato vsak dan delamo izlete po reki gor ali dol. Jasno je, da v tem primeru ne vozimo s seboj skoraj ni~esar. Drugi na~in – alpski stil je bolj popotovalen. Analogija je v alpinizmu, saj v tem primeru vozimo vse s seboj (v ~olnu ali v spremljevalnem vozilu) in taborimo vsak dan drugje. Mislim, da je vsakomur jasno, da je drugi na~in organizacijsko ve~ji zalogaj. To je le nekaj poudarkov namenjenih bodo~im organizatorjem taborni{kih popotovalnih taborov po reki Kolpi. Ostale organizacijske zadev{~ine so podobne kot ~e organiziramo pohodni potovalni tabor. 42 Kako do Kolpe? Mo`nosti dostopa z javnimi prevoznimi sredstvi v gornji del reke Kolpe so precej slabe, vendar ~e se res odpravljamo na potovalni tabor lahko plovbo kombiniramo s hojo. Tako se izlet za~ne v Ko~evju (dobre avtobusne zveze) in prvo etapo predstavlja okoli 20 km pe{a~enja do gradu Kostel (zanimivost). Tak{nim in druga~nim kombinacijam splavarjenja ter ~olnarjenja po Kolpi sledi ob koncu {e "mar{" do ^rnomlja, od koder se domov vrnemo z vlakom ali avtobusom. ^eprav je reka Kolpa relativno mirna, so jezovi ob nekoliko vi{jem vodostaju lahko kar pestra ovira, ob katerih je nujna nekoliko ve~ja previdnost, vsaj za tiste manj izurjene. Veliki raft na Kolpi Vo`nja z malim gumijastim raft-kanujem Nekaj predlogov in napotkov Dve trasi: Gornja / Fara – Slavski Laz – Bilpa (jama, zanimivost) – Laze – Dol – Kot / cca 24 km; Spodnja / Kot – Radenci – Damelj – U~akovci – Vinica / cca 22 km; Izhodi{~e: Kot / okrep~evalnica Kolpa (najem ~olnov, camping), Tine & co. d.o.o., po{ta Stari trg ob Kolpi; ^asovnica: 4 – 5 ur za vsako ob nekoliko hitrej{i vodi in za manj izurjene vesla~e; Te`avnost: gornja je nekoliko zahtevnej{a, spodnja pa je primerna za uvajanje; Zaveti{~e: Naselja in campi ob reki nudijo mo`nost umika (in oskrbe, pomo~i) vendar je na obeh trasah vsaj en dalj{i odsek, kjer smo tako reko~ "sredi ni~esar" in moramo - ho~e{ no~e{ – veslati; Primernost: za starej{e GG-je (7. in 8. razred) ter za starej{e; zna{li se bodo tudi vesla{ko neve{~i udele`enci; Letni ~as: toplej{i del leta, `e za prvomajske praznike in dalje, seveda je zanimivej{e po de`evju, ko Kolpa naraste in se lahko vozite preko jezov brez prestopanja. Veliki raft na Kolpi Plavalni re{ilni jopi~ je najudobnej{i med re{ilnimi jopi~i, vendar je namenjen zgolj uporabi v mirni vodi, saj nima opore za vrat in tako v razburkanih vodah ne obdr`i vedno ~loveka nad valovi. Redno preverjajte re{ilne jopi~e. Vsako leto jih podrobno preglejte in zamenjajte vse tiste, ki so strgani in po{kodovani, saj se ob po{kodbi razmo~i notranji material, ki tako izgubi nekaj svoje plovnosti. Re{ilnih jopi~ev na kakr{enkoli na~in ne spreminjajte – kraj{anje ali dodajanje (npr. `epov). Za dolgo `ivljenjsko dobo re{ilnih jopi~ev se dr`ite teh nasvetov: • ne pu{~ajte te`kih stvari na re{ilnih jopi~ih in jih ne uporabljajte za kle~anje, saj s tem po{kodujete plovni material v notranjosti • temeljito posu{ite re{ilni jopi~, preden ga pospravite • nikoli ne su{ite re{ilnega jopi~a na radiatorju ali s su{ilnikom za lase. izlet Predlogi, ideje in napotki, zbrani v tem sestavku, so nastali na podlagi popotovalnega tabora ZR v ~asu prvomajskih praznikov. Za dobro organizacijo, na osnovi katere sem tudi sam ~rpal ideje, se zahvaljujem Lepiju in Ma~ku. 43 43 MEDNAR Skavtske novice ob rob • V aprilski {tevilki smo na mednarodnih straneh pisali o novih ~lanicah WOSM-a. Za ~lanstvo v tej organizaciji sta konec aprila zaprosili tudi Albanija in Bosna in Hercegovina. Po preteku trimese~nega obdobja, ko imajo ~lanice mo`nost izraziti svoje pomisleke, in sprejemu obeh, v Evropi tako ne bo ve~ dr`ave, ki ne bi bila ~lanica WOSM-a (z izjemo San Marina in Andore). • Za ~lanstvo v Svetovni skavtski organizaciji so zaprosile {e Butan ob vzno`ju Himalaje, Mozambik na vzhodni obali ~rne celine in Sv. Vincent na Grenadskem oto~ju v Malih Antilih. • "Skupaj lahko ustvarimo svet brez min," je slogan akcije, v kateri sodeluje tudi WOSM, med svojimi ~lanicami pa promovira vse vrste aktivnosti povezane z vzgojo in ozave{~anjem ~lanov in dru`be v celoti. • Za organizacijo 12. svetovnega skavtskega MOOT-a leta 2004 se potegujeta Avstrija in Kitajska. • Za organizacijo 37. svetovne skavtske konference in 9. svetovnega skavtskega mladinskega foruma leta 2005 kandidirata Hong Kong in Tunizija. • Za organizacijo 21. svetovnega skavtskega jamboreeja je prispela samo ena ponudba in sicer iz Anglije. • Svetovna skavtska trgovina SCORE international ponuja skavtske artikle tudi preko Interneta: www.worldscoutshop.org 44 DNE STRANI Tadej Pugelj EURO.SCOUT.DOC Je nov pripomo~ek (sredstvo), ki bo ~lanice Evropske skavtske regije informiral o napredku in uresni~evanju na~rta regije 1999-2007. Namesto razpr{enih informacij v razli~nih publikacijah, bodo v tem dokumentu zbrane vse informacije uresni~evanja za~rtanih ciljev na podro~ju: • mladinske politike in promocije skavtskega gibanja • kakovostnej{ega programa za {e ve~je {tevilo mladih • odraslih virov in zagotavljanja le-teh • zagotavljanja povezanosti v komunikacijsko mre`o in prenosa informacij • podpore pri razvoju nacionalnih skavtskih organizacij Dokument je na voljo v prilogi Europaka (po{te, ki jo biro regije po{ilja nacionalnim organizacijam ~lanicam) in na spletnih straneh Evropske skavtske regije: www.scout.org/europe/ Prva {tevilka je v celoti posve~ena projektu Evropa zate - predvsem predstavitvi ob{irnega ovrednotenja projekta Evrokoraki in Potni list za Evropo. Oba projekta sta na{im ~lanom dobro znana, morda manj znana pa je v dokumentu opisana igra "Evropa zate", katere avtorji so na{i ~lani projektne skupine potnega lista za Evropo. Iniciativni odbor o Smotri 2001 Hrva{ki skavti se pripravljajo na zlet – "Smotru izvid`a~a Hrvatske". Nekaj zagretih "starih ma~kov" se je konec marca sre~alo v skavtskem centru Fu`ine pri Delnicah. Iniciativni odbor je v spro{~enem vzdu{ju oblikoval okostje te za hrva{ke skavte najpomembnej{e akcije v naslednjem obdobju. Zlet naj bi potekal v obliki samostojnih taborov posameznih odredov, postavljenih na podro~ju bodo~ega skavtskega centra ob Fu`inskem jezeru. Poleg doma~ih skavtov iz cele Hrva{ke, pri~akujejo najve~je {tevilo "tujcev" prav iz vrst slovenskih tabornikov. Dodatni motiv za udele`bo na{ih ~lanov je seveda bli`ina dogodka, saj so Delnice od meje oddaljene le 10 kilometrov. Zakaj ne bi na zlet pri{li kar pe{? PISARNA ZTS "za mednarodno dejavnost" Parmova 33, 1000 Ljubljana Tel.: 300 08 20, fax.: 313 180 e-po{ta: ZTS@guest.arnes.si Aktualno iz skavtskega komiteja Nekaj poudarkov s sestanka ~lanov svetovnega skavtskega komiteja, ki je potekal konec marca 99 v @enevi • Finan~no leto 1998-99 bo Svetovna skavtska organizacija kon~ala s pozitivno bilanco. K temu je pripomoglo tudi dejstvo, da je pla~evanje ~lanarin v letu konference nekoliko bolj a`urno. • Zaradi restriktivne politike "kaznovanja" nepla~evanja ~lanarine v lanskem letu, se je izdatno zmanj{alo {tevilo dol`nikov; od 12-ih polno kaznovanih (~lani nimajo pravice sodelovati v procesu odlo~anja, kakor tudi ne na nobeni akciji WOSM-a) jih je ostalo {e 6, od 31 delno kaznovanih pa jih je ostalo 8, tako da je po novem 14 od 151 ~lanic polno kaznovanih. Kljub temu pa so vse ~lanice pozvane, da sodelujejo na 35. svetovni skavtski konferenci in predstavijo svoje razloge za nepla~evanje ~lanarine. dan bo sledil uvod v samo oblikovanje besedila izjave, tretji dan bodo udele`enci v majhnih skupinah v delavnicah v naravi oblikovali svoj pogled na predlagana izhodi{~a, ki bodo slu`ila za pripravo osnutka oblike in vsebine izjave. Osnutek bo potem pregledala izbrana skupina delegatov in pripravila kon~no besedilo, ki ga bo konferenca sprejela zadnji dan. Temeljni dokument "Bistvene zna~ilnosti skavtstva", ki je slu`il za obravnavo in pripravo na ravni posameznih organizacij, ~lanic WOSM-a, je preveden tudi v sloven{~ino. • Na konferenci v Durbanu bo organizacijski odbor, ki pripravlja aktivnosti ob 100. obletnici skavtstva, predstavil program dejavnosti in logotip obletnice. • Naslednja, 36. skavtska konferenca, in 8. svetovni skavtski mladinski forum bosta poleti leta 2002 v Gr~iji. • Boy scouts of America so s pomo~jo sponzorjev zbrali 50.000 ameri{kih dolarjev in jih namenili Svetovnemu skavtskemu biroju kot prispevek za nakup ra~unalni{ke opreme za sede` organizacije v @enevi in njegove regionalne sede`e po svetu. • Na 11. svetovni skavtski MOOT se je do sredine marca po podatkih organizatorja prijavilo okoli 7300 udele`encev iz 93 dr`av. • Izjava o poslanstvu, ki naj bi jo delegati oblikovali na Svetovni skavtski konferneci v Durbanu, bo svojo obliko dobivala vsakodnevno. Prvi dan bodo udele`enci prisostvovali AV predstavitvi strategije gibanja, naslednji • Poslovni rezultati Svetovne skavtske fundacije bodo tudi v naslednjem letu zagotavljali najmanj enako finan~no podporo, kot je je bila Svetovna organizacija dele`na preteklo leto. 45 45 ~lanarine ZTS-u mi ni jasno. Vem le, da bi vsi `eleli popolno Zvezo, ki bi jim ustregla v vsakem pogledu. To pa brez obojestranskega upo{tevanja pravil, `al ne gre. Va{ stric Volk NAGRADNI KUPON [TEVILKA 7-8 razvedrilo 46 Prav toplo `e postaja in zdaj `e redno hodim iz svojega brloga, toda ni mi v{e~ kar vidim. Tabornikov je vedno ve~ in vsi smo zadovoljni, te`ava je le v tem, da se {tevilke na Zvezi s tem ne strinjajo. Ni mi dalo miru in moral sem se odpraviti naokrog, da pridem stvari do dna. Tako sem ugotovil, da pri nekaterih rodovih polovica tabornikov ni prijavljenih, ~lanarino pa pla~ujejo. Komu gre del ~lanarine, namenjen delovanju na{e preljube Zveze? ^eprav sem sam v~asih rekel tudi nekaj ostrih glede Zveze pa se mi zdi, da bi jo morali podpreti prav vsi. Zakaj se rodovi izogibajo pla~ilu dela Re{itve so: ______________________________________ ________________________________________________ ________________________________________________ ________________________________________________ Re{evalec: ______________________________________ ________________________________________________ ________________________________________________ kri`anka nagradna nagrajenci in nagradni razpis {tevilka 7-8 Pravilno izpolnjen kupon {t. 4 je poslalo 35 bralcev TABORA, pravilne re{itve so : TABORNIK V IMPRO LIGI, ILORIN, NOVI REALIZEM, JOR, `reb pa je izbral naslednje: knji`no nagrado zalo`be Sidarta je prejel Gregor ^ernilec iz Kranja. Baseball ~epico (podarja Flo&Boy, d.o.o.) je dobil An`e Abram iz Nove Gorice, DROGINO nagrado je prejel Primo` Strle iz Ljubljane, na ajdove omlete v gostilno LIEBER bo {el Grega Mil~inski iz Ljubljane, nagrado podjetja Jazon pa je dobila Anja Krenker iz Celja. ^estitamo! Nagrade, ki jih bomo razdelili iz`rebancem velike dvojne kri`anke, naj zaenkrat {e ostanejo skrivnost. Povemo vam le to, da jih bo veliko. Nagradne kupone po{ljite najkasneje do 15. julija na naslov: Revija TABOR, Parmova 33, 1000 Ljubljana. Obvezno na dopisnici. 47 47 Za hitrej{i razvoj in vklju~itev ~im ve~ mladih v taborni{ko-skavtsko gibanje