DNEVI ENERGETIKOV V PORTOROŽU VRNITEV HEP V NEK V DIVACI BO SODOBNO 400 kV STIKAIISCE 1 li ' F el 1-5- ¦Istra 2Dnevi energetikov v Portoroæu Zanimanje za sreËanje energetskih menedæerjev, ki je letos bilo organizirano æe petiË, iz leta v leto narapËa. Vzroke za to gre zagotovo iskati tudi v dejstvu, da postaja energija v podjetjih vse dragocenejpa, saj marsikje pomeni tudi precejpen deleæ stropkov. Kot smo slipali, bi dnevi energetikov z vkljuËitvijo obnovljivih virov in drugih energentov lahko prerasli v osrednji energetski dogodek v dræavi. 14Bistveni rezultati, ne pa ptudija Kdo in zakaj je naroËil ptudijo o koncentraciji kapitala in poslovnih funkcij v elektrodistribucijskem sistemu? Na Uradu za energetiko pri Ministrstvu za okolje, prostor in energijo zatrjujejo, da te ptudije niso niti naroËili niti zahtevali. Res pa je, da so na podlagi vladnega sklepa od uprav distribucijskih podjetij priËakovali intenzivnejpi odziv v smeri optimalnega izvajanja poslovnih funkcij. 16 »im p prej priti do strategije in NEP je bil v Mariboru redni letni in volilni zbor Slo- Sredi aprila je venskega odbora Svetovnega energetskega sveta, na katerem so kot osrednjo toËko dnevnega reda obravnavali tudi nacionalni energetski program. Sicer pa predsednik predsedstva te pomembne strokovne organizacije pe naprej ostaja mag. Vekoslav Koropec, med letopnjimi dobitniki priznanj pa so Janko Kosmi-na, mag. Drago ©tefe in Inptitut za ekolopke raziskave Erico. 22 Vrnitev HEP v NEK Po skoraj petih letih je Hrvaška 19. aprila zacela znova prevzemati polovico elektricne energije iz jedrske elektrarne Krško. V zacetku aprila pa je bila v Krškem tudi prva skupšcina družbe, na kateri so imenovali nove clane nadzornega sveta in clane uprave. Elektrarno bo tudi naslednjih pet let vodil dosedanji direktor Stane Rozman, drugi clan uprave pa je dr. Vladimir Jelavic, ki ga je predlagal HEP. J\J V Divaci bo sodobno 400 kV stikalisce RTP Divaca sodi med osrednja slovenska sticišca energetskih poti, saj skrbi za nemoteno napajanje primorskega bazena in je kljucno stikališce za povezave proti Italiji in Hrvaški. Z lani zaceto obnovo 400 kV dela stikališca je Eles zacel pomemben projekt, ki bo, ko bo v celoti dokoncan, precej prispeval k vecji zanesljivosti oskrbe z elektricno energijo. J M RTP Ernestinovo konec leta spet v omrežju Po predvidevanjih naj bi hrvaško RTP Ernestinovo znova vkljucili v omrežje novembra. Z obnovitvijo in zagonom še nekaterih drugih prenosnih objektov pa naj bi bili izpolnjeni pogoji za ponovno sklenitev prve in druge cone interkonekcijske povezave UCTE ter hkrati za obnovitev nekdanjih tranzitnih poti, pomembnih tudi za slovenski elektroenergetski sistem. nas SnK izdajatelj Elektro-Slovenija, d.o.o. uredniptvo Glavni in odgovorni urednik: Brane JanjiÊ Novinarja: Minka Skubic, Miro Jakomin Adrema: Tomaæ Sajevic Lektorica: Darinka Lempl Naslov: NA© STIK, Hajdrihova 2, 1000 Ljubljana, tel. (01) 474 30 00 faks: (01) 474 25 02 e-mail: brane.janjic@eles.si Ëasopisni svet predsednik Ervin Kos (DEM), podpredsednica Ida Novak Jerele (NEK), Majda KovaËiË (El. Gorenjska), Natapa Toni (TE-TOL), Jana BabiË (SEL), Jadranka Luænik (SENG), Gorazd Pozvek (TEB), Franc Ægalin (TET), mag. Violeta Irgl (El. Ljubljana), Danica Mirnik (El. Celje), Jelka Oroæim Koppe (El. Maribor), Neva Tabaj (El. Primorska), Irena Seme (TE©), Janez Zadravec (ELES), mag. Marko Smole (IBE), Danila Bartol (EIMV), Jopko Zabavnik (Informatika), mag. Petja Rijavec (HSE), Barbara SvetiË (Borzen), Drago Papler (predstavnik stalnih dopisnikov). Poptnina plaËana pri popti 1102 Ljubljana oblikovanje Peter Æebre grafiËna priprava STUDIO CTP, d.o.o., Ljubljana tisk Delo tiskarna, d.d., Ljubljana nap stik je vpisan v register Ëasopisov pri RSI pod pt. 746. Po mnenju urada za informiranje pt. 23/92 pteje NA© STIK med izdelke informativnega znaËaja. NA© STIK je brezplaËen. Naklada 7.100 izvodov. Prihodnja ptevilka Napega stika izide 30. maja 2003. Prispevke zanjo lahko popljete najpozneje do 20. maja 2003. naslovnica foto Dupan Jeæ Energetika je flin« Anglepki besedici flin« oziroma flout« sta se v zadnjem Ëasu tudi pri nas, Ëeprav bolj v najstnipkih krogih, uveljavili kot sinonima za oznaËevanje ne-Ëesa, kar je priljubljeno in popularno ali v drugem primeru zastarelo in preæiveto. Korenine tovrstnega izrazoslovja gre iskati predvsem v modnih in glasbenih krogih, kjer so se slogi in smernice æe od nekdaj zelo hitro spreminjali in prilagajali ne le letnim Ëasom, temveË tudi pirpim druæbenim razmeram. In ker se v danapnjem Ëasu spremembe z neverjetno hitrostjo dogajajo praktiËno na vseh po-droËjih napega æivljenja, ne preseneËa, da sta se omenjena izraza z modnih pist in glasbenih odrov zaËela seliti tudi na druga podroËja Ëlovekovega udejstvovanja. Tako je z izrazom, da je energetika v tem trenutku nedvomno flin«, svoje pozdravne besede na aprilski slovesnosti ob podelitvi priznanj za energetsko najbolj uËinkovito podjetje in projekt v Portoroæu opremil tudi minister za okolje in prostor mag. Janez KopaË in s tem slikovito opisal, da postaja energetika, kot kljuËno podroËje gospodarskega razvoja, v zadnjem Ëasu sredipËe zanimanja vse pirpega kroga ljudi. Pri tem naj bi kljuËni pomen, poleg velike vsote denarja, ki se pretaka v svetovnem energetskem sektorju, imelo tudi dejstvo, da se zaloge znanih oblik energetskih virov vse bolj manjpajo.To pa gledano v roku naslednjih dveh do treh generacij poslediËno pomeni tudi popolnoma drugaËen slog æivljenja, ki ga bo nedvomno moral spremljati tudi bistveno spremenjen in bolj spop-tljiv odnos do okolja. In gledano v tej luËi, bi lahko dejali, da je bila energetika v vsem dosedanjem Ëlovepkem razvoju pravzaprav vedno flin«, le da ji doslej nismo znali vedno prav prisluhniti. Kdo ve, mogoËe pa nas bo vendarle sreËala pamet, in bomo, pe preden bo prepozno, spoznali, da slovenska in svetovna energetika ter z njo povezana aktualna vprapanja paË niso zgolj modna muha. ISSN 1408-9548 www.eles.si NEVI ENERGETIKOV V PORTOROÆU Skrb za uËinkovito rabo energije v podjetjih v prvi vrsti narekujejo ekonomski razlogi, saj je v sedanjih razmerah nujno stalno zniæevanje stro-pkov. Po drugi strani pa podjetja silijo v uËinko-vito ravnanje z energijo tudi zahtevni okoljski standardi, ki jih morajo izpolnjevati na mednarodnih trgih, kar od energetskih menedæerjev zahteva visoko usposobljenost, dobro obvepËenost in vpetost v poslovne procese. To je ena od klju-Ënih misli, ki je bila 15. aprila izreËena na 5. sreËanju energetskih menedæerjev Slovenije, to je na dnevih energetikov v Portoroæu. stva za okolje, prostor in energijo v letu 2003, ki so vezane na dopolnitve oziroma prilagajanje zakonodaje in razmerij na trgu z elektriËno energijo in plinom ter problematiko kapitala na slovenskem energetskem trgu. Glede Uredbe za doloËitev cen in za odkup elektriËne energije od kvalificiranih proizvajalcev elektriËne energije je povedal, da so na tem podroËju opredelili naËin oblikovanja cen. Zadevo so skupali urediti tako, da bi tudi investicije v kvalificirano proizvodnjo dobile doloËeno spodbudo in zanesljivost. Glede Soglasja k Pravilniku o spremembah in dopolnitvah 2 Dnevi energetikov 2003 so potekali pod pokroviteljstvom Agencije za uËinkovito rabo energije pri MOPE, soorganizatorja pa sta bila Center za energetsko uËinkovitost pri Inptitutu Joæef ©tefan in Gospodarski vestnik -Izobraæevanje. Na sreËanju je sodelovalo 180 udeleæencev iz veË kot sto razliËnih podjetij, 14 do-maËih in tujih predavateljev, 5 vodij sekcij in veËje ptevilo predstavnikov tiska in drugih medijev. Prvo sekcijo je vodil Franc Beravs (Nacionalna in evropska energetska zakonodaja), drugo mag. To-maæ Fatur (Elementi trajnostne-ga razvoja in njihov vpliv na industrijo), tretjo mag. Boris Selan (Podpora in svetovanje porabnikom - sodobni koncepti), Ëetrto Barbara Petelin VisoËnik (Sodobne tehnologije - pot k energetski uËinkovitosti) in peto dr. Peter Novak (Energetski menedæment v praksi). Najbolj aktualne zadeve v energetiki Mag. Djordje Æebeljan, dræavni sekretar za energetiko, je predstavil prednostne naloge Ministr- Kot je pojasnil Havard Vaggen Malvik iz direkcije D, ki deluje v okviru generalne direkcije Transport in energija Evropske komisije, so cilji Evropske unije na podroËju oskrbe in rabe energije jasno zastavljeni. EU naj bi v prihodnosti ohranila zanesljivost oskrbe z energijo, ki je povezana tudi z ohranjanjem ali zmanj-panjem izvozne odvisnosti, ta pa se bo, Ëe se ne bodo spremenili sedanji naËini proizvodnje in rabe energije, do leta 2030 poveËala na 70 odstotkov, pri nafti pa celo na 95 odstotkov. Do leta 2010 naj bi EU podvojila deleæ obnovljivih virov energije v domaËi proizvodnji na 12 odstotkov ter poveËala energetsko uËinkovitost za 18 odstotkov glede na izhodipËno leto 1995, obenem pa naj bi v obdobju od 2008 do 2012 glede na leto 1990 zmanjpala tudi emisije ogljikovega dioksida. Kar 94 odstotkov vseh emisij ogljikovega dioksida v Evropi prispeva v zrak energetski sektor, pe posebej raba fosilnih goriv, kot so nafta, premog in zemeljski plin, skoraj tretjino vseh emisij pa prispeva transport, kjer se v prihodnjih letih priËakuje ravno najveËje poveËanje emisij ogljikovega dioksida, in sicer kar za 90 odstotkov v obdobju od leta 1990 do 2010. Z namenom, da bi zastavljene cilje tudi v resnici dosegli, je Evropska komisija pripravila vrsto politiËnih, zakonodajnih in finanËnih inptrumentov. pravilnika o doloËitvi cen za uporabo elektroenergetskih omreæij in kriterijih za upraviËenost stro-pkov je povedal, da gre za regula-torni okvir, ki bo distribucijskim podjetjem doloËal prihodek v naslednjih treh letih. Med aktualnimi zadevami na podroËju zakonodaje je omenil tudi sklep vlade o uravnoteæenju odpiranja notranjega trga z elektriËno energijo za leto 2001, energetsko bilanco RS za leto 2002, koncesijsko pogodbo za izkoripËanje energetskega potenciala na spodnji Savi, uredbo o doloËitvi splopnih pogojev za dobavo in odjem elektriËne energije ter splopne pogoje za dobavo in odjem zemeljskega plina iz prenosnega omreæja. V nadaljevanju se je dotaknil podroËja trga in na kratko pojasnil razmerja med zmogljivostmi, uvozom, izvozom in tranzitom glede na omejitve. Zatem je na podro-Ëju kapitala posebej omenil ratifikacijo sporazuma o NEK, ure-sniËevanje ciljev HSE in vprapa-nje privatizacije v elektrodistri-buciji. V zadnjem delu (kako naprej?) je med aktualnimi zadevami omenil NEP, plinski trg, vpra-panje privatizacije, pozicionira-nje NEK, spremembe direktiv EU za elektriko in plin ter zanesljivo in kakovostno oskrbo z energijo. Novi izzivi zahtevajo nova znanja Kot rdeËa nit so na podroËju uËinkovite rabe energije vidna resna prizadevanja podjetij za uvajanje ukrepov racionalizacije, optimizacije in zmanjpevanja stropkov. Iz obseænih referatov omenimo le nekatere pomem-bnejpe poudarke. Mag. Nives Nared iz Urada za okolje je predstavila problematiko zmanjpevanja emisij toplogre-dnih plinov. Med drugim je povedala, da je vlada æe leta 2000 na tem podroËju sprejela strategijo, do zaËrtanega cilja pa bomo pri-pli le s pomoËjo uËinkovitih ukrepov; na eni strani so to ukrepi uËinkovite rabe energije, izraba obnovljivih virov energije itd., na drugi pa imamo na voljo ekonomske instrumente, s katerimi posredno vplivamo na zmanjpa-nje emisij. Job Rosenhart iz Novema, nizozemske organizacije za energetska in okoljska vprapanja, je po- UËinkovitejpa izraba porabe Za nami so peti dnevi energetikov v organizaciji vladne Agencije za uËinkovito rabo energije (Aure) in Gospodarskega vestnika. Priloænost za izmenjavo mnenj, pridobitev novih spoznanj o dogajanjih s po-droËja energetike in varovanja okolja v Sloveniji in Evropski uniji ter prispevek k uresniËitvi poglavitnega smotra energetske uËinkovitosti in trajnostnega razvoja, kako s Ëim manj energije narediti Ëim veË. Seveda, Ëe vemo, kakpen je nap cilj. Kako bomo spodbujali energetsko uËinkovitost, s Ëim in za kakpno ceno? Bo teæa energetske uËinkovitosti in varËevanja pri porabi ali oskrbi? V petih letih je bilo na teh vsebinsko dobro zasnovanih dneh slipanega in prebranega veliko spodbudnega, uresniËena vrsta akcij in projektov uËinkovite rabe energije. Toda skupni rezultat je skrb zbujajoË za poznavalce oskrbe z elektriËno energijo. Dosedanja napoved porabe, na kateri gradi strategijo tudi vladna Aure, se je z dvoodstotne letne rasti povzpela lani na sedemodstotno, predvsem zaradi nove elektrolize v Talumu, in letos raste s pestodstotno stopnjo. Za pokrivanje take rasti bodo potrebni ustrezni novi objekti, ob tem da so nekateri napi termoenergetski bloki æe na koncu æivljenjske dobe. Pri tem pa ne bi primerjali MW iz prvih treh poptanjskih blokov z MW iz naËrtovanih spodnjesavskih hidroelektrarn. Tako kot ne bi prav resno jemali obetov Aure, da bomo do leta 2010 poveËali zmogljivosti v kogeneracij-skih elektrarnah s sedanjih 250 MW na 600 MW. Bolj resen je podatek iz energetsko uËinkovitega podjetja Krke, pa pe od kod drugod, da je tovrstna proizvodnja, posebej Ëe je povezana s plinsko tehnologijo, predraga, da obstojeËe zmogljivosti malo obratujejo in da zato nekdanji naËrti o poveËanju tovrstnih zmogljivosti ostajajo zamrznjeni. Ne bi podcenjevali posameznih dobrih zgledov uËin-kovite rabe. Ti obstajajo in nekateri so veliko naredili pri tem, predvsem uspepna, dobro organizirana podjetja, v katerih je stropek energije pomemben. Toda Ëe potegnemo Ërto pod porabo elektriËne energije, vidimo odstotek rasti, ki je znaËilen za nerazvite dræa-ve. Nad tem bi se morali odgovorni zamisliti in hitro sprejeti strategijo ukrepov. Eden od njih je zagotovo sprejetje ustrezne cene za tarifne odjemalce. Prav podcenjena kWh v tej kategoriji namreË zelo prispeva k razsipni porabi. Minka Skubic 3 Mag. Janez KopaË: flZanimanje za energetiko strmo narapËa.« 4 Foto Tomaž Sajevic dal primerjavo energetskih kazalcev podjetij (benchmarking). Med drugim je povedal, da je nizozemska vlada leta 1999 z industrijo sklenila sporazum o primerjavi energetskih kazalcev podjetij, s katerimi so se energetsko intenzivna podjetja s skupno letno porabo energije, ki je vecja od 0,5 PJ, obvezala, da bodo v svetovnem merilu najpozneje leta 2012 dosegla vodilno vlogo na podrocju energetske ucinkovitosti. V zameno za tako obvezo se je vlada odpovedala izvajanju vsakršnih drugih nacionalnih ukrepov na podrocju urejanja varcevanja z energijo oziroma zmanjšanja emisij ogljikovega dioksida za podjetja, ki v sporazumu sodelujejo. Mag. Stane Merše yl Centra za energetsko ucinkovitost je poudaril, da nova pogodbena razmerja, ki jih prinaša v podjetja vzpostavljanje energetskih trgov, zahtevajo tako nova znanja in pristope kot tudi nove izzive in poslovne priložnosti, ki so povezane s tveganji. Vloga energetske- ga menedžerja se v tem procesu še povecuje in zahteva usklajeno delovanje z drugimi odgovornimi v podjetju. Mag. Bogomil Kandus iz Centra za energetsko svetovanje Ene-kom je predstavil problematiko ciljnega spremljanja rabe energije. Za celovit nadzor nad porabo in stroški energije v srednjih in vecjih podjetjih je nujna uvedba sistema ciljnega spremljanja rabe energije. Ta sistem pomeni najvišjo in hkrati temeljno stopnjo pri obvladovanju stroškov za energijo podjetja. Uvajanje sistema je dolgotrajen proces, njegov ucinek pa je bistveno odvisen od kakovosti izvedbe. Prvi nujni korak pred uvajanjem sistema ciljnega spremljanja rabe energije je energetski pregled, smiselna pa je tudi izdelava energetskega nadzornega sistema. Sicer pa je bilo na predavanjih v okviru že omenjenih sekcij zaslediti še celo vrsto drugih zanimivih poudarkov. Prve izkušnje z odprtim trgom pozitivne V okviru dnevov energetikov je bila prvi vecer organizirana tudi okrogla miza z naslovom Odpiranje trga z elektricno energijo, ki se je je udeležila vrsta uglednih imen z energetskega podrocja. Kot je uvodoma povedal glavni urednik Gospodarskega vestnika Jože Petrovctc, smo v Evropi kljub drugacnim obljubam še vedno prica precejšnji zaprtosti energetskega trga oziroma monopolu velikih družb, saj ima denimo francoski EdF še vedno v svojih rokah 90 odstotkov domacega trga in belgijski Electrabel celo 93 odstotkov, nemška EoN in RWE vsak po 25 odstotkov in podoben delež na britanskem otoku tudi British Energy. Kljub uradno enotnemu evropskemu trgu so še vedno precejšnje razlike v cenah energije med posameznimi državami, analize v ZDA pa tudi kažejo, da bodo Americani za zagotovitev nemotene oskrbe v kratkem potrebovali za 90 TWh dodatnih zmogljivosti. Skratka, dejanske razmere na energetskem trgu se precej razlikujejo od prvotnih pricakovanj, zato je zanimivo vprašanje, kakšne so prve slovenske izkušnje z liberalizacijo trga z elektricno energijo. Kot je povedal državni sekretar za energetiko mag. Djordje Zebe- Ijan, je vladna ocena odpiranja slovenskega energetskega trga pozitivna, saj nam je uspelo zagotoviti nemoteno oskrbo ob za industrijo sprejemljivih cenah. Seveda pa bo treba uspešno odgovoriti tudi na izzive prihodnosti, saj presežki elektricne energije v Evropi pocasi kopnijo, treba pa bo zagotoviti tudi sredstva za nove naložbe. Po mnenju državnega sekretarja je zato kljucnega pomena, kako bomo v prihodnje naložbeno politiko znali uskladiti s cenovno politiko in kdo bo prevzel breme nujnih investicij v posodabljanje in dvigovanje zanesljivosti in kakovosti dobave elektricne energije odjemalcem. Kot je v nadaljevanju dejal direktor Elesa mag. Vekoslav Korošec, je bilo povpraševanje po možnostih uvoza in izvoza elektricne energije po odprtju trga veliko, pri cemer je Elesu uspelo ugoditi vecini upravicenih odjemalcev. Delež mednarodnega trgovanja v Sloveniji je tako dosegel 20 odstotkov celotne porabe, kar je precej vec od evropskega povprecja, kjer ta delež dosega le osem odstotkov. Seveda pa se je treba ob tem zavedati, da obstajajo tudi dolocene tehnicne omejitve in vsem vendarle ni mogoce ustreci. Eles je zato pripravil pravilnik o dodeljevanju cezmej-nih zmogljivosti in ta pravila bo v prihodnje še dopolnjeval in prilagajal stvarnim razmeram. Se pa že sedaj kaže nadpovprecno narašcanje porabe elektricne energije v Sloveniji, saj je bila lani ta rast 7-odstotna, v prvih treh letošnjih mesecih pa 6-odstotna, kar je precej vec od dolgorocnih pricakovanj. Zato bo morala Slovenija, ce bo želela slediti temu povpraševanju, nujno zgraditi še nekaj prenosnih daljnovodov, pri cemer so kljucnega pomena 400 kV povezava Bericevo-Krško, ter nacrtovane 400 kV povezave z Madžarsko in Italijo. Direktor Agencije za ucinkovito rabo energije Franc Beravs pa je poudaril, da bi moraU na ukrepe ucinkovite rabe gledati predvsem v luci ekonomskih ukrepov, saj gre v prvi vrsti za zmanjševanje stroškov. Pri tem pa je seveda treba upoštevati tako ukrepe ucinkovite rabe energije kot tudi možnosti izbora optimalnejšega dobavitelja z opozorilom, da je treba imeti v mislih tudi zanesljivost doba- ve. O moænostih za prihranke s trgovanjem je v nadaljevanju spregovoril direktor Borzena Go-razd Skubin, ki je poudaril, da je bilo od nastanka trga opaziti bistven napredek, poveËala pa se je tudi æivahnost dogajanj na samem trgu, ki se v Sloveniji pe razvija in naj bi v prihodnje tudi imel veËjo vlogo pri iskanju mo-ænosti prihrankov, predvsem z uvajanjem novih produktov, ki bodo temeljili na urni ponudbi. Vsekakor pa bo to od podjetij oziroma odjemalcev zahtevalo tudi dodatno znanje in obvladovanje pravil igre. Direktor stra-tepkega razvoja pri HSE Jaroslav VrtaËnik pa je dejal, da je vlada Holding Slovenske elektrarne ustanovila z jasnim namenom in æeljo zdruæiti vse slovenske proizvajalce elektriËne energije ter jim tako omogoËiti laæji nastop na odprtem trgu.Treba je vedeti, da so evropska energetska podjetja na trg vstopila v drugaËnih okoli-pËinah, saj so bila vertikalno povezana æe prej in so se v prehodnem obdobju zato tudi laæje notranje prestrukturirala. Zato je za HSE pe toliko veËjega pomena, da mu na poti do uËinkovitega energetskega podjetja po vzoru tistih v Evropi ob strani stoji tudi vlada in mu zagotovi enake mo-ænosti za obstoj, saj gre tudi za vprapanja stratepkega pomena oziroma Ëim manj odvisne oskrbe z energijo. Zanimive so bile tudi misli predstavnika novomepke Krke Marka Lamperta, ki je zbranim postregel z vrsto zgovornih ptevilk. Kot je dejal, v njegovem podjetju budno spremljajo dogajanja na trgu, poraba energije pa pri njih pomeni slab odstotek poslovnih odhodkov. Za zagotovitev nemotene oskrbe so ubrali pot mepanih virov. Pri tem poleg lastne proizvodnje Ëetrtino potrebne energije zagotavljajo z dvostransko pogodbo, slabih 39 odstotkov z uvozom in preostanek s trgovanjem na energetski Borzi, pri Ëemer znapa skupna cena 10,1 tolarja za kWh. Kot so izraËunali, jim je takpno poËetje -v primerjavi, Ëe bi celotno energijo zagotovili z dvostransko pogodbo - prineslo skoraj enajstod-stotni prihranek, kar vsekakor ni zanemarljivo. Manj optimistiËen pri oceni dosedanjih dogajanj na trgu pa je bil Peter Kozina iz Elektro Ljubljane, ki je dejal, da se s stalipËa upraviËenih odjemalcev doslej niË ni bistveno spremenilo, vsaj sodeË po majhnem pte-vilu zamenjav dosedanjih doba- viteljev. To dejstvo pa gre pripisati predvsem temu, da je kakovost in zanesljivost dobave za ve-Ëino odjemalcev pe vedno bistve-nejpega pomena kot pa minimalni prihranki, ki jih lahko dosegajo z uvozom oziroma na trgu. Tako s strani dobaviteljev po njegovi oceni doslej ni bilo velikih pretresov, slednji pa imajo veËjo kon-kurenËno moænost bolj na podro-Ëju svetovanja in opravljanja dodatnih storitev. Bojan Horvat iz Elektro Maribora je k temu dodal, da se bodo dolgoroËno sedanja minimalna odstopanja v cenovnih ponudbah pe izravnala, pri Ëemer bodo mogoËi prihranki bolj v zvezi s tem, koliko bodo odjemalci sposobni obvladovati svojo porabo in izravnavati odstopanja ter zagotavljati energijo s trgovanjem na dnevnem trgu. Obeta se vrsta novih ukrepov V okviru slavnostne podelitve nagrad za energetsko uËinkovit projekt in energetsko uËinkovito podjetje je pozdravne besede izrekel tudi minister za okolje, prostor in energijo mag. Janez Ko-paË, ki je poudaril, da postaja po-droËje zagotavljanja potrebne energije osrednje vprapanje Ëlo- Foto Tomaž Sajevic "5" Trg energije v Sloveniji se šele razvija. 6 veptva, saj je energije v sedanji obliki na voljo dovolj le pe za 40 do 50 let. Tako bo treba v Ëasu ene ali dveh generacij popolnoma spremeniti naËin æivljenja in poiskati nove energente, pri Ëemer bodo imeli pomembno vlogo obnovljivi viri energije, pa tudi njena pe bolj uËinkovita raba. Dræava je preko Agencije za uËinkovito rabo energije æe ves Ëas navzoËa pri spodbujanju smotrnejpe rabe, v zadnjih letih pa je ta prizadevanja z uvajanjem uredb in ukrepov, ki izhajajo iz Evropske unije, pe okrepila. Pri tem gre pe posebej poudariti obveznosti iz Kjotskega protokola, v okviru katerih je vlada novembra lani spremenila takso na CO2, s Ëimer naj bi podjetja spodbudila, da preko sistema olajpav poveËajo vlaganja v uËin-kovito rabo energije, v kogenera-cijo in obnovljive vire. Pomemben prispevek podjetij pri zmanj-pevanju emisij toplogrednih plinov se priËakuje tudi od uvedbe direktive o celovitem prepreËeva-nju in nadzoru onesnaæevanja, ki bo zajela okrog 135 podjetij in posegla v energetsko bolj potratne panoge, ki bodo morale proizvodno tehnologijo prilagoditi novim energetskim zahtevam oziroma pridobiti tudi ustrezna okoljska dovoljenja. Zanimiva novost je tudi moænost trgovanja z emisijskimi kvotami in uvedba zelenih certifikatov, obetajo pa se pe nekateri drugi ukrepi, povezani s prevzetimi obveznostmi iz Kjotskega protokola. Vse to, pa je poudaril mag. Janez KopaË, bo terjalo dodatno znanje v podjetjih, kar drugaËe reËeno pomeni, da se bo pomen energetskih me-nedæerjev pe poveËal, saj podjetja brez obvladovanja tudi teh procesov v hudem konkuren-Ënem okolju preprosto ne bodo sposobna preæiveti. Miro Jakomin Brane JanjiÊ Revija Gospodarski vestnik in Agencija RS za uËinkovito rabo energije sta letos æe sedmiË podelila priznanje za energetsko uËinkovito podjetje in tretjiË priznanje za energetsko uËinkovit projekt. Kot je povedal predsednik komisije dr. Peter Novak, gre za podelitev priznanj tistim, ki so z manj sposobni narediti veË. Pri tem pa je æal opaziti, da gredo gibanja na dræavni ravni ravno v nasprotni smeri, saj z isto koliËino energije v Sloveniji pe vedno naredimo manj kot napi evropski konkurenti. Kljub temu pa dosedanje rezultate pri uËinkovitejpi rabi energije ne gre zanemarjati, saj je denimo, kot je povedal direktor agencije za uËinkovito rabo energije Franc Beravs veËina podjetij, ki so doslej tekmovala za omenjena priznanja, tudi na lestvici najuspepnejpih slovenskih podjetij. Tri med njimi, ki so æe prijela priznanja, pa celo med petimi najuspepnejpimi, kar zgovorno priËa o koristnosti uËinkovitega ravnanja z energijo v podjetjih. Sicer pa je na letopnji razpis prispelo skupaj 25 prijav, in sicer za 13 podjetij in 12 projektov. Laskavi naziv energetsko uËinkovito podjetje je za leto 2003 dobilo podjetje Livar iz IvanËne Gorice, priznanje energetsko uËinkovit menedæer 2003 in denarno nagrado pa je prejel Tomaž Trobiš iz istega podjetja. V Livarju so z nenehnim vlaganjem v razvoj in izboljpave v proizvodnem procesu, z uporabo zdravstveno neoporeËnih surovin in s prihranki pri rabi energije podjetju omogoËili obstoj na trgu. Tako so samo v zadnjem letu prihranili za sedem milijonov tolarjev energije in v zrak spustili za 401,5 tone manj ogljikovega dioksida. Med najpomembnejpimi organizacijskimi in investicijskimi ukrepi Livarja pa so bili gradnja sistema za nadzor nad koniËno porabo elektriËne energije, nakup novih zraËnih kompresorjev in izdelava novega zraËnega filtra. Energetsko uËinkovit projekt 2003 pa je nastal v Inæenirskem biroju Janup iz Celja za soproizvodnjo elektriËne, toplotne in hladilne energije v objektu En-grotup v Celju. Najpomembnejpi cilj projekta je bil izraba odpadne toplotne energije za proizvajanje hladu in posredno ogrevanje preko toplotnega izmenjeval-nika. Tako so v Engrotupu dosegli letne prihranke energije v vipini 81,5 milijona tolarjev, na leto pa izpustijo v zrak tudi za 1785 ton manj ogljikovega dioksida. Za delo v okviru tega projekta so priznanje energetski projektant 2003 in denarno nagrado dobili pe Matjaž Hedzet in Franc Januš iz Inæenirskega biroja f v v v Janup ter Brane Lokan in Boštjan Zupancic iz Engrotupa. Darko Cafuta iz Tovarne papirja Medvode, Robert Ferko iz Droge Portoroæ in Anton Jancic iz Uniorja pa so prejeli posebno priznanje za prispevek k energetski uËinkovitosti podjetja. PORABA NEZADRÆNO NAVZGO Povprapevanje po elektriËni energiji v Sloveniji ne pojenjuje, saj smo tudi marca zaznali precejpnjo rast porabe. Tako je marËevski odjem iz prenosnega omreæja dosegel milijardo 42 milijonov kilovatnih ur, kar je bilo za 6,1 odstotka veË kot v istem Ëasu lani Poraba se je znova poveËala pri obeh spremljanih skupinah, in sicer je odjem neposrednih odjemalcev dosegel 235,4 milijona kilovatnih ur (12,2-odstotna rast), poraba petih distribucijskih podjetij pa je znapala 806,6 milijona kilovatnih ur (4,4-odstotna rast). Sicer pa je bila najveËja dnevna poraba izmerjena v Ëetrtek, 6. marca, in je znapala 37.483 MWh, najveËja urna poraba pa v torek, 18. marca, ob 14. uri, ko je dosegla 1.805 MWh. Najmanj elektrike pa smo porabili v nedeljo, 30. marca, ko je poraba znapala le 28.264 MWh. GWh 1200 1000 800 600 400 200 marec 2002 marec 2003 [J NEPOSREDNI [] DISTRIBUCIJA [J SKUPAJ ^ O* « .** EEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEE Supni prvi letopnji meseci so terjali tudi svoj davek pri proizvodnji hidroelektrarn, saj je tem marca uspelo proizvesti le 153,7 milijona kilovatnih ur oziroma za 6,6 odstotka manj kot v istem Ëasu lani. Dejansko doseæena proizvodnja hidroelektrarn je bila tudi za tretjino manjpa od prvotno priËakovane, vendar pa so energetske razmere znova repevale jedrska elektrarna Krpko in druge termoelektrarne, ki so marca v omreæje skupaj prispevale 954,4 milijona kilovatnih ur. Za pokritje vseh potreb smo morali poveËati tudi uvoz elektriËne energije, tako da smo tretji letopnji mesec iz tujih omreæij zagotovili 198,4 milijona kilovatnih ur (za 180 odstotkov veË kot marca lani). Na drugi strani pa smo v tujino marca tudi izvozili 249,9 milijona kilovatnih ur, kar je pomenilo za tretjino veË kot v istem Ëasu lani. " upoptevana je celotna proizvodnja NEK " TEB - topla rezerva v sistemu OBETA SE VISOKA RAST PORABE Podatki o rasti porabe v prvih treh letopnjih mesecih niso niË kaj spodbudni, saj smo do konca marca v Sloveniji porabili æe 3 milijarde 109,5 milijona kilovatnih ur elektriËne energije, kar je bilo za 7,4 odstotka veË kot v istem obdobju lani in tudi za 3,5 odstotka nad prvotnimi ocenami. Med neposrednimi odjemalci, kjer sta po porabi v ospredju Ta-lum in ©tore, je bila v prvih treh mesecih izmerjena kar 22,3-odstotna rast, distribucijska podjetja pa so v primerjavi z istim lanskim obdobjem svoj odjem poveËala za 4 odstotke. Na sreËo je bilo precej spodbudnih rezultatov tudi na proizvodni strani, saj smo iz domaËih virov do konca marca zagotovili 3 milijarde 353,4 milijona kilovatnih ur elektriËne energije (za 3,9 odstotka veË), na tujem kupili 561,9 milijona kilovatnih ur (153-odstotna rast) in v druge sisteme izvozili 769,8 milijona kilovatnih ur (47-odstot-na rast). GWh 600 500 400 300 200 100 Q 1 M mm DEM SEL SENG NEK TE© TET TE-TOL TEB D marec 2002 D marec 2003 GWh 1200 900 600 300 marec 2002 marec 2003 H proizvodnja Uporaba [Juvoz [J izvoz 7 N OVI SKLEPI POVEZANI Z NUKLEARKO Vlada RS je na seji 18. aprila sprejela sklep, s katerim je Eles GEN-u naloæila, da od 11. marca letos do konca tega leta od vsake kWh elektriËne energije iz NEK vplaËuje v Sklad za financiranje razgradnje in za odlaganje radioaktivnih odpadkov prispevek v vipini 0.462 SIT/kWh. Obveznost plaËevanja Eles GEN-a je namreË nastopila z dnem uveljavitve pogodbe med slovensko in hrva-pko vlado o ureditvi statusnih in drugih pravnih razmerij, povezanih z vlaganjem v NEK, njenim izkoripËanjem in razgradnjo. Do takrat je bil zavezanec za plaËevanje prispevka v sklad NEK. Zakon o spremembah zakona o razgradnji NEK pa doloËa, da je zavezanec za obraËun in vplaËilo prispevka v sklad od 1. januarja 2004 Eles GEN. Poleg tega meddræavna pogodba doloËa, da z dnem njene uveljavitve prenehajo obveznosti NEK do sklada. Zato s tem dnem ta stropek (prispevek za razgradnjo) tudi ni veË stropek NEK in se ustrezno zniæa stropkovna cena proizvodnje elektriËne energije v NEK za znesek prispevka. S tem se zniæa tudi nabavna cena elektriËne energije za Eles GEN, in sicer za 0,462 SIT/kWh. Pri enaki prodajni ceni bo iz tako poveËane razlike med nabavno in prodajno ceno Eles GEN vplaËeval prispevek v sklad ne da bi na ta naËin ogrozil cilj odplaËevanja prevzetih obveznosti iz naslova kreditov do NLB. Zato je bil æe konec marca letos sklenjen aneks h kupoprodajni pogodbi med NEK in Eles GEN, s katerim se je prodajna cena elek-triËne energije, dobavljene Eles GEN-u, zniæala za navedeni znesek prispevka za razgradnjo. Vlada je sprejela omenjeni sklep, ker je obdobje od 11. marca 2003 do 1. januarja 2004 glede vplaËevanja prispevka v sklad ostalo odprto. Sicer bi sklad ostal v tem obdobju brez prihodkov. Eles GEN je ne samo zaradi uveljavitve meddræavne pogodbe, temveË tudi glede na dejansko stanje odjema elek-triËne energije, zavezanec vplaËila prispevka v sklad. Sicer pa je vlada sprejela tudi odgovor na zahtevek Hrvatske elektroprivrede (HEP) za repe-vanje spora po mirni poti, ki se nanapa na dosedanje skupno izkoripËanje NEK in na pogodbo med slovensko in hrvapko vlado o ureditvi statusnih in drugih pravnih razmerij, povezanih z vlaganjem v NEK, njenim izkoripËanjem in razgradnjo, ki v Ëasu prejema zahtevka (ministrstvo ga je prejelo 28. januarja letos) pe ni bila ratificirana s strani Republike Slovenije. Vlada je v odgovoru HEP navedla, da so z uveljavitvijo meddræavne pogodbe, ki je zaËela veljati 11. marca letos, izpolnjeni vsi pogoji za uresniËitev doloËil priloge 3 k meddr-æavni pogodbi (naËela o ureditvi finanËnih odnosov), predvsem druge toËke, po kateri NEK, Eles, HEP in Sklad za financiranje razgradnje NEK in odlaganja radioaktivnih odpadkov iz NEK odstopajo od medsebojnih terjatev. Vlada ocenjuje, da je bil z uveljavitvijo meddræavne pogodbe spor, ki ga HEP navaja v zahtevku, repen skladno z dolo-Ëili pogodbe k Energetski listini, zato je zahtevek HEP-a brezpredmeten. MOPE iiiiiiiiiiiiiii VPRIPRAVI AKCIJSKI NA»RT PODJETJA V elektrogospodarskih podjetjih se je letos na vodilnih poloæajih zgodilo veË pomembnih sprememb. Trenutno poteka postopek za zamenjavo Ëlana uprave delnipke druæbe Elektro Ljubljana. Oktobra se bo namreË v 60. letu starosti in po 40-ih letih dela upokojil Ludvig Sotopek, Ëlan uprave in nekdanji direktor te druæbe. Ob tej priloænosti na kratko preletimo najpomembnejpe mejnike, ki so se zvrstili na njegovi ptudijski in poklicni poti. V zaËetku pestdesetih let se je v Elektru Ljubljana zaposlil kot elektrikar. Nato je konËal srednjo elektrotehnipko polo in se leta 1963 zaposlil na delovnem mestu elektromonterja v Elektru Ljubljana okolica. Zatem je konËal Vipjo tehnipko varnostno polo, leta 1978 diplomiral na VEK©-u in leta 1979 postal direktor DE Elektro Ljubljana okolica. Leta 1990 je bil imenovan za direktorja delni-pke druæbe Elektro Ljubljana, konec leta 2001 pa za Ëlana uprave Elektra Ljubljana. Kot je sam povedal, je v teh letih imel sreËo, ker je sodeloval z Ludvig Soto-sek, clan uprave delniške družbe Elektro Ljubljana. Foto Miro Jakomin ljudmi, ki so se bili pripravljeni usposabljati in izobraæevati; to jim je vodstvo podjetja tudi dejansko omogoËilo. Potrebe po izobraæevanju so bile ves Ëas aktualne, pe zlasti v razmerah, ko je podjetje doæivelo in preæivelo veË kakor 20 reorganizacij. Najbolj zahtevna je zadnja reorganizacija na podlagi energetskega zakona in podzakonskih aktov, saj bistveno posega na ekonomsko, organizacijsko in tehniËno podroËje. Z vidika omenjenih zakonskih podlag pa v podjetju za zdaj pe niso bile izpeljane vse potrebne organizacijske spremembe. Po loËitvi reguliranega dela dejavnosti od ne-reguliranega se pojavlja potreba po nadaljnji racionalizaciji in optimizaciji poslovanja. Predvsem gre za vprapanje, kako povezati dela na loËenih podroËjih tarifnih in upraviËenih odjemalcev. Trenutno pripravljajo akcijski naËrt za nadaljnjo racionalizacijo poslovanja Elektra Ljubljana. Miro Jakomin DISTRIBUCIJA KAJ PA RAZVOJ POVEZANIH DEJAVNOSTI? »eprav smo doslej glede namena, vsebine in rezultatov projekta o koncentraciji kapitala in poslovnih funkcij v distribucijskem sistemu po novinarski plati opravili æe na ducate pogovorov na raznih ravneh, je pe veliko neznank. Kljub dobri volji nam denimo od pristojnih pe ni uspelo izvedeti, kako je z vprapanjem o razvoju povezanih dejavnosti. Ta razvoj po ugotovitvah dr. Maksa Tajnikarja in drugih raziskovalcev z ljubljanske ekonomske fakultete pomeni temeljno obliko rasti energetskih podjetij. Ugotavljajo, da æe groba analiza energetskih in pe zlasti elektroenergetskih podjetij v Evropi kaæe, da na tem podroËju potekajo velike kapitalske povezave. Pri tem navajajo tehtne razloge, ki narekujejo nujno povezavo s povezanimi dejavnostmi, Ëe hoËemo doseËi uËin-kovito vodenje elektrodistribucije. Hkrati utemeljujejo tudi potrebo po iskanju tujih stratepkih partnerjev, ki razpolagajo s potrebnimi znanji na tem podroËju. Kako o tem vprapanju razmipljajo v vodstvih elektrodistribucijskih podjetij? Miro Jakomin ELEKTRO PRIMORSKA OVETRU TUDI V PODIPLOMSKI NALOGI Tik pred oddajo prispevkov smo zvedeli, da je Karlo Perpolja (zaposlen v Elektru Primorska) 22. aprila na Fakulteti za management v Kopru uspepno zagovarjal podiplomsko nalogo z naslovom Pilotski projekt vetrnih elektrarn v Sloveniji. Avtor je pod mentorstvom dr. Boruta Likarja z menedæerskega vidika obdelal problematiko izra- Foto Miro Jakomin be vetrne energije. Pri tem je upopteval izkupnje v nekaterih dræavah EU in domaËe strokovne analize, uporabil pa je tudi lastni raziskovalni in anali-tiËni pristop. Sicer pa se Perpolja æe z dosedanjim teoretiËnim in praktiËnim prispevkom uvrpËa med najboljpe poznavalce problematike uvajanja vetrne energije v Sloveniji. Med drugim je sodeloval tudi pri pripravi ptudije Analiza prostorskih potencialov na Primorskem za postavitev vetrnih elektrarn - privlaËnost in ranljivost prostora. Miro Jakomin ELEKTROTEHNI©KO DRU©TVO MARIBOR V RADENCIH TUDI LETOS ZELO POU»NO Na letopnjem 24. posvetovanju o moËnostni elektrotehniki in sodobnih elektriËnih inptalacijah, ki je potekalo 27. in 28. marca v hotelu Radin v Radencih, je sodelovalo veË kakor 250 udeleæencev. Posvetovanje je bilo namenjeno elektrotehnipkim strokovnjakom in predavateljem na strokovnih polah. Kot je na zaËetku povedal ©tefan Lutar, predsednik Elektrotehnipkega druptva Maribor, se to posvetovanje od leta 2001 naprej imenuje Ko-tnikovi dnevi, in sicer v spomin na pokojnega mag. Kotnika, dolgoletnega organizatorja teh posvetovanj. Udeleæence je pozdravil tudi dr. Marko JagodiË, predsednik Elektrotehnipke zveze Slovenije, ki je Ëestital Elektrotehnipkemu druptvu Ma- Karlo Peršolja iz Elektra Primorska. 9 Predsednik Elektrotehniškega društva Maribor Stefan Lutar. 10 Foto Miro Jakomin ribor za uspepno organizacijo posvetovanja in nato predstavil pomembnejpe teænje na podroËju telekomunikacij. Zatem so se zvrstili posamezni referati, v okviru katerih so strokovnjaki predstavili zanimive teme o moËnostni elektrotehniki in sodobnih elektriËnih inptalacijah. Med drugim so predstavili tudi veË tem glede modernih centrov vodenja (Bogomil Jelenc), interneta - telekomunikacijskega omreæja prihodnosti (mag. Gerhard Angleitner) ter glede izvajanja koordinacije varnosti in zdravja pri delu na zaËasnih in premiËnih gradbipËih (mag. Boris RuæiË). V avli hotela pa so si lahko udeleæenci v odmorih ogledali proizvodne programe s podroËja elektriËnih inptalacij, merilnih inptrumentov in opreme za elektroenergetske postroje. Skratka, tudi na letopnjih Kotnikovih dnevih je bilo precej priloænosti za seznanitev z novostmi na omenjenih podroËjih. Miro Jakomin ELEKTRO MAR LETA 1883 V MARIBORU ZASVETILA PRVA ÆARNICA Mariborski æupan Boris SoviË, direktor Elektra Maribor ©tefan Lutar in direktor Nigrada Zlati-bor KrajnËiË so 4. aprila na proËelju hipe na Grajskem trgu 7 v Mariboru odkrili spominsko plopËo. ZDRUŽENJE ZA ENERGETIKO UNIJA NOVO MANDATNO OBDOBJE Aprila so bili na seji upravnega odbora Združenja za energetiko pri GZS sprejeti sklepi o dolocitvi števila clanov upravnega odbora v novem mandatu, dolocena je bila oblika dvodelne volilne liste, imenovani sta bili kandidacijska in volilna komisija. Po besedah Nika Martinca, sekretarja energetskega združenja, upravnega odbora v novem mandatu upoptevana zastopanost druæb - Ëla-nic zdruæenja iz posameznih energetskih dejavnosti. Upravni odbor Zdruæenja za energetiko v novem mandatu pteje devetnajst Ëlanov, sedemnajst Ëlanov je iz druæb energetskih dejavnosti, en Ëlan je predstavnik Zdruæenja podjetnikov Slovenije, sekretar zdruæenja pa je Ëlan po funkciji. Poleg tega je Niko Marti-nec pojasnil, da junija letos poteËe ptiriletni mandat voljenim organom Gospodarske zbornice Slovenije. To so skuppËina, upravni odbor, predsednik in nadzorni odbor GZS ter upravni odbori 27-tih zborniËnih zdruæenj (med njimi tudi Zdruæenja za energetiko) in 13-tih obmoËnih zbornic. Temeljne doloËbe o volilnem postopku doloËa zakon o GZS, podrobneje pa ga urejata statut in pravilnik o volitvah organov GZS. Volitve za upravne odbore panoænih zdruæenj in obmoËnih zbornic ter njihovih predstavnikov v skuppËini Gospodarske zbornice Slovenije bodo 30. maja 2003. Miro Jakomin Na tem mestu je pred 120 leti, to je leta 1883, zasvetila prva elektriËna æarnica v Sloveniji. To prelomno leto pomeni zaËetek elektrifikacije Maribora, Slovenije in tega dela Evrope, saj se je takrat zaËelo tudi dokumentirano spremljanje uporabe elektriËne energije v praktiËne namene. Dogajanje v tistem Ëasu je tesno povezano z imenom gospodarstvenika Karla Scherbauma, ki je izrabil mo-ænosti novih tehnologij in æe leta 1872 zgradil v stavbi ob Grajskem trgu nov parni mlin za mletje æita ter postavil Wieghorstovo peË za peko kruha. Leta 1883 je uporabil moË tega parnega stroja in nanj prikljuËil dinamo, ki je proizvajal elektriËno energijo za razsvetljavo s 36 æarnicami. Tako je v poslovnih in proizvodnih prostorih, pa tudi pred vhodom v hipo na Grajskem trgu, kjer je prebivala druæina Scherbaum, prviË v Mariboru, Sloveniji in v tem delu Evrope zasvetila elektriËna æarni-ca. O tem pomembnem dogodku je 4. marca 1883 kratko poroËal Ëasopis Marburger Zeitung. Miro Jakomin DIKAT ELEKTRA MARIBOR BO NASTALA TUDI KONFERENCA DISTRIBUCIJE? Kot je opozoril predsednik sindikata podjetja Elektro Maribor Jurij Tretjak, problematika premalo izplaËanih plaË iz obdobja 1991/92 pe ni v celoti urejena. Omenil je tista podjetja v elektrodi-stribuciji, kjer so delavci vloæili premalo izplaËane plaËe v delnice in niso toæili podjetja. To so storili po zagotovilu vodstev, da bodo lahko nekoË kot mali delniËarji s temi delnicami tudi trgovali. Njihov interes se kaæe prav zdaj, ko je govor o sodelovanju s stratepkimi partnerji za odkup dela pre-moæenja distribucije v vipini 25 odstotkov. Poleg tega je Tretjak opozoril, da ptudija o socialnih vidikih privatizacije druæb distribucije elektriËne energije pe nima pravih sklepov, zato je treba to zadevo Ëim prej speljati do konca. Posebej je omenil tudi slabpanje poloæaja zaposlenih v distribuciji na podroËju plaËne politike. Glede na omenjene kritiËne momente je Tretjak æe na tretjem kongresu SDE predlagal, da je treba v skladu s statutom SDE ustanoviti samostojno konferenco elektrodi-stribucije. Ker bo v prihodnje ta problematika pe bolj na udaru, je to edini naËin, da bi lahko sindikalisti iz distribucije bolj dejavno, verodostojno in uËinkovito uresniËevali svoje interese. Poleg tega je pe poudaril, da je treba doseËi tako spremembo statuta SDE, po kateri bodo predsednika posamezne sindikalne konference volili samo Ëlani tiste konference, ne pa drugi, na primer rudarji, ki nimajo pojma, kaj se dogaja v elektrodistribuciji. O nekaterih vidikih te problematike smo se pred kratkim pogovarjali tudi z Jurijem Ævanom, novim predsednikom konference elektrogospodarstva. Po njegovem prepriËanju organiziranje samostojne sindikalne konference za podroËje elek-trodistribucije ne bi bilo smiselno. Kot je pouda- OLETI REMONT PETICE Oba popolno poletna meseca bo stal peti Šoštanjski blok s 335 MW. V šestdesetih dneh nameravajo sanirati kurilni sistem, zamenjati vse gorilnike in s tem znižati emisije dušikovih oksidov na zakonsko dovoljene meje. Zamenjali bodo tudi uparjalniške in pregreval-niške dele kotla, opravili prvi remont razžveplevalne naprave, srednji remont na turbini in remont generatorja ter stikališca. Hkrati bodo zamenjali nadzorni racunalnik bloka, ga prilagodili kompletnemu vodenju elektrarne in ga napravili združljivega s sistemom vodenja Holdinga Slovenskih elektrarn. Podobno obsežnih del je bil lani deležen cetrti 275 MW blok, kjer je potekal remont 75 dni. Minka Skubic Foto Miro Jakomin 11 12 ril, bi bilo vsako drobljenje æe obstojeËih organizacijskih oblik zgolj v pkodo Ëlanov SDE Slovenije, pe posebej Ëlanov iz distribucijskih podjetij. PrepriËan je, da ti lahko najbolj uËinkovito uveljavijo svoje interese in cilje prav v okviru konference elektrogospodarstva (o tej temi pipemo tudi v Ëlanku SDE proti razbitju distribucije). Miro Jakomin E DINA PRAVA POT SOCIALNI DIALOG V sporocilu za javnost so aprila predstavniki Zveze svobodnih sindikatov Slovenije zapisali, da pozdravljajo podpis pogodbe za clanstvo Slovenije v EU v Atenah, saj se bo s tem Slovenija še bolj približala EU. Izrazili so prepricanje, da mora naša država polnopravno clanstvo izrabiti za nov gospodarski zagon, s katerim bi v prihodnjih letih bistveno zmanjšali zaostanek Slovenije za najrazvitejšimi državami EU, povecali zaposlenost ob hkratnem zmanjšanju brezposelnosti in približali delavske place placam najbolje placanih delavcev v teh državah. Ob tem so opozorili, da ima vstop Slovenije v EU tudi temno stran, saj bo lahko v nekaterih podjetjih in gospodarskih panogah prišlo do še vecjih težav, odpušcanja delavcev, poskusov zniževanja plac pod krinko vecje konkurencnosti in zmanjševanja pravic delavcev. Izrazili so tudi prepricanje, da je edina prava pot za reševanje teh težav v socialnem dialogu med sindikati, delodajalci in vlado. Miro Jakomin Us STANOVLJEN ODBOR ZA ENAKE MOŽNOSTI Pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) je bil marca ustanovljen odbor za enake možnosti (žensk in moških). Lucka Bolim je predsednica tega odbora, clanice pa smo iz razlicnih sindikatov, in to predvsem clanice iz komisij ali odborov za žensko politiko pri panožnih sindikatih. Glavne naloge odbora v tem letu bodo: 1. Spremljanje uresnicevanja dolocil Zakona o delovnih razmerjih s posebnim poudarkom na uveljavljanju pravic iz tega zakona, ki obravnava zašcito žensk. 2. Uveljavljanje pravic za zaposlene ženske ob usklajevanju kolektivnih pogodb in podjetniških pogodb z Zakonom o delovnih razmerjih o možni zašciti žensk. 3. Vplivale naj bi na izboljšanje položaja žensk predvsem z vidika zdravstvene zašcite in vecjega varstva in zdravja pri delu tudi preko Urada za enake možnosti Republike Slovenije, Zavoda za zdravstveno zavarovanje in Ministrstva za zdravje. 4. Okrepili naj bi sodelovanje z vsemi odbori in komisijami za æenska vprapanja pri sindikatih dejavnosti ZSSS, zato odbore pozivamo k Ëim veËji dejavnosti v svojih okoljih 5. Odbor bo krepil tudi mednarodno sodelovanje z evropsko sindikalno organizacijo EMCEF, katere Ëlan je ZSSS in v mednarodni organizaciji ICFTU, kjer smo æe povezane v mreæo Odborov za enake moænosti za Srednjo in Vzhodno Evropo. VkljuËile se bomo tudi v sodelovanje s tistimi sindikalnimi organizacijami, ki bodo obravnavale poloæaj zaposlenih æensk ob polnopravnem Ëlanstvu Slovenije v EU. 6. Organizirali bomo izobraæevanja in posvetovanja ter izmenjavo izkupenj ob sreËanjih na ra-zliËnih ravneh za posamezne teme. V okviru prizadevanj za uresniËitev programa ZSSS je tudi odprava vseh oblik diskriminacije in zagotavljanje enakih moænosti pri delu in v æivlje-nju vsem, ki so iz kakrpnih koli razlogov (spol, invalidnost, starost, versko ali politiËno prepriËa-nje, socialno poreklo, in podobno) v slabpem ali podrejenem poloæaju. Vera Fermevc-Ban Foto Dunja Wedam Izmeri, shrani in obdela, elektriËne veliËine trifaznega sistema. 2 Mbyta spomina in alarmski izhod Merilni center MI7150 je instrument za merjenje, nadzor in zapisovanje elektriËnih veliËin v trifaznem elektroenergetskem sistemu. Glavne znaËilnosti so merjenje TRMS vrednosti napetosti, toka, delovne, jalove in navidezne moËi, delovne in jalove energije, faznega kota, faktorja moËi, frekvence in popaËenja signalov (THD). Meri in zapisuje tudi povpreËne vrednosti v Ëasovnem intervalu, ter shranjuje maksimalne vrednosti. Z instrumentom lahko komuniciramo preko RS232, RS485 ali infra rdeËe komunikacije s hitrostjo 115kbit/s. Alarmni izhod pa nam poroËa, Ëe je priplo do prekoraËitve nivoja za 16 razliËnih merjenih veliËin. Iskra Iskra Instrumenti, d.d. OtoËe 5a SI-4244 Podnart Slovenija Tel.: + 386 4 53 59 100 Fax: + 386 4 53 59205 E-mail: iskra-inst@siol.net Internet: www.iskra-inst.si ISTVENI REZULTATI, NE PA ©TUDIJA! Kakpno stalipËe je Ministrstvo za okolje, prostor in energijo zavzelo glede ptudije z naslovom Projekt koncentracije kapitala in poslovnih funkcij v elektrodistribucijskem sistemu Republike Slovenije? flTa ptudija je sicer pripravljena, vendar pa nas ne zanima ptudija kot taka, saj ni namenjena sama sebi. Nas zanimajo samo konkretni rezultati v distribucijskih druæbah,« je pojasnil mag. Djordje Æebeljan, dræavni sekretar za energetiko na Ministrstvu za okolje, prostor in energijo. Kot je znano, je GIZ distribucije elektricne energije narocilo izdelavo projekta z naslovom Koncentracija kapitala in poslovnih funkcij v elektrodistri-bucijskem sistemu Republike Slovenije, ki ga je pripravila skupina strokovnjakov iz ekonomske fakultete pod vodstvom dr. Maksa Tajnikarja. O stališcih glede omenjene študije smo z vidika nekaterih elektrodistribu-cijskih podjetij pisali že v prejšnji številki Našega stika, tokrat pa smo za mnenje zaprosili Urad za energetiko pri Ministrstvu za okolje, prostor in energijo. Študija ni opravicilo Kot je v zvezi s tem povedal državni sekretar za energetiko mag. Djordje Žebeljan, distributerji trdijo, da so študijo o koncentraciji kapitala in poslovnih funkcij narocili na zahtevo Ministrstva za okolje, prostor in energijo. Pri tem je izrecno poudaril, da te študije ni narocila niti vlada niti njihovo ministrstvo. Tega od distributerjev v resnici niso nikoli zahtevah. Res pa je, da so na Uradu za energetiko zahtevah konkretne rezultate v družbah elektro-distribucije. In ta študija ni opravicilo, da se v distribucijskih podjetjih ni dovolj storilo v smislu sklepov, ki jih je je vlada sprejela leta 2001. »Ponovno opozarjam, da nas ne zanima študija zaradi študije, temvec nas zanimajo samo konkretni rezultati, to je ucinkovitost v družbah, ucinkovita in do okolja prijazna oskrba z elektricno energijo na daljši rok, pravilen obseg investiranja in ucinkovito sobivanje uprave in sindikata,« kriticno ugotavlja mag. Žebeljan. Izhodišce so vladni sklepi Pri pojasnjevanju te problematike je mag. Žebeljan posebej poudaril, da je vlada Republike Slovenije 14. maja 2001 v zvezi s problematiko v elektrogospodarstvu sprejela vec sklepov. Kot vecinski lastnik je naložila podjetjem elektrogospodarstva in premogovništva, da ugotovijo upravicenost stroškov poslovanja ter zagotovijo najvecje možne ucinkovitosti dejavnosti. V ta namen morajo omenjena podjetja v najkrajšem možnem casu, a najpozneje do konca poslovnega leta 2001, uresniciti cenitev osnovnih sredstev celotnih podjetij in po potrebi posameznih dejavnosti podjetij, dezinvestiranje podjetij (izlocitev poslovno nepotrebnih sredstev), izlocitev dolocenih nepotrebnih storitev ah de- javnosti, koncentracijo kapitala in poslovnih funkcij ter normiranje stropkov. Iz tega jasno izhaja, kaj je cilj in kaj le sredstvo za dosego cilja na podroËju organiziranosti distribucijskih podjetij. ©tudija je lahko samo pripomo-Ëek, da bi se podjetja tudi dejansko lotila nujnih izboljpav, kar pa se doslej po mnenju mag. Æebe-ljana pe ni uresniËilo v priËako-vani meri. Na vprapanje, kakpen bi bil po njegovem mnenju najprimernejpi model organiziranosti distribucije, je mag. Æebeljan odgovoril, da bi bilo gotovo najbolj smotrno zdruæevanje (skupen nastop) distribucijskih podjetij vsaj na po-droËju izvajanja gospodarskih Foto Miro Jakomin Mag. Djordje Æebeljan: flNe zanima nas ptudija kot taka, saj ni namenjena sama sebi. Zanimajo nas samo konkretni rezultati v distribucijskih druæbah, to je uËinkovitost v druæ-bah, uËinkovita in do okolja prijazna oskrba na daljpi rok, pravilen obseg investiranja in uËinkovito sobivanje uprave in sindikata.« javnih sluæb. Pozitivne uËinke naj bi dosegli predvsem pri nabavi opreme, sanaciji omreæij in pri sami izvedbi investicij. Z zdruæe-vanjem distribucijskih podjetij bi dosegli veËjo ekonomijo obsega in veËjo pogajalsko moË. Kaj se dogaja na podroËju priprave NEP? Kot je pojasnil mag. Djordje Æe-beljan, se osnutek NEP trenutno nahaja v usklajevanju znotraj Ministrstva za okolje, prostor in energijo. Predvsem gre za usklajevanje na podroËju razvoja vseh odjemalcev elektriËne energije in njihove porabe. Pri tem delu na ministrstvu ne odstopajo od temeljnega koncepta in usmeritev. Glede elektroenergetike in zmanjpevanja emisij toplogred-nih plinov v prvem obdobju so se æe veliko dogovorili, odprta pa ostajajo nekatera vprapanja glede stopnje gospodarske rasti in glede dimenzioniranja bremen na podroËju porabe elektriËne energije za gospodinjstva. Ti zadevi sta pomembni, saj bo glede na rezultate treba nastaviti mehanizme za doseganje æelenih ciljev. Po napovedi mag. Æebeljana naj bi osnutek NEP dokonËno uskladili pribliæno do konca maja. Pri tem bodo morali z Ministrstvom za gospodarstvo poiskati tudi soglasje glede predlaganega odstotka gospodarske rasti. Ker gre v tem primeru za izjemno obseæen dokument, ki ga pripravljajo sicer vsakih pet let s projekcijami za deset oziroma dvajset let, je temu primerno prilagojena tudi Ëa-sovna dinamika. Ker si na Uradu za energetiko in Ministrstvu za okolje, prostor in energijo nikakor ne smejo dovoliti kampanjskega dela, ta postopek napreduje poËasneje, kot so predvidevali sprva. Res pa je, poudarja mag. Æebeljan, da bo NEP v tistem trenutku, ko bo tudi uradno objavljen, zaradi nenehnih sprememb na podroËju energetskih trgov na doloËenih podroËjih æe ˜zasta-ral«. Treba je izbrati kompromis med globalnimi usmeritvami in trenutnimi potrebami, ki bo globalno opredelil usmeritev slovenske energetike. Zato je tudi predvideno redno preverjanje in korigiranje naËrtovanih ukrepov, kar je vkljuËeno æe v sam NEP. Miro Jakomin PRI»AKOVANE VISOKE IZGUBE V DISTRIBUCIJI Distribucijska podjetja so za letos predlagala podraæi-tev elektrike vsaj za 12,8 odstotka, sicer bodo imeli s prodajo elektrike tarifnim odjemalcem kar za devet milijard tolarjev izgube. Primanjkljaj iz tega naslova je bil æe lani precejpen, saj je vseh pet slovenskih distribucijskih podjetij zaradi razkoraka med trænimi in prodajnimi cenami za gospodinjstva oziroma tarifne odjemalce ustvarilo 6,75 milijard izgube. Sicer pa naj bi po ocenah elektrodistribucije gospodinjstva letos porabila za 2,3 odstotka veË elektriËne energije kot lani, ko je bila poraba v primerjavi z letom 2001 vipja celo za 4,3 odstotka. Delo, 26. marec PRIZADEVANJA ZA OBRZDANJE INFLACIJE Vlada naj bi po prvem Ëetrtletju pogledala, kako ji uspevajo naËrti za zniæanje letopnje inflacije, in se nato odloËila, katere cene iz njene pristojnosti naj bi pove-Ëali in za koliko. Razlogov za veselje pa verjetno ne bo veliko, saj je letopnji marec k letni stopnji inflacije dodal visokih 0,7 odstotka, pa tudi drugaËe je letopnja meseËna rast precej presegala dopustne meje, Ëe naj bi leto 2003 v primerjavi z decembrom lani dejansko sklenili s 5,1-odstotno inflacijsko stopnjo. Cene æiv-ljenjskih potrebpËin so bile namreË marca æe za 2,2 odstotka vipje kot decembra lani, kar pomeni, da bi se lahko do konca leta skupaj zvipale le pe za 2,9 odstotka ali za 0,3 odstotka na mesec. Kljub vsemu pa je spodbudno vsaj to, da je inflacija po prvih treh mesecih letos vendarle najniæja po letu 1999, ko je na letni ravni znapala 6,1 odstotka. Gospodarski vestnik, 7. april NOVE OBDAV»ITVE ENERGENTOV V zaËetku leta 2004 bodo v EU zaËele veljati nove stopnje za obdavËitev energentov, in sicer naj bi minimalno troparino za nafto in njene derivate, ki velja æe od leta 1992, poveËali, na novo pa s troparino obdavËili pe premog, plin in elektriko. Na ministrstvih za finance ter okolje, prostor in energijo o vprapanju, kako bo to vplivalo na razmere v Sloveniji pe ne razmipljajo veliko, saj naj bi bila direktiva pe v fazi usklajevanja, sam osnutek pa tudi æe upopteva razliËne zneske troparine in razliËne cene pogonskega goriva po posameznih dr-æavah Ëlanicah. Vsekakor pa naj bi tudi v Sloveniji sledili temeljnemu smislu omenjene direktive, ki naj bi z razliËnimi obdavËitvami in sistemom olajpav spodbujala do okolja prijaznejpe oblike energije. Delo, 15. april DRÆAVNI DOLG ©E NAPREJ NARA©»A Dolg republike Slovenije je lani v primerjavi z letom prej zrasel za 1,2 odstotne toËke BDP, na 28,1 odstotka. Ob koncu minulega leta je tako slovenski dolg zna-pal 1.423 milijarde tolarjev oziroma slabih 195 milijard veË kot predlani. Pri tem je notranji dolg predvsem zaradi izdajanja dræavnih vrednostnih papirjev zrasel za nekaj manj kot 203 milijarde, zunanji pa se je zmanjpal za 8 milijard. Lani se je poveËal tudi dolg z dræavnim jamstvom, in to s 6,3 na 7,7 odstotka BDP in dosegel 351 milijard tolarjev, kar je bilo za 21 odstotkov oziroma 62 milijard veË kot leto prej. Finance, 18. april Priredil Brane JanjiÊ 15 IM PREJ PRITI DO STRATEGIJE IN NEP Sredi aprila je bil v Mariboru redni letni in volilni zbor Slovenskega odbora Svetovnega energetskega sveta (SNK WEC). Na njem so bili izvoljeni Ëlani vseh organov odbora za naslednje triletno obdobje. Predsednik predsedstva SNK WEC pe naprej ostaja mag. Vekoslav Koropec. Podeljena so bila letopnja priznanja SNK WEC trem dobitnikom. V vsebinskem delu pa obravnavano izvajanje nacionalnega energetskega programa (NEP). 16 Ta z t ako kot doslej bo SNK WEC tudi v prihodnje zavzemal stalipËa do aktualnih vprapanj s po-droËja energetskega gospodarstva in ravnanja z energijo, pe posebno do tistih, ki bodo povezana z uresniËevanjem NEP. Njihovi Ëlani se bodo dejavno udeleæevali ptevilnih domaËih posvetovanj in sreËanj. Skrbeli bodo za publici-ranje lastnih gradiv, raziskovalno in ptudijsko delo pri ravnanju z energijo na razliËnih ravneh. Letnim priznanjem za doseæke podjetij in posameznikov pri ravnanju z energijo pri nas se bodo v naslednjih letih pridruæila pe priznanja za prispevke novinarjev pri razumevanju javnosti o ravnanju z energijo v Sloveniji, Evropi in svetu. Zelo razgibana in bogata je napoved mednarodnega sodelovanja SNK WEC tako v organih WEC kot v njegovih delovnih skupinah dræav Ëlanic Srednje in Vzhodne Evrope, kjer je Slovenija zelo dejavna. Prav tako je napovedana vrsta sreËanj drugih energetskih zdruæenj, katerih se nameravajo udeleæiti tudi Ëlani WEC-a. Na zboru so sprejeli letopnji finanËni naËrt in za naslednja tri leta izvolili nove Ëlane v predsedstvo SNK WEC, njihove namestnike, nadzorni odbor, Ëastno razsodipËe, administrativ- no komisijo, programski odbor in ptudijske komisije. V razpravi k programu dela je dr. Franc Æerdin dejal, da danes energetski sektor ni veË tisto, kar je bil pred tremi leti, da sta trg in bliænji vstop nape dræave v EU naredila svoje. Prestrukturiranje energetike je bil razlog za njeno razprpeno delovanje in prepustitev direktorjev lastnemu vedenju, kaj naj delajo, in zato tudi veËji medijski pozornosti energetiki. Prav zato bi se energetski sektor tudi s pomoËjo SNK WEC znal in moral opredeliti do dogodkov. Edino, kar je ta sektor v minulih letih povezovalo, je bil NEP. Pri izdelovanju njegovih osnov je sodelovalo veliko strokovnjakov, izhodipËa zanj pa je komite izdelal pravoËasno. Sedaj je v konËni izdelavi na Ministrstvu za okolje, prostor in energijo. Dr. Ferdinand Gubina s Fakultete za elektrotehniko je opozoril na skrb zbujajoËe trenutno stanje v energetiki, ko poraba narapËa sedem odstotkov na leto, Ëesar ni predvidel noben naËrt in kar je nenormalno za razvito dr-æavo. Tako hitra rast zahteva nove proizvodne zmogljivosti ob tem, da jih bo v naslednjih letih kar nekaj plo iz obratovanja. Nove zmogljivosti pa zahtevajo posege v prostor, ki pa ima stroge zapËitne omejitve. Energetsko situacijo v svetu je ponazoril Natan Bernot, generalni sekretar SNK WEC. Poudaril je, da je naloga vsakega nacionalnega programa, kako z manj energije narediti Ëim veË, da temelji trajnostni razvoj na znanju in da temeljijo vse sodobne tehnologije na energiji. Dejal je, da to ni filozofija, temveË realnost. V slovensko realnost je udeleæen-ce zbora SNK WEC prestavil Ivo Foto Minka Skubic Tradicionalna podelitev priznanj SNK WEC. Novak z MOPE, sicer koordinator za NEP. Med drugim je dejal, da bo NEP, ki je v delu moral zadovoljiti slovenske potrebe po energetskih storitvah, zato temeljil na zanesljivosti oskrbe, kon-kurenËnosti in repevanju vplivov na okolje. OmogoËil naj bi blaginjo z visoko kakovostnim teh-nolopkim razvojem. Narejen je na podlagi doslej razpoloæljivih dokumentov, izdelan na podlagi sodobnih metod in standardov. Njegovo temeljno vodilo je, da delajmo tako, da bodo imeli zanamci enake moænosti do dobrin kot mi. Narejen mora biti skladno s prostorskimi in drugimi akti v dræavi. Vanj mora biti vklju-Ëena potreba po dvigu ravni izo-braæevanja glede ravnanja z energijo, spodbujati mora pirpo javnost k razumevanju pomena energije, biti usklajen z energetskimi in okoljskimi direktivami EU in naravnan k dvigu uËinko-vite rabe energije. Dileme o njegovem nastajanju se nanapajo na upoptevanje drugih sektorjev gospodarstva, energetsko intenzivnih pri zagotavljanju zahtev Kyotskega protokola, in upopte-vanje trenutnih gospodarskih recesij pri dolgoroËnih projekcijah. ˜NEP nastaja peto leto, kmalu se bo treba lotiti novega programa, vendar tudi Ëe smo brez NEP, je bilo v zadnjih ptirih letih narejenega veliko, zrasli so novi objekti, zgrajene so bile Ëistilne naprave, obnovljeni so bili stari objekti, poraba se je nenehno poveËe-vala, oskrba pa je bila kljub temu dobra«, je pe povedal Novak. Jaroslav VrtaËnik z HSE se je strinjal, da je bilo v minulih letih PREDSEDSTVO WEC Mag. Vekoslav Koropec, predsednik Mag. Drago Fabijan, podpredsednik Janez LotriË, podpredsednik Natan Bernot, sekretar Igor BavËar, Dr. Evgen DervariË, Aleksander Mervar, Mag. Janez Moæina, PetoviË Peter, Stane Roæman, Mag. Djordje Æebeljan, Ëlani Foto Minka Skubic kar nekaj narejenega, ni pa bilo tistega, kar smo zapisali in je sprejel parlament z energetskim zakonom. Med drugim so bili jasno napovedani cilji ustanovitve HSE, med drugim manjša odvisnost od uvoza in konkurencnost domacih proizvajalcev. Država pa ni nic naredila za razrešitev nasedlih investicij, da bi omogocila clanicam HSE konkurencnost, ob tem pa je odprla trg. HSE zagovarja tudi vertikalno organizacijo podjetja z energetskimi storitvami, ki jih ponuja distribucija. Taki primeri so znani po Evropi. Mag. Vekoslav Korošec se je dotaknil razvoja prenosnega in distribucijskega omrežja. Poudaril je prednosti, ki smo jih dobili z vkljucitvijo v ETSO, in pa tudi obveznosti, ki iz teh mednarodnih povezav nastajajo. Predstavil je nacrte gradnje potrebnih visokonapetostnih daljnovodov proti sosednjim državam, pri cemer je kljucni problem njihovo vkljucevanje v prostor, ki je postal vecji problem kakor zagotavljanje sredstev za gradnjo objektov. Opozoril je, da nam nove proizvodne zmogljivosti nic ne bodo pomagale pri oskrbi porabnikov, ce ne bomo zgradili prenosnih poti. Problemov rudarstva in zagotavljanja strateške zanesljivosti z domacimi viri se je lotil dr. Franc Zerdin iz Rudnika lignita Velenje. Rešitev za REV vidi v dolgorocni pogodbi s HSE. Predvsem pa podpira nacionalne raziskave s podrocja premogovništva, ki so podlaga za nadaljnjo usodo rudarstva pri nas. Dr. Zerdin, ki je vodil vsebinsko tocko SNK WEC, je bil ob koncu razprave kriticen do stališca predstavnika ministrstva, ceš da tecejo stvari naprej tudi brez NEP-a. Zagovarjal je stališce, da energetski sistem deluje pregledno na podlagi energetske politike in za to je temelj energetski program. DOBITNIKI PRIZNANJ Predsedstvo SNK WEC je na predlog administrativne komisije sprejelo sklep, da priznanja Slovenskega odbora WEC za leto 2003 prejmejo Janko Ko-smina iz Istrabenza za æivljenjsko delo, mag. Drago ©tefe iz Elektra Gorenjske za podjetnipki in strokovni prispevek na podroËju distribucije, med podjetji pa Inptitut za ekolo-pke raziskave Erico iz Velenja. Vse dobitnike bomo posebej predstavili v naslednjih ptevilkah Napega stika. Ne vidi razloga, da tega dokumenta ni in da ga ne bi bilo. Drugo vprapanje je, zakaj ga æe ni. Energetika ga potrebuje, in to hitro. »im prej bi ga bilo treba dati v razpravo. Ne nazadnje tako predvideva tudi zakon. SNK WEC se bo angaæiral, da ga dobimo in da bo letos sprejet. »e je NEP skregan s træno logiko, je ta segment paË treba izloËiti. ˜Dr-æavno strategijo pa potrebujemo in jo bomo zahtevali,« je povzel dr. Æerdin, pri tem ga je podprl tudi predsednik SNK WEC mag. Vekoslav Koropec. Minka Skubic Staro na novo potrjeno vodstvo komiteja pri vodenju letnega zbora. 17 SSRCEM DO RAZCVETA ISTRABENZA Uglednim priznanjem Gospodarske zbornice Slovenije, Zdruæenja slovenskih managerjev in revije Manager, regijske gospodarske zbornice, Primorskih novic in Radia Koper, ki jih je dobil Janko Kosmina ob koncu 24-letnega vodenja Istrabenza, se je letos pridruæilo pe priznanje Slovenskega nacionalnega komiteja WEC za njegovo æivljenjsko delo. O svoji 42-letni delovni dobi, od tega enaintrideset letih v Istrabenzu, ima kaj pokazati. Veliko koristnega, kar so opazili tudi drugi, in to ga radosti. Janko Kosmina se je zaposlil v Istrabenzu na njihovo povabilo, potem ko je na koprski obËini odsluæil ob-Ëinsko ptipendijo, ki jo je dobil za ptudij na pravni fakulteti, in potem, ko je bil dve leti sekretar podjetja Iplas. V zaËetku sedemdesetih let je po prvem, sedemletnem delovnem obdobju v Istra-benzu odpel z mesta sekretarja podjetja za leto in pol v sluæbo na Obalni svet. Sredi sedemdesetih let ga je takratni direktor Istra-benza povabil, da pride nazaj in prevzame vodenje podjetja. Povabilo je sprejel in postal za desetletje njegov direktor. Nato ga je ponovno zvabila politika in sredi osemdesetih let je dve mandatni obdobji predsedoval skuppËini obËine Koper. Leta 1988 je ponovno priplo povabilo delavskega sveta Istrabenza, da prevzame krmilo podjetja. Povabilo je sprejel ob izpolnitvi dveh pogojev: tajnem glasovanju na seji o njegovem imenovanju in sprejetju programa razvoja navtiËnega turizma in gradnje marine v Kopru. Soglasna podpora kolektiva mu je dala motiv, da se je vrnil na Ëelo podjetja za naslednjih ptiri-najst let. Ob njegovem prihodu v Istra-benz razvoj in perspektiva podjetja nista bila roænata. Podjetje je bilo ustanovljeno za oskrbo z naftnimi derivati v coni B. Ukinitev cone B je njihove razvojne moænosti precej omejila. Strokovna pravnipka podlaga, poznavanje podjetja, upravno administrativno znanje z obËine in dobro zaznavanje potreb okolja so mu æe v prvem obdobju vodenja podjetja pomagali pri pridobivanju novih lokacij za bencinske servise. Uspepnemu razvoju podjetja v sedemdesetih letih, ko jim je uspelo s svojo dejavnostjo prodreti v Ljubljano, Medvode, Kranj, Krpko, Lesce, je sledilo obdobje napaËnih predpostavk o pkodljivosti konkurence. Zakon o energetskem gospodarstvu, ustanavljanje tozdov in pa neusmiljena vladna politika so jih prisilili, da so se leta 1980 vklju-Ëili v sozd Petrol. Desetletje, ki je sledilo, je pomenilo za Istrabenz obdobje nazadovanja namesto rasti. Sredi osemdesetih let so bili prisiljeni prepustiti Petrolu vse bencinske Ërpalke, veleprodajo in maloprodajo od Postojne navzgor. S tem so izgubili 6o odstotkov trga in desetletje svojega razvoja. Njihova prodaja naftnih derivatov, ki je znapala leta 1979 405. 000 ton, je v enajstih letih padala na 270. 000 ton. Leta 1990, to je v drugem letu po zadnji vrnitvi Janka Kosmine na Ëelo podjetja, so izkoristili spremembo zakona o podjetjih in ukinitev sozdov in izstopili iz zdruæe-nja Petrol. Dejstvo, da so ostali brez lastne akumulacije, jih je prisililo v odloËitev o preoblikovanju podjetja v delnipko druæ-bo. Slednjo so dokapitalizirali vsi zaposleni z 0,3-odstotnim dele-æem, od tega so vodilni vplaËali po eno delnico (sto nekdanjih nempkih mark). Hkrati so ustanovili hËerinske druæbe v takrat enoviti dejavnosti podjetja v stoodstotni lasti delnipke druæbe. Foto Minak Skubic Janko Kosmina, 24 let prvi mož Istrabenza. Tako so bila ustanovljena podjetja: Istragas z dejavnostjo trgovanja s plinom in propan butanom; Instalacije s skladipËno dejavnostjo in pretovorom naftnih derivatov; Istrabez trgovina, Koper za trgovanje z naftnimi derivati v Sloveniji; Istrabenz trgovina, Umag za trgovanje z naftnimi derivati na Hrvapki in Marina Koper z navtiËnim turizmom. Vse to so naredili na podlagi spoznanj, da z lastnim kapitalom ne bodo mogli sproæiti kakpnega velikega razvojnega ciklusa. Zato so se odloËili za ustanovitev hËe-rinskih podjetij s tujimi partnerji, s katerimi bi lahko uresniËeva-li svoje razvojne programe. Takrat, ko je veËina podjetij pri nas tarnala, da ni mogoËe dobiti k nam tujcev za skupna vlaganja, zaradi nejasne kategorije druæ-bene lastnine, so z ustanovitvijo delnipke druæbe, ki je bila stoodstotni lastnik hËerinskih druæb, vzpostavili pregleden in tudi la-stnipko razumljiv sistem, ki so ga tudi tujci lahko razumeli. Naslednji korak je bila ocenitev njihovih hËerinskih druæb, v katere so pridobili tuje partnerje. Leta 1991 so prodali 49-odstotni deleæ Istragasa italijanski druæbi SI-AD, Bergamo, Ëez leto so dokapi-talizirali Istrabenz trgovino s 65 milijoni mark s tem, da je avstrijski OMW, Dunaj pridobil 40-od-stotni deleæ in INA, Zagreb 10-odstotni deleæ druæbe. V pogajanjih za vstop oziroma dokapitali-zacijo svojih dveh druæb so dosegli ptirikratno ocenjeno vrednost kot podlago za dokapitalizacijo in tako pridobili sredstva, ki so jim v naslednjih letih omogoËala hiter razvoj druæb, vse do leta 1997, ko so prviË zaËeli najemati banËne kredite za ta namen. Nagel razvoj pa pomeni, da so leta 2001, ko je Janko Kosmina zadnje leto vodil druæbo, æe prodali blizu 900.000 ton naftnih derivatov na vseh trgih, tudi na hrva-pkem in italijanskem, kjer so ustanovili hËerinski podjetji OMV Istrabenz Hrvapka in OMV Istrabenz Italija, z bencinskimi Ërpalkami in trgovino z naftnimi derivati. Pri ukvarjanju s tradicionalnimi dejavnostmi so ob delitvi trga sredi osemdesetih let prevzeli tudi Petrolovo skladipËe na Serminu in ga organizirali kot hËerinsko druæbo, v kateri so tudi Petrolu prodali deleæ in tako Z Zaradi nenehnega poseganja dræave v njihovo gospodarjenje in s tem pomanjkanja razvojnega potenciala so se zaËeli sredi devetdesetih klet zavestno lotevati finanËnih naloæb. vzpostavili sodelovanju s konkurentom. Repitev v finanËnih naloæbah Ceprav je bila v minulem desetletju glavna dejavnost družbe naftna in plinska dejavnost, so zaradi nenehnega poseganja države v njihovo gospodarjenje z omejevanjem cen in administrativnim dolocanjem marže, spoznali, da imajo premalo razvojnega potenciala, ce vztrajajo le pri nafti in plinu. Zato so se zaceli sredi devetdesetih let zavestno lotevati financnih naložb. Tako so bili prisotni v Zavarovalnici Adriatic, Tomosu, Banki Koper, Si.mobi-lu, s prepricanjem, da so to dobre naložbe. To se je pozneje tudi potrdilo. Svojo dejavnost so diverzificirali v številne hcerinske družbe in financne naložbe, kar jim je omogocilo, da so po njihovi prodaji - to namrec niso bile strateške naložbe - pridobili sredstva za hitrejšo širitev obstojece osnovne dejavnosti in v drugem tisocletju za vstop v turizem z nakupom dveh portoroških podjetij. Slednje so storili z namenom, da to postane tretja glavna dejavnost skupine Istrabenz. Hkrati s širitvijo dejavnosti so v družbi izpeljali lastninjenje. Z njim so omogocili, da so zaposleni pridobili do 25 odstotkov delnic, podoben delež je šel v javno prodajo, razlika pa je bila razdeljena obema državnima skladoma. Ob tem so prepricali avstrijskega partnerja v hcerinski družbi OMV Istrabenz, da odkupi del delnic zaposlenih in s tem utrdi položaj kot strateški partner ter zavaruje svojo naložbo v hcerinski družbi. Namen te akcije je bil, da bi avstrijski partner pridobil 15 odstotkov delnic, v resnici pa jih je z dodatnimi ukrepi na trgu pridobil kar 25 odstotkov, z jasnim dogovorom in pi- snim zagotovilom, da ne bo presegel tega deleža. Se pa Janko Kosmina zaveda, da lahko z zamenjavo vodilnih ljudi zacno prevladovati drugacni interesi, kar bi bilo v škodo njihovi delniški družbi kot eni najuspešnejših slovenskih družb. Pogledi in interesi se kaj hitro lahko spremenijo tudi s pojavljanjem na borzi, ko družba lahko postane plen tujih mocnejših družb. Tovrstni prevzemi in združevanja v velike multinacionalke so v tujini poznani. Tudi pri nas je vprašanje, kako se bo naše naftno gospodarstvo z vstopom v Evropsko unijo ubranilo morebitnih prevzemov, meni Janko Kosmina. Dejstvo je, da je slovenski trg zasicen s ponudbo storitev iz te dejavnosti. Celo vec, Slovenija ima mrežo crpalk, ki je primerljiva s svetovno ravnijo in zato naš trg za tujce ni prevec zanimiv, saj zanj ni prostora. Zato bodo želje po prevzemu tako Istrabenza kot njegove konkurence lahko realne. Naše naftno gospodarstvo je še tem bolj ranljivo, ker so družbe te panoge le trgovci in preprodajalci naftnih derivatov in je njihov poslovni uspeh precej odvisen od dobre volje države, kaj jim odmeri skozi maržo. Kosmina ocenjuje, da je mogoce prav to, dejstvo, da jih država z višino marže tišci k tlom, eden od razlogov, ki ne spodbuja tujih velikih družb, da bi bile bolj zainteresirane zanje. Vsem uspešnim svetovnim naftnim družbam dobicek prinašajo lastni naftni viri in celotna veriga do crpalk. Državna marža, kakršna je pri nas, pa ne zagotavlja donosnosti na kapital, ki jo lastniki upraviceno terjajo. Istrabenzove dosedanje izkušnje s tujimi partnerji so se pokazale za razlicne. Z italijanskim Sia-dom, ki je clan tudi ameriške mu-litnacionalke Praxair, dobro sodelujejo že dvanajst let. Vso aku- 19 razmeram, ki so bolj surove in brezobzirne, bi se težko prilagodil, razumsko in strokovno bi šlo, cloveško teze. 20 mulacijo skupne druæbe so v teh letih vlagali v piritev podjetja in repevali spore v medsebojnem interesu. Iz te zveze so bogatejpi za znanje, spoznanja s podroËja uporabnosti tehniËnih plinov, kjer imajo pe neizrabljene razvojne moænosti. Odnosi z avstrijskim OMW kot dolgoletnim partnerjem so bili pe pred letom in pol dobri. Z odhodom starega direktorja in prihodom novega se æe kaæejo interesi, ki niso veË usklajeni z duhom partnerstva, ki so ga oblikovali na zaËetku. Hrvapka INA, ki ima v druæbi v tej dræavi desetodstotni deleæ, postaja vse bolj pasiven partner, ki ne posega v dogajanja v druæ-bi. PriËakujejo, da bo ta partner svoj deleæ prej ali slej prodal. Tudi v tej zvezi so postali odnosi vse manj kooperativni z menjavo generalnega direktorja Ine. Kot pravi Janko Kosmina, se s spremembo ljudi na Ëelu partnerskih druæb menjajo tudi ljudje, ki so poleg formalnih podpisov bili tudi s srcem za tem, kar je bilo uradno dogovorjeno. Ker niË ni ve-Ëno in se vse spreminja, je treba neprestano na novo vzpostavljati in gojiti odnose na tistih naËelih, ki so bili podlaga za vzpostavitev partnerskih odnosov. Istrabenz je pod Kosminovim vodenjem pristajal na spodnjo mejo deleæev v hËerinskih podjetjih zaradi razvojnih potreb, obenem pa tudi vstopal v te zveze v prepriËanju, da bodo interesi, ki so vodili vse udeleæence dogovorov, ostali ve-Ëno enaki. Danes Janko Kosmina spoznava, da so bili mogoËe nekoliko naivni, v resnici pa smo stopili v neko novo poslovno kulturo, v kateri ni prostora za sentimentalnost. Glede na to, da je Janko Kosmina Ëlovek, ki gleda s srcem, meni, da bi se novim razmeram, ki so bolj surove in brezobzirne, teæko prilagodil, razumsko in strokovno bi plo, Ëlovepko teæe. Zadovoljen je, da je do teh sprememb priplo ob njegovem odhodu v pokoj in hkrati koncu nekega razvojnega obdobja skupine Istrabenz. ©e zlasti uspepno je bilo zadnje desetletje pospepenega in ambicioznega razvoja delnipke druæbe, ko so z reorganizacijo v holdinpko razvejan gospodarski organizem, s sklepanjem stratepkih partnerstev in razprpitvijo naloæbenega portfelja pripli æeleni rezultati. Skupina Istrabenz je bila ob Ko-sminovem zadnjem celoletnem vodenju druæbe (leta 2001) na-vzoËa na ptirih naftnih trgih, kjer se borijo za mesto najkakovo-stnejpega ponudnika. V plinski dejavnosti je prav leta 2001 njihova druæba æe pripla na vodilno mesto v Sloveniji, kjer postajajo vse pomembnejpi dejavnik na po-droËju turizma. To leto je bilo za holdinpko druæbo izredno uspe-pno. Njihov Ëisti dobiËek je zna-pal 4.468 milijonov tolarjev, precej veË, kakor leto prej, ko je znapal 525 milijonov tolarjev. Na veliko rast je vplivala zlasti prodaja delnic druæbe Si.mobila in Banke Koper, s Ëimer so bili do-seæeni veliki kapitalski dobiËki. V tem letu je bila donosnost na pov-preËno stanje kapitala kar 18,68 odstotka. Skupina Istrabenz je v prvem letu novega tisoËletja ustvarila 6.832 milijonov prihodkov in s tem za 175 odstotkov presegla prihodke iz predhodnega leta in za 110 odstotkov naËrt za leto 2001. Vse odvisne druæbe skupine so ustvarile boljpe rezultate kot leto prej in boljpe, kot so jih predvidele z letnim naËrtom. Odhod v pravem Ëasu Ko se je Janko Kosmina leta 1966 zaposlil v Istrabenzu kot 105. delavec, so imeli v podjetju 14 bencinskih servisov in prodali 27 ti-soË ton naftnih derivatov, leta 2001, ob njegovem zadnjem poslovnem letu, je bilo v vseh 12 hËerinskih druæbah Istrabenza zaposlenih 855 delavcev. Njihove druæbe za trgovanje z naftnimi derivati so prodale 876 tisoË ton naftnih derivatov, ptevilo bencinskih servisov pa je naraslo na 185. »e bi nadaljeval vodenje druæbe, bi bilo po njegovi oceni treba razvoj drugaËe zastaviti, predvsem zaradi vseh sprememb, ki so med tem nastale. Nov izziv jim prinapa odprtje trga z elektri-Ëno energijo. Zamisli in naËrti o ustanavljanju novih druæb, ki bodo dopolnile osnovno dejavnost holdinga in se ukvarjale s trgovanjem z elektriËno energijo in drugimi energenti ter nepremiËnin-skimi posli, so bile realne æe pred predajo poslov mlajpemu nasledniku, ki si ga je izbral sam leto pred upokojitvijo. Poglavitno vodilo mu je bilo, da bo to Ëlovek, ki bo znal koordinirati razliËne interese znotraj 14 hËerinskih druæb skupine (danes jih je æe 17) in ki bo znal urejati partnerske odnose z druæbeniki iz domovine in tujine. Imel je na izbiro, da za naslednika vzame koga izmed vodilnih iz hËerinskih druæb. Ti so uspe-pno opravljali svoje delo in s premikom kogar koli bi povzroËil te-æave. Glede na to, da se je z Igorjem BavËarjem, tedanjim ministrom za evropske zadeve, poznal æe desetletje, se mu je zdel primeren naslednik, ki je izpolnjeval njegove poglavitne kriterije. Kljub lanski upokojitvi ostaja tesno povezan s skupino Istrabenz. Ostaja predsednik nadzornega sveta delnipke druæbe Istrabenz, predsednik nadzornega sveta Istrabenz plini, predsednik skup- T Tako kot pri jadranju je imel tudi v družbi Istrabenz vedno pred sabo cilj in poskušal premagovati težave, ki so ga ovirale na poti do njega. J J Novim pËine Marine Koper in predsednik nadzornega sveta Banke Koper. Posluh za potrebe okolja NekoË majhno in danes veliko, uspepno podjetje je bilo vseskozi moËno vpeto v Koper in celotno regijo. Kot najpomembnejpe in najbolj ambiciozno podjetje v regiji je vedno usklajevalo skupne interese v prostoru, tako poslovno razvojne projekte kot tudi odzive na razliËne potrebe okolja. Velik je prispevek druæbe k iz-boljpanju razmer v pportu, zdravstvu in kulturi ob obali. Janko Kosmina se boji, da bo ta posluh za teæave okolja, v katerem druæba deluje, utegnil v prihodnje izginjati. Njegova bojazen, da nove razmere in novi ljudje, ki niso izpli iz njihove vses-plopne lokalne revpËine, ne bodo znali razumeti teæav okolja, je pri sedanjem vodstvu odveË. ObËu-tek, da je v 42 letih dela naredil nekaj koristnega, kar so opazili tudi drugi, je zanj prijeten, tako kot mu je bilo prijetno in v veselje vsako jutro odhajati na delo. V svojem delu je uæival, saj rad dela in ima rad ljudi. K dobremu poznavanju Ëlovepkih lastnosti in uËinkovitemu vodenju mu je pripomoglo tudi 53-letno ukvarjanje z jadranjem. V tem pportu je bil vse, od jadralca, Ëlana jugoslovanske dræavne reprezentance, sodnika, funkcionarja, organizatorja pa do vzgojitelja svojih dveh sinov, tudi jadralcev, in predsednika Jadralne zveze Slovenije ter Ëlana izvrpnega komiteja Olimpijskega komiteja Slovenije. Pravi, da je jadralni pport naËin æivljenja. Vedno se borip za zmago, pri tem te spremlja borba z naravo, in si nenehno prizade-vap, da jo premagap. Pomembno je, da vedno vep, kaj je konËni cilj: priti prvi in priti do obale. To je pport, ki postopoma oblikuje znaËaj Ëloveka. Tako kot pri jadranju je imel Janko Kosmina tudi v druæbi Istrabenz vedno pred sabo cilj in poskupal premagati teæave, ki so mu bile na poti do cilja. To mu je skoraj vedno uspelo. Pri jadranju pa je njegova zgodba nedokonËana, neprestano se bliæa obzorju in to se mu neprestano oddaljuje. Minka Skubic Foto Dušan Jež 21 VRNITEV HEP V NEK V zaËetku aprila je bila v NE Krpko prva skuppËina druæbe, tako kot predvideva uveljavitev ratificiranega sporazuma o ureditvi statusnih in drugih pravnih razmerij, povezanih z NE Krpko. SkuppËina je imenovala Ëlane nadzornega sveta in Ëlane uprave. Elektrarno bo tudi naslednjih pet let vodil dosedanji direktor Stane Roæman. Dogovorili so se tudi, da bo Hrvapka zaËela prejemati elektriËno energijo iz NEK najpozneje od 19. aprila. 22 Skupšcina NEK, ki jo sestavljata družbenika Eles Gen in HEP, je bila namenjena imenovanju organov družbe. Dosedanji direktor družbe Stane Rozman je dobil podporo obeh strani, prav tako drugi clan uprave dr. Vladimir Jelavic, ki ga je predlagal HEP. Predlog dosedanjega direktorja Foto Minka Skubic za predsednika uprave je bil nekaj casa znan, medtem ko je hrvaška stran svojega clana ohranjala v tajnosti do zadnjega. Sicer je 47-letni dr. Vladimir Jelavic znano ime v hrvaških znanstvenih krogih. Specializiran je za zašcito okolja. V NE Krško prihaja iz zagrebškega inštituta za ekologijo in energijo. Dr. Je- laviË, ki je kot absolvent nekaj Ëasa delal v elektrarni, pozna dosedanje kakovostno delo elektrarne in njenega direktorja, seznanjen je tudi s pomenom elektrarne za obe elektrogospodar-stvi.Kot je dejal na tiskovni konferenci po koncu skuppËine predsednik uprave Stane Ro-æman, je imenovanje nove uprave odraz namere skuppËine po konstruktivnem sodelovanju in delu v partnerskih odnosih v NEK. Kot predsednik uprave je zagotovil, da bodo ostali na prvem mestu v elektrarni vsi vidiki njenega varnega obratovanja in da bo elektrarna ohranjala sedanjo visoko tehnolopko raven obratovanja. Hkrati pa upa, da bodo lahko izpolnili priËakovanja novih druæbenikov, da bo objekt gospodarsko uËinkovit in stropkovno zanimiv v sistemih obeh elektrogospodarstev. Prav tako se bodo Prva tiskovna konferenca po spodbudnem zaËetku uresniËevanja sporazuma. Novo vodstvo NEK-a, dosedanji direktor Stane Roæ-man kot predsednik uprave in dr. Vladimir JelaviÊ kot Ëlan uprave. pe naprej zavzemali za sprejetje njihovega objekta v pirpi javnosti. Poleg uprave je skuppËina imenovala tudi Ëlane nadzornega sveta in potrdila listo arbitrov poslovno tehniËne arbitraæe, na kateri je po pest predstavnikov vsake strani. Skladno z druæbeno pogodbo bo uprava predlagala v sprejem nadzornemu svetu ptiri do pest izvrpnih direktorjev po paritetnem naËelu. Nov nadzorni svet, ki se je prav tako sestal prvo soboto aprila, vodi Ivo »oviÊ, direktor HEP-a, njegov podpredsednik je mag. Vekoslav Koropec, direktor Eles Gena. V njem so po trije Ëlani s hrvapke in trije s slovenske strani. Na najbolj aktualno vprapanje, ali namerava HEP ostati v NEK, je direktor HEP-a Ivo »oviË odgovoril, da bo hrva-pko elektrogospodarstvo dobilo iz NEK 2,5 milijarde kWh na leto, kar je pestina njihove porabe. Objekt jim je potreben in so zadovoljni, da jim je uspelo doseËi sporazum. Seveda pa so svoj del v Krpkem pripravljeni prodati za dobro ceno. S finanËnim direktorjem HEP-a sta neuradno kot ˜dobro ceno« doloËila milijardo dolarjev. Obe strani se zavedata, na tiskovni konferenci pa je to potrdil tudi direktor Roæman, da je cena kilovatne ure iz NEK konkurenËna, da se giblje med 27 in 28 evri za MW. V to ceno so všteti le obratovalni stroški, stroške za dekomisijo bosta odvajala družbenika neodvisno vsak v svoj sklad, prav tako bosta vsak zase odplacevala kredite. Dogovor predvideva, da obe strani do konca leta sprejmeta program razgradnje in skladišcenja NSRAO, ki bo podlaga za višino potrebnih zbranih sredstev. Letošnji poslovni nacrt NEK bo revidiran, naravnan na proizvod- »LANI NADZORNEGA SVETA NEK: Ivo »oviË, Mag. Vekoslav Koropec, podpredsednik Dr. Miha Juhart, Mag. Darko BeliÊ, Branko Ogorevc, Dr. Enco Tireli, Ëlani njo 5 milijonov kWh, iz Ëesar bo izhajala tudi proizvodnja cena za oba partnerja. Poslovni naËrt bodo obravnavali na naslednji seji nadzornega sveta, ki bo ptiri-najst dni po ustanovni seji. Minka Skubic Foto Minka Skubic SLOVENIJA GLAVNI ONESNAŽEVALCI - PROMET IN TERMOELEKTRARNE Agencija za okolje je ugotovila, da zrak v Sloveniji ni pretirano onesnažen, saj raven emisij le redko presega mejne vrednosti, ki jih predpisuje evropska komisija za okolje, a vendarle obstajajo dolocena podrocja, na katerih bo treba ukrepati. Raven onesnaženosti zraka je po meritvah najvišja v koroški, zasavski, savinjski in spodnjesavski regiji, saj je na tem obmocju tudi najvec termoenergetskih objektov, sicer pa na splošno zrak najbolj onesnažuje promet. Emisije dušikovih oksidov so se zacele povecevati še zlasti po letu 1992. Hitra rast je sicer po dobrih dveh letih tudi zacela upadati, saj je bila takrat uvedena obvezna uporaba katalizatorja v vozilih, a kljub temu je koncentracija v zadnjem obdobju vendarle presegla mejno vrednost povsod po Sloveniji. Iz podobnih razlogov se je v zadnjih nekaj letih zmanjšala tudi koncentracija ogljikovega monoksida, toda v tem primeru je skoraj povsod vsaj 50 odstotkov pod mejno vrednostjo. Najvecje onesnaževalke ozracja z žveplo-vim dioksidom so toplarne in termoelektrarne, saj so proizvedle kar 87 odstotkov teh emisij. Po letu 1995 se je koncentracija tega plina v zraku le zacela nekoliko zmanjševati, predvsem zaradi odžveplevalne naprave v Termoelektrarni Šoštanj in nižje vsebnosti žvepla v tekocih gorivih, še bolj pa je k temu prispevala tudi druga odžveplevalna naprava, ki je leta 2000 zacela delovati v šoš-tanjski termoelektrarni. Podobno so se po letu 1995 zacele zmanjševati emisije svinca - v tem letu je namrec zacel veljati nov predpis o kakovosti tekocih goriv, še dodatno pa je k nižanju pripomogla prepoved prodaje osvincenega bencina leta 2001. Koncentracija te kovine je tako na vseh obmocjih krepko pod mejno vrednostjo, so ugotovili na agenciji za okolje. Kot je dejal Anton Planinšek, vodja sektorja za kakovost zraka omenjene agencije, bo treba v prihodnosti zmanjšati predvsem vire onesnaževanja z ogljikovimi dušiki - v prvi vrsti bo treba nadzorovati, kako ucinkoviti so katalizatorji v vozilih, mešcane spodbujati k uporabi javnih prometnih sredstev, v energijskih objektih pa premisliti o gradnji cistilnih naprav za ogljikov dioksid. STA 23 REZIVELI BODO MOCNI Od aprila naprej vodi Termoelektrarno Šoštanj mag. Uroš Rotnik, dosedanji namestnik direktorja elektrarne. Jaroslav Vrtacnik, ki je bil osemnajst let direktor termoelektrarne, je odšel na Holding Slovenske elektrarne za direktorja strateškega razvoja. 24 Mag. Urop Rotnik meni, da je dobil v vodenje objekt, ki je po evropskih merilih v dobrem stanju, tako po razpolo-æljivosti blokov kot rezultatih obratovanja in seveda ob upo-ptevanju standardov ISO 9001 in 14000, katerih cetifikate tudi imajo. Velika dva bloka sta eko-lopko sanirana æveplovega dioksida. Brez odæveplevalnih naprav so prvi trije bloki s skupno moËjo 135 MW, ki jih z optimira-njem skupajo prikljuËiti na Ëetr-ti blok. V skupino Holdinga Slovenske elektrarne s svojimi petimi bloki prispevajo okrog polovico proizvodnje. Elektrarna zaposluje vrsto izjemnih strokovnjakov. Nekaj jih je sicer preplo v holding, ob njegovi ustanovitvi. O slednjem Urop Rotnik pravi, da je za vse njegove Ëlanice izjemno pomemben, æal pa se tega vse ne zavedajo dovolj. ˜Pri nas v termoelektrarni je ostal poudarek na zanesljivi proizvodnji elektriËne energije. HSE zakupi napo moË elektrarne in glede na predvideno prodajo dobimo prihodek. Tega je za vse potrebe vedno premalo, zato moramo delati v elektrarni gospodarno. Pozitivna pridobitev HSE je, da se nam ni treba pogajati s kupci, ker je træenje preplo na holding. Druge funkcije pa so ostale v podjetju. Za dobro delovanje elektrarne je treba imeti vse te funkcije dobro urejene,« nadaljuje novi direktor TE©, ki napoveduje, da bo odprti trg opravil svoje. Preæivel bo tisti, ki bo moËan in bo gledal naprej. Sam zaupa v svoje sodelavce in v ekipe, ki delajo v elektrarni. Kot magister strojniptva pravi, da je tehnika v elektrarni æe doslej dobro delala, kot skorajpni magister ekonomije pa meni, da se bodo morali v ekonomiko TE© pe nekoliko poglobiti, da bodo pre-æiveli na trgu. Na vprapanje o vplivih HSE na poslovanje elektrarne, odgovarja, da se ta neposredno ne vmepava v njihovo delo, dokler delajo dobro. Njihov vpliv kot veËinskega lastnika je preko Ëlana uprave HSE v nadzornem svetu TE©-a. ˜Z vso resnostjo pa raËunamo na HSE pri ptudijah in financiranju v poveËanje zmogljivosti napih blokov. V elektrarni imamo znanje, tako za obratovanje in vzdr-æevanje naprav kot vodenje investicij, nimamo pa sredstev za naloæbe,« je o nujnosti njihove navezave na HSE povedal sogovornik. Dejal je pe, da æelijo ob-dræati tako obratovalno pripravljenost, kakrpno imajo zdaj. To jim bo teæko uspelo, saj so bloki vsako leto starejpi, poleg tega pa so stari trije lani obratovali dvakrat veË kakor obiËajno, in to se dogaja tudi letos. V bliænji prihodnosti se bo zato treba odloËi-ti tudi o nadaljnji usodi prvih treh blokov. Razmipljajo tudi o plinu kot energentu v TE©-u. Ve- lika dva bloka pa bo treba do leta 2015 skladno z zahtevami Evropske unije ekolopko sanirati dupikovih oksidov. Poleg o viziji razvoja elektrarne razmiplja Urop Rotnik tudi o viziji odnosov v podjetju. Delavci sicer obËutijo pripadnost podjetju, treba pa jim je pojasniti, kaj njihovo delo pomeni za elektrarno. Predvsem pa je treba vzpo- Foto Minka Skubic Mag. Uroš Rotnik, najmlajši med direktorji družb. Mag. Urop Rotnik je pripel v TE ©optanj pred enajstimi leti kot elektrarnipki ptipendist z diplomo strojne fakultete. Prve tri mesece pripravniptva je opravil v kombinezionu na sistemu ælindre in transporta pepela. Delo je nadaljeval pri sistemih komprimiranega zraka, razæveplevalni napravi, hkrati je delal na sistemih priprave vode, pomoænih kotlovskih napravah in varjenju. Napredoval v ko-tlovskega inæenirja, zatem vodjo sektorja tehnike, pomoËnika direktorja in nazadnje v njegovega namestnika v dvoËlanski upravi. Od aprila samostojno vodi elektrarno. Direktor TE©-a je postal s 35 leti, prav toliko jih je ob prevzemu te funkcije ptel tudi njegov predhodnik. Magisterij na strojni fakulteti je opravil iz dobe trajanja parnih kotlov. Za dokonËanje magisterija iz ekonomije mu manjkajo pe ptirje izpiti. staviti medsebojno spoptovanje dela obratovalcev in vzdræeval-cev. ©tevilo 560 trenutno zaposlenih v elektrarni po ptevilu sicer ni sporno in je blizu optimu-ma. Imajo pa v TE© visoko starostno povpreËje v pogonu elektrarne in zakonske omejitve, da na teh mestih ne morejo delati delavci, starejpi od 55 let. To jim dodatno oteæuje oblikovanje ustreznih kadrovskih skupin za ta dela. Prav zato, da bi zapolnili vrzeli na najvitalnejpih delih elektrarne z enakim ptevilom zaposlenih, bi bilo smotrno podjetje reorganizirati. Prvi letopnji izziv 35-letnemu direktorju bo æe poletni remont petega, najveËje-ga bloka TE©. Lani mu je kot pomoËniku direktorja uspelo skrajpati remont ptirice s 75 dni na 6o dni. Letos je za 325 MW blok naËrtovana 8-tedenska zaustavitev. Kako dolga bo, bo odvisno od preseneËenj, ki se bodo pokazala pri odpiranju turbine in kotla. Tovrstni remonti v nempkih termoelektrarnah obi-Ëajno trajajo 12 tednov. Urop Rotnik pravi, da bodo napeli vse sile, da jim bo tudi v krajpem Ëa-su uspelo opraviti vsa potrebna dela, ob seveda enakih stropkih. Pri vprapanju, Ëemu dajejo prednost, zanesljivosti obratovanja enot ali veËji proizvodnji za trg, se sogovornik malce zamisli in odvrne, da so vedno na meji odloËitve med veËjim in manjpim zlom. ˜Priznati je treba, da nas pri ekonomizaciji napih naprav Ëaka pe veliko dela, kar pa lahko naredimo le sami Tepevi delavci, ki poznamo nape naprave. Tudi pri optimizaciji naprav je trg naredil svoje. VËasih smo optimizirali bloke na MW, sedaj smo æe na kW, bomo pa pripli do W,« je pe povedal sogovornik in poudaril, da mu za zdaj pe ne zmanjkuje Ëasa za uresniËevanje ciljev, ki si jih zastavlja. Med lanskim remontom je preæivel v elektrarni cele dneve. Tudi sicer prebije veliko Ëasa v termoelektrarni in je skrb za hËeri, sedemletno Neæo in dveinpolletno Tino bolj na æe-ninih ramenih. MoË in energijo si nabira s smu-Ëanjem, kolesarjenjem, tenisom, plavanjem in srfanjem. Slednje mu je najbolj pri srcu in mu posveti teden poËitnic na leto v ra-zliËnih svetovnih morjih, tudi med ptirimetrskimi valovi Atlantika. Borba z naravo ga je utrdila, da je moËnejpi v æivljenju in pri delu, da obvladuje vse vrste vetrov. Minka Skubic Foto Dunja Wedam 25 v T ELIK DOSEŽEK V KOLPSKI DOLINI Elektro Ljubljana je konec marca uspešno koncalo 10-letni projekt reševanja obmejne problematike s prikljucitvijo odjemalcev na slovensko omrežje (sklepna prireditev je bila v Kostelu). Dela so potekala na skoraj 200- kilometrskem obmejnem pasu s Hrvaško, to je od Novega Kota pri Loškem potoku do Metlike. Podjetje je z uresnicitvijo projekta, v katerega je bilo vloženih 475 milijonov tolarjev, dokazalo, da skrbi za enakomeren razvoj na svojem celotnem obmocju. 26 Vzvezi s to problematiko je direktor Elektra Ljubljana Vincenc Janša pojasnil, da so se leta 1991 z razpadom skupne države razmere na meji precej spremenile. Elektricna omrežja so prej potekala, kot je narekoval sam teren, in kjer so stanovali ljudje. Daljnovode so gradili racionalno, pri Ëemer je to nalogo prevzel tisti, ki je imel na nekem obmoËju veËje ptevilo svojih naprav. Ob vzpostavitvi dræavne Vincenc Janpa, direktor Elektra Ljubljana, je povedal, da je bilo v desetih letih zgrajenih ali obnovljenih 38 kilometrov 20 kV daljnovodov, od tega polovica v zemeljski izvedbi, 24 transformatorskih postaj in 17 kilometrov nizkonapetostnega om-reæja, poleg tega pa so bili zazankani ptirje pomembni daljnovodi. Foto Miro Jakomin meje pa jim je nova dræava zadala nalogo, da odjemalce na slovenski strani napajajo s slovensko elektriko, pa tudi elektroenergetske naprave morajo potekati po napi strani. Ta projekt so zaËeli uresniËevati æe leta 1993, ko so najprej uredili nizkonapetostno omreæje v vasi Grivac. Gradili so v skladu z dinamiko pridobivanja dokumentacije in pri tem upoptevali tudi pomembnost in velikost krajev. NajveË teæav jim je povzroËalo pridobivanje soglasij in upravne dokumentacije. Zato pa ni bilo teæav pri projektiranju, saj imajo v podjetju Elektro Ljubljana usposobljene projektante. Ti so us-pepno projektirali najnovejpe tehnologije, kot so polizolirani vodniki oziroma zemeljski kabli ter transformatorske postaje, ki so Teæave, ki jih je moralo re-pevati podjetje Elektro Ljubljana, so bile nemajhne, saj so v zgornji kolpski dolini in dolini »abranke soteske, redke vasi pa so tako na levi kot desni strani bregov. Na obmoËju DE KoËev-je poteka dræavna meja od Novega Kota pri Lopkem Potoku mimo Podplanine, Osilnice, Kostelskega in Poljanske doline, na obmoËju DE Novo mesto pa v Beli Krajini proti Vinici, Adlepi-Ëem in Metliki - vse do meje z obmoËjem podjetja Elek-tro Celje. Celotna meja na tem obmoËju znapa okrog dvesto kilometrov. Ob vzpostavitvi državne meje s Hrvaško je nova država distributerjem zadala nalogo, da odjemalce na slovenski strani napajajo s slovensko elektriko, pa tudi elektroenergetske naprave morajo potekati po naši strani. deloma vkopane v zemljo. Tako so kar najmanj posegali v naravo, hkrati pa so krajanom omo-goËili boljpe razmere za æivljenje v kolpski dolini. S to investicijo so konËana æe skoraj vsa dela. Zgraditi bodo morali pe transformatorsko postajo v vasi Gladloka na obmoËju DE KoËevje in transformatorske postaje v Kaptu na obmoËju DE Novo mesto. »eprav je tudi v tem primeru najveË teæav s pridobivanjem soglasij lastnikov in gradbenega dovoljenja, distributerji upajo, da bodo omenjeni nalogi repili najpozneje prihodnje leto. Miro Jakomin Foto Miro Jakomin NA PAGU KMALU VETRNE ELEKTRARNE Konec aprila naj bi na hrvapkem otoku Pag zaËeli graditi prvi sistem vetrnih elektrarn, je na zaËetku tega meseca napovedal repki dnevnik Novi list. Projekt, vreden 7,5 milijona evrov, bo financirala druæba Adria Wind Power, konËan pa bo - vsaj po napovedih omenjenega dnevnika - do konca leta. Poleg tega sistema naj bi na omenjenem otoku kmalu zatem zaËeli graditi pe dva podobna, vsi trije skupaj pa naj bi proizvajali pribliæno 17 MW elektriËne energije, prvi med njimi 4,5 MW. Po mnenju strokovnjakov je Pag zaradi ustrezne smeri in moËi vetra zelo primeren za gradnjo tovrstnih elektrarn, poleg tega pa so raziskave pokazale tudi, da naprave ne bodo bistveno vplivale na ptice in da bo hrup, ki ga bodo proizvajale, zanemarljiv. STA GRKI IN TURKI BODO SODELOVALI PRI GRADNJI PLINOVODA Grpki dræavni distributer plina DEPA in turpko podjetje BOTAS sta na sreËanju v Solunu podpisala sporazum o sodelovanju pri gradnji plinovoda, ki bo potekal od Gr-Ëije do Avstrije. SreËanja so se udeleæili tudi predstavniki dræav, ki jih bo plinovod preËkal, in sicer dobavitelji plina iz Makedonije (Makpetrol), Srbije in »rne gore (NIS-Gas), Bosne in Hercegovine (BG-Gas) in Hrvapke (Plin-Akro), Slovenije (Geo-plin), pa tudi predstavniki albanskega ministrstva za industrijo in energetiko. Slovenska in hrvapka druæba sta v okviru sre-Ëanja podpisali pismo o nameri za sodelovanje v omenjenem projektu. STA SLOVENIJA LESNA BIOMASA KOT ALTERNATIVA FOSILNIM GORIVOM Lesna biomasa lahko v Sloveniji po izsledkih nekaterih raziskav do 24-odstotno nadomesti kurilno olje in s tem prispeva 1,6 odstotka k osemodstotnim zahtevam kjot-skega protokola po zmanjpanju emisij pko-dljivih plinov v zraku. Kljub temu da naj bi v naslednjih petih letih pri nas zgradili pet sistemov daljinskega ogrevanja na lesno biomaso v skupni vrednosti skoraj dvanajstih milijonov dolarjev, raba tega vira pe ni dovolj razpirjena, Ëetudi obstajajo ptevilna poroËila o dobrih izkupnjah iz tujine. V Avstriji, denimo, proizvedejo kar enajst odstotkov energije z biomaso. Do leta 2001 so ustanovili veË kot peststo obratov tovrstnega daljinskega ogrevanja, najveË v Spodnji in Zgornji Avstriji, Salzburgu in ©tajerski. Vasi z obrati imajo od 500 do 4000 prebivalcev, omreæja z moËjo med 100 kW in 8 MW pa so dolga od stotih metrov do dvajsetih kilometrov. (www.energetika.net) 27 DE PROTI RAZBITJU DISTRIBUCIJE! Na tretjem kongresu SDE Slovenije je bil za podpredsednika SDE in predsednika konference elektrogospodarstva imenovan Jurij Ævan iz Elektra Ljubljana. V zaËetku aprila je sklical prvo konstitutivno sejo, na kateri se je najprej zahvalil dosedanjemu predsedniku Valterju Vodopivcu za njegovo dolgoletno delo. V nadaljevanju so oblikovali novo sestavo izvrpnega odbora konference elektrogospodarstva, zatem pa so pripravili pe program najbolj potrebnih sindikalnih dejavnosti na podro-Ëju zagotavljanja socialne varnosti delavcev v obdobju do sklica naslednje seje. kolektivnih pogodb in pogodb o zaposlitvi. Poleg tega se pojavlja tudi potreba po imenovanju novega predstavnika SDE Slovenije v komisijo, ki se ukvarja z vodenjem postopka privatizacije v elektrodistribuciji. V komisijo, ki jo vodi Rajko Pirnat, profesor z ljubljanske pravne fakultete, je bil v zaËetku marca imenovan Valter Vodopivec, sedaj pa bo verjetno to mesto glede na svoj novi poloæaj zasedel Jurij Ævan. Sicer pa so drugi Ëlani privatizacijske komisije pe Miha Juhart s pravne fakultete, Maks Tajnikar z ekonomske fakultete, Anton Na seji so za podpredsednika konference elektrogospodarstva imenovali Iztoka JaksetiËa iz SEL, za koordinatorje pa Branka SevËnikarja (na podroËju HSE), Albina Fabjana (na podro-Ëju termoelektrarn) in Bojana Drola (na podroËju drugih dejavnosti). Ker se Ëlani omenjene konference niso mogli uskladiti glede predloga o imenovanju koordinatorja distribucije, je to funkcijo zaËasno prevzel Jurij Ævan, ki je æe doslej usklajeval problematiko na tem podroËju. Omenjeni koordinatorji so hkrati postali tudi Ëlani izvrpnega odbora konference elektrogospodarstva. Kot je povedal Jurij Ævan, so na prvi konstitutivni seji na podlagi programa dela Sindikata dejavnosti energetike Slovenije oblikovali tudi nekatere najbolj aktualne operativne naloge, in sicer do sklica naslednje seje konference elektrogospodarstva, ko bodo podrobneje opredelili prihodnje sindikalne dejavnosti. Posebej je omenil potrebo po oæivitvi delovanja Ekonomsko socialnega odbora energetike in aktualne naloge pri izplaËilu regresa za letni dopust ter naloge na podroËju Foto Miro Jakomin Jurij Ævan, predsednik konference elektrogospodarstva. Žunic s financnega ministrstva ter Jasna Kalšek in Djordje Ze-beljan z Ministrstva za okolje, prostor in energijo. V SDE se zavzemajo za holding Novoizvoljeni predsednik konference elektrogospodarstva Jurij Zvon je povedal, da je v energetskem sektorju v tem trenutku gotovo najbolj izpostavljena elek-trodistribucija. Podani so bili razni predlogi in pobude o organiziranosti elektrodistribucije, pripravljena je študija o koncentraciji kapitala in poslovnih funkcij v elektrodistribucijskem sistemu, izdelujejo študijo o socialnih vidikih privatizacije družb elektrodistribucije, imenovana je bila privatizacijska komisija, zacele pa so se tudi prve dejavnosti v postopku privatizacije. »V sindikatu so nam dobro znane negativne izkušnje pri privatizaciji elektrogospodarstva na Madžarskem in posledice, ki jih tak proces prinaša v energetskem sektorju. Zato bomo skušali doseci, da ne bo prišlo do razbitja elektrodistribucije, saj bi to zelo slabo vplivalo na ekonomsko poslovanje podjetij in socialno varnost zaposlenih. Sredi razlicnih interesov, silnic in pobud o organiziranju elektrodistribucije se zavzemamo za organiziranost v obliki holdinga ali koncema,« je poudaril Žvan. Sindikalisti so prepricani, da bi bila taka organizacijska oblika najbolj primerna za ucinkovito ekonomsko poslovanje in ohranitev socialne varnosti zaposlenih v sektorju elektrodistribucije. Ugotavljajo tudi, da bi se veliko lažje pogovarjali in dogovarjali samo z enim strateškim partnerjem, kot pa tedaj, ce bi bilo teh sogovornikov vec. V tem trenutku je treba storiti vse, da bi združili vse sile in tako še bolj okrepili notranjo organizacijsko in strokovno vlogo SDE Slovenije. To je tudi ena od najbolj pomembnih prednostnih nalog v mandatnem obdobju od leta 2003 do 2006, ki je bila 20. marca soglasno potrjena na tretjem kongresu SDE v Mariboru. Miro Jakomin Foto Dunja Wedam 29 VDIVA»I BO SODOBNO 400 kV STIKALI©»E Eles je konec minulega leta zaËel prvo etapo celovite obnove 400 kV stikalipËa v DivaËi, ki naj bi jo konËali prihodnje leto in je ocenjena na pol milijarde tolarjev. Prenovo je pospepil zlom loËilnika pomoænih zbiralk, ki je opozoril na veliko dotrajanost naprav Razdelino transformatorska postaja DivaËa sodi med veËje in pomemb-nejpe prenosne objekte v Sloveniji, saj ne skrbi le za nemoteno napajanje primorskega bazena, temveË je tudi kljuËno vozlipËe za daljnovodne povezave z Italijo in Hrvapko. Ravno zaradi takpne njene vloge je tudi bistvenega pomena, da vse elektroenergetske naprave na tej lokaciji delujejo brezhibno, kar posle-diËno tudi pomeni, da Elesovi GJS Upravljanje prenosnega sistema in Prenos elektriËne energije vzdræevanju in obnovi RTP DivaËa namenjata pe posebno pozornost. Kot nam je povedal vodja EP Primorska Marjan Kav-ËiË, naËrti za temeljito obnovo 400 kV dela stikalipËa v DivaËi izhajajo æe iz leta 2001, ko je padla odloËitev, da je treba naprave, ki so bile zgrajene v letih 1978 do 1981 zamenjati in posodobiti. Tedaj so zaËeli tudi z izdelavo idejnega projekta in pridobivanjem druge potrebne dokumentacije, sam projekt prenove pa je bil zaradi nezmoænosti izklopa obratu-joËih naprav in finanËnega bremena razdeljen v tri faze, pri Ëe-mer so prvo konËali konec lanskega leta, druga se je zaËela letos, do konca leta 2004 pa naj bi bil 400 kV del stikalipËa v DivaËi tudi v celoti prenovljen in pripravljen na nove zahtevne naloge. Sam projekt temeljite prenove je bil, kot æe reËeno, znotraj GJS Prenos elektriËne energije æe dalj Ëasa naËrtovan, konkretna dela na terenu pa je pospepila nenapovedana okvara oziroma natanËneje zlom nosilnega izolatorja na ozemljitvenem loËilniku pomoænih zbiralnic 25. septembra leta 2002, ki je znova opozorila na dotrajanost tamkajpnjih visokonapetostnih naprav. Pristojni inppektorji so Elesu zato naloæili takojpnjo sanacijo tega dela sti-kalipËa in po zaslugi ustreznih priprav in nekaterih æe izpeljanih postopkov, ki spremljajo vse investicijske projekte, so se dela 30. septembra lani lahko tudi æe dejansko zaËela. Po besedah vodje projekta prenove visokonapetostnih naprav Aleša Brencica, so dela, povezana z zamenjavo 400 kV zveznega in merilnega polja, potekala v precej neugodnem jesensko zimskem Ëasu, ko so jo vremenske razmere pogostokrat zagodle izvajalcem, a se je na koncu vendarle vse sreËno izteklo in so dela uspepno konËali æe 5. decembra. Tako je bilo v samo devetinptiridesetih dneh opravljeno ogromno dela, saj so bile v okviru omenjene prenove zveznega in merilnega polja zamenjane vse visokonapetostne naprave, kot so loËilniki in instrumentni transformatorji, zamenjani so bili krmilno-signalni in merilni kabli, opravljena so bila gradbena dela na betonskih podstavkih, opravljena antikorozij- Foto Brane JanjiÊ Zlom nosilnega izolatorja je dela pospešil ska zašcita na vseh treh jeklenih portalih in pomožnih zbiralnic, urejena je bila kabelska kanalizacija, sanirana relejna hišica, prenovljene so bile naprave lastne rabe, zamenjana ograja in urejena okolica in opravljeno še vrsta drugih manjših spremljevalnih del. Zdruæitev dveh projektov V okviru temeljite prenove RTP Divaca je Upravljalec prenosnega omrežja predvidel tudi zamenjavo sekundarne opreme, nujna zamenjava visokonapetostnih naprav pa je bila hkrati priložnost za združitev obeh projektov. Pri tem je bil uporabljen tudi nov koncept opremljenosti zveznih polj, ki je bil poskusno vgrajen že v RTP Maribor, vendar pa se opticni transformatorji med testnim opazovanjem niso pokazali kot dovolj zanesljivi. Zato je, kot nam je povedal Franc Prepeluh, vodja projekta obnove sekundarnih naprav iz Elesove službe za relejno zašcito, padla odlocitev, da se tudi v zvezna polja poslej vgrajujejo klasicni instrumentni transformatorji, pri cemer je šlo v primeru RTP Divaca za prvi takšen primer. Bistvo omenjene rekonstrukcije sekundarnih naprav v Divaci je tako bilo, da je poleg povecanja same zanesljivosti obratovanja stikališca zagotovljena tudi možnost, da omenjena zvezno in merilno polje prevzameta funkcijo obhodnega obratovanja ali povedano drugace, da lahko poslej z ustreznimi stikalnimi manipulacijami vsi 400 kV daljnovodi obratujejo preko tega polja, ki deluje kot rezervno polje, kar je glede na to, da gre v Divaci za pomembne in zelo obremenjene daljnovodne povezave proti Italiji, še posebej dragoceno. Obratovalne izkušnje s tem novim konceptom naj bi Eles pozneje uporabil tudi v drugih kljucnih stikališcih, že zdaj pa je mogoce povedati, poudarja Franc Prepeluh, da opisani koncept zveznega polja bistveno prispeva k povecanju zanesljivosti in fleksibilnosti obratovanja prenosnega omrežja. Prav tako pa bo takšnim rezervnim poljem v prihodnje precej olajšano tudi odpravljanje morebitnih okvar v daljnovodnih poljih, saj se vse funkcije zašcite in vodenja prenesejo in napajajo iz zveznega Tudi ob prenovi 400 kV stikalipËa v RTP DivaËa je bilo treba prej izpeljati vrsto javnih razpisov za oddajo posameznih del. Projektno dokumentacijo je izdelal IBE, pogodbo za gradbeno obrtnipka dela je dobilo podjetje Marc, za izdelavo, dobavo in montaæo omar in opreme za naprave lastne rabe je poskrbel podjetnik Viktor Bizant, dobava sponËnega materiala je pripadla podjetju Teh-mar, priprava projekta in dobava sekundarne opreme pa podjetjema Korona in ABB. polja, tako da se lahko vse naprave v okvarjenem polju brez težav izklopijo. Takšna funkcija je v sedanjih razmerah odprtega trga z elektricno energijo in v zahtevah po minimalnih izklopih posameznih daljnovodov še posebej dobrodošla in jo bo mogoce koristno uporabiti že ob predvidenem nadaljevanju obnovitvenih del. Letos pe dve daljnovodni polji Kot je dejal Aleš Brencic, so v letošnjem nacrtu celotna prenova 400 kV daljnovodnih polj Berice-vo in Redipuglia, pri cemer bo denimo izklop daljnovodnega polja Bericevo v vsem casu prenove, od 5. maja do 2. julija, trajal le štiri dni, kar bi bilo brez omenjene možnosti obhodnega obratovanja neizvedljivo. Sicer pa naj bi dela, povezana z rekonstrukcijo 400 kV dela stikališca v Divaci, v celoti koncali prihodnje leto, ko bo na vrsto prišlo še zadnje dalj- Foto Brane JanjiÊ novodno polje proti hrvapki Meli-ni. Ocene kaæejo, da bo celotna naloæba oziroma vse tri faze prenove Eles stala okrog 500 milijonov tolarjev, konkretne vsote za posamezno fazo pa bi bilo treba bolj natanËno izlupËiti, saj se nekatera dela, ki so skupnega pomena za celoten projekt, med sabo prepletajo. Vsekakor pa æe sedaj velja, da je Elesovim delavcem iz enote DivaËa pod vodstvom Metoda ©onca, ki so in pe bodo tudi v naslednjih fazah sami opravili elektromontaæna dela, uspelo pri tem projektu privarËe-vati precej sredstev. Brane JanjiÊ 400 kV stikalipËe v DivaËi bo prihodnje leto v celoti prenovljeno. 31 Rtp ernestinovo konec LETA SPET V OMREÆJU RTP Ernestinovo se veËina starejpih elektro-prenosnih delavcev spomni iz leta 1980, ko je zaradi neustrezne zapËite terciarja transformatorja 400/110 kV, 300 MVA, slednji popolnoma pogorel in iz leta 1984, ko je nastala precejpnja okvara po preboju v notranjosti enakega transformatorja. O novem pomenu te RTP pa so bili seznanjeni predstavniki vodstva Elesove GJS Prenos elektriËne energije, ko so si aprila na povabilo ljubljanskega Dalena oziroma zagrebpkega Dalekovoda ogledali trenutne razmere v tej RTP. Razdelilna transformatorska postaja 400/110 kV Ernestinovo je bila vklopljena v obratovanje leta 1977, kot ena najpomem-bnejpih vozlipËnih toËk v takratni jugoslovanski 400 kV zanki, imenovani Nikola Tesla. Ker je bila izdelana z elektroenergetskimi napravami v najmodernejpi tehnologiji, je bila pravi ponos za takratni elektroenergetski sistem. Toda leta 1991 je bila v vojni skupaj z mnoæico hrvapke infrastrukture popolnoma porupe-na in opustopena. To je pomenilo prekinitev tranzitne poti med Avstrijo in GrËijo, predvsem pa prekinitev napajanja hrvapkega elektroenergetskega sistema iz vzhodne smeri ter razdelitev in-terkonekcijske zveze UCTE na dve loËeni sinhroni coni. Vrednost prvotno zgrajene RTP, ki je v prvem letu obratovanja zagotavljala najveËjo obremenljivost v vipini 436 MW, je bila skupaj z zgrajenim 400 kV daljnovodom na obmoËju Slavonije in Baranje okrog 30 milijonov dolarjev. Vse to pa je bilo jeseni 1991 uniËeno v ptevilnih letalskih bombardiranjih, raketiranju, mitraljiranju ali povedano natanËneje: uniËe- nih je bilo kar 85 odstotkov vseh naprav in objektov. Agresorji so veËji del opreme razmontirali in odnesli, med drugim tudi celotno koliËino, veË kakor deset kilometrov signalnih, merilnih, krmilnih in celo instalacijski kablov v zgradbah RTP. V kotla obeh energetskih transformatorjev so na primer celo izrezali odprtini, skozi kateri so nato odnesli ves bakreni aktivni del transformatorjev. Odstranitev ostankov teh opustopenj je tako povzroËala najveËje teæave pred zaËetkom obnovitvenih del v RTP. Zelo zanimivo je tudi, kako so hrvapki elektroprenosni delavci zaËasno nadomestili porupeno 400 kV om-reæje. Na odseku, kjer je bil 400 kV popolnoma porupen, so izdelali provizoriËne lesene drogove, nanje namestili izolatorske verige s samo devetimi Ëleni in takpen daljnovod pe danes deluje na 220 kV napetostnem nivoju. V takpnih razmerah so znani tudi primeri, da je daljnovod deloval kljub temu, da je bilo v izolator-skih verigah od devetnajstih kar sedemnajst Ëlenov prestavljenih oziroma razbitih, in sta ostala cela samo prvi in zadnji. Sicer pa so ptevilni 110 kV daljnovodi delo- vali tudi s samo ptirimi Ëleni v izo-latorskih verigah. Obnova se vendarle uspepno bliæa h koncu V skladu z direktivami Evropske unije je temelj liberalizacije trga z elektriËno energijo prav stabilen in zanesljiv elektroenergetskih sistem, katerega si na Hrvapkem brez obnovljene RTP 400/110 kV Ernestinovo in novogradnje RTP 400/220/110 kV Æerjavinec ter pripadajoËih daljnovodov ni mogoËe zamisliti. V ta namen so napi juæni sosedje za obnovo porupenih postaj namenili okrog sto milijonov evrov, v kar je vpteta tudi vgradnja okrog 700 kilometrov optiËnih kablov, kot zapËitnih vodnikov daljnovodov. Med naptetimi objekti so minulo leto zaËeli intenzivno gradnjo nove RTP Ernestinovo. Najprej je bilo treba razminirati plato RTP dimenzij 320 x 260m ter 1.250000 m2 daljnovodnih povrpin. Sledila je odstranitev okrog 540 ton uniËenih jeklenih konstrukcij. Od prvotnih 1300 betonskih temeljev je bilo 800 kosov zamenjanih ter 500 prirejenih za vgradnjo sidrnih vijakov. Vse preostale betonske temelje, kabelske kanale, zgradbe RTP je bilo treba v celoti obnoviti, kot tudi poloæiti povsem novi ozem-ljilni sistem, ki je izveden z bakreno vrvjo preseka 120 mm2. Sicer je bil na mednarodnem razpisu za izvajalca del v RTP izbran konzorcij KonËar, katerega glavna podizvajalca sta podjetji Dale-kovod in KonËar iz Zagreba. Nadaljevanje na strani 41 E VROPSKA UNIJA BO IMELA 25 »LANIC Slovenija bo Ëez pribliæno leto dni postala Ëlanica Evropske unije. Predsednik dræave Janez Drnovpek in predsednik vlade Anton Rop sta namreË skupaj s predstavniki pe devetih dræav pristopnic 16. aprila v Atenah podpisala pristopno pogodbo, ki je poveËala omenjeno zvezo dræav na 25 Ëlanic. Omenjena pristopna pogodba desetih novih Ëlanic je eden izmed najpomembnejpih sporazumov v zgodovini Evropske unije, ki je dolga skoraj pest desetletij. Proces zdruæevanja se je namreË zaËel kmalu po drugi svetovni vojni z æeljo Ëim prej obnoviti porupeno Evropo in zagotoviti trajni mir med Francijo in NemËijo, pele pozneje pa se je razvila æelja po zdruæeni Evropi. Zamisel je prvi spravil na papir francoski minister za zunanje zadeve Robert Schuman v tako imenovani Evropski listini iz leta 1950, v kateri je med drugim po zamisli sodelavca Jeana Monneta predlagal oblikovanje skupnega trga na podroËju industrije premoga in jekla. Aprila naslednje leto se je zamisel uresniËila, saj je pest dræav (NemËija, Italija, Belgija, Nizozemska, Luksemburg in Francija) podpisalo pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti za premog in jeklo. Skupnost je bila uspepna, zato so se dræave odloËile za nadaljnje gospodarsko povezovanje, torej za razpiritev skupnega trga pe na druge panoge. Marca 1957 so tako Ëlanice podpisale rimski pogodbi, s katerima so ustanovile Evropsko gospodarsko skupnosti (EGS) in Evropsko skupnost za jedrsko energijo (EURATOM). ©e posebej pomembna je bila prva, saj je bil njen glavni namen vzpostavitev velikega obmoËja s skupno gospodarsko politiko in skupnim trgom. Leta 1965 so se vse tri skupnosti zdruæile v zvezo z imenom Evropske skupnosti ter dobile enotno Komisijo in enoten Svet, s Ëimer je postalo njihovo delovanje preglednejpe. Tri leta pozneje je bila z odstranitvijo pe zadnjih carinskih ovir in koliËinskih omejitev ter uvedbo carinske stopnje pri trgovanju s tretjimi dræavami vzpostavljena tudi carinska unija kot prva stopnja pri oblikovanju skupnega trga. Prve nove Ëlanice Leto 1972 je prvo leto piritve Evropskih skupnosti. Takrat je bila namreË podpisana pogodba o prikljuËitvi Danske, Velike Britanije, Irske in Norvepke. Slednja je na referendumu Ëlanstvo zavrnila, zato so se leto po podpisu skupnosti pridruæile tri dræave. Kot zanimivost: najveË teæav je imela pri vstopanju Velika Britanija, saj se je za vstop pogajala æe od leta 1961, vendar je francoski predsednik Charles de Gaulle z vetom dvakrat prepreËil njeno prikljuËitev. Naslednje prelomno leto pri piritvi Skupnosti je 1981, ko je postala GrËija njena deseta Ëlanica, pet let pozneje pa sta se ji pridruæili pe ©panija in Portugalska, ki sta se sicer za vstop pogajali sedem let. Leta 1986 so zvezo pretresale ptevilne spremembe oziroma novosti. Podpisan je bil namreË Enotni evropski akt, ki je prvi temeljito prenovil pogodbe o ustanovitvi. Razpiril je formalne pristojnosti Skupnosti in prilagodil njeno institucionalno sestavo, njegov kljuËni cilj pa je bila vzpostavitev enotnega trga kot prostora, v katerem bo zagotovljeno prosto gibanje blaga, oseb, storitev in kapitala. ©e pomembnejpa je bila pogodba o Evropski uniji, ki so jo leta 1992 v Maastrichtu podpisale Ëlanice in z njo preimenovale Evropske skupnosti v Evropsko unijo. Maastrichtska pogodba je zaËela veljati leta 1993, dotedanjemu predvsem gospodarskemu sodelovanju pa je dodala politiËno dimenzijo, ki se odraæa v konceptu dræavljanstva Evropske unije. Po njej je Unija sestavljena iz treh stebrov - prvi je Evropska skupnost, nadgrajena z gospodarsko in denarno unijo, drugi skupna zunanja in varnostna politika, tretji pa pravosodje in notranje zadeve. ©e ena prelomnica piritve, ki je poveËala Unijo na sedanjih petnajst Ëlanic, je leto 1995, ko so se ji pridruæile tri Ëlanice Efte: Avstrija, Finska in ©vedska, ki so leto prej podpisale pogodbo skupaj z Norvepko, vendar je ta prikljuËitev na referendumu vnoviË zavrnila. ©e nekaj prelomnic Maastrichtsko pogodbo je leta 1997 nadgradila Amsterdamska pogodba, ki je zaËela veljati dve leti pozneje. Slednja sicer ohranja stebrsko ureditev prve, vendar spreminja vsebino stebrov, zlasti na podroËju pravosodja in notranjih zadev, sicer pa poudarja predvsem spoptovanje Ëlovekovih pravic in demokratiËnih naËel v dræavah Ëlanicah, boj proti brezposelnosti, svobodo gibanja, boj proti organiziranemu kriminalu in ustanavlja visokega predstavnika za skupno zunanjo in varnostno politiko. Istega leta je Evropska komisija v Strasbo-urgu pripravila pe sveæenj reform, tako imenovano Agendo 2000, v kateri je opredelila razvoj Unije, njeno politiko za prihodnje tisoËletje, predvsem pa finanËni sveæenj za obdobje med letoma 2000 in 2006, v katerega sodi tudi finanËni okvir tokratne piritve. Za Ëlanice, ki bodo prihodnje leto vstopile v Evropsko unijo, je najpomembnejpa predlani podpisana pogodba iz Nice, ki je zaËela veljati februarja letos. Prinesla je predvsem institucionalne spremembe, nujne za delovanje Evropske unije s 25 oziroma 27 Ëlanicami. Njen obstoj je bil kar nekaj Ëasa na majavih tleh, saj se marsikatera Ëlanica ni strinjala z njeno vsebino, ptevilo nasprotnic pa se je pozneje zmanjpalo le na Irsko, ki jo je potrdila pele v drugem poskusu. VkljuËevanje Slovenije Slovenija je zaprosila za sklenitev evropskega sporazuma o pridruæitvi leta 1992. ©tiri leta pozneje je bil ta tudi podpisan, veljati pa je zaËel 1. februarja 1999, kar pomeni, da je dræava takrat tudi 33 34 formalno zaprosila za Ëlanstvo v Uniji. Junija 1997 je Evropska komisija v dokumentu Agenda 2000 prviË podala mnenje o dræavah kandidatkah za vstop - mnenje za Slovenijo je bilo ugodno. ©e istega leta je vlada RS sprejela strategijo za vkljuËevanje v Evropsko unijo, Evropski svet pa je na zasedanju v Luksemburgu na podlagi pozitivnega mnenja Komisije priægal zeleno luË za zaËetek pristopnih pogajanj s Slovenijo, »epko, Estonijo, Madæarsko, Poljsko in Ciprom - gre torej za tako imenovano luuksemburpko skupino kandidatk. Nadaljnjih pest dræav - Slovapko, Litvo, Latvijo, Malto, Bolgarijo in Romunijo - je povabil k pogajanjem v Helsinkih leta 1999, torej govorimo v tem primeru o helsinpki skupini kandidatk. Pogajanja med Slovenijo in Evropsko unijo so se tako zaËela 31. marca 1998. Vlada je kmalu zatem imenovala oæjo pogajalsko skupino, desetËlansko ekipo strokovnjakov, ki jo je vodil dr. Janez PotoË-nik. Pogajanja so potekala po 31 vsebinskih poglavjih, ki so jih prav tako vodili posamezni predstavniki. Njihove naloge so bile pregledi usklajenosti nacionalne zakonodaje z evropsko in priprava pogajalskih izhodipË za vsako podroËje. Pogajanja so bila zapletena, zlasti na posameznih podroËjih, kjer je morala Slovenija zaprositi za prehodna obdobja (na primer okolje, regionalna politika), a je kljub temu med prvimi konËala dogovarjanja in dobila dovoljenje za vstop. Oktobra 2002 je Evropski svet v Bruslju tudi uradno ocenil, da bodo leta 2004 za vstop pripravljene Slovenija, Ciper, »epka, Poljska, Estonija, Madæarska, Malta, Latvija, Litva in Slovapka, kar pomeni, da sta iz skupine izpadli le Romunija in Bolgarija. Omenjena deseterica se je pe najbolj trdno pogajala prav tik pred zdajci, na zasedanju v Kopenhagnu konec lanskega leta, saj je poskupala doseËi Ëim boljpe finanËne dogovore za piritev oziroma za obdobje po vstopu. Takrat so se pogajanja uradno konËala, zato je Svet potrdil, da bo postala deseterica del Unije 1. maja 2004. Po tem dogodku so se dræave zaËele intenzivno pripravlja- ti na referendume doma - Slovenci so se o tem odloËali 23. marca in skoraj soglasno (z veË kot 88 odstotki glasov za) potrdili vstop v Evropsko unijo. Atenska pristopna pogodba Kot æe reËeno, so prihodnje Ëlanice Evropske unije 16. aprila podpisale pristopno pogodbo, po kateri bo imela zveza 25 Ëlanic in 454 milijonov prebivalcev. Med dræavniki vseh dræav - tako sedanjih Ëlanic kot pristopnic - je v Atenah vladalo so-æitje, ozraËje je bilo slovesno, vsi so govorili o zgodovinskem trenutku, prelomnici v zgodovini Evropske unije, a kljub temu je v ozadju ostalo nekaj vprapanj. ©e vedno namreË ni povsem jasno, kako bodo dr-æave predsedovale Uniji oziroma vodile Evropski Podpis pristopne pogodbe v Atenah je bil vsekakor slovesen, saj so si dræave pristopnice dolga leta prizadevale za vstop, hkrati pa so se enako dolgo nanj pripravljale tudi Ëlanice same. »eprav je v zaËetku pogajanj malokdo res verjel, da se bo Evropska unija res odprla za toliko novih dræav, se je to vendarle uresniËilo, a kljub temu ostane nekaj vprapanj nejasnih. Dræavniki se niti v Atenah niso mogli zediniti glede koËljivih dilem pri sestavljanju ustavne pogodbe, pe najveË razlik med njimi je pri urejanju predsedovanja. Kajpak se bodo razlike med petnajsterico in novimi Ëlanicami pe bolj jasno pokazale po vstopu, saj sedanji Evropski uniji zagotovo ne bo lahko v druæbi dræav, ki so gospodarsko v mnogo slabpem poloæaju. Foto arhiv svet. Kar 16 držav je namrec malih in vse si želijo ohraniti stari sistem šestmesecne rotacije. S tem bi se države v razširjeni Evropi na njenem vrhu zna-||le na dvanajst let in pol, kar pa zagotovo ni po volji najvecjim clanicam. Slednje tako menijo, da tako pogosto menjavanje ne bo koristilo Uniji, zato predlagajo predsedovanje za daljši cas. Se bolj problematicno je vprašanje, kaj z državami, ki cakajo na vstop. Tega koraka se lahko nadejata Romunija in Bolgarija, morda še Turcija in Hrvaška, za nadaljnje širjenje pa bo treba Unijo ponovno prilagoditi in spremeniti njen nacin delovanja, odlocanja in financiranja. A kljub temu je še vprašljivo, koliko držav z razlicno tradicijo, zgodovino in gospodarskim razvojem lahko sploh še deluje v tako veliki skupnosti. Ze po tokratni širitvi se bo Evropa razdelila, vsaj v gospodarskem pogledu. Petnajsterica sedanjih clanic je namrec bistveno bolj razvitih kot deseterica pristopnic. Bruto domaci proizvod (BDP) na prebivalca v prvi skupini znaša 23.100 evrov, v drugi pa 10.700 evrov. Najvišji BDP na prebivalca med deseterico ima Ciper, saj znaša nekaj vec kot 18 tisoc evrov, sledijo Slovenija s 17.500 evri, Malta s 16 tisoc evri, Ceška s 14.500 evri, Madžarska s skoraj 13 tisoc evri, Slovaška z 11 tisoc, približno 9.500 evrov BDP na prebivalca imata Estonija in Poljska, sedem tisoc pa Litva in Latvija. Ko se bosta Uniji pridružili Romunija in Bolgarija, kjer znaša BDP le 5.550 evrov na prebivalca, bo gospodarska podoba Evropske unije še slabša. Simona Bandur Povzeto po STA, Delu ter brošuri Slovenija in Evropska unija ROPSKA U POSTOPEK PROTI FRANCIJI Evropska komisija je v zaËetku aprila sproæila proti Franciji uradni postopek zaradi prevelikega proraËunskega primanjkljaja - po podatkih evropskega statistiËnega urada Evrostat je ta namreË lani dosegel 3,1 odstotka bruto domaËega proizvoda (BDP) in s tem presegel mejo treh odstotkov, ki jo kot najvipjo dovoljeno opredeljuje pakt o stabilnosti in rasti, temeljni mehanizem gospodarske in finanËne stabilnosti evroobmoËja. Komisija je ugotovila, da preveliki primanjkljaj ni posledica nepredvidljivih dogodkov ali gospodarske recesije, temveË v prvi vrsti ravnanja francoske vlade. Slednja niti ne napoveduje zniæanja primanjkljaja, ampak celo predvideva, da bo letos pe veËji -znapal naj bi 3,4 odstotka BDP. Tudi zadolæevanje dræave naj bi preseglo dovoljeno mejo 60 odstotkov BDP, je pe opozorila komisija. Njen naslednji korak je tako priprava poroËila za ukrepanje proti Franciji zaradi krpitve pravil, ki ga morajo potrditi finanËni ministri Unije. »e Francija ne bo sledila napotkom, ji utegne groziti visoka denarna kazen. Sicer pa je to tretja dræava evroobmoËja, proti kateri je komisija do zdaj sproæila uradni postopek zaradi prevelikega primanjkljaja - prva je bila Portugalska in druga NemËija. STA S KEB ZA OKOLJE V POSEBNEM PROTOKOLU Dræave podpisnice pogodbe o energetski listini so se ob vkljuËitvi v to medvladno organizacijo zavezale, da si bodo prizadevale kolikor se le da zmanjpati vplive na okolje na podroËju dejavnosti, povezanih z energetiko. Prav zato so ob sprejemanju pogodbe o energetski listini podpisale poseben protokol o energetski uËinkovitosti in drugih z okoljem povezanih temah. Kot smo povedali že v prejšnjih številkah Našega stika, sestavljajo konferenco energetske listine, ki je predstavlja nekakšno vodilno telo te medvladne organizacije, štiri temeljne podskupine, ukvarjajo pa se s podrocji trgovanja, prenosa, naložb in ucinkovite rabe energije. Smernice pri trgovanju in naložbah smo že predstavili, tokrat pa se bomo posvetih varstvu okolja in ucinkoviti rabi energije ter suverenosti nad energetskimi viri, ki jo pogodba priznava podpisnicam. Kriza spodbudila dræave k premisleku Energetska ucinkovitost je postala del energetske politike evropskih in svetovnih držav šele po prvi naftni krizi v zacetku sedemdesetih let. Takrat so namrec države prvic zacele razmišljati o zagotavljanju energetskih zalog in uravnoteženju ponudbe in povpraševanja na tem podrocju. Danes - po številnih pretresih na svetovnem elektroenergetskem trgu - se je koncept energetske ucinkovitosti še bistveno razširil, saj ne govori le o zagotavljanju zadostne ponudbe za porabnike, temvec vkljucuje med številnimi drugimi tudi smernice tržne ekonomije in zahteve po varovanju okolja. Države pa so obenem razvile tudi številna orodja in napotke, kako slediti tem smernicam in obenem zagotavljati višji življenjski standard. V okviru konference o energetski listini sta dobili energetska ucinkovitost in skrb za okolje pomembno vlogo že takoj po sprejemu pogodbe o energetski listini - takrat je namrec dobila taka politika svoja dolocila v 19. clenu. A kljub temu so države poleg pogodbe sprejele še poseben protokol o energetski ucinkovitosti in z okoljem povezanimi temami, ki je bil podpisan skupaj s pogodbo leta 1994 in zacel veljati aprila 1998. Slednji od držav podpisnic zahteva, da oblikujejo jasno politiko energetske ucinkovitosti ter poskušajo pri proizvodnji zmanjšati škodljive vplive na okolje, posebno pozornost pa namenja obdavcenju, cenovni politiki in drugim financnim bremenom, ki lahko najbolj ucinkovito pripomorejo k izvajanju omenjenih zahtev. Protokol je namenjen predvsem tranzicij-skim državam, saj vsebuje številne nasvete in napotke, kako izboljšati porabo energije ter hkrati obvarovati okolje, zapisani pa so na podlagi smernic, ki jim na tem podrocju sledijo države clanice Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj. 35 Dræave poroËajo o svoji uËinkovitosti Omenjeni protokol je zakonsko obvezujoË inptrument, ki postavlja dræavam in njihovim vladam posebne zahteve pri izvajanju elektroenergetskih programov, hkrati pa pomeni temelj za delovanje posebne skupine za elektroenergetsko uËinkovitost in z okoljem povezanimi temami, ki deluje v okviru konference energetske listine, vodi pa jo Peter Helmer Steen z Danske. Skupina se sreËuje dvakrat na leto, na sestankih pa se posveËa predvsem naËrtovanju za izvajanje v protokolu in pogodbi predpisane politike. V tem pomenu je skupina razdelila svoje delo na dva dela, in sicer na spremljanje, kako dræave podpisnice izvajajo sprejete smernice s podroËja energetske uËinkovitosti ter kako se razvija dialog med dræavami oziroma kako poteka implementacija v protokolu zapisanih zahtev v politike posameznih dræav. Prav zato morajo podpisnice o svojem delovanju skupini tudi poroËati v rednih poroËilih in v posebnih poglobljenih poroËilih o energetski uËinkovitosti. Za zadnje se dræave prostovoljno prijavijo, potekajo pa tako, da jih obipËejo trije do ptirje strokovnjaki iz drugih pogodbenic ter predstavniki sekretariata pogodbe o energetski listini, ki preverijo, kako dræava sledi programom in jim pripo-roËa, kako izboljpati delovanje na nacionalni ravni. O priporoËilih je razpravlja delovna skupina, pristojna za podroËje energetske uËinkovitosti. Po dveh do treh letih morajo dræave, kjer je potekal takpen pregled, poroËati o odpravljanju pomanjkljivosti in uspepnosti izvajanja priporoËil. Do zdaj so takpen pregled dovolile Slovapka, Litva, Poljska, Madæarska, Bolgarija, Estonija in Romunija - njihova poroËila si je mogoËe ogledati na spletni strani www. encharter.org. Za okolje kljuËen 19. Ëlen Okoljevarstveni vidiki pogodbe o energetski listini so zapisani v 19. Ëlenu dokumenta. V prvi toËki je tako zapisano, da si bo ˜vsaka dræava pogodbenica prizadevala na gospodarno uËinkovit naËin Ëim bolj zmanjpati pkodljive vplive na okolje znotraj ali zunaj vseh dejavnosti v zvezi z energetskim ciklusom na svojem obmoËju in pri tem tudi primerno upoptevala varnost«. Podpisnice pogodbe mo- Navedeni 18. Ëlen pogodbe o energetski listini torej kljub temu, da so pogodbenice pristale na liberalizacijo trga z elektriËno energijo in pospepevanje tekmovanja med podpisnicami, varuje dræave in njihovo suverenost nad energetskimi viri. Hkrati pa pogodba v nadaljevanju vendarle zapËiti temeljni namen energetske listine in zahteva od dræav, da enakopravno obravnavajo vse morebitne ponudnike pri razpisih, tako domaËe kot tudi tuje. Pri tem si morajo dræave in njihova podjetja prizadevati za uËinkovito rabo energije in njenih virov, prav tako morajo biti pozorni na vplive, ki jih imajo pri proizvodnji na okolje. Zlasti v zadnjih desetletjih sta namreË postali ti dve temi vse bolj aktualni v svetovni politiki -resda jih je sproæila predvsem politika in æelja posameznih dræav po nadzoru nad tujimi energetskimi viri, a vendarle so vsaj druge dræave, ki so v teh sporih nastopale bolj ali manj kot opazovalke, spoznale, da so ti viri usahljivi, v nekaterih primerih lahko postanejo zaradi politiËnih sporov celo nedostopni, zato je treba zagotoviti dovolj zalog, hkrati pa morebitne uporabnike flnauËiti«, kako gospodarno ravnati z viri. rajo zato ukrepati tako, da preprecijo ali kolikor je mogoce zmanjšajo vplive na okolje, obenem pa tudi soglašajo, da mora onesnaževalec praviloma kriti stroške škode, ki jih povzroci okolju - ob upoštevanju javnih koristi in naložb samih. Stroški, ki jih mora namrec poplacati, ne smejo ogroziti investicije ali negativno vplivati na mednarodno trgovino. Pogodbenice morajo v skladu z 19. clenom pogodbe o energetski listini pri oblikovanju energetske politike ves cas upoštevati okoljevarstvene vidike ter si prizadevati za izboljšanje energetske ucinkovitosti, kar pomeni, da morajo uvajati vire, ki zmanjšujejo onesnaževanje. V tem pogledu morajo oblikovati cene, pospeševati zbiranje informacij in raziskav o okoljsko primerljivih in gospodarsko ucinkovitih energetskih politikah, pospeševati ozavešcenost javnosti, spodbujati razmere za prenos do okolja prijaznih tehnologij in uvajanje prav takšnih naložb. Suverenost nad energetskimi viri Opisani 19. clen pogodbe o energetski listini sodi v poglavje o tako imenovanih drugih dolocbah. Prva med njimi je suverenost nad energetskimi viri, ki je vsaj posredno povezana z okoljevarstvenimi zahtevami. Osemnajsti clen pogodbe o energetski listini namrec doloca, da pogodbenice priznavajo državno suverenost in suverene pravice nad energetskimi viri. Pogodba tako na noben nacin ne sme vplivati na nacionalne predpise, ki urejajo lastništvo energetskih virov, cetudi vpeljuje nacela tržnega gospodarstva in zahteve po liberalizaciji elektroenergetskega trga. Vsaka država ima po vkljucitvi v konferenco na svojem ozemlju še naprej pravico dolocati zemljepisna obmocja, ki jih da na voljo za izrabljanje, in vplivati na razvoj svojih energetskih virov ter njihovo optimalno sanacijo. Prav tako ima pravico dolociti stopnjo, do katere je mogoce te vire uporabljati, postavljati davke, licencnine in druga denarna placila ter s predpisi urejati okoljevarstvene in varnostne vidike tako raziskav, kot tudi razvoja in izrabljanja energetskih virov na svojem ozemlju. Pogodbenice so se v cetrtem odstavku 18. clena zavezale še, da bodo olajšale dostop do energetskih virov z nepristranskim dajanjem pooblastil, dovoljenj, koncesij in pogodb za iskanje in raziskovanje oziroma za izrabljanje ali crpanje energetskih virov na svojem ozemlju. Merila za tako podeljevanje dovoljenj morajo biti prej objavljena in splošno dostopna, kar pomeni, da država ne sme dajati prednosti domacim oziroma celo državnim podjetjem, kot je zapisano v 22. clenu pogodbe. Prav tako ne sme nobena pogodbenica od podjetja, ki je v njeni lasti, zahtevati, da opravlja dejavnosti na nacin, ki ni v skladu z dolocili pogodbe. Simona Bandur Uradni list RS (17. julij 1997) in spletni strani http://www.encharter.com V, PRICAKOVANJU BOLJŠE PRIHODNOSTI Leto 2002 ni bilo dobro leto za trga z elektriË-no energijo in zemeljskim plinom - ne v Evropi in ne drugod po svetu. To je bilo namreË leto, ko je bila liberalizacija veËkrat na preizkupnji in prav zato so mnogi vkljuËeni v ta proces nekoliko zgubili zaupanje vanj in njegov uspeh, zlasti po tem, ko so se mnoga podjetja, namesto da bi pirila svoje trgovanje po svetu, celo vrnila domov. Strokovnjaki se zdaj sprapujejo, kaj bo prineslo letopnje leto, ki se je æe zaËelo slabo - z vojno, ki celo temelji na boju za prevlado nad enim izmed energetskih virov. Tudi lansko leto se je zacelo z grenkim priokusom - ob koncu 2001 leta je namrec propadel ameriški elektroenergetski velikan Enron in potegnil za sabo še kakšen drug bankrot, obenem pa dodobra spremenil zaupanje v tovrstna podjetja - tako v Združenih državah Amerike kot tudi drugod po svetu. Glede na to, koliko ljudi je takrat zaradi želje po zaslužku vodilnih in netransparentnega delovanja podjetja ostalo ne le brez zaposlitve, temvec tudi brez socialne varnosti ob upokojitvi, je precej upadlo zaupanje v sama tržna razmerja in preglednost trgovanja. To je kajpak potegnilo za sabo nezaupanje bank, ki niso vec pripravljene dajati podjetjem velikih kreditov brez trdnih temeljev in dokazov o dobrem poslovanju, obenem pa je dogodek prebudil nadzorne institucije, ki so postale bolj pozorne na poslovanje drugih vecjih domacih podjetij, kot ugotavljajo analitiki na spletni strani www.platts.com. Eksodus ZDA Opisani dogodek in njegove posledice so se kajpak dotaknile tudi Evrope, zlasti držav, s katerimi je Enron sodeloval oziroma imel v njih celo svoje podružnice, toda kazalo je že, da vecjih zapletov zaradi tega ne bo. Vse dokler se nekatera ameriška podjetja, kot so Dynergy, TXU, Aquilla, AEP, El Paso, Williams, Mirant, Duke in Reliant, niso odlocila, da bodo bodisi zapustila Evropo bodisi zmanjšala tamkajšnje poslovanje. To pa je pustilo posledice tako na trgovanju z elektricno energijo in zemeljskim plinom v Evropi kot tudi bistveno spremenilo zemljevid lastništva na tem ozemlju. Vecji ponudniki, med njimi E.on, RWE, EdF in Centrica, so okrepili predvsem svoje deleže in sodelovanje na lokalnih in sosednjih trgih, še najbolj pa so bile te težnje vidne v Veliki Britaniji. Tam so bili namrec apetiti sosednjih podjetij še posebno veliki. E.on si je pridružil britanski podjetji Powergen in TXU, RWE je kupil proizvajalca elektricne energije Innogy, poteguje pa se tudi za nakup 4 GW mocne termoelektrarne Drax. Centrica se bori za zmogljivosti zemeljskega plina v Yorkshiru ... Po drug strani pa je francoski EdF 37 38 nehal kupovati deleæe v drugih podjetjih, saj si æeli najprej zagotoviti nadaljnjo proizvodnjo in prenosne zmogljivosti v Veliki Britaniji, pe zlasti v okviru Aquila Hole House, podjetju za skladipËenje plina. Konec tekmovanja? Prav zaradi te prikrite monopolizacije je trpelo tudi tekmovanje na elektroenergetskem trgu Evropske unije. Do lanskega poletja se je koliËina izmenjane energije zmanjpala v povpreËju za 30 do 40 odstotkov v celotni petnajsterici, samo na nempkem elektroenergetskem trgu pa v najslabpih primerih celo za polovico. To sicer do nedavnega ni bilo niË nenavadnega, saj so nadzorovala trgovanje na domaËih trgih predvsem domaËa distribucijska podjetja, z odprtjem tako trga z elektriËno energijo kot tudi z zemeljskim plinom pa se je prodaja prek meja vsaj v zaËetku zaËela razvijati (ali pa je vsaj tako kazalo na podlagi prvih dogovorov), a se je pozneje vendarle pokazalo, da imajo domaËa podjetja pe vedno veliko moË in da niso pripravljena kar tako izpustiti æe pridobljenega trænega poloæaja. Obenem pa so tudi tuja podjetja, zlasti tista, ki so naËrtovala hude prodore na ozemlja drugih dræav, zaËela nekoliko oklevati in se raje podala v zagotavljanje in krepitev poloæaja, ki so ga æe imela. Morda je izjema prav trg v Veliki Britaniji, ki je bil tako dolgo pod nadzorom domaËih podjetij, da se je pele lani vnel pravi boj za to ozemlje, sicer pa so dræave, ki so prej spustile na svoje ozemlje druge ponudnike, to obdobje æe preple, denimo, NemËija, ki je med prvimi odprla svoje elektroenergetske meje. V Veliki Britaniji je bilo vsaj v primerjavi s predlanskim letom lani trgovanje pe dokaj burno, nekoliko umirilo se je med drugimi dræavami, a k temu je treba dodati, da vendarle govorimo v tem primeru o evropskem trgu, povsem drugaËna pa je slika menjave z drugimi svetovnimi dræavami, predvsem z ZDA, kot æe omenjeno. Naložbe »na cakanju« Umik ptevilnih ameripkih podjetij iz Evrope je potegnil za sabo vrsto vprapanj, med drugim tudi, katero bo tisto podjetje, ki bo zmagovalo ali pa vsaj vodilo liberalizacijo v prihodnosti. Za to so si namreË prizadevala predvsem velika podjetja, denimo, Enron, Dynergy in TXU, ki so kajpak imela tudi æeljo po pirjenju in prodaji na tuje trge. Ko so se ta podjetja malo umaknila, so tem teænjam sledili tudi nekateri evropski energetski giganti, saj so ugotovili, da je najbolje zagotoviti ugodno poslovanje, morda celo razpiriti poslovanje na domaËih tleh oziroma v okviru Evropske unije. Drugo vprapanje, ki se poraja ob navedenem, je zagotavljanje nadaljnjih investicij v elektrogospodarstvo - razmere na trgih so namreË izredno negotove, poleg tega pa tudi banke niso pripravljene tvegati s posojili za projekte, ki na prvi pogled ne obetajo zasluæka oziroma povrnitve sredstev. Pri tem so v slabem poloæaju pe zlasti nova podjetja ali novi naËrti za gradnjo elektroenergetskih zmogljivosti. Tako so od ptevilnih naËrtovanih novih elektrarn zaËele delovati v zadnjih dveh letih le »lanice Evropske unije pa tudi druge svetovne dræave so se torej po deregulaciji trga z elektriËno energijo in plinom znaple pred ptevilnimi izzivi in tudi negotovostmi, razvoj tega procesa pa smo lahko vsaj do zdaj spremljali v treh veË-jih korakih. Sprva se je med podjetji vnel velik boj za vsakega ponudnika, pe posebej v dræavah, ki dokaj hitro odprle svoje meje. Kmalu se je tako tekmovanje sprevrglo v nove teænje po mono-polizaciji, saj so si veËja podjetja zaËela prikljuËevati manjpa, da bi tako pridobila træne deleæe v drugih dræavah, v zadnjem obdobju liberalizacije pa smo bili priËa vrnitvi podjetij na domaËe in druge ustaljene trge. Pokazalo se je namreË, da je preboj na tuje vse prej kot preprost, velikokrat sicer zaradi te-æav s pridobivanjem dovoljenj in drugih birokratskih ovir, poleg tega pa je postalo tako tekmovanje pe bolj teæav-no, ko banke zaradi recesije in pretresov na gospodarskem podroËju niso bile veË pripravljene brez trdnih zagotovil podjetjem dajati velikih posojil za gradnjo novih zmogljivosti. Investicije v elektrogospodarstvo, ki so zaradi vse veËjega povprapevanja in zaradi zastarelih naprav marsikje nujne, so tako pe bolj oddaljene. ©e pred dobrim letom dni smo namreË opozarjali, da si podjetja zaradi hude konkurence ne upajo vlagati v velike projekte, po zadnjih dogodkih lani pa je to zaradi distanci-ranosti bank pe teæje. redke, med njimi na primer kogeneracijska naprava Viridian’s Huntstown na Irskem. Drugi projekti so se ustavili zaradi finanËnih teæav podjetij - to se je zgodilo, denimo, z nekaterimi En-ronovimi projekti v ©paniji - ali pa zaradi zapletov pri pridobivanju dovoljenj na ozemljih drugih dræav. V slednjo skupino sodijo ptevilni poskusi tujih podjetij, da bi se prebili na italijanski trg in tam postavili svoje zmogljivosti. Zakonodaja v tej dræavi se sicer prilagaja zahtevam liberalizacije in deregulacije, toda kljub temu so se skozi birokracijo uspela do zdaj prebiti le nekatera veËja podjetja, kot so Edison, Enipower in Energia. Prav zaradi opisanih primerov je Intergenova elektrarna v Rotterdamu osamljeni primer novogradnje v severozahodni Evropi od leta 1996 naprej, ko je celo zaËela veljati energetska direktiva. Možnosti za zagotavljanje zalog Opisane razmere bodo zagotovo vplivale tudi na zagotavljanje elektroenergetskih zalog v prihodno- sti. Velika Britanija in NemËija, denimo, imata vsaj za zdaj dovolj energetskih zmogljivosti, a kaj se bo zgodilo, ko bodo te naprave zastarele, ko bo treba zapreti jedrske elektrarne in ko bo poraba pe bolj narasla? K temu je treba pristaviti pe druge dejavnike, ki lahko vplivajo na proizvodnjo - decembra se je zaradi vremenskih razmer, premajhne koliËine zalog, pa tudi zaradi slabega napredka pri naËrtovanju in gradnji novih zmogljivosti skorajda znapla v temi vsa Skandinavija, v najveË-jih teæavah je bila predvsem Norvepka. OËitno se dræave pe ne zavedajo dovolj, kako pomembno je zagotavljanje zalog za morebitna obdobja pomanjkanja energije. Toda repitev iz te zagate je vse prej kot preprosta - banke, kot smo æe omenili, niso pripravljene dajati posojil, saj se bojijo neuspelih projektov ali celo propadov, kot je bil Enronov. Po drugi strani pa si podjetja le steæka privopËijo veËje investicije brez takpne pomoËi. Tako ni niË nenavadnega, da so se nekatera podjetja raje odpovedala piritvam v tujino, zlasti na druge kontinente ter se raje osredotoËila na æe ustaljene trge. Kajpak pa to ni v skladu z vodili o liberalizaciji elektroenergetskega trga, ki predvideva prav moænosti izbire med ptevilnimi ponudniki. Simona Bandur Povzeto po www.platts.com ROPSKA U ENERGIJA NAJBOLJ DVIGNILA INDUSTRIJSKE CENE Cene industrijske proizvodnje so se februarja v primerjavi z mesecem prej v dræavah evroobmoËja poveËale za dva odstotka, v celotni Evropski uniji pa za 1,9 odstotka, je sporoËil evropski statistiËni urad Ev-rostat. NajveË so k takpni rasti prispevale podraæitve s podroËja energije - Ëe teh ne bi bilo, bi namreË po ocenah Evrostata industrijske cene narasle zgolj za desetinko odstotka. Na letni ravni so se poveËale za 2,7 odstotka v evroobmoËju in za 2,5 odstotka v vsej Uniji, brez podraæitve energije pa bi se v obeh dvignile za 1,2 odstotka, kot pe navaja omenjeni statistiËni urad. Sicer pa so se industrijske cene zniæale le v Luksemburgu, a pe to le za 0,1 odstotka. Najbolj so narasle na Finskem - za 1,2 odstotka, sledijo pa Nizozemska, Portugalska in ©panija, kjer so bile vipje za 0,6 odstotka. STA S LEDIMO POSLOVNI ODLI»NOSTI V vsaki veËji organizaciji, ki zdruæuje veË enot, po moænosti celo bolj ali manj samostojnih podjetij, obstaja tveganje, da bodo posamezni deli delovali neodvisno, namesto vzajemno. Toda kljub vsemu vodi celotno organizacijo skupni cilj - dobri poslovni rezultati, ki pa so velikokrat posledica predvsem skupnega delovanja in sodelovanja. To je tudi temelj poslovne odliËnosti, ki je zlasti v zadnjih letih pri nas tako opevana. A kako jo doseËi v takpni konkurenci, zlasti v okviru velikih organizacij? Koncept poslovne odliËnosti je namenjen predvsem spodbujanju izmenjave, in sicer ne zgolj med podobnimi podjetji, temveË tudi med zelo razliËnimi enotami. Za vsem tem se skriva prepriËanje, da so kljuËna naËela poslovanja v bistvu skupna, ne glede na to, za kakpno obliko poslovnega delovanja gre, poudarjata Cris Collisonin Geoff Parcellv svojem priroËniku za upravljanje znanja. Omenjeno naËelo z lahkoto prenesemo tudi v elektrogospodarstvo, ki je sicer sestavljeno iz razliËnih enot in sektorjev, toda vsi imajo v konËni fazi enak cilj - nemoteno oskrbo z energijo, kar je pomembno pe zlasti v trænem gospodarstvu, ki je ustvarilo povsem drugaËna razmerja na trgu. Resda so postala podjetja (vËasih tudi posamezne enote kakpne organizacije) med sabo konkurenËna, toda najbolj uËinkovito delujejo, Ëe med sabo sodelujejo in izmenjujejo pridobljena znanja. Najprej je treba poiskati vrzeli Podjetja morajo poskrbeti, da bo pretok informacij med zaposlenimi in posameznimi enotami ter sektorji Ëim bolj nemoten, kar smo ugotovili æe v preteklih ptevilkah Napega stika. Toda kaj je to, kar zaposlene najbolj zanima? Omenjena avtorja navajata nekaj glavnih podroËij, ki jih morajo zaposleni zelo poznati: upravljanje kadrov, varnost pri delu in varstvo okolja, sposobnost minimira-nja Ëasa, uËinkovit projektni menedæment, zagotavljanje optimalne proizvodnje in natanËno upravljanje stropkov. Pri tem mora vodstvo podjetja poskrbeti, da zaposleni izrabljajo tako æe pridobljena znanja kot tudi tista, ki jih pridobivajo sproti. Gre torej za holistiËni model, ki zajema uËenje pred delovnim procesom, med njim in po njem ter potrjevanje in obnavljanje zajetega znanja, kot ga avtorja imenujeta. Te prakse pa vkljuËujejo krepitev delovne morale in motivacije - delovne ekipe je torej treba ustrezno spodbujati in nagrajevati, le tako delovanje pa vodi k poslovni odliËnosti. Slednja namreË ni zgolj posledica ozavepËenosti in lojalnosti zaposlenih, temveË gre za cikel, ki na koncu vodi k omenjenemu cilju. Organizacije si morajo tako po mnenju Collisona in Parcella najprej postaviti vprapanje, kaj je tre- 39 40 Temeljna merila odliËnosti so: raba pravih ljudi in procesov, nobene pkode za ljudi ali okolje, pre-preËevanje nenaËrtovanih izpadov proizvodnje, uËinkovite prednosti in izvajanje, optimiranje proizvodnje in zmanjpevanje stropkov. ba izboljpati ter na tak naËin odkriti vrzeli pri svojem delovanju. Tak cikel se torej zaËenja pri merjenju in ukrepih, ki vsebujejo orodja za ocenjevanje, primerjanje vrednosti in vkljuËujejo zunanje izzive podjetja. Na tej podlagi oblikuje podjetje naËrte, torej mora najprej prepoznati pomanjkljivosti, poiskati prakse, ki jih bodo premagale in razviti naËrte za ukrepanje. Najlaæje bodo te vrzeli poiskale s primerjavo krivulj ocen in ciljev, menita avtorja. Sledi doloËanje ciljev in vkljuËevanje pogodbe, zadnja faza postopka pa vkljuËuje poslovne rezultate - izvajanje ukrepov, porazdelitev odgovornosti in izmenjava znanja. Krog je torej sklenjen in vodi k ocenjevanju ter ponovno k primerjanju in iskanju vrzeli. Prakse poslovne odliËnosti Pri prej opisanem procesu morajo podjetja slediti naËelom poslovne odliËnosti - avtorja jih naptevata pest: 1. raba pravih ljudi in procesov, 2. nobene pkode za ljudi ali okolje, 3. prepreËevanje nenaËrtovanih izpadov proizvodnje, 4. uËinkovite prednosti in izvajanje, 5. optimiranje proizvodnje in 6. minimiranje stropkov. V okviru prvega naËela mora vodstvo podjetja uËinkovito voditi zaposlene in z njimi komunicirati, upravljati mora vire in pospepevati organizacijsko uËinkovitost, zaposlene mora ustrezno motivirati in krepiti njihovo moralo ter pospepevati izmenjavo znanja. Drugo naËelo vsebuje predvsem skrb za zdravje ljudi, varnost pri delu in varstvo okolja, tretje pa delovanje na naËin, da bodo izgube Ëim manjpe - vodje in zaposleni morajo tako zagotavljati zanesljivost, Ëe pa do izgube æe pride, se je treba z njo ustrezno spopasti. »etrta zapoved vkljuËuje skrbno naËrtovanje in izpeljavo nalog, peta zagotavljanje zadovoljstva odjemalcev in izrabo sodobne proizvodne tehnologije. Zadnje naËelo pa napeljuje k takpnemu upravljanju, da bodo stropki na vseh podroËjih kolikor se le da nizki, tako pri obratovanju, proizvodnji, porabi materialov kot tudi pri storitvah zunanjih sodelavcev. Kdor koli? Toda opisana orodja in dobre prakse so odvisne predvsem od skupnega jezika v podjetju, saj le ta omogoËa izmenjavo med proizvodnimi enotami in hkrati spodbuja vodilne delavce, da poskupajo sodelavce vedno znova motivirati za sodelovanje z vprapanji, kot je denimo: ˜S kom ste se pogovori- li, da bi izboljpali nape poslovanje?« Podobno so izredno pomembna vprapanja o tem, kdo zna najbolje obdræati odjemalce, komu najbolj leæi e-tr-govanje, kdo obvlada sistem zagotavljanja kakovosti, kdo bi lahko izboljpal analize konkurence ... Resda vsakdo ne obvlada vsega, temveË je odgovoren predvsem za posamezna podroËja, toda dobre rezultate je treba prenesti tudi v pirpi kontekst, to pa je mogoËe le z nadaljnjim uËenjem in izmenjavo znanja. Collison in Parcell tako menita, da dobi podjetje nov zagon takrat, ko lahko na zgoraj navedena vprapanja odgovori z ˜kdor koli«. Toda taka zahteva je brækone nekoliko utopiË-na, æe samo pribliæanje temu cilju je namreË veË kot dovolj, saj lahko v nasprotnem primeru znanje tako razprpimo, da zaposleni izgubijo poglobljeno poznavanje svojega podroËja. Simona Bandur Povzeto po knjigi Chrisa Collisona in Geoffa Parcella UËimo se leteti (priroËnik za upravljanje znanja) ROPSKA U GOSPODARSKI REZULTATI ZADNJEGA »ETRTLETJA V zadnjem Ëetrtletju lanskega leta je bruto domaËi proizvod v evroobmoËju zrasel za desetinko odstotka, v celotni petnajsterici pa za 0,2 odstotka, je objavil evropski statistiËni urad Evrostat. V tem obdobju je ostal izvoz v prvi skupini dræav nespremenjen, v drugi je upadel za pol odstotka, po drugi strani pa je narasel uvoz za odstotek v evroobmoËju ter za 0,8 odstotka v petnajsterici. Bruto dodana vrednost se je na obeh obmoËjih poveËala za 0,2 odstotka, med panogami najbolj v storitvenem sektorju. Na podroËjih trgovine, transporta in telekomunikacij je v evroobmoËju narasla za 0,5 odstotka, v Uniji pa za 0,6 odstotka. Rast finanËnih in poslovnih storitev je bila v dvanajsterici 0,2-odstotna, v celotni Evropski uniji pa 0,3-odstotna. Sicer pa je v zadnjih ptirih mesecih lanskega leta nekoliko narasla potropnja, in sicer za 0,4 odstotka v evroobmoËju in za 0,6 odstotka v petnajsterici. Vlaganja so se v prvem poveËala za 0,2, v drugi pa za 0,5 odstotka. Evrostat je te rezultate primerjal pe z Japonsko in Zdruæenimi dræavami Amerike, glavnima trgovinskima partnericama Evropske unije. V prvih je BDP zrasel za 0,4 odstotka, v drugi pa za 0,5 odstotka. Potemtakem je znapala letna rast BDP v ZDA 2,9 odstotka, na Japonskem 2,8 odstotka, v Uniji pa odstotek. STA ©TIRIDESET MILIJARD EVROV ZA OKOLJE Poljska bo za prilagoditev evropskim okoljevarstvenim standardom potrebovala 40 milijard evrov, kar je pribliæno toliko, kolikor znapa njen letni proraËun. Poljski minister za okolje Czeslaw Sleziak je zato opozoril, da dræava tega bremena ne bo zmogla brez pomoËi iz Bruslja. Med letoma 2004 in 2006 tako priËakuje iz evropskih skladov do 2,5 milijarde evrov, ki bodo namenjeni predvsem izboljpanju okoljske infrastrukture. Sicer pa se je Poljska zavezala, da bo prilagodila svoje okoljevarstve-ne standarde do leta 2015 - najveË teæav bo imela predvsem z vzpostavljanjem prilagojenega sistema odvoza in uniËevanja smeti, veliko pa bo morala storiti tudi na podroËju zagotavljanja kakovosti povrpinskih vod. STA V vojni porupena RTP Ernestinovo se poËasi vendarle postavlja spet na noge. Foto SreËko Lesjak Nadaljevanje s strani 32 Vse jeklene konstrukcije so pritrjene na betonske temelje s sidrni-mi vijaki, vsa primarna oprema je od podizvajalca KonËar, obe stikalipËi 400 in 110 kV sta opremljeni s cevnimi zbiralkami, vsa sekundarna oprema pa je proizvajalcev ABB in KonËar. Letos bo med trinajstimi moænimi 400 kV polji opremljenih pet daljnovodnih, dve transformatorski in tri zvezna oziroma merilna polja. Med ptiriindvajsetimi 110 kV polji pa deset daljno-vodnih, dve transformatorski, eno zvezno oziroma merilno ter eno kompenzacijsko polje. Poleg dveh energetskih transformator- jev 400/110 kV moËi 300 MVA bo vgrajena tudi 100 MVar dupilka za zniæanje napetosti pri malih obremenitvah in dva dizel agregata moËi 2 x 240 kVA. Po vgradnji teh primarnih naprav in sekundarne opreme za zapËito, nadzor, meritve, vodenje in telekomunikacije, bo RTP v prvi fazi vodena lokalno s stalno stikal-nipko sluæbo, po nekaj letih pa bo uvedeno daljinsko vodenje iz centra daljinskega upravljanja iz Osijeka. Za obnovo pripadajoËih 400 in 110 kV daljnovodov je bil na mednarodnem razpisu izbran izvajalec Dalekovod Zagreb, ki je æe dokonËal 90 odstotkov vseh del in kot zanimivost pri tem opravil na okrog 200, sicer pocinkanih stebrih, tudi dodatno AKZ zapËito z debeloslojnim prema- zom v zeleni, okolju prijazni barvi. DrugaËe pa so ponovni vklop RTP Ernestinovo v normalno obratovalno stanje po desetletnem mrtvilu in dokonËna zgraditev RTP Æerjavinec ter njuna povezava z RTP Tumbri predvideni za letopnji november. To bo pomenilo ponovno sklenitev prve in druge cone interkonekcijske povezave UCTE, bistveno izboljpa-nje napajalnih razmer za nape sosede, hkrati pa tudi obnovitev nekdanjih tranzitnih poti, pomembnih tudi za slovenski elektroenergetski sistem. SreËko Lesjak 41 REGRETI DALJNOVOD LEZE V AVSTRIJO Ta trditev za 220 kV daljnovod Obersielach-Podlog lahko dræi, morda pa tudi ne, kar bo prav gotovo kakpen nadebudneæ dokazal v doktorski disertaciji in smer lezenja obrnil. Vsekakor pa je neizpodbitno, da vodniki tega meddræavnega daljnovoda lezejo, prav tako pa tudi vodniki drugih daljnovodov, o Ëemer je æe veËkrat pisal in predaval verjetno vodilni strokovnjak na tem podroËju, Ele-sov najmlajpi upokojenec dr. Franc Jakl. Pojav neelastiËnih reztez-kov vodnikov je v zadnjih letih zelo izrazit v celotnem elektroenergetskem sistemu Slovenije. Pri tem gre za mehansko popupËanje materiala, tako imenovano ˜teËe-nje« oziroma ˜creeping« ali po domaËe ˜lezenje« materiala. Ta pojav se na daljnovodih kaæe v poveËanju povesov, zmanjpanju varnostnih vipin in oddaljenosti vodnikov ali delov pod napetostjo od zemlje in objektov, ki so v neposredni bliæini daljnovodov. Glede na veliko obËutljivost po-veËanja povesov ob sorazmerno majhnih raztezkih zaradi lezenja, je ta pojav pe posebej izrazit pri starejpih daljnovodih. Znano je tudi, da se deformacija materiala pri dolgoletni mehanskih obremenitvi s Ëasom ne ustavlja, saj se raztezanje vodnikov ves Ëas njihove æivljenjske dobe nadaljuje. Zato tega pojava na vodnikih ni mogoËe prepreËiti, mogo-Ëe ga je samo omiliti ali s stalnimi vzdræevalnimi posegi kompenzirati. V praksi so uporabljene predvsem metode s prednategom vodnikov (eliminiranje geometrijskega raztezka) in metode, ki upoptevajo korekcijske temperature v smislu kompenziranja me-talurpkega raztezka. Medtem ko sta omenjeni metodi obiËajno uporabljeni pri novogradnjah daljnovodov, pa je na starejpih, æe veË desetletij obremenjenih vodnikih, najpogostejpa metoda s prenapenjanjem vodnikov. Poleg stalne mehanske obremenitve, kateri so vodniki izpostavljeni v razliËnih vremenskih razmerah, pa na strukturo materiala in njegovo staranje prav gotovo vplivajo predvsem tokovne obremenitve v normalnih razmerah obratovanja, pe posebej pa v Ëasu izrednih dogodkov in zelo visokih vrednostih tokov kratkih stikov. Vsem naptetim negativnim vplivom je æe domala 35 let neprestano izpostavljeno obratovanje pred leti najbolj obremenjenega meddræavnega daljnovoda 220 kV Obersialch-Podlog. V Avstriji je ta daljnovod zgrajen od RTP Obersielach do dræavne meje z vodniki Al/Fe preseka 450/40 mm2, na slovenskem ozemlju vse do RTP Podlog pa z vodniki Al/Fe 490/65 mm2. Predvsem med intenzivnim tranzitom elek- Foto SreËko Lesjak Videz vodnika po opravljenih pretržnih preizkusih. triËne energije iz Avstrije v GrËi-jo je bil ta daljnovod domala venomer obremenjen na meji teh-niËnih zmogljivosti, tako da so bile deformacije vodnikov ugotovljene æe pred desetletjem. Po veËletnem ugotavljanju nenehnega poveËevanja povesov vodnikov na tem daljnovodu so podlopki vzdræevalci prvotno sanirali nekaj najbolj kritiËnih raz-petin z delnim prenapenjanjem vodnikov in s kultiviranjem zem-ljipË, pri predhodnem obËutnem odstranjevanju zemljine, predvsem na poboËjih in izpostavljenih previsih. Nato so bile opravljene geodetske meritve povesov oziroma varnostnih vipin na najbolj izpostavljenih lokacijah. V zadnjih letih so v okviru intenzivnih sanacijskih del na daljnovodu zamenjali dotrajane porcelanske izolatorske verige s steklenimi in popravili dele jeklenih konstrukcij ter jih protikorozijsko zapËitili. Poseben poudarek pa je veljal zamenjavam pregretih razbremenilnih nadaljevalnih in nihajnih sponk. Da se pregrevajo, so ugotovili æe med rednimi obhodi daljnovoda, natanËneje pa s termografskim merjenjem s tal. Pri tem so ugotovili, da je pregrevanje vplivalo tudi na vodnike, katerih dodatno lezenje je v veË razpetinah, pe posebej v vroËih poletnih dneh, nevarno ogroæalo obratovanje daljnovoda in njegovo neposredno okolico. Zato so denimo v razpetini med stojnima mestoma 103 in 104 demontirali vodnik Al/Fe 490/65 mm2 v dolæi-ni 53 metrov ter vstavili nov vodnik, toda skrajpan za 95 centimetrov. To je pomenilo poveËa-nje varnostne oddaljenosti za 1,5 metra v najbolj neugodni toËki povesa. V tej toËki je izvedeno kriæanje z 20 kV daljnovodom tako, da je bila tovrstna sanacija pe toliko bolj potrebna. Takpne terenske ugotovitve in meritve nee-lastiËnih raztezkov vodnikov pa so podkrepili pe laboratorijsko ugotovljeni raztezki, pridobljeni z raziskavami na vzorcu æe omenjene koliËine 53 metrov demon-tiranega vodnika in vodnika iste serije, ki je bil v Elektroprenosu Podlog uskladipËen kot rezervna koliËina. Seveda ni bilo nakljuËje, da je bil za te raziskave izbran laboratorij Dalekovoda Zagreb, za nadzornika pa dr. Jakl. Mehanska preizkupanja omenjenih vzorcev vodnikov so se zaËela leta 2002, konËala pa aprila letos. V tem Ëasu so bila opravljena podrobna mehanska preizkupa-nja kompletnih vrvi in posameznih aluminijskih ter jeklenih æic na nateg, na torzijo (ovijanje), kontrolne preiskave dejavnika koraka jeklenega jedra in aluminijskega opleta, ter raziskave pocinkanja vseh posameznih æic jeklenega jedra. Opravljene so bile tudi meritve specifiËne elektriËne upornosti oziroma prevodnosti vseh aluminijskih æic. Z upoptevanjem vseh pripadajo-Ëih standardov je bilo pri navedenih preizkupanjih ugotovljeno, da je vodnik zaradi ptevilnih æe naptetih mehanskih in termiËnih vplivov, toliko izrabljen, da sËa-soma obËutno izgublja svoje prvotne lastnosti. Tako je bilo ugotovljeno zmanjpanje mehanske pretræne sile aluminijskega opleta in jeklenega jedra, zniæanje srednje stopnje vrednosti torzije in zmanjpanje prereza vodnika. Pri tem je zanimivo, da je bilo stanje pocinkanih povrpin zelo ugodno, prav tako pa tudi rezultati meritev elektriËnih lastnosti. Bistveni problem, ki so ga nakazala omenjena preizkupanja, pa je, da prihaja pri vipjih obratovalnih temperaturah, zaradi ve-Ëjega razteznega temperaturnega koeficienta aluminija v razmerju z jeklom (razmerje 2:1) do obËut-nejpih raztezkov aluminijskega opleta. Tako nastaja v vodniku ohlapnejpi oprijem obeh kovin in zato pojav v uvodu omenjenega ˜teËenja« oziroma ˜lezenja« vodnika. Vsa ta dejstva in rezultati raziskav bodo prav gotovo zelo uporabni pri nadaljnjih odloËi-tvah o obnovah na tem daljnovodu. O slednjem upamo, da vendarle pe ne bo tako kmalu odtekel k napim severnim sosedom ali h komu drugemu. SreËko Lesjak KATERA VOZILA SO DO OKOLJA PRIJAZNEJ©A? V laboratoriju za energijo in okolje teh-nolopkega inptituta v Massachusettsu so nedavno naredili raziskavo, ki je pokazala, da avtomobili na vodik glede na izkoristek energije in izpust to-plogrednih plinov vsaj pe v naslednjih dvajsetih letih ne bodo do okolja bolj prijazni kot hibridna elektriËno-dizel-ska vozila. Znanstveniki namreË ugotavljajo, da potrebuje pretvorba ogljikovodikov v vodik veliko veË energije, slednjo pa je mogoËe pridobiti le s kon-vencionalnimi viri energije, ki onesna-æujejo okolje. Kljub temu omenjena ptudija ne priporoËa upoËasnitve razvoja avtomobilov na vodikove celice, saj so vendarle edina pomembna in do okolja prijaznejpa alternativa za pogon vozil. Prav zato so se Evropska unija in Zdruæene dræave Amerike nedavno dogovorile, da bodo sodelovale pri razvoju tovrstnih avtomobilov. Samo ZDA bodo za to plaËale 1,2 milijarde dolarjev, Unija pa namenja v okviru svojega pestega okvirnega razpisa za raziskovalne projekte na podroË-ju prevoza z obnovljivimi viri energije 610 milijonov evrov. (www.energeti-ka.net) ITALIJA VE»JA PORABA -VE»JI UVOZ Poraba elektriËne energije v Italiji je marca narasla na 27,1 TWh, kar je za 4,4 odstotka veË kot isti mesec lani, je sporoËil tamkajpnji upravljavec omreæ-ja GRTN. Nekaj je k taki rasti pripomoglo slabo vreme in pe nekateri drugi dejavniki, a tudi Ëe tega ne bi upopte-vali, bi se poraba vendarle poveËala za 3,9 odstotka, pe ugotavljajo v GRTN. V tem mesecu so domaËa elektroenergetska podjetja proizvedla 23,2 TWh elektriËne energije, kar je sicer za 4,2 odstotka veË kot marca 2002, a vendarle premalo glede na potrebe prebivalstva - z domaËo energijo so namreË pokrili pribliæno 82 odstotkov povpra-pevanja. Deleæ uvoza se je v primerjavi z marcem 2002 marca letos poveËal za 5,4 odstotka na 18 odstotkov potreb po elektriËni energiji v Italiji. Sicer pa so med domaËimi proizvajalci v omenjenem obdobju najbolj okrepile proizvodnjo hidroelektrarne, in sicer za kar dvajset odstotkov, po drugi strani pa se je proizvodnja termoelektrarn zvipala le za poldrugi odstotek. 43 JE DVOM POSAVCEV RES UPRAVI»EN? Pred kratkim so v Posavju ustanovili odbor za hidroelektrarne na spodnji Savi, v katerem so predstavniki posavskih obËin, obmoËne gospodarske zbornice in regijsko pospepevalnega centra Posavja. Ob tem so Posavci izrazili dvom o normalnem poteku gradnje hidroelektrarn na spodnji Savi. ©e veË: bojijo se, da bi lahko nekega dne priplo celo do zaustavitve gradnje. Predstavnik Holdinga Slovenske elektrarne je zavrnil njihove pomisleke in poudaril, da terminski plan pe vedno dræi. Po besedah predsednika Nika Galepe je poglavitna naloga odbora za HE na spodnji Savi v tem, da vztraja pri gradnji celotne verige spodnjesavskih HE, kar je doloËeno v zakonu o pogojih koncesije za izkoripËanje energetskega potenciala spodnje Save in v lani podpisani koncesijski pogodbi za izkoripËanje energetskega potenciala spodnje Save. Posavci se dobro zavedajo, da samo zgraditev celotne verige spodnjesavskih HE zagotavlja repevanje poplavne, ekolopke in druge problematike Posavja. Zato so tudi pristali na gradnjo teh elektrarn v njihovem prostoru. Za redno spremljanje gradnje posamezne HE pa so obËine Posavja ustanovile posebne komisije. V Posavju, kjer so si veliko izkupenj pridobili æe pri gradnji HE Vrhovo, ne æelijo niËesar prepustiti nakljuËju. Bo gradnja HE padla v vodo? Kot pojasnjuje Galepa, druæba za gradnjo infrastrukture Posavja pe vedno ni zaËela delovati, Ëeprav bi se to po dogovoru moralo zgoditi æe v zaËetku leta. Posavci resno dvomijo, da bo v prihodnje gradnja hidroelektrarn na spodnji Savi normalno potekala, pe zlasti, Ëe pomislijo, koliko Ëasa je potekala gradnja HE Vrhovo. Po besedah Galepe je najbolj vpra-pljivo financiranje projekta, saj dræava in koncesionar za gradnjo HE na spodnji Savi nista preveË zainteresirana, vsekakor manj kakor Posavci, ki priËakujejo ve- Foto Miro Jakomin Ladislav TompiË, tehniËni direktor in Ëlan poslovodstva HSE. like gospodarske, zaposlitvene in druge koristi od uresniËevanja tega projekta. S tega vidika se v Posavju bojijo, da bi se ob zastojih in podraæitvah ta gradnja utegnila nekega dne ustaviti in bi zadeva enostavno ˜padla v vodo«. Zato so odbor za HE na spodnji Savi in komisije za spremljanje gradnje posamezne hidroelektrarne iz verige HE na spodnji Savi v zadnjem Ëasu pe bolj dejavni in vztrajajo, da je treba predstavnikom Posavja omogoËi-ti sodelovanje pri vseh kljuËnih dejavnostih za gradnjo verige HE na spodnji Savi, ne nazadnje tudi pri kadrovanju strokovnjakov. Vse teËe po terminskem planu! Za pojasnilo o tej problematiki smo zaprosili tudi Ladislava TompiËa, tehniËnega direktorja in Ëlana poslovodstva HSE. Kot je pojasnil, je bila druæba HSE-IIP ustanovljena lani, njen direktor pa je bil Fabijan. Druæba v resnici do tega leta ni delovala, ker niso bile opredeljene finan-Ëne obveznosti dræave. Letos pa je bil izbran direktor Vojko Soto-pek iz Posavja, ki je æe prevzel del odgovornosti (druæba ima se-deæ v Sevnici). Ker je za gradnjo infrastrukture potrebno manj Ëasa, je jasno, da se za to delo pe ne mudi. Vse potrebne funkcije zato izvaja HSE, pri tem pa ter-minski plan pe vedno dræi. Poleg tega je TompiË omenil, da je bila opravljena javna konferenca za lokacijski naËrt v Sevnici in da dela za dopolnitev lokacijskega naËrta potekajo po naËrtu. Poteka tudi pridobivanje gradbenega dovoljenja, ki je prav tako v skladu z naËrtom. Prva prostorska konferenca za lokacijski naËrt za HE Blanco je predvidena konec aprila, za HE Krpko pa maja. Miro Jakomin N MESEC Promet na borzi z elektriËno energijo je marca znapal 43.600 MWh, kar v primerjavi s februarjem, ko je bilo na borzi z elektriËno energijo skupaj 41.798 MWh prometa, pomeni 4,3-odstotno rast prometa. Kljub nekoliko slabpim rezultatom konec marca je bil mar-Ëevski izkupiËek na borzi z elektriËno energijo vendarle v tem letu do zdaj najveËji. PovpreË-no je bilo marca na dnevnem trgu z elektriË-no energijo vsak dan prodanih 1.406 MWh elektriËne energije. Ob veËjem prometu pa so se enotni teËaji na borzi z elektriËno energijo moËno zniæali, prav tako pa so bile niæje tudi vrednosti indeksa SLOeX. PovpreËna vrednost indeksa SLOeX je tako marca znapala 6.771 indeksnih toËk, kar je v primerjavi s februarsko povpreËno vrednostjo SLOeX kar 24 odstotkov manj. iiU'ifji njiHin:i7i^viiri7n Marca se je povprapevanje na dnevnem trgu z elektriËno energijo skoraj popolnoma osredo-toËilo samo na pasovno energijo, saj so udele-æenci trga veËinoma trgovali le s tem produktom. Na drugem mestu po deleæu sklenjenih poslov je produkt trapezne energije, katere de-leæ na dnevnem trgu je dosegel komaj 1,58 odstotka. Deleæ prometa s produkti urne energije je bil 0,72-odstoten, s produktom noËne energije pa je bilo marca na dnevnem trgu ustvarjenih le 0,57 odstotka prometa. Tako se je marca samo v enem trgovalnem dnevu primerilo, da so bili posli sklenjeni z vsemi ptiri-mi standardiziranimi produkti. Na drugi strani pa so bili kar pestkrat posli na dnevnem trgu sklenjeni samo s produktom pasovne energije. VeËje deleæe trgovanja z drugimi standardiziranimi produkti je mogoËe priËa-kovati le, Ëe bi bila cena odstopanj (C+ in C-) za vsak posamezni urni blok razliËna. OS POVE»ANA CENOVNA DINAMIKA »e opazujemo gibanje indeksa SLOeX v prvih treh letopnjih mesecih, lahko v primerjavi z gibanjem v istem obdobju lani opazimo veliko veËjo dinamiËnost. Lani v tem obdobju je bil dnevni trg pe dokaj nerazvit, saj se je trgovanje na dnevnem trgu zaËelo pele 1. januarja 2002 in tako velikih nihanj vrednosti SLOeX takrat ni bilo. V nasprotju s tem pa letopnja krivulja indeksa SLOeX kaæe izrazito tedensko dinamiko. Cena na trgu z elektriËno energijo je tako moËno odvisna od dneva v tednu, saj je energija z dobavo konec tedna precej ce-nejpa od energije med delavniki, kar se na krivulji SLOeX odraæa kot moËan upad indeksa za konec tedna. Taka razmerja cen in velika dnevna nihanja cen so sicer popolnoma normalna na vseh razvitih trgih, tako da do-maËi trg z elektriËno energijo tudi v tem pogledu potrjuje, da se je æe razvil in dozorel. SKUPNI PROMET NA DNEVNEM TRGU IN VREDNOST SLOeX ZA MAREC 2003 ///////////////////////////// DNEVNI TRGvMWh DELEŽ TRGOVANJA S POSAMEZNIMI PRODUKTI NA DNEVNEM TRGU ¦ Pasovna energija ? Trapezna energija PRIMERJAVA GIBANJA INDEKSA SLOeX V PRVIH TREH MESECIV V LETU 2002 IN 2003 45 OBRO POSLOVANJE USTVARJA ZAUPANJE Holding Slovenske elektrarne je organiziran v tri sektorje. Sektor proizvodnje, trženja in financni sektor. V okviru sektorja trženja delujejo službe za trgovanje, trzne analize in obracun. Vodja službe za trgovanje je Drago Skorensek. Z njim smo se pogovarjali o zanimivostih in pasteh trgovanja z elektricno energijo. 46 Strgovanjem se na Holdin-gu Slovenske elektrarne ukvarja v okviru sluæbe za træenje oddelek za doma-Ëi trg, s sedeæem v Velenju, ki opravlja tudi vlogo dnevnega trgovca na Borzenu. Slednji bo v jeseni pokril potrebe dnevnega organiziranega trga, ki bo zaæivel v Ljubljani. Tuje trge pa pokriva oddelek v Novi Gorici. V vsakem oddelku delajo po ptirje delavci. Njihova povpreËna starost je 34 let. Po izobrazbi jih je polovica inæenirjev in polovica ekonomistov. V Velenju so to nekdanji delavci TE©-a in RLV-ja, v Novi Gorici delavci SENG-a. ˜Nape delo sestavlja letna prodaja, kamor sodi sklepanje dolgoro-Ënih pogodb o prodaji proizvedene elektriËne energije napih druæb in trgovanje z elektriËno energijo doma in v tujini. Glavni kupci na domaËem trgu so napa distribucijska podjetja. Prav tako dobavljamo elektriËno energijo vsem velikim odjemalcem na 110 kV, ki so tudi vkljuËeni v na-po bilanËno skupino in jim pokrivamo vsa odstopanja porabe glede na njihovo trenutno obratovanje naprav in porabo elektriËne energije. Prav tako so napi partnerji nekateri trgovci z elektri-Ëno energijo in upraviËeni odjemalci,« je o strukturi kupcev po- vedal Drago Skorensek. Dejal je še, da so bili pri nastopu na trgu oziroma pri oskrbi velikih odjemalcev z elektricno energijo zelo dejavni. V praksi pa se je pokazalo, da ti upraviceni odjemalci, kljub ugodnejšim pogojem, težko zamenjajo dolgoletne dobavitelje. Tudi zato HSE letos oskrbuje zanemarljiv del upravicenih odjemalcev. Poleg letne prodaje je pomembno delo službe za trgovanje nacrtovanje, prodaja in nakup elektricne energije za HSE glede na proizvodne zmožnosti njihovih elektrarn. Tako vsak dan sklepajo kratkorocne pogodbe tako na slovenskem kot na tujih trgih, prodajajo na domacem trgu presežke preko Borzena in sklepajo bilateralne pogodbe s posameznimi kupci. V tujini pa del elektricne energije prodajo preko borze v Leipzigu, del pa tudi s sklepanjem bilateralnih pogodb. »Kolicine, ki jih tako prodajamo, so odvisne od trenutne hidrologi-je in možnosti dodatne proizvodnje v TE Šoštanj ter ocen gibanja cen na domacih in tujih trgih,« pojasni Skorensek in ob tem doda, da bosta uveljavitev sporazuma o NE Krško in HEP-ov prevzem polovice elektricne energije iz NEK spremenila vlogo HSE iz prodajalca elektricne energije v kupca manjkajoce energije. V ta namen so v Skoren-škovi službi pripravili vec razlicic potrebnega dodatnega nakupa. Izbor bo odvisen od hidrologije, ki jo lahko letos pricakujemo. Del elektricne energije iz NEK bodo nadomestili z dodatno proizvodnjo v TE S, preostalo elektricno energijo pa bodo uvozili na avstrijsko-slovenski meji - ce bodo to dopušcale daljnovode zmogljivosti - po potrebi pa tudi na hrvaško-slovenski meji. Po zagotovilu sogovornika so se v HSE dobro pripravili na situacijo, ki nas caka po 19. aprilu, ko bo Hrvaška zacela prevzemati polovico proizvodnje iz NE Krško. Pri zagotavljanju te elektrike jim je bilo v veliko pomoc dosedanje dobro sodelovanje z najvecjimi družbami v Evropi, ki se ukvarjajo s trgovanjem z elektricno energijo. Te družbe jih jemljejo resno kot enakopravnega partnerja, tako da bodo tudi sedaj lahko dobivali elektriko po konkurencnih cenah, ki bodo vladale na trgu. »Pomembno je, kakšno ime si ustvariš na trgu. Vsaka najmanjša napaka ti dobro ime lahko okrni. Neformalno je na trgu znano, kdo ima kakšno ceno. Ce nujno potrebuješ elektriko, se ustvarjeno dobro ime povrne. Na dolgi rok je treba poslovati korektno in pregledno. Kratkorocni dobicki niso pomembni,« ugotavlja Skorensek. Do znanja z izkušnjami Glede na to, da je podrocje trgovanja novo, nas je zanimalo, kje so si holdingovi trgovci pridobili znanje s tega podrocja, glede na to, da so bili na zacetku vsi brez izkušenj. Drago Skorensek pravi, da se je sam v zacetku oprl na proucevanje trga v Zahodni Evropi. Jeseni 2001 je bil prvi broker pri prodaji elektricne energi- je na slovenski borzi, ko je bilo pe trgovanje na klasiËnem parketu v Elesu. HSE je leta 2001 poleg Elesa prvi opravil izvoz elektri-Ëne energije. Pri tem poslu so se veliko nauËili o carinskih in dav-Ënih obveznostih. Ogromno so jim pomagali poznejpi stiki s tujimi velikimi trgovci z elektriËno energijo. Tudi obiski kongresov o trgovanju niso bili zaman, kot tudi ne udeleæba na doloËenih delavnicah o trgovanju doma in v tujini. Za obseæno delo v zaËetku delovanja trga z elektriËno energijo so bili celotni dnevi premalo. Skoraj vsak dan so se dobivali v Ljubljani. Do danes se je to zmanjpalo na dva do trikrat na teden. ˜NajveËji obseg dela je proti koncu leta, ko se sklepajo dolgoroËne pogodbe tako z doma-Ëimi kot tujimi partnerji. Sicer pa je tudi vsak dan posebej natrpan, poleg trgovanja je tu pe optimizacija, v zadnjem Ëasu se je zgodila nuklearka. Vse nape delo je timsko, vsi zaposleni imajo visoko delovno zavest in so za dosego skupnih ciljev velikokrat pripravljeni delati tudi po izteku delovnega Ëasa,« pohvali svoje sodelavce sogovornik. Trgovanje je stresno delo Dragu Skorenpku, strojnemu in-æenirju, elektroenergetski sistem ni neznan. V TE ©optanj je delal 13 let v tehniËnem sektorju na podroËju kotlov. V devetdesetih letih je dejavno sodeloval pri na-Ërtovanju in izvedbi Ëistilnih naprav obeh velikih blokov. Pri pti-rici je vodil nadzor med gradnjo, pri petici med projektiranjem. Najprej je bil samostojni inæenir in potem glavni. Z odpiranjem trga so v elektrarni ustanovili sektor træenja pod vodstvom Borisa Mezgeca, kjer je bil svetovalec. V tem sektorju so najprej pripravili prodajo za TE© in pozneje za vseh pet proizvodnih podjetij, ki so zdaj v HSE. Z oblikovanjem Foto Minka Skubic Drago Skorensek, inženir med trgovci. sektorja za træenje v HSE je pre-pel v HSE. Poleg tehnike ga je zanimalo pe marsikaj. Bil je Ëlan Ëa-sopisnega sveta napega glasila, Ëlan sveta delavcev TE©, deloval v republipkem sindikatu, uËil na velenjski gimnaziji in centru srednjih pol matematiko in fiziko, bil dejaven pri organizacija ppor-ta v ©optanju. Skratka, zanima ga pirina sveta in ne samo njegova tehniËna plat. Prav zato lahko primerja delo v tehniki in trgovanje. ˜Na tehniËnem podroËju je treba hitro repevati okvare, sicer pa je delo dokaj umirjeno, naËr-tovano na daljpi rok. Delo pri trgovanju z elektriko je bistveno bolj stresno, saj je treba vËasih v trenutku spremeniti odloËitve, se odloËiti, koliko in po kakpni ceni prodati elektriËno energijo. Na voljo je treba biti vsak dan 24 ur za primer, Ëe pride do izpada katerega izmed agregatov, da kupimo manjkajoËo energijo. Ob naglem poveËanju vode pa je treba tako pridobljeno energijo prodati v realnem Ëasu,« nadaljuje pogovor sogovornik. Poleg omenjenega morajo biti stalno na teko-Ëem z delovanjem objektov druæb HSE, vremenskimi razmerami, gibanji cen na evropskih trgih in tudi vplivi na drugih trgih z energenti, vse to lahko vpliva na trenutne cene na trgu. Da morajo biti nenehno na preæi, dokazuje skokovito gibanje cen elektriËne energije v Evropi. Tako je træna cena za MWh ob novem letu znapala 0,06 evrov, 7. januarja pa dosegla celo 1719 ev-rov. In kako so na razliËne potrebe trga in proizvodne zmoænosti prilagojene nape elektrarne? Skoren-pek pravi, da so napli pravi odnos med pe tehniËno sprejemljivo proizvodnjo in prodajo elektri-Ëne energije. Poskupajo prodati tisto energijo, ki je cenovno ugo-dnejpa - predvsem koniËno in tra-pezno energijo. Ker pa HSE upravljalcu omreæja ponuja tudi sistemske storitve, to je sekundarno in terciarno regulacijo, so objekti, predvsem poptanjski bloki, bistveno bolj obremenjeni s spreminjanjem moËi v kratkem Ëasu. S tehniËnega vidika to ni najbolj optimalna repitev, saj so na primer podobni objekti v tujini grajeni za obratovanje v pasu. Minka Skubic 47 SVETOVNI TRGI ELEKTRI»NE ENERGIJE DO LETA 2030 Po podatkih International Energy Agency (IEA) naj bi se svetovna poraba elektriËne energije v naslednjih 30-ih letih podvojila. Slovenija pa se je, po nekaj letih iz preteænega izvoznika elektriËne energije, ponovno prelevila v preteænega uvoznika. 48 Povprapevanje po elektriki naj bi raslo hitreje kakor povprapevanje po katerem koli drugem viru energije za konËno porabo, saj naj bi se poveËevalo kar za okrog 2,4 odstotka na leto. Zanimivo je, da naj bi se poraba najbolj pove-Ëevala v gospodinjstvih in komercialnem sektorju, v industrijskih podjetjih pa nekoliko manj (okrog 2,2 odstotka na leto). Tako naj bi se v naslednjih treh desetletjih deleæ porabe elektriËne energije v celotni porabi z 18 zvi-pal na 22 odstotkov. Rast porabe elektriËne energije naj bi bila veË-ja v dræavah v razvoju, kjer bo povprapevanje raslo veË kot ptiri odstotke na leto in naj bi se do leta 2030 celo potrojilo. Deleæ teh dræav v svetovni porabi elektriË-ne energije naj bi narasel s 27 odstotkov leta 2000 na 43 odstotkov leta 2030. Poraba elektriËne energije, namenjene porabi v industrijskem sektorju, naj bi se poveËevala nekoliko poËasneje, in sicer za pribliæno 2,2 odstotka na leto, njen deleæ v celotni porabi pa naj bi se poslediËno tako nekoliko zmanjpal. Spremembe v strukturi virov za proizvodnjo elek-triËne energije Oglejmo si pe nekatere napovedi glede deleæa virov proizvodnje elektriËne energije za obdobje do leta 2030, ki kaæejo na nekatere zanimive spremembe v strukturi teh virov. Premog naj bi ostal dominanten vir za proizvodnjo elektriËne energije tudi leta 2030, pri Ëemer naj bi ta deleæ do leta 2020 rahlo upadal, nato pa se ponovno poveËal. Uporaba premoga ima trenutno 40-odstotni de-leæ, proizvedena elektrika iz premoga pa naj bi se s 5,989 TWh leta 2000 poveËala na 11,590 TWh leta 2030. PriËakuje se torej po-trojitev proizvodnje, ki temelji na premogu, najveËje poveËanje pa naj bi bilo v Indiji in na Kitajskem. V dræavah OECD bo ta proizvodnja narapËala precej po-Ëasneje, njen deleæ v celotni proizvodnji pa naj bi s trenutnih 39 padel na okrog 31 odstotkov leta 2030. MoËno naj bi se tudi pove-Ëala (okrog 4,5 odstotka na leto) tudi poraba zemeljskega plina, in sicer naj bi se deleæ proizvodnje elektrike iz plina poveËal s sedanjih 17 na 31 odstotkov leta 2030, kar naj bi, po podatkih IEA, sestavljalo okrog 9.923 TWh. Zelo velik deleæ novih proizvodnih virov bodo imele nove plinske elektrarne, kogeneracije, in sicer zaradi njihove prednosti z vidika ekonomike proizvodnje in obremenjevanja okolja. PoveËanje proizvodnje, ki temelji na naravnem plinu, naj bi se nekoliko zmanjpalo po letu 2010, saj cene plina narapËajo precej hitreje kakor cene premoga. Æe tako relativno majhen deleæ nafte kot vira proizvodnje elektrike, ki je leta 2000 znapal okrog 8 odstotkov, naj bi v prihodnje pe naprej upadal in leta 2030 dosegal le pe okrog 4-odstotni deleæ. Proizvedena elektriËna energija v jedrskih elektrarnah je leta 2000 dosegla 2,586 TWh, kar sestavlja okrog 17 odstotkov celotne proizvedene elektriËne ener- gije. V naslednjih desetih letih priËakujemo poveËanje proizvodnje, nato pa naj bi se, zaradi zaprtja veËjega ptevila æe obstojeËih ter majhnega ptevila na novo zgrajenih jedrskih elektrarn, ta deleæ zmanjpal. Kljub vsemu lahko priËakujemo, da bo proizvodnja nuklearne elektrike leta 2030 nekoliko veËja, kakor je danes - dosegla naj bi 2,697 TWh. Deleæ nuklearne energije v celotni proizvodnji naj bi z danapnjih 17 odstotkov padel na okrog 9 odstotkov. Proizvodnja elektrike iz vodnih virov bo globalno gledano najhitreje narapËala v deæelah v razvoju, kjer obstajajo pe ptevilni neizrabljeni potenciali, medtem ko naj bi bila rast proizvodnje v dr-æavah OECD omejena na okrog 0,6 odstotka na leto. Razlogi za tako majhno rast so v dejstvu, da je veËina moænosti za proizvodnjo elektriËne energije iz vodnih virov v teh dræavah æe izrabljena, hkrati pa je zaradi okoljevar-stvenih razlogov vedno teæje graditi hidroelektrarne veËjih zmogljivosti. Tako naj bi ta deleæ padel s 17 odstotkov leta 2000 na okrog 14 odstotkov leta 2030. Danes proizvodnja iz drugih obnovljivih virov (zunaj hidro) sestavlja sicer majhen deleæ, vendar ta raste hitreje kakor kateri koli drugi vir, in sicer za okrog 6 odstotkov na leto. Proizvodnja iz obnovljivih virov energije naj bi se v obdobju 2000-2030 poveËala za skoraj pestkrat, kar bo sestavljalo okrog 4,4-odstotni deleæ svetovne elektrike. Med obnovljivimi viri sta najpomembnejpa bio-masa in veter, ki bosta sestavljala kar 80 odstotkov tega poveËanja. Na æalost bo veËina te rasti v dr-æavah OECD, ki najbolj promo-virajo ta pomembni vir. Do leta 2030 naj bi zgradili okrog 5.000 GW novih proizvodnih zmogljivosti. Velika poveËanja so priËakovana v dræavah v tranzi-ciji in dræavah v razvoju, pa tudi v razvitih dræavah, med katere lahko ptejemo tudi Slovenijo. V razvitih dræavah bo do leta 2030 tako zgrajenih okrog 2.000 GW novih proizvodnih zmogljivosti, ki bodo nadomestile zastarele ter pokrile poveËano porabo. Ob podatkih o novih zmogljivosti pa se je dobro tudi zavedati, da bo, brez velikega prizadevanja za boj proti revpËini, leta 2030 kar 1,4 milijarde ljudi (18 odstotkov svetovne populacije) pe vedno brez neposrednega dostopa do elektrike. Razmere v Sloveniji »e si razvoj proizvodnje in porabe elektriËne energije v Sloveniji ogledamo v kratkem obdobju od leta 2002 do danes, lahko vidimo, da je priplo do korenitih sprememb. Leta 2002 je bila rast porabe elektriËne energije kar 7-od-stotna, medtem ko je bila dolgo-roËno naËrtovana le 2- do 3-od-stotna rast. Slovenski porabniki so leta 2002 iz prenosnega omreæ-ja prevzeli okrog 11.574 GWh. Neposredni odjemalci so leta 2002 porabili za 22,6 odstotka veË elektriËne energije, k takim rezultatom je najveË prispevala na novo odprta proizvodna hala v Talumu. Talum je tako, kot najveËji slovenski porabnik, pe poveËal svoj deleæ, ki ga ima v celotni porabi. Distribucijska podjetja so leta 2002 skupno prevzela okrog 9.240 GWh in s tem za 3,3 odstotka presegla porabo leta 2001. Lani so dobre proizvodne rezultate dosegle tudi slovenske elektrarne, ki so proizvedle za pribliæno en odstotek veË elek-triËne energije kot leta 2001. K temu poveËanju so najveË prispevale termoelektrarne, medtem ko so hidroelektrarne, zaradi neugodnih hidrolopkih razmer, proizvedle za 13 odstotkov manj elek-triËne energije. Bistvena sprememba, ki bo zaznamovala slovenski elektroenergetski trg v prihodnje, je dobava 50 odstotkov elektriËne energije, proizvedene v NEK, na Hrvapko. Z vidika cene elektriËne energije, NEK sodi med proizvodne vire z ugodno ceno. Del izpada proizvodnje bo HSE pokril iz lastnih virov (ki so precej draæji kakor elektriËna energija iz NEK-a), preostalo pa bo treba uvoziti. To pomeni, da smo se iz nekajletnega preteænega izvoznika elek-triËne energije ponovno prelevili v preteænega uvoznika elektriËne energije. PriËakujemo lahko, da se bo uvoz v prihodnje pe poveËe-val, saj poraba elektrike v Sloveniji nenehno narapËa. Kaj to pomeni za porabnike oziroma kupce elektriËne energije? PriËakuje-mo lahko poveËane potrebe po uvozu elektriËne energije iz tujine. »e bodo tehniËne in administrativno doloËene moænosti oziroma omejitve v naslednjem obdobju dovoljevale veËji uvoz, bo to pomenilo ugoden vpliv na pov-preËno ceno za kupljeno kWh. Seveda se je treba vprapati, kdo bo upraviËen do cenejpe elektriË-ne energije iz uvoza, saj je znano, da ima to pravico leta 2003 le manjpe ptevilo najveËjih porabnikov. Tudi za prihodnja leta lahko priËakujemo, da bo HSE nadomestil del energije iz NEK, ki se bo dobavljala na Hrvapko, iz lastnih virov, del pa bo verjetno treba pokriti iz uvoza. Pomemben vpliv na cene in potrebe po uvozu elektriËne energije bo v prihodnje imela tudi moænost prodaje domaËe elektrike v Italijo. Iz ekonomske teorije je znano, da od doloËene toËke naprej mejni stropek za proizvodnjo elektriËne energije, z rastjo proizvodnje, narapËa. Tako ptevilna podjetja v prihodnje lahko priËakujejo tudi vipje cene elektriËne energije, saj je elektrika, proizvedena v Sloveniji, precej draæja od elektriËne energije, ki je je sicer dovolj na napi severni meji. Viri podatkov o razvoju slovenskega elektroenergetskega sistema za prihodnjih 30 let so zelo skopi, nacionalni energetski program pa je (pe vedno) v pripravi. »e poskupamo projicirati dolgo-roËnejpi razvoj na podroËju strukture virov za proizvodnjo elektriËne energije, lahko ugotovimo, do bo gradnja verige hidroelektrarn na spodnji Savi pove-Ëala deleæ energije, proizvedene iz hidro virov. Tudi v Sloveniji lahko v naslednjih tridesetih letih, zaradi omenjenih prednosti, priËakujemo poveËano zanimanje za gradnjo novih plinskih elektrarn, medtem ko gradnja novih jedrskih zmogljivosti, poleg NEK, ni verjetna. Tako kot v dræavah OECD, ima tudi v Sloveniji vse pomembnejpo vlogo proi- zvodnja iz obnovljivih virov, ki jo s svojimi ukrepi do neke mere podpira tudi dræava. Obnovljivi viri energije v Sloveniji DolgoroËno gledano bodo v Sloveniji obnovljivi viri energije naj-pomembnejpi primarni energetski vir. Zato so na podroËju vseh OVE predvideni ustrezni ukrepi, ki naj bi poveËali njihov deleæ v energetski bilanci, in sicer s 6 odstotkov na 12 odstotkov do leta 2010. Po ocenah Agencije za prestrukturiranje energije (ApE) naj bi bila, za doseganje poveËanja zmogljivosti malih HE, glavna ovira zapleten, netransparenten in dolgotrajen postopek za pridobitev koncesije in gradbenega dovoljenja. Da bi zagotovili veËjo izrabo lesne biomase in dejansko vgradili nove povrpine solarnih sistemov (ocenjeno je bilo, da bi jih lahko vgradili najmanj 20.000 m2 na leto), bi bilo treba zagotoviti trajnejpi domaËi vir finan-Ënih sredstev. Zaradi vipje investicijske vrednosti je cena toplote, proizvedene z uporabo toplotnih Ërpalk, obiËajno vipja od konvencialnih naËinov proizvodnje. Tudi tu so zaæelene in potrebne finanËne spodbude. V Sloveniji æe potekajo meritve vetrnega potenciala za energetske namene, saj se predvideva postavitev prvih elektrarn na veter, prav tako pa je postavljen tudi cilj na po-droËju izrabe odpadkov v energetske namene, in sicer postavitev prvih zmogljivosti za izrabo teh odpadkov. Ugotavljamo lahko torej, da bodo dodatne proizvodne zmogljivosti na spodnji Savi, v prihodnje zelo potrebne in da bo imela proizvodnja elek-triËne energije iz obnovljivih virov vse pomembnejpo vlogo. Vsekakor pa lahko konËni porabniki elektriËne energije z racionalno rabo energije pe veliko privarËu-jejo. Zaradi omejenih moænosti za gradnjo novih proizvodnih zmogljivost oziroma Ëezmejnih prenosnih zmogljivosti ravno racionalna raba energije pomeni eno od najboljpih poti za zniæeva-nje stropkov za porabljeno elek-triËno energijo. Mag. Klemen Podjed 49 REGIONALNI TRG Z ELEKTRIKO V JV EVROPI Pobudo za vzpostavitev regionalnega trga z elektriË-no energijo v dræavah jugovzhodne Evrope skrbno spremljamo tudi v Sloveniji, saj gre za regijo neposredno ob napih mejah in bi lahko ob delovanju regionalnega trga pomenila nove priloænosti. Hkrati v Agenciji za energijo zaznavamo tudi veliko zanimanje za dosedanje slovenske izkupnje v procesu odpiranja trga z elektriËno energijo, predvsem v dræavah, kjer novo energetsko zakonodajo pele sprejemajo. 50 Pobuda za vzpostavitev regionalnega trga je nastala v okviru Pakta stabilnosti glede na podlagi dogovorov vkljuËenih dræav (Solunska deklaracija 1999 in Atenski memorandum 2000). V pobudo za ustanovitev regionalnega trga z elektriËno energijo jugovzhodne Evrope so vkljuËene: Hr-vapka, Bosna in Hercegovina, Srbija in »rna gora, Kosovo, Makedonija, Albanija, Romunija, Bolgarija in GrËija, propnjo za vkljuËitev pa je dala tudi TurËija. Pokrovitelja pobude za vzpostavitev tega regionalnega trga sta Pakt stabilnosti in evropska komisija. Kot dræave opazovalke, ki nimajo nobenih obveznosti glede uresniËevanja pobude, so bile povabljene tudi Slovenija, Madæar-ska, Avstrija, Italija in Moldavi-ja; slednji dve razmipljata o polnem Ëlanstvu. Pobuda je bila potrjena s podpisom Atenskega memoranduma, ki so ga naptete dræave podpisale na ministrskem sreËanju 15. novembra 2002. Memorandum je kot opazovalka podpisala tudi Slovenija. Proces odpiranja trgov z elektriËno energijo v dræa-vah podpisnicah sporazuma bo potekal v skladu s smernicami Evropske unije (direktiva 96/92 EC), in sicer z namenom poveza- ve celotnega podroËja v regionalni trg. Tako bi bile te dræave tudi bolje pripravljene na poznejpo vkljuËitev v trg EU. Vzpostavljanje oziroma oblikovanje regionalnega trga poteka v okviru ministrskih sestankov, dejavnosti strokovne skupine, ki pripravlja predloge za ministrske sestanke, in treh delovnih skupin regula-tornega foruma jugovzhodne Evrope (South East Europe Electricity Regulatory Forum - SEE-ERF). Delovne skupine, ki vsaka na svojem podroËju pripravljajo ali prouËujejo usmeritve, so: - Skupina regulatorjev v jugovzhodni Evropi, ki deluje kot podskupina sveta regulatorjev EU (CEER). Sestanek skupine je bil marca letos v Rimu. Pri implementaciji modela trga se zastavlja vprapanje, ali je najprej potreben razvoj nacionalnih trgov in nato sledi vzpostavitev regionalega trga ali pa je mogoËa neposredna uporaba standardnega modela trga v vseh dræavah pobude in hkratna vzpostavitev regionalnega trga. V delovnem dokumentu delovne skupine so zapisali, da morajo politiËno odloËitev sprejeti dræave podpisnice oziroma bo dogovorjena na naslednjem sestanku ministrov. - Skupina za podporo pri usta- navljanju trga je druga delovna skupina, sestavljajo pa jo predstavniki organizatorja trga oziroma borze (Ëe jo v dræavi imajo), sistemskega operaterja in regulatorja. Prva delavnica skupine je bila marca 2003 v Sofiji. Ta delovna skupina deluje s pomoËjo projekta SEETEC (Southeastern Europe electrical system technical support project), ki ga uresniËuje Kanadska agencija za mednarodni razvoj (Canadian International Development Agency - CIDA). - Skupina sistemskih operaterjev jugovzhodne Evrope je delovna skupina, ki deluje kot podskupina ETSO (European Transmission System Operators). Mednarodno pomoË dræavam, neposrednim udeleæenkam procesa odpiranja trga z elektriËno energijo, ponujajo Svetovna banka, nempka banËna skupina KfW, Kanadska agencija za mednarodni razvoj in ameripka agencija USAID-SECI. Tomaæ Lah PRVO POLJE VETRNIC V RUSIJI? Podjetje REpower Systems iz Hamburga je podpisalo pismo o nameri za gradnjo polja vetrnih elektrarn z moË-jo 30 MW v Kaliningradu. Naloæba naj bi stala pribliæno 20 milijonov evrov, to pa je prvi veËji naËrt za ureditev elektrarn na veter v Rusiji. Polje bo predvidoma vsebovalo 20 turbin z moËjo po 1,5 MW, omenjeno podjetje pa upa, da bo lahko zaËelo naËrte uresniËevati najpozneje leta 2005. Novo pridobitev naj bi v svoje omreæje vkljuËilo lokalno elektroenergetsko podjetje. O TVEGANJE POPLA»ANO S PRIHRAMQ? Zanimivo, da se med tistimi, ki so se vcasih jezili, da v Našem stiku prevec pišemo o dr. Robertu Golobu, zdaj najdejo tudi taki, ki v vsakdanji sivini pogrešajo njegov lik. Trenutno moz veselo predava na ljubljanski elektrotehniški fakulteti, veliko roma po tujini, mimogrede pa se je zavihtel tudi na novega konja v podobi družbe Istra-benz Energetski sistemi v Novi Gorici. Tam se je obdal s prikupno tajnico in štabom strokovnjakov, zeljnih, da se nemudoma poženejo v boj za dosego energetskih prihrankov. Da ne bo pomote in razo-Ëaranja! Nadaljevanje zgodbe bo resnejpe, kakor je bilo videti na prvi pogled. Kratko in jedrnato: Istrabenz v zadnjem Ëasu piri svojo dejavnost tudi na podroËje trgovanja z elektriËno energijo in celostnih energetskih storitev, vkljuËno z obnovljivimi viri ener- V zacetku je bilo podjetje Strela-G, potem pa je z do-kapitalizacijo nastala družba Istrabenz Energetski sistemi. Bo dr. Robert Golob potem, ko se bo kapitalsko okrepil, ustanovit družbo Grom-S ali kaj podobnega? Po mnenju nekaterih utegne še krepko mešati štrene na energetskem prizorišcu. Ce bo za strelo in gromom res kaj dežja, bo zanesljivo pokazala šele prihodnost. gije. V zaËetku marca so ustanovili druæbo Istrabenz Energetski sistemi, in sicer tako, da je Istra-benz dokapitaliziral podjetje Strela-G, ki je v lasti nekdanjega dræavnega sekretarja za energetiko dr. Roberta Goloba. Ta je povedal, da je druæba zaËela delovati z zaËetnim kapitalom 20 milijonov tolarjev, lastnipko ra- Foto Miro Jakomin zmerje pa je 90 proti 10 v prid Istrabenza. Trenutno je v tej druæbi poleg direktorja Goloba pe pest visoko usposobljenih strokovnjakov, ki se ukvarjajo z uËinkovito rabo energije in obnovljivimi viri energije. Uporabnikom naj bi na enem mestu zagotovili vse storitve - od zamisli glede energetskih prihrankov, projektive, izvedbe in financiranja ukrepov uËinkovite rabe, pa vse do poznejpega vzdræevanja. Formula je dokaj enostavna Eden od kljuËnih ciljev nove druæbe je sistematiËno investiranje v ukrepe uËinkovite rabe energije (predvsem v javnem sektorju) po naËelu pogodbenega financiranja. Vlagatelj z naloæbo poskrbi za zmanjpanje stropkov porabe energije, uporabnik pa se s pogodbo zaveæe, da bo doloËen odstotek prihranka pri energiji doloËeno obdobje nakazoval na raËun vlagatelja. Po tej formuli naj bi bilo tveganje vloæenega zasebnega kapitala plaËano z dose-æenimi prihranki energije. Odziv zainteresiranih uporabnikov je trenutno precej velik; potencialni trgi ne obstajajo samo v Sloveniji, temveË tudi v sosednjih dræa-vah. KljuËni problem druæbe Istrabenz Energetski sistemi pa po besedah dr. Goloba ni v tem, kako hitro pridobivati nove uporabnike, ampak v tem, kako med pravcato poplavo raznih projektov izbrati tiste, ki so dejansko dovolj zdravi in vsebujejo tudi primerno jamstvo za njihovo ure-sniËitev v praksi. Najbræ pa zgodba s tem pe ni konËana. Nekateri poznavalci namigujejo, Ëe jim je verjeti, da to ni edini go-lobËek, ki bo vzletel iz Golobove-ga Ëarobnega klobuka. Miro Jakomin 51 REDPLA»ILNO MERJENJE ELEKTRI»NE ENERGIJE Prvi koncepti predplaËilnih ptevcev so se pojavili æe pred drugo svetovno vojno v Angliji, z uvedbo predplaËilnih ptevcev za merjenje plina na kovance. VeËjo spremembo in razmah so do-æiveli v 80-ih letih s predstavitvijo elektronskega ali numeriËnega prenosa kredita in drugih informacij v ptevec. 52 ObiËajen predplaËilni sistem je sestavljen iz treh delov (Slika 1). Prvi del sestavljajo predplaËilni ptevci, ki so vgrajeni v uporabnikovih domovih. Drugi del so prodajna mesta, ki so postavljena v prostorih distribucije ali na drugih dostopnih mestih. Za komunikacijo med prodajnimi mesti in ptevci, kot na primer vnos denarnih zneskov v ptevec, se uporabljajo razliËni predplaËilni mediji (pametna kartica, numeriËna koda). Medij lahko prenapa tudi druge informacije v ptevec in v nekaterih primerih tudi iz ptevca nazaj na prodajno mesto. Tretji del predplaËilnega sistema je glavni streænik s podatkovno bazo, ki omogoËa celotno upravljanje s ptevci in zagotavlja administracijsko, finanËno in tehniËno kontrolo. (Slika 1) Kljub vipji zaËetni ceni pomenijo predplaËilni ptevci v svoji æivljenjski dobi za distribucijo niæje stropke, ker ni stropkov z odbiranjem ptevcev in popiljanjem raËunov, stranka vnaprej plaËa energijo, ne prihaja do sporov zaradi previsokih raËunov in ni stropkov odklopa in ponovne prikljuËitve ptevca. PredplaËilni ptevci so namenjeni razliËnim kategorijam uporabnikov, tako revnemu sloju prebivalstva, kjer se pogosto zgodi, da porabijo veË energije, kot Slika 1 so je zmoæni plaËati, lastnikom najemnipkih stanovanj, v turistiËnih naseljih, kampih in marinah, kot vsem drugim uporabnikom, ki æelijo tekoËi pregled in nadzor nad porabo elektriËne energije in trenutnimi cenami. NajveË predplaËilnih ptevcev je vgrajenih v Veliki Britaniji (okrog 3,5 milijona) in Juænoafripki republiki (okrog 2 milijona). V svojem programu elektronskih merilnih naprav za merjenje energije ponuja podjetje Iskrae-meco tudi predplaËilne ptevce in sistemski programski paket SPMW (System for Prepayment meters for Windows), ki je namenjen za upravljanje podatkov in nakupe elektriËne energije. Vrste predplacilnih števcev ©tevec s tipkovnico, kjer se kot medij za prenos informacij uporablja 20-mestna numeriËna koda, ki jo uporabnik dobi pri nakupu elektriËne energije na prodajnem mestu in jo vnese po tipkovnici v ptevec. Glede na informacijo, ki je vsebovana, se nume-riËne kode delijo na nakupne, ukazne in testne kode. Tako pri spremembi tarifnih cen ni potreben poseg serviserja na ptevcu, ampak se pri nakupu uporabniku izdajo dodatne ukazne kode. ©tevec na zahtevo generira statusno kodo, ki vsebuje temeljne podatke o delovanju ptevca in jo lahko uporabnik na primer po telefonu posreduje distribuciji. ©tevec s pametno kartico, pri katerem ima uporabnik svojo pametno kartico za nakupe in za parametriranje ptevca. Pri vsaki vstavitvi kartice v ptevec se prenesejo na kartico trenutne vrednosti vseh energijskih in kreditnih registrov, varnostni dogodki in drugi pomembni podatki, ki vplivajo na delovanje ptevca. Ta- ko dobi distributer preko pametne kartice možnost dvosmerne komunikacije s števcem. Prednost števca s tipkovnico je cenejša izvedba in enostavno delovanje. Števec nima nobenih odprtin, kar mu zagotavlja vecjo varnost pred zunanjimi vplivi. Izdaja nakupnih kod je mogoca tudi po telefonu, ali internetu. Po drugi strani omogoca števec s pametno kartico s povratnimi podatki natancen nadzor nad delovanjem števca in porabo energije posameznih uporabnikov. Oba tipa števcev je mogoce po žicni ali RF-komunikaciji povezati s posebnim hišnim terminalom, preko katerega lahko uporabnik, na njemu lažje dostopnem kraju, vnaša nakupe in upravlja števec. Lastnosti predplacilnih števcev Predplacilni števci omogocajo vectarifno merjenje delovne energije. Poleg porabe elektricne energije ptevci v Ëasovnih presledkih obraËunavajo tudi redne in stare stropke in jih odptevajo od razpoloæljivega zneska. Vsebujejo 100A odklopnike, ki glede na stanje razpoloæljivega zneska priklapljajo oziroma odklapljajo uporabnika od elektriËnega om-reæja. Tarife se krmilijo z notranjo uro ali pa se krmilijo od zunaj. ©tevci lahko preko relejskih izhodov glede na tarifni program krmilijo tudi druge naprave ali bremena. Za prijaznejpo uporabo predplaËilnih ptevcev so na voljo tudi razliËne funkcije, kot so: - kredit v sili: uporabnik ga lahko aktivira, ko ima na razpolago le pe majhen znesek ali pa ko ima æe dolg; - odlog odklopa: v doloËenem Ëa-sovnem obdobju, na primer po-noËi, se odloæi odklop elektri-Ënega omreæja, Ëeprav se je raz-poloæljivi znesek æe izËrpal; - rezervni znesek: uporabnik si lahko doloËeno koliËino razpo-loæljivega zneska prenese v rezervo, ki jo lahko pozneje po potrebi izkoristi samo imetnik kartice. Nove generacije ptevcev omogo-Ëajo tudi merjenje in prikaz moËi in uporabo ptevca kot omejevalca elektriËne moËi, kjer se lahko nastavi razliËna raven moËi odklopa v pozitivnem ali negativnem stanju razpoloæljivega zneska. Uporabnik lahko v tem primeru pe vedno uporablja na primer elektriËno razsvetljavo, Ëeprav je izËrpal razpoloæljivi znesek. Bistvene lastnosti predplaËilnih ptevcev morajo biti robustnost, zanesljivost in zapËita proti zlorabami. Podatki, ki se prenapajo med nakupnim mestom in ptev-cem, so pifrirani. ©tevec zazna vsak poskus nedovoljenega odpiranja njegovega pokrova tudi tedaj, ko ni prikljuËen na napajanje. Poleg tega ptevec zazna tudi druge varnostne dogodke, kot so napake v delovanju ptevca, vnos nepravilne nakupne kode ali vstavitev napaËne pametne kartice, pretok energije v nasprotni smeri, nepravilno delovanje odklo-pnika, posredovanje nadzornega vezja, prekinitev napajanja, izrabljenost baterije in programiranje števca. Sistem za predplacilne števce (SPMW) SPMW podpira poleg nakupa elektricne energije tudi servisiranje predplacilnih števcev. Za svoje delovanje potrebuje operacijski sistem MS Windows in MS SQL 7.0 bazo podatkov. Pri vecjih postavitvah se zahteva, da so racunalniki med sabo povezani v mrežo. S stališca varnosti se priporoca uporaba Virtual Private Network oziroma intraneta. Mogoca je tudi uporaba na ravni in-terneta. Seveda je lahko vse skupaj udejanjeno tudi na enem osebnem racunalniku. Velikost sistema je predvsem odvisna od števila vgrajenih števcev in od zahtev kupca glede vrste in števila nakupnih mest za elektricno energijo. Predplacilni sistem SPMW je sestavljen iz posameznih modulov (Slika 2 na naslednji strani). Glavne funkcije predplacilnega sistema so: - avtentikacija in avtorizacija uporabnikov in streænikov (SPM User manager.NET) - hranjenje podatkov in transakcij (Bazni streænik) - hranjenje kljuËev in algoritmov (SPM Encryption.NET) - nakup elektriËne energije (SPM POS - klasiËne blagajne z osebnim raËunalnikom, prostosto-jeËa prodajna mesta, blagajne na internetu) - vnos, popravljanje ter pregled podatkov (SPM Database, SPM Report) - izdaja in uniËenje pametnih 53 61 54 ISKRAMATICSPM ^ SPUW Slika 2 kartic (SPM Database) - odbiranje in konfiguriranje predplaËilnih ptevcev (SPM Service) Varnost predplaËilnega sistema PredplaËilni sistem mora na naj-niæji ravni podpirati varnostne repitve, kot jih pozna predplaËil-ni ptevec, na vipji ravni pa je treba zagotavljati varnost, kakrpna se zahteva za finanËne transakcije. S predplaËilnim sistemom SPMW sledimo najnovejpim te-ænjam na podroËju varnosti, in sicer je varnost zagotovljena na treh ravneh: - prva je uporaba varnih kanalov za komunikacijo med posameznimi raËunalniki v predplaËil-nem sistemu SPMW (SSL protokol, uporaba certifikatov) - druga je uporaba pifriranja podatkov, ki se prenapajo med posameznimi raËunalniki (WS Security) - tretja raven je vezana na varovanje podatkov, ki se izmenjujejo med ptevci in sistemom (DES-algoritem) Sklepna misel Predplacilni nacin merjenja elektricne energije pomeni novost tako na strani distribucije kot pri uporabnikih predplacilnega merjenja. Za distribucijo to pomeni, da ni vec stroškov z odbiranjem števcev, pošiljanjem racunov in izterjavo dolgov. Uporabnik na drugi strani ima možnost tekocega spremljanja porabe elektricne energije in s tem nadzor nad stroški tako, da ga ne morejo vec presenetiti visoki racuni. Funkcije, kot so kredit v sili, odlog odklopa in rezervni znesek, uporabniku omogocijo manj stresni prehod iz klasicnega nacina merjenja na predplacilni nacin. Iskraemeco ponuja celovito rešitev, ki zajema tako enostavne in poceni predplacilne števce, pri katerih se prenašajo informacije z numeri-cnimi kodami, kot zahtevnejše, zmogljivejše števce s pametno kartico. Andrej Jugovic, Matjaæ Logar ITALIJA PODVOJITEV PRODAJE V TUJINO Italijansko podjetje Eni namerava do leta 2006 podvojiti svojo prodajo zemeljskega plina v Evropo, s Ëimer bo hkrati razrepilo lokalne protimono-polne zahteve in ugodilo smernicam Evropske unije po deregulaciji trga. ©e lani je namreË podjetje oskrbovalo tri Ëetrtine domaËih porabnikov, do leta 2005 pa mora ta deleæ zmanjpati na petdeset odstotkov. Kot je povedal Luciano Sgubini, eden izmed direktorjev v podjetju, nameravajo ta de-leæ do leta 2006 v resnici zniæati na 40 odstotkov, kar pomeni, da bodo domaËim porabnikom prodajali na leto 52 milijard kubiËnih metrov zemeljskega plina. Prav zato pa bodo poveËali prodajo v tujino, in sicer od leta 2005 naprej na pribliæno 44 milijard kubiËnih metrov plina na leto. Lani je prodalo podjetje prek meja dræave manj kot polovico od omenjene koliËine - pribliæno dvajset kubi-Ënih metrov zemeljskega plina, s postavitvijo novega cilja pa je poveËalo svoje do sedaj zastavljene cilje za 16 odstotkov. T£^T «* ¦'"#* Sistemsk ^ rešitve za prosti trg en M •< WM | ^m ISKRAEMECO Iskraemeco d.d. Savska loka 4,4000 Kranj Tel.: 04 206 40 00, telefaks: 04 206 43 76, http://www.iskraemeco.si, E-popta: info@iskraemeco.si SLOVENSKA STROKA VSE BOLJ V MEDNARODNI SENCI Dejavno sodelovanje v mednarodnih ptudij-skih skupinah je lahko nadvse koristno, saj zagotavlja prenos tujih izkupenj in znanja v domaËe okolje. ©tudijski komite za nadzemne vode Sloko Cigre, ki ga vodi dr. Franc Jakl, sodi med dejavnejpe, vprapanje pa je, kdo bo zapolnil praznino, ko se bo njegova generacija umaknila s strokovnega prizoripËa. Vveliki Elesovi konferen-Ëni dvorani na Hajdri-hovi 2 v Ljubljani so se konec marca na 13. rednem sestanku zbrali Ëlani ptu-dijskega komiteja za nadzemne vode Sloko Cigre, ki v svojih vrstah zdruæuje slovenske strokovnjake s podroËja obseæne problematike, povezane z zagotavljanjem nemotenega delovanja visokonapetostnega elektroenergetskega sistema. Kot je znano, se Slovenski komite mednarodne konference za velike elektroenergetske sisteme uspepno vkljuËuje v delo matiËne Cigre, ki je na lanskem zasedanju avgusta v Parizu tudi uradno potrdila novo organiziranost, prilagojeno novim izzivom elektroenergetskega sektorja. ©tudijski komite za nadzemne vode po tej shemi sodi v skupino B2 in pod svojim okriljem zdruæuje tudi problematiko distribucijskih omreæij, ptevilnim dosedanjim delovnim skupinam pa sta se v zadnjih letih pridruæi-li pe skupina z okoljevarstveno tematiko in za spremljanje mete-orolopkih vplivov na obratovanje daljnovodov. Kot je uvodoma poudaril predsednik ptudijske skupine B2 dr. Franc Jakl, Ëlani te skupine v skladu z dosedanjo prakso v vmesnem Ëasu med dvema rednima sestankoma niso imeli drugih formalnih sreËanj, kar pa ne pomeni, da v tem Ëasu niso dejavno sodelovali s Ëlani drugih ptudijskih komitejev in se udeleæevali tudi mednarodnih konferenc in drugih strokovnih sreËanj. Ravno nasprotno, tudi minulo leto je bilo v znamenju vrste dejavnosti, pri Ëemer gre pe posebej poudariti sodelovanje pri pripravi predpisov s podroËja gradnje nadzemnih vodov, ki je po veËletnih prizadevanjih in pobudah zdaj vendarle v sklepni fazi. Poleg tega pa je lani stekla tudi akcija za sprejem vrste mednarodnih standardov v slovensko zakonodajo. Nekateri Ëlani ptu-dijske skupine B2 so dejavno sodelovali tudi v strokovnih mednarodnih ptudijskih skupinah, med katerimi gre pe posebej poudariti ptudijsko skupino za vodnike in okoljevarstveno problematiko (dr. Franc Jakl), za temeljenje (dr. Branko Zadnik) in atmosferske zaledenitve (Janez Jakpe in Janez Kern). Tudi v Parizu vrsta zanimivih tem Kot smo lahko slipali, je bilo za Ëlane ptudijskega komiteja za nadzemne vode zelo zanimivo tudi lansko zasedanje matiËne Ci-gre v Parizu, kjer so se med pre-ferenËnimi temami znapla vpra- panja s podroËja razpoloæljivosti preobremenjenih vodov v primeru izjemnih neurij, pri Ëemer so bila pe posebej obravnavana razmerja med zaËetnimi stropki in stropki izpada, problematika oziroma ocena komponent in njihove razpoloæljivosti v razmerah dereguliranega trga ter nove tehnike in orodja za vrednotenje vpliva nadzemnih vodov in njihovih komponent. Glavni poudarki iz piroke razprave, ki jo je spro-æilo devetnajst referatov s tega podroËja, so bili, da postaja velika razpoloæljivost nadzemnih vodov v reformiranih elektroenergetskih podjetjih vse pomemb-nejpi dejavnik pri poslovanju elektroenergetskih sistemov. Pri tem lastniki, prenosna podjetja in vzdræevalci ipËejo nove repitve, kako Ëim bolj uËinkovito organizirati vzdræevanje vodov in pe posebej skrajpati Ëas izpadov v izjemnih razmerah. V zvezi s tem je bilo reËeno, da lahko pravo-Ëasno odkrivanje kritiËnih toËk na trasi oziroma ustrezen monitoring uspepno izboljpa razpoloæ-ljivost daljnovodov, precej pa lahko k ekonomiËnejpemu obratovanju prispevajo tudi novi materiali. Tako je bila z rezultati v razvitih dræavah potrjena upra-viËenost vgradnje termiËnega mo-nitoringa nadzemnih vodov, saj spremljanje dogajanj v vodnikih v realnem Ëasu omogoËa v izrednih razmerah poveËevanje obremenitev tudi do tretjine oziroma poslediËno manjpo potrebo po novih naloæbah. Prikazana je bila tudi nova izvedba termiËne-ga monitoringa z uporabo opti-Ënih vlaken v faznem vodniku, ki zagotavlja zelo veliko natanËnost izmerjene temperature znotraj vodnika z odstopanji do najveË 2 stopinje Celzija. Predstavljeni pa so bili tudi novi vodniki, ki v prevodnem delu uporabljajo jedro iz posebnih je- V okviru ptudijskega komiteja B2 so bile za letopnjo pesto konferenco Sloko Cigre, ki bo konec maja v Portoroæu, izoblikovane naslednje preferenËne teme: problematika vodnikov in sponËnega materiala, meteorologija, dodatne zimske obteæbe in vetrovne obremenitve, oblikovanje in vkljuËevanje daljnovodov v okolje, izolacija, diagnostika in vzdræevanje daljnovodov ter dosedanje izkupnje vzdræevalcev z optiË-nimi kabli. Do srede marca je bilo iz navedenih podroËij skupno prijavljenih sedem referatov. klenih zlitin z zniæanim razteznostnim koeficientom, in lahko poveËajo prenosne zmogljivosti za deset do petnajst odstotkov brez spreminjanja mehanike stebrov. Sorodna problematika bo po napovedih tudi v ospredju 40. zasedanja mednarodne Cigre, ki bo prihodnje leto, ko naj bi strokovnjaki z vsega sveta znova spregovorili o upravljanju daljnovodov v dereguliranem in konkurenËnem okolju in veËnamenski rabi nosilnih stebrov, o vprapanjih, povezanih s tem, kdaj in kako graditi, kako izbrati najugodnejpi Ëas za vzdræevalna in obnovitvena dela ter kako v teh procesih ocenjevati ekonomske dejavnike. Seveda pa ne bo manjkala tudi predstavitev novih tehnologij in posameznih komponent, ki lahko bistveno prispevajo k veËji zanesljivosti obratovanja in zmanjpanju stropkov. Koristna izmenjava izkušenj Sicer pa so Ëlani omenjenih mednarodnih delovnih skupin vsi po vrsti pozdravili takpen naËin strokovnega sodelovanja, saj gre za zelo koristno izmenjavo poklicnih izkupenj, pri Ëemer je mogoËe vrsto tehniËnih repitev koristno uporabiti tudi na domaËih tleh. Je pa v zadnjih letih vse bolj opazen razkorak med razvitimi dræavami, kjer so raziskavam s podroËja elektrogospodarstva pripravljeni nameniti veË denarja in postavljajo celo raziskovalne laboratorije v naravi, in Slovenijo, kjer podpora tovrstnemu delu æal iz leta v leto pada in vse bolj temelji na zagnanem delu posameznih zanesenjakov. Tako smo lahko tudi tokrat slipali opozorila, da se pri nas v splopnem iskanju moænosti za oklestitev stropkov, podjetja pogostokrat rada zatekajo ravno k ukinjanju kotizacij in potovanj na strokovno usposabljanje v tujino, pri tem pa pozabljajo, da so tovrstni stropki zgolj navidezno veliki, saj se s prenosom dobrih repitev in novih tehnologij pozneje povrnejo v mnogokratniku. Pri tem ostaja odprto tudi vprapanje strokovnega usposabljanja in izo-braæevanja mladih raziskovalcev, ki drugih moænosti za stik s sodobnimi strokovnimi temami glede na skromno opremljenost domaËih raziskovalnih ustanov pravzaprav nimajo. Brane JanjiÊ Foto Dušan Jež 7 OBRAVNAVA MOTENJ PO VODNIKU V SIST TehniËni odbor za elektromagnetno zdru-æljivost pri Slovenskem inptitutu za standardizacijo deluje æe od zaËetka slovenske standardizacije. Sprejel je nekaj pomembnih dokumentov, ki se navezujejo tudi na elektroenergetski sistem. Med njimi je standard SIST 50160, ki je moËno posegel na podroËje obratovanja, delovanja ter naËrto-vanja sistemov. VËasu nastajanja nove slovenske dræave so se zaËele trgati vezi s standardizacijo stare dræa-ve. Ob tem so se pretrgali tudi stiki s panoæno standardizacijo GSE, ki je æivela pod okriljem jugoslovanskega elektrogospodarstva. Pretok informacij je poËasi plahnel. V zadnjih trenutkih popolnega zamrtja pa je birokratski aparat celo pokazal nenavadno æivahnost svojega delovanja ter s tem verjetno æelel pokazati sposobnost opravljanja tovrstne dejavnosti, Ëeprav je vse kazalo na priËakovani razpad celotnega si- stema. Strokovnjaki oziroma tisti, ki nam je bilo sledenje stan-dardizacijskim dokumentom nuja zaradi napega dela, smo sprva uporabili kanale v tujini, pozneje pa priËeli z dopisi pozivati in spodbujati novo nastale organe v dræavi po ustanoviti dræavne standardizacije. Takrat je podjetje Iskra slovelo po izredno dobro organizirani standardizacijski dejavnosti. To je pomenilo, da so bili pri njih na voljo vsi, tudi ˜eksotiËni« standardi ter notranji tovarnipki standardizacijski dokumenti. Nastala dræava je uporabila te Foto Franc Žlahtic strokovnjake, delujoËe v stari to-baËni, za neke vrste zametek dogajanja na tem podroËju. Nuja po spremljanju standardizacije je narapËala. Prostori na Kotnikovi, kjer je bila postavljena dræavna standardizacija v sklopu drugih dejavnosti, so postajali vse æivahnejpi ter kmalu pretesni. Tu je bilo mogoËe sreËa-ti tudi Iskrine ljudi, kot je bil Viler, kateremu so dodelili v pomoË E. Serpena. Po elektrogospodarstvu se je razvedelo za ta moæa, ki bi naj postala steber slovenske elektrotehnipke standardizacije in katerih naloga je bila napisati standarde ter vse pravilnike te stroke. V zanosu veËina strokovnjakov ni loËila med upravnimi in standardizacijskimi dokumenti, za mnoge pa je bilo nerazumljivo dejstvo, da standardi niso veË obvezni za uporabo. Kakor koli æe, nekateri smo bili zelo ra-zoËarani, saj smo ugotovili, da ta moæa nista nosila birokratskih ˜rokavnikov« in ustvarjala ˜ob-ljubljenih« dokumentov. Nastajale so pobude po novih te-hniËnih odborih in kaj kmalu smo zaËeli delati tudi na podroË-ju elektromagnetne zdruæljivo- Na 17. zasedanju tehniËnega komiteja elektromagnetna zdru-æljivost so sodelovali tudi Ëlani tehniËnega komiteja, ki obravnava nazivne napetosti, toke in frekvence, ter predsednik tehniËnega komiteja za raËunal-nipko informatiko. Gostitelj zasedanja je bilo podjetje Dewetron iz Trbovelj. sti. Sprva nismo vedeli, ali smo zdruæljivi ali kompatibilni, pa smo poiskali pomoË v jezikovni zapupËini prof. Mlakarja. Sestajali smo se obËasno in zaËeli pteti napa zasedanja. Za sekretarja so nam dodelili E. Serpena in delo smo zastavili tako, da smo se sestajali vsaj dvakrat na leto. Obnovili smo pregled standardi-zacijskih dokumentov in razpirili obzorje nad svetovnim in evropskim standardizacijskim dogajanjem ter zaËeli prenapati standarde v slovenski prostor. Teæav ni manjkalo: dokumenti so bili nedostopni, aæurnosti nekaterih nismo mogli doloËiti, pokazala se je nuja po prevajanju. Uspelo nam je aæurirati dokumente in lotili smo se prevajanja naslovov. Ugotovili smo, da brez temelja, to pa je terminolopki standard, ne bo plo. PriËelo se je zbiranje raz-poloæljivih terminolopkih materialov, ki je vodilo do terminolo-pkega standarda. Svoje delo v tem komiteju zdru-æujejo predstavniki veË strok. Bili smo si edini, da je treba nape delo in obravnavano stroko predstaviti vsem zainteresiranim, zato smo se sestajali v vseh podjetjih, kjer so se æeleli seznaniti z napim delom in spoznati to podroËje znanj. S tem naËinom dela smo pridobili za Urad za standardizacijo sredstva, ki so bila namenjena izdajanju prevedenih standardov. Kmalu smo za nape delo potrebovali veË sveæih informacij ter stalipË drugih organizacij, ki se ukvarjajo s standardizacijami po svetu. Napega sestanka se je udeleæil predstavnik nempkega Siemensa, jugoslovanske stan- dardizacije ter standardizacije Bosne in Hercegovine. Predstavnik hrvapke standardizacije je postal nap redni gost. Prav sodelovanje s hrvapko standardizacijo je postalo tako intenzivno, da smo pripravili material za skupno izdajo terminolopkega slovarja. Po ustanovitvi oziroma preoblikovanju Urada za standardizacijo v Slovenski inptitut za standardizacijo smo delo prilagodili novemu statutu, sekretarsko mesto pa je prevzel V. Grilanc. Aprila smo uradno zasedali æe se-demnajstiË. Tokrat je nape zasedanje gostilo mlado podjetje De-wetron iz Trbovelj. Ob tej prilo-ænosti sta nas pozdravila njihov direktor A. Oroæen ter direktor Regionalnega centra za razvoj T. Garantini. Slednji je slikovito opisal razmere na podroËju prestrukturiranja gospodarstva v tej regiji. Nape tokratno zasedanje smo usmerili predvsem na podroËje elektromagnetnih motenj po om-reæju, saj smo bili v zadnjem Ëa-su priËa sprejemanju dokumentov, ki obravnavajo prav to snov. Na nape zasedanje smo povabili odbor, ki se ukvarja z nazivnimi toki, napetostmi ter frekvencami, ter predstavnika odbora za raËu-nalnipko informatiko. Obravnavana snov je zanimiva za vse tri tehniËne odbore, saj je nastala pri IEC iniciativa, da se delo te-hniËnih komitejev razpiri pe na podroËje kakovosti energije ter zahtev, ki jih postavlja liberalizirani trg z elektriËno energijo. Za to snov je Cenelec æe pripravil te-hniËni komite, ki bo obravnaval prav to podrocje. Kot enega izmed izhodišcnih dokumentov za ta komite so postavili standard EN 50160, ki je v okviru slovenske standardizacije doživel že drugo izdajo v slovenskem jeziku. Eden izmed sklepov našega zasedanja, ki smo ga povzeli po dolgi in izjemno zanimivi strokovni razpravi, je bil, da se jeseni oba komiteja ponovno srecata ter spremljata dogajanje na tem podrocju. Pricakovati je namrec, da bo po tem, ko je bil pri IEC sprejet standard, ki specificira merilnike kakovosti napetosti -tega smo sprejeli tudi v nabor slovenske standardizacije kot SIST IEC 61000-4-30 -, zaživela tudi evropska standardizacija, ki bo opredeljevala merjenje kakovosti na liberaliziranem trgu elektricne energije ter obravnavala uporabo teh kriterijev v praksi. Na zasedanju se je že tudi pokazala pripravljenost za prevod in tudi za donatorstvo za prevod tega dokumenta. Zasedanje se je koncalo z demonstracijo merilnikov kakovosti napetosti, ki so tudi proizvod ekipe iz Trbovelj ter drugih njihovih izdelkov, ki jih ustvarjajo za svetovni trg oziroma v katere je vtkano bogato znanje iz Trbovelj. Dr. Franc Žlahtic Foto Dunja Wedam 59 CES GOSTIL PREDSTAVMKE DRŽAV JV EVROPE V Sloveniji poteka pod okriljem Evropske izobraæevalne fondacije (ETF) in Nacionalnega observatorija Slovenije vrsta usposabljanj na temo nacionalnih poklicnih kvalifikacij. Na ta naËin Evropska unija skozi razliËne projekte podpira uvajanje novih praks v dræave, ki se pribliæujejo in vkljuËu-jejo v Evropsko unijo. 60 Prvi tematski seminar na temo nacionalnih poklicnih kvalifikacij projekta ˜okvir nacionalnih poklicnih kvalifikacij« (konËal se bo leta 2004) se je zaËel z izvedbo seminarja 3. in 4. aprila v Ljubljani. Namen dvodnevnega obiska predstavnikov iz ministrstev, polstva in drugih dræavnih institucij dræav, kot so Albanija, Bosna in Hercegovina, Hrvapka, Makedonija, »rna gora in Srbija, je bil spoznati pomen sistema nacionalnih poklicnih kvalifikacij, njihov naËin izvajanja, opredelitev stopnje razvoja sistema v posamezni dræavi in opredelitev moæne poti razvoja sistema. Prvi dan so se udeleæenci seznanili z razliËnimi opredelitvami poklicne kvalifikacije, zakaj se razvijajo in kakpni so cilji predstavitve tujih praks razvoja razliËnih sistemov poklicnih kvalifikacij. V praksi se z definicijo ˜kvalifikaci-ja« oznaËujejo predvsem izobra-æevalni doseæki po programih ni-æjega in srednjega poklicnega izo-braæevanja. V Sloveniji po zakonu o nacionalnih kvalifikacijah govorimo, da je poklicna kvalifikacija ˜delovna poklicna oziroma strokovna usposobljenost, ki je potrebna za opravljanje poklica ali posameznih sklopov nalog v okviru poklica na doloËeni rav- ni zahtevnosti«. Po opredelitvi kljucnih pojmov je sledilo delo po skupinah. Namenjeno je bilo iskanju skupnih problemov, ki jih srecujejo države pri uvajanju sistema poklicnih kvalifikacij. Predstavniki slovenskih izobraževalnih institucij so predstavili proces razvoja in kljucne novosti, ki jih Slovenija uvaja na tem podrocju. Poleg slovenskega modela so se seznanili tudi s sistemom kvalifikacij na Madžarskem. Naslednji dan so na predlog predstavnikov Evropske izobraževalne fondacije kot referencno ustanovo, ki intenzivno sodeluje pri razvoju sistema nacionalnih poklicnih kvalifikacij, obiskali Elektro-Slovenija oziroma v njenem okviru Izobraževalni center elektrogospodarstva Slovenije (v nadaljevanju: ICES). Goste je v imenu direktorja Elesa najprej pozdravil mag. Mirjan Trampuž. Predstavil je vlogo in delovanje Elesa ter pomen, ki ga podjetje pripisuje izobraževanju. Poudaril je, da v okviru podjetja deluje izobraževalni center, ki za vsa elektroenergetska podjetja razvija kljucne poklicne kvalifikacije. Podjetja se pojavljajo kot sopobudniki pri razvoju kar 14 razlicnih poklicnih kvalifikacij. Pod vodstvom in s koordinacijo ICES-a so tri poklicne kvalifikacije æe bile obravnavane in so tik pred objavo s strani Ministrstva za delo, druæino in socialne zadeve. Iz-kupnje, ki jih je izobraæevalni center ob tem pridobil, so zanimive tudi za druge domaËe in mednarodne ustanove. ©tevilne prednosti poklicnih kvalifikacij Uvodna predstavitev, podala jo je Andreja Nardin Repenpek, je bila naravnana v iskanje odgovorov, zakaj elektrogospodarska podjetja podpirajo in se vkljuËu-jejo v razvoj sistema poklicnih kvalifikacij. NavzoËim je predstavila nekaj kljuËnih dejstev. Razvoj sistema poklicnih kvalifikacij omogoËa hiter prenos znanja na zaposlene. Pri tem je zlasti pomembno, da je z uvajanjem poklicnih kvalifikacij mogoËa pridobitev znanja in spretnosti za opravljanje natanËno doloËe-nega dela. Obenem se pri tem bistveno skrajpa Ëas pridobivanja poklicne kvalifikacije v primerjavi s formalnim polskim sistemom. Za podjetje in posameznika pomeni manjpe stropke izobraæeva-nja, veËjo transparentnost znanja in spretnosti, pri tem pa hkrati olajpuje tudi zaposlovanje in mobilnost delovne sile. Matej Strahovnik je v nadaljevanju predstavil praktiËno izvajanje novosti od razvoja novih poklicnih kvalifikacij, certifikatnega sistema in modularizacije izobra-æevalnih programov. To so kljuË-ne novosti sistema nacionalnih poklicnih kvalifikacij (NPQ), ki jih v okviru svojih programov ICES v praksi æe uvaja, na nekaterih podroËjih pa tudi æe uËin-kovito izvaja. Eno takpnih programskih podroËij predstavlja usposabljanje po programu Upravljalci elektroenergetskih naprav, kjer nove oblike dela in organiziranosti zlagoma æe raz- krivajo svoje dolgoroËne pozitivne uËinke. PraktiËno izvajanje vseh novosti, ki jih sreËamo v sistemu poklicnih kvalifikacij, na-Ërtno prispeva k razvoju izobra-æevanja, ki je pisano po meri tako podjetjem, ki potrebujejo Ëim bolj usposobljene sodelavce v Ëim krajpem Ëasu, s Ëim manj odsotnosti z delovnega mesta in katerih usposobljenost lahko tudi formalno izkaæejo. Hkrati pa tudi zaposlenim oziroma iskalcem zaposlitve, ki si æelijo biti Ëim bolj usposobljeni, za to porabiti Ëim manj svojega dragocenega Ëasa in pridobiti verodostojno dokazilo, da tudi dejansko obvladajo tisto, za kar so se usposabljali. Tako je program Upravljalci elektroenergetskih naprav naravnan tako, da omogoËa vstopanje v kateri koli fazi in tudi izstopanje iz procesa usposabljanja v katerikoli fazi. Usposabljanje se pri tem za kandidata konËa takrat, ko ta opravi vse s programom predpisane obveznosti. Kot je ETF- Evropska izobraževalna fondacija je agencija Evropske unije za promocijo nove prakse v razvoju cloveških virov za družbe v tranziciji. Nacionalni observatorij je enota, ki deluje v okviru Centra za poklicno izobra-æevanje, ki jo sofinancira ETF. Njihova naloga je, da zbira, analizira, ocenjuje in razpirja kvalitativne informacije in kvantitativne podatke o sistemu poklicnega izobraæevanja in usposabljanja tako na mednarodni kot tudi na narodni ravni. sklenil svoje razmišljanje Matej Straliovnik, je pricakovati, da bo z nadaljnjim razvojem poklicnih kvalifikacij v okviru navedenega programa zato nacrtno dosežena tista prožnost, ki bo omogocila polno individualizacijo izvajanja in s tem vsakemu v program vkljucenemu posamezniku ponudila njemu lasten in lažji nacin pridobitve potrdila za usposobljenost, ki jo bo izkazoval. Navdušenje nad predstavitvijo Ob koncu delovnega obiska se je razvila živahna razprava in videti je bilo, da je nazorna predstavitev mehanizmov uvajanja in izvajanja sistema nacionalnih poklicnih kvalifikacij v slovenskem elektrogospodarskem prostoru marsikomu dodobra odprla oci, kaj tovrstni sistem v praksi sploh lahko pomeni. Vrsta razpravljal-cev je sodila, da je bil navedeni obisk najpomembnejši od vsega, kar so v zadnjih mesecih o tem videli in prebrali. Glede na predstavljeno jih je pri tem najbolj zanimalo zlasti, kako kot ustanova, ki izvaja tudi redne šolske programe, v ICES-u usklajujemo priznavanje potrdil s programi donedavnega usposabljanja in izpopolnjevanja, ki se razvijajo in prenavljajo v poklicne kvalifikacije. Pri tem smo jih opozorili, da v sistemu potrjevanja znanj in spretnosti na ravni ICES-ovih izobraževalnih programov sicer obstaja priznavanje šolskih obveznosti, je pa to priznavanje (usposobljenost na podlagi dosežene višješolske elektroenergetske izobrazbe) pretežno notranjega znacaja, ki tudi na primeru aktualno predstavljenega primera programa Upravljalci elektroenergetskih naprav trenutno poteka predvsem enosmerno. Slovenska nacionalna šolska zakonodaja namrec ta hip v praksi še nima razvitih mehanizmov obojestranskega priznavanja usposobljenosti. Zlasti sodelavcem European Training Foundation (ETF), ki na razlicne nacine sodelujejo v prenovah državnih šolskih sistemov (tudi slovenskega), je bila nadvse dobrodošla informacija, da pa v okviru ICES-ovih višješolskih programov kot takšno možnost v praksi vendarle že upoštevamo certifikat ECDL za potrjevanje usposobljenosti ob- vladovanja dela z raËunalnikom, ki pa ob mednarodni pele pridobiva nacionalno veljavo. Pravilnost navedene stratepke usmeritve so z zadovoljstvom podprli pte-vilni razpravljalci in zlasti iz ust Petra Grootingsa, sicer koordinatorja tokratnega ETF-ovega tematskega sreËanja v Ljubljani, je bilo na koncu slipati navdupenje, ki je bilo vse kaj drugega kot zgolj vljudnostno, o Ëemer priËa-jo tudi v teh dneh pisno prispele osebne zahvale in pozivi na sodelovanje v prihodnje. S tem nam je bilo priznano, na kar smo sicer tudi sami opozarjali druge navzo-Ëe: da ICES v razvoju marsikje prehiteva razmipljanje na nacionalni ravni, ki se temu prilagaja z zamikom. Vendar pa s svojim zgledom po drugi strani prispeva k temu, da se ta proces odvija hitreje, kot bi se sicer. Poznejpa dvourna razprava v ljubljanskem M hotelu, ki je sledila obisku v Elesu, je pokazala, da ICES v elektrogospodarstvu upraviËuje svoje poslanstvo, da so nas opazili tudi drugi in da so v Evropski uniji nadvse potrebni pristopi, kakrpen je nap. Tako Vincent McBride, Anastasia Fetsi kot Evelyn Viertel in Peter Groo-tings ter preostali udeleæenci iz dræav JV Evrope so nam zatrdili, da nap model medpodjetnipkega izobraæevanja in sodelovanja z elektrogospodarskimi in drugimi podjetji v tej panogi predstavlja odliËen in posnemanja vreden primer zanje in tudi za druge. Pred nami je sicer pe dolga pot organizacijskega prestrukturiranja izobraæevanja, skladno z aktualno nacionalno in evropsko energetsko in izobraæevalno zakonodajo, vendar hkrati pot, ki je v danih, vse bolj globalizirajo-Ëih se razmerah edina pravilna in smiselna. Pri vseh pohvalah, s katerimi prav nihËe ni skoparil na nap raËun, je tokrat ostalo odprto edino iluzorno vprapanje pravzaprav samo tisto, zakaj nacionalni pomen napega delovanja v elektroenergetskih okvirih velikokrat najprej opazijo pele tujci. Andreja Nardin Repenpek, Matej Strahovnik 61 UVAJANJE KOMPETENC V Portoroæu je 19. in 20. marca potekal peti strokovni posvet z naslovom Dobri zgledi vle-Ëejo. Glede na pretekle posvete je bil tokratni nekoliko drugaËen. DrugaËnost je bila predvsem v aktualnosti tem, ki so bile predstavljene, saj so skoraj vse govorile o novosti v slovenski praksi - uvajanju kompetenc. Koncept kompetenc priteguje pozornost strokovnjakov in mene-dæerjev v vse veË slovenskih organizacijah. Medtem ko je postalo jasno, da ne gre le za modno muho teoretikov in svetovalnih organizacij, se veliko ljudi sprapuje o pravem pomenu kompetenc. V nekaterih organizacijah pa so se æe lotili opredeljevanja in razvoja kompetenc ali pa jih æe uporabljajo v praksi upravljanja Ëlovepkih virov. Intuitivno se nam zdi pojem kompe-tenc pe kar domaË. Ko reËemo, da je nekdo kompetenten, veËina od nas pomisli na osebo, ki dobro obvladuje neko posebno podro-Ëje. Nape misli se v zvezi s kompe-tencami obiËajno vrtijo okoli: - neËesa, kar posamezniku omo-goËa, da je na delu uspepen - neËesa, kar posamezniku omo-goËa obvladovanje teæav v raz-liËnih situacijah - neËesa, kar posamezniku omo-goËa uËinkovit prenos znanja v prakso - neËesa, kar izkupenega delavca loËuje od zaËetnika, itd. »eprav se nam v teh zvezah zdi pojem kompetenc precej jasen, pe vedno ostaja odprto vprapanje, kaj je tisto ˜nekaj«, ki nam sicer veliko pove o uËinkih/posledicah delovanja kompetentnega posa- meznika, ne pa o vzrokih, ki to delovanje povzroËajo. Kompe-tenËni model je star æe pribliæno trideset let. Njegov zaËetnik je ameripki psiholog D. McClelland, ki je leta 1973 objavil znameniti Ëlanek Testing for Competence rather than for Intelligence. Velik pospepek uporabi kompetenc v menedæerski praksi pa je dala knjiga The Competent Manager, avtorja R. Boyatzisa, ki kompe-tence opredeljuje ˜kot notranjo znaËilnost posameznika, ki je vzroËno povezana z nadpovpreË-no storilnostjo na delovnem mestu, njeni konstitutivni deli pa so: motivacija, sposobnosti, samopo-doba, znanje in vepËine ter socialne vloge posameznika«. Kompetence in organizacijsko vedenje Povezava med kompetencami in organizacijskim vedenjem je odloËilnega pomena. Veliko zanimanje za kompetence je nastalo po tistem, ko veliki menedæerski koncepti (TQM, uËeËa organizacija, reinæeniring poslovnih procesov ...) niso dali priËakovanih rezultatov, ker so bili presplopni in niso posegali v spreminjanje organizacijskega vedenja posameznikov. Opazovanje in prouËe-vanje konkretnega organizacij- skega vedenja pa je pomembno tudi z metodolopkega vidika. Poudariti moramo namreË pomembno dejstvo, da kompetence niso dostopne napemu neposrednemu opazovanju. Neposredno lahko opazujemo le organizacijsko vedenje oziroma posameznikove delovne rezultate kot posledico le-tega. Zato je prouËevanje organizacijskega vedenja tudi za-Ëetna toËka prouËevanja kom-petenc. Za laæje razumevanje mehanizma indukcije kompetenc iz organizacijskega vedenja si oglejmo naslednji primer. VeËkrat lahko opazimo, da delavci ob vstopu v podjetje pe niso popolnoma usposobljeni za delo, a se sËasoma dovolj dobro usposobijo, bodisi zaradi zunanjih okoli-pËin (npr. organizacija izobraæe-vanja) bodisi zaradi notranjih znaËilnosti posameznika (na primer slog in sposobnost uËenja, motivacija, interesi ...). Prav tako lahko v vsakdanji praksi zlahka zasledimo primere, ko opravljanje enakih ali podobnih nalog razliËnih posameznikov vodi k razliËnim delovnim rezultatom. Sklepamo torej lahko: - za opravljanje doloËenih delovnih funkcij in nalog morajo imeti posamezniki ustrezna znanja, sposobnosti, motivacijo in iz-kupnje - razliËen obseg in kombinacija znanj, sposobnosti, motivacije in izkupenj vodijo k raznim stopnjam storilnosti posameznika - na podlagi opazovanja/prouËe-vanja konkretnega organizacijskega vedenja in doseæenih rezultatov je mogoËe sklepati, koliko ima posameznik doloËenega znanja, sposobnosti, motivacije in izkupenj - posameznike je mogoËe ocenjevati/diferencirati na podlagi izkazanega organizacijskega vedenja in doseæenih rezultatov - podjetje bi zato moralo pokazati zanimanje za razumevanje naptetih znaËilnosti zaposlenih (tj. kompetenc), ki vodijo v nadpovpreËno delovno uspep-nost. OdliËno predstavitev modela vodenja z uporabo kompetenc je imela Helene Dumas iz francoskega Renaulta. Cilj projekta do leta 2010 je zagotoviti, da bo Renault dosegel kompetence, potrebne za uresniËitev svojih naËrtov za obdobje desetih let. Projekt kompetenc (Renault Francija) Cilj poklica obstojece in potrebne kompetence kakovost, kolicina Merjenje odstopanj f Trenutno stanje, f ocena kompetenc NACRT RAZVOJA KOMPETENC Izobraževanje Zaposlovanje Mobilnost Zunanji izvajalci Organizacija dela Raziskovanje, kapitalizacija, »eprav je opredelitev kompetenc skoraj toliko, kolikor je avtorjev, ki jih prouËujejo, pa so si skoraj vsi edini v tem, da so kompetence tiste lastnosti, na podlagi katerih menedæer razvije ustrezne vzorce organizacijskega vedenja, ki mu omogoËajo uspepno in uËinkovito opravljanje dela. Zato je logiËno, da zaËetno toËko uvajanja kom-petenËnega modela pomenijo prouËevanje, analiza in primerjava organizacijskega vedenja us-pepnih in manj uspepnih mene-dæerjev, ki delujejo v konkretnem delovnem okolju. Pravilna identifikacija kompetenc pomeni najkritiËnejpi in tudi najteæji del uvajanja kompetenËnega modela. Postopek identifikacije kom-petenc, ki nam sluæi kot podlaga za izdelavo kompetenËnih organizacijskih profilov, mora biti obvezno narejen ˜po meri« podjetja, kar pa ni mogoËe brez ustrezne metodologije. To od odgovornih v podjetju, pe posebej pa od kadrovskih delavcev, zahteva naporno pridobivanje dodatnih kompetenc, to je metodolop-kih in statistiËnih znanj. Æal je æe Karl Popper ugotovil, da ljudje na nove izzive obiËajno reagiramo s starimi zamislimi. Na podlagi izkupenj podjetij z daljpo tradicijo uporabe kompetenc lahko upraviËeno sklepamo, da bo verjetno tudi v slovenskih podjetjih najveËjo oviro uvajanju kompetenc pomenila stara miselnost in (pre)dolgo vztrajanje na taylorizmu, tudi tam, kjer za to ni velike potrebe. Za domaËa podjetja, ki so se æe ali se bodo odloËila za prenovo svojih kadrovskih sistemov na podlagi kompetenc, nekaj uporabnih napotkov, ki jih je dala analiza uvajanja kompetenc v nekatera znana evropska podjetja: - æe na zaËetku procesa uvajanja kompetenc se prepriËajte, ali je vsem, ki so v proces zajeti, jasna vsebina pojma kompetenc. - zaËnite opredeljevati konËni cilj projekta: dobro morate vedeti, kam vas bo pripeljala nova pot. Uprava naj pojasni, kaj od novega prijema priËakuje, kako in na katerih podroËjih kadrovske funkcije ga namerava uporabiti (npr. pri selekciji, ocenjevanju, usposbaljanju, razvoju kariere ...) - za izvedbo projekta si od uprave pridobite vso potrebno podporo (organizacijsko, finanËno in moralno) - ne bodite preveË nestrpni: uvajanje kompetenc zahteva svoj ˜fiziolopki« Ëas - pri uvajanju kompetenËnega modela ne bodite preveË drob-njakarsko natanËni, ker si sicer v podjetju ne boste pridobili zaveznikov - ne predajajte se iluzijam, da vam lahko vse repijo zunanji svetovalci. Toda takrat, ko se nanje obrnete za pomoË, se sku-pajte od njih kar najveË nauËiti. Zelena luË se kompetencam dejansko priæge takrat, ko v podjetju pride do resniËne in globoke spremembe pogleda na vlogo Ëlo-vepkih virov. V nasprotnem primeru lahko kompetence pomenijo samo novo modno muho. Tadeja Arbi (Vir: gradivo Dobri zgledi vleËejo 2003) A BRITANIJA CENTRICA PRODAJA SVOJ DEL PODJETJA ROUGH NajveËji oskrbovalec s plinom v Veliki Britaniji - Centrica - je privolil v prodajo svojega deleæa v podjetju Rough, ki skrbi za skladip-Ëenje plina. Slednje je v celoti v lasti Cen-trice, zato je prodajo veËjega dela ukazala britanska komisija, ki varuje konkurenco na domaËem trgu. Predstavniki Centrice so se strinjali, da bo prodali 55 odstotkov svojega deleæa v podjetju, vendar le v primeru sklenitve dolgoroËne pogodbe, ki bi kupca zavezala k nakupu na britanskem trgu. S tem æelijo, kot so pojasnili, prepreËiti padec cen plina na domaËem trgu in ohraniti dobro poslovanje Rougha. 63 PORT OHRANJA PRIJATELJSKO OZRA»JE V športnem društvu Elektro Primorska si že dolga leta prizadevajo za krepitev prijateljskih vezi ter za razvijanje drugih humanih, delovnih in športnih vrednot. Tako kot v vseh dosedanjih letih se tudi letos v posameznih sekcijah (planinska, smucarska, kegljaška, nogometna, teniška) odvijajo živahne športne in rekreativne dejavnosti. Ob tem v Športnem društvu Elektro Primorska negujejo prijateljske stike tudi s športnimi društvi iz drugih elektrodistribucijskih podjetij. GA Kot nam je povedal Žarko Kodermac, predsednik Športnega društva Elektro Primorska in vodja oddelka splošnega sektorja Gorica (lokacija v Novi Gorici), društvo deluje na sedežu delniške družbe, podružnice pa so v Novi Gorici, Tolminu, Kopru in Sežani. V teli krajih so na podlagi sklenjenih pogodb na razpolago športni objekti (telovadnice, bazeni, kegljišca). V športnem društvu je trenutno okrog 220 clanov, ki navdušeno hodijo, tecejo, plavajo, kolesarijo, kegljajo ali se kako drugace rekreirajo. Sodelujejo tudi na raznih tekmah in drugih prireditvah, kot so planinski pohodi, maratoni, izleti in podobno. Redno se udeležujejo tudi letnih in zimskih športnih iger elektrodistribucije, ki jih vsako leto v dolocenem kraju pripravi eno od petih distribucijskih podjetij. Uspešnost zagotavlja timsko delo Glede na že omenjene cilje društva si clani prizadevajo, da bi na tej poti še naprej vztrajali in postali še boljši prijatelji in sodelavci. Po besedah Kodermaca z vodstvom delniške družbe sodelujejo vzorno in uspešno, dobro pa je Foto Miro Jakomin tudi sodelovanje podružnic društva s poslovnimi enotami. Za uspešno delovanje Športnega društva Elektro Primorska so bolj aH manj zaslužni vsi clani, še posebej pa je treba omeniti velik prispevek clanov izvršilnega odbora društva, med katerimi sta zelo dejavna tudi Magda Kogoj in Jožko Bezeljak. V športnem društvu si želijo, da bi se v prihodnje v posamezne oblike rekreacije vkljucevalo še vecje število zaposlenih. Delavci si lahko na ta nacin zagotovijo boljše zdravje in osebno pocutje, hkrati pa lahko še vec prispevajo k ustvarjalnemu ozracju v Elektru Primorska. Sicer pa smo se v pogovoru z Žarkom Kodermacom prepricali, da je vnet privrženec tradicionalnih športnih iger distributerjev. Preprican je, da športni duh v elek-trodistribuciji ne bo zamrl, vendar le pod pogojem, da bo na tem podrocju delovalo vsaj nekaj navdušencev, ki so pripravljeni nekaj storiti tudi zastonj in zunaj delovnega casa. Miro Jakomin Žarko Kodermac, vodja oddelka splošnega sektorja Gorica (lokacija v Novi Gorici) in predsednik Športnega društva Elektro Primorska, je Bric od glave do pete. Zelo je ponosen na deželo opojnih trenutkov, cešenj in vina. Arno svetlin (1911-2002) Poslovil se je Arno Svetlin. Vse svoje poklicno æivljenje je posvetil poglobljenemu strokovnemu delu pri snovanju, graditvi in obratovanju proizvodnih virov elektriËne energije. V svoji dolgi karieri je bil vedno v æaripËu najin-tenzivnejpih in najbolj vidnih procesov. Veliki termoenergetski objekti so ga pritegnili s svojo magiËno silo novega, naprednega, zanimivega in pomembnega. Strokovnih nalog se je loteval z veliko odgovornostjo, zanj ni bilo manj pomembnih vpra-panj, na vsako je bilo treba najti odgovor. Bil je temeljit in vztrajen. Pred leti, ko je bil pe dejaven, je kroæila anekdota o tem, kako se je pripravljal na izpit iz parnih kotlov. Njegov sostanovalec, ki ga je napel sklonjenega nad knjigo in med velikima kupoma knjig o parnih kotlih, ga je vprapal: ˜Ar-no, mislip vse to preptudirati?« Arno se je dvignil, ga z vso resnostjo pogledal in odgovoril: ˜Seveda, seveda bom vse preptudiral.« Tak je ostal Arno vse æivljenje. Trudil se je odgovoriti na vsako vprapanje, vsaki stvari ˜priti do dna«. Vso svojo delovno dobo je preæivel med velikimi elektriËnimi stroji in napravami. ZaËel je æe med drugo vojno v Zagrebu pri Siemensu v preskupevalnici elektriË-nih strojev. V zaËetku svoje poklicne poti je kot mlad inæenir imel izjemno priliko spoznati delovanje in zmogljivosti elektriËnega stroja v æivo. Lahko si predstavljamo, kako se je temeljito teoretiË-no znanje Vidmarjeve pole izpopolnilo s prakti-Ënimi izkupnjami in se zlilo v sposobnost videnja, kako stroj diha ob delovnih bremenih, ki so mu naloæena. Sledila je odgovorna naloga upravitelja Elektrarne Brestanica, kjer je ostal tri leta in se zapisal v spomin okolju. Ganljivo je bilo slovo prijateljev iz Kulturnega druptva iz Brestanice ob Ar-novem grobu mrzlega decembrskega dne na ljubljanskih Æalah. Naslednji dve leti je pri Generalni direkciji elektrogospodarstva v Ljubljani skrbel za generalne revizije hidro in termoelektrarn. Preteæno administrativno delo ni ustrezalo njegovi naravi, kar se je velikokrat pokazalo tudi pozneje. Rad se je vraËal ˜na fronto« v sredino dogajanja. Iz Ljubljane ga vodi pot v Termoelektrarno Trbovlje, kjer pet let opravlja delo tehniËnega direktorja. Za njim je æe deset let delovnih izkupenj, ob katerih se je kalil, in vsa ostrina tedanjih razmer ni vplivala na njegovo pregovorno mirnost in toleranco, nasprotno, oblikovala ga je v osebnost, s katero je bilo prijetno sodelovati tudi pri zapletenih problemih in v teæavnih razmerah. Glavni del svoje bogate kariere inæenirja graditelja je Ar-no Svetlin preæivel v Termoelektrarni ©optanj. Tja pride leta 1955 in sodeluje pri graditvi in vzgoji kadrov za prvo in drugo fazo tega tedaj najpo-membnejpega slovenskega termoenergetskega objekta s skupno moËjo 135MW, ki se konËa leta 1960. Kot vodja obratovanja elektrarne ostane v ©optanju pe naslednji dve leti. V tedanji dræavi, ki je gojila dobre odnose z dræavami v razvoju in izvajala programe tehniËne pomoËi, je bilo Arnu Svetlinu ponujeno sodelovanje pri graditvi in obratovanju parnih, plinskih in diesel agregatov pri Tripolitanski elektrogospodarski organizaciji v Libiji. Izkupenemu inæenirju, svetovljanu s teko-Ëim znanjem veË tujih jezikov, ta naloga paË ni bila preteæka. V tujini ostane od 1966 do 1968, ko se vrne v Termoelektrarno ©optanj kot vodja investicij pri graditvi bloka IV (275MW). Njegov prihod na Elektroinptitut Milan Vidmar (EIMV) leta 1975 je sledil novi nalogi inptituta, ki mu je bil tedaj poverjen strokovni pregled Nuklearne elektrarne Krpko (NEK). Zato je Inptitut sestavljal skupino raznih profilov strokovnjakov z namenom Ëim pirpega obvladovanja celotne problematike. Zavedali smo se, da se sooËamo z za nas novo tehnologijo, z drugim naËinom obvladovanja celotne problematike graditve objekta, ob neurejeni tehnipki in varstveni regulativi ter mepa-nem (Hrvapka, Slovenija) lastniptvu objekta. Tudi program dejavnosti Inptituta ni bil tedaj v celoti doloËen, sploh pa ne tudi kompetence ter organizacijska povezanost v dokaj zapleteni shemi vseh sodelujoËih. Arno Svetlin je prinesel v novo okolje na Inptitutu sposobnost za repevanje postavljenih nalog, podprto z izkupnjami in temeljitim poznavanjem tehnologije proizvodnje elektriËne energije v termoenergetskih objektih. Novo tehnologijo in drugaËen organizacijski pristop pri delu na tem objektu je hitro in uËinkovito obvladal z njemu lastno eleganco nezaigrane skromnosti. Vsakodnevna avtobusna voænja v Krpko z ranim odhodom iz Ljubljane in obvezno partijo taroka na voænji ob vrnitvi v Ljubljano je bila zanj nekaj popolnoma samoumevnega. Vsakodnevna pot v NEK, celodnevno naporno delo v Ëasu letnih remontov in vrnitev v Ljubljano mu tudi pozneje (ko je bil æe globoko v sedemdesetih) niso pomenili prevelikega bremena. Arno si je s tem priboril mesto med na-pimi vzorniki. Ne glede na njegov bolj v naravoslovje usmerjen intelektualni profil, je Arno kazal tudi veliko spoptovanje in obËudovanje humanizma in pe posebej umetnosti. Kot sogovornik v razpravah je bil prijeten in je znal in zmogel pozorno poslupati in se iskrivo, vendar vselej zelo strpno in uglajeno odzivati. Njegova bogata profesionalna kariera se je preprosto zgodila, ne da bi on sam v svoji skromnosti pretirano hlepel po uspehu. Arno je ostal zvest Elektroinptitutu Milan Vidmar vse do svoje smrti. V tem Ëasu je prispeval k izjemnim rezultatom rasti slovenske termoenergetike in k izjemnim rezultatom osvajanja jedrske energetike. Zlasti smo dolæni omeniti njegov izjemen obËutek za delo z mlajpimi sodelavci. Vedno je rad nesebiËno posredoval svoje znanje in izkupnje mladim. Dolæni smo mu zahvalo za njegovo prizadevno delo in pripadnost Inptitutu. Leta 1982 smo mu podelili Vidmarjevo plaketo kot najvipje priznanje za æiv-ljenjsko delo na podroËju termoenergetike in jedrske energetike. Pogrepali ga bomo in pe dolgo obujali spomine na nape skupno æivljenje in delo. Prof. dr. Maks Babuder 65 RTP LABORE - POSKUSNI OBJEKT NOVIH TEHNOLOGIJ Razdelilno transformatorsko postajo Labore je zaznamovala elektroenergetika skozi Ëas, saj je bila veË kot ptirideset let prvi poskusni objekt, v katerem se je uvajala in preizkupala nova tehnologija tistega Ëasa. 66 Od leta 1959, ko je bila na Laborah zgrajena prva razdelilna transformatorska postaja, pa do danes, ko se je mnogo stvari skozi Ëas spreminjalo in razvijalo na bolje, lahko s ponosom reËemo, da smo veseli, da konËujemo gradnjo kovinsko oklopljenega in s plinom izoliranega 110 kV stikali-pËa. Uporabljena je ekolopko neo-poreËna najmodernejpa tehnologija SF6, ki pomeni majhne vzdr-æevalne stropke, velik prihranek prostora, popolno varnost pred dotikom in predvsem veliko obratovalno zmogljivost, ki je ne samo za Labore, ampak pirpe za ves Kranj izrednega pomena. 1959: Labore prva RTP 35/10 kV na Gorenskem Ime podjetja ˜Elektro-Kranj« je bilo prviË uporabljeno pred 50 leti. Leta 1953 je zaËela poslovati krovna organizacija Elektroenergetski sistem Slovenije, v okviru katerega je poslovalo 12 proizvodnih in 14 distribucijskih podjetij. Podjetje Elektro-Kranj, ki je z elektriËnim omreæjem obsegalo osrednji del Gorenjske, je nastalo na obmoËju, ki je bilo do druge svetovne vojne energetsko dejavno. ©tevilne elektrarne na Savi in Kokri so zlahka krile takratno malo piroko potropnjo. Industrija pa je krila potrebe po elektriËni energiji veËidel iz svojih virov. Takoj po vojni je preskrba z elektriËno energijo postala vse bolj kritiËna. Zgrajenih je bilo nekaj novih, 20 kilovoltnih daljnovodov s prikljuËkom na razdelilno transformatorsko postajo »rnuËe. Vse to pa ni moglo izboljpati energetske situacije. V obmoËju podjetja v petdesetih letih skoraj ni bilo razpoloæljivih virov energije, ki bi v doloËenem Ëasu omogoËili zgraditev vodnih ali termo elektrarn. Z intenzivno, 15-letno povojno elektrifikacijo se je poraba elektriËne energije zelo poveËala, tako da 20 kV prenosni daljnovodi niso bili veË kos svoji nalogi. Zato se je podjetje odloËilo, da zgradi v bliæini Kranja napajalne toËke, do katerih je bila energija dovajana po 35-kilovoltnih daljnovodih. Prva taka toËka je bila leta 1959 zgrajena RTP Kranj I - Labore 35/10 kV s prikljuËnim daljnovodom iz HE Medvode. V redki odkriti zaprapeni fotodo-kumentaciji je pred 44 leti kronist zapisal: ˜Od idejnega projekta do priËet-ka izgradnje RTP Kranj I. - La-bore, je Ëas polagoma tekel dokler ni konËno nastopila pomlad za priËetek gradnje, kot za podjetje Elektro - Kranj. Stikalne celice in portalni jambori so prihajali po dobavitelju ˜Hidro-montaæa« Maribor. Vzporedno z gradnjo RTP Kranj I. - Labore je potekala gradnja 35 kV DV HE Medvode - Labore (Energoinvest Sarajevo). 35 kV daljnovod je montirala gradbeno montaæna skupina Elektra Gorica in sicer montaæno. Kljub teæavam pri nabavi materiala je bil uspeh iz dneva v dan vidnejpi, kajti treba je bilo hiteti z montaæo kabelskih glav, razklopnih in stikalnih celic, kajti kritiËno dobavo elektri-Ëne energije industriji in piroki potropnji bo omilil transformator RK 4 MVA 20/10 kV do nabave EBG 8 MVA. Preko kabelskih prikljuËkov in prostih vodov se bo pretakala elektriËna energija v tovarno Savo, Inteks, Zvezdo, piroko potropnjo onkraj Save in ustvarila zadovoljstvo napim odjemalcem. Pred zakljuËkom gradbenih in montaænih del tako zbiralnic so si Ëlani delavskega sveta in upravnega odbora podjetja ogledali doseæene vidne uspehe izgradnje in ugotovili, da njihov trud ni bil zaman. Eno izmed kriæanj ceste Ljubljana - Kranj je bilo pred gostilno Bohinjc v Medvodah. Z montaæo trafa EBG 8 MVA v maju 1960 in prehodom RTP Kranj I. na 35/10 kV smo zagotovili napi industriji in piroki potropnji kvalitetno in nemoteno dobavo elektriËne energije. Slavnostni otvoritvi RTP Kranj I. -Labore, dne 26. novembra 1959 so prisostvovali predstavniki oblasti in ELES-a, ko je ob 11. uri predsednik ObËinskega ljudskega odbora Kranja tov. Puhar Aci vkljuËil stikalo - preko katerega je stekla elektriËna energija k zaæeljenemu cilju.« Z zgraditvijo nove RTP Labore je bilo opravljeno tudi prenapa-janje transformatorskih postaj v obmoËju Kranja. ˜Doslej so se napajale po 35 KV daljnovodu iz HE Save, ki je dotrajan in ima tudi neprimeren potek, ker poteka tik ob cesti Kranj-Smlednik. Za napajanje iz Labor bomo zgradili nov 10 kV daljnovod preko Save do Inteksa, ki bo nato zavil vzporedno s Savo do Zvezde, od tod naprej pa med prvi dve hi-pi v »irËah. Napajal bo industrijske transformatorske postaje In-teks, Planika, Zvezda in postaje piroke potropnje Planina, »irËe in Hrastje (SmreËje), poleg tega pa bodo pe priklopljene trafo postaje na Kranjskem polju, ki se bodo pe gradile,« je v vlogi za posek drevja ob 10 kV daljnovodu RTP Labore-»irËe 24. novembra 1959 opisal razmere direktor podjetja Elektro-Kranj Igor Mer-viË. RTP 35/10 kV Labore je bila prva razdelilna transformatorska postaja s transformacijo 35 na 10 kilovoltov na Gorenjskem. 1973: Labore prva RTP 110/10 kV na Gorenjskem Napoved odjema elektriËne energije je bila, da bi RTP 35/10 kV Labore s svojima dvema transformatorjema po 8 MVA lahko pokrivala vse potrebe po elektri-Ëni energiji v svoji bliænji okolici n RTP 35/10 kV Labore v izgradnji leta 1959. Otvoritev RTP 35/10 kV Labore dne 26. novembra 1959. za vrsto let, pe posebej, ker je bila na severnem delu Kranja zgrajena RTP 35/10 kV Zlato polje. Normalno poveËanje potreb po elektriËni energiji in pe posebno napovedana poveËanja obstoje-Ëih (Iskra, Sava) in novih obratov v neposredni okolici postaje pa so æe po desetih letih kazali, da bo konica obteæbe na Laborah presegla razpoloæljive zmogljivosti. Moænost je bila v poveËanju zmogljivosti na 3 x 8 MVA, ki bi sicer za nekaj let repila poloæaj, vendar bi takoj zahtevala gradnjo dodatnega 35 kV daljnovoda Medvode-Labore, ker bi bila preseæena termiËna zmogljivost obstojeËega daljnovoda. Taka za-Ëasna repitev bi glede na skupno zmogljivost dveh daljnovodov narekovala pe razpiritev postaje na 4 x 8 MVA, pri Ëemer bi HE Medvode kot napajalna toËka ne ponujala prave rezerve. Kljub zgraditvi 35 kV objektov se je na obmoËjih s prav posebno visoko gostoto naseljenosti in moËno industrijo æe konec pestdesetih let pokazala potreba po uvajanju pe vipje prenosne napetosti. S ptudi-jami je bilo ugotovljeno, da je najprimernejpi napetostni nivo 110 kV z neposredno transformacijo 110/20 kV in 110/10 kV. Ta napetost se je zaËela vpeljevati v celotni Sloveniji, na Gorenjskem pa je bil spet prvi tak objekt razdelilna transformatorska postaja Labore 110/10 kV. EkonomiËnost obratovanja je kazala na to, da je za konico preko 15 MW bila æe upraviËena gradnja transformacije 110/10 kV z enotami po 20 MVA. Leta 1969 je bil v okviru skupnih nabav pri Zdruæenem podjetju naroËen transformator, stikala in katodni odvodniki za 110 kV z rokom dobave junija 1972. Temu je sledila izdelava idejnega in glavnega naËrta, pridobitev predpisanih dovoljenj, priprava in zagotovitev finanËne-ga kritja investicije in sklepanje pogodb za oddajo posameznih del. Za povezavo nove postaje z daljnovodom 2 x 110 kV KleËe-Naklo je bil zgrajen 1,6 kilometra dolg dvojni daljnovod 110 kV od Labor do Bitenj s sedmimi jeklenimi stebri, hkrati pa je bil za nadaljnjo povezavo zgrajen pe dvojni daljnovod Labore-Primskovo, kjer je kranjski obroË leta 1979 dopolnila pe tretja kranjska RTP Primskovo. V okviru pripravljal- nih del, ki so se zaËela novembra 1971, je bil prestavljen daljnovod 35 kV Medvode-Labore z obmo-Ëja 110 kV stikalipËa. Zaradi zime so se gradbena dela nadaljevala marca 1972. ZaËetek elek-tromontaænih del je bil junija 1972. Rok za dokonËanje del se je premaknil zaradi zapoznele dobave opreme domaËe proizvodnje (Minel, Energoinvest). Novozgrajena postaja je obsegala: dve dovodni polji 110 kV, transformatorsko polje 110 k V, merilno polje 110 kV, dva sistema zbiralnic 110 k V, transformator Mi-nel 20 MVA, 110/10 kV, transformatorska celica 10 kV s pripada-joËimi komandnimi, signalnimi in zapËitnimi napravami. Januarja 1973 je bila konËana prva etapa gradnje RTP 110/10 kV Labore, ki je obsegala: 110 kV daljnovod iz KleË, 110 kV daljnovod iz Na-kla, 110 kV merilno polje, transformatorsko polje, ureditev platoja z ozemljitvijo, ograjo, pri-kljuËke na cesto, gradbeni del sti-kalipËa, prestavitev obstojeËega 35 kV daljnovoda, ureditev 10 kV kabelske povezave z obstoje-Ëim stikalipËem in 10 kV celico. Notranji tehniËni pregled je bil opravljen 23. januarja 1973, dan pozneje se je s priklopom na napetost priËelo poskusno obratovanje, 28. januarja 1973 pa je transformator 110/10 kV, 20 MVA prevzel obteæbo namesto transformatorjev 35/10 kV, 2 x 8 MVA. V duhu imena Labore so bile velike teæave pri gradbenih posegih, saj je sestava zemljipËa na Laborah taka, da niti z uporabo razstreliva niti s kompresorjem dela niso bistveno napredovala. Ker ne bi bila po postavitvi naprav mogoËa nikakrpna raz-streljevanja v njihovi bliæini, je bilo treba gradbena dela razpiriti pe na tisti del 2. faze, katerega bi brez razstreljevanj ne mogli opraviti. Tako je bil zgrajen æe temelj za drugi transformator. Njegova montaæa je dala 40 MVA skupne zmogljivosti, za preskrbo koncentrirane kranjske industrije ob bregovih Save (Tiskanina, Iskra, Inteks, Standard, Sava) pa je bilo v nadaljevanju zgrajeno 10 kV stikalipËe s celicami in kabelskimi izvodi za tehniËno kar najbolj kakovostno obratovanje in odvajanje razpoloæljive energije veleodjemalcem. Drago Papler (Nadaljevanje prihodnjiË) 67 OBJEMU PERUJSKIH GORA Ob lepotah mogoËnih gora ni mogoËe ostati ravnodupen, Ëeprav jih veËina pe vedno raje obËuduje iz varnega zavetja preko spominov in fotografij drugih. Skupina plezalcev iz Zasavja, ki smo jo doslej æe dobro spoznali, sodi v skupino tistih drugih, zato si poglejmo, kako se je njihova pot konËala. a Naslednje tri dni smo preæiveli v mestu. Martin, Tjapa in Tadej so svoje v hribih opravili in so se odpravili pe na jug deæe-le, kjer so si nameravali ogledati turistiËne zanimivosti. »etverico, ki smo ostali, pa je najteæje pe Ëa-kalo: Alpamayo in Ranrapalca. V mestu smo obiskovali turistiËne agencije in zbirali podatke o razmerah. Sandra in Mojca sta sicer steno æe videli in sta bili malo bolj mirni, midva z Nejcem pa sva bila kar malo zmedena, saj so bile informacije, ki sva jih dobivala, zelo razliËne. Najprej sva izvedela, da v Ferrarijevo smer, ki sva jo naËrtovala preplezati, ni mogoËe vstopiti, ker se je odlomil del ledu in snega. Pozneje so naju potolaæili, da je vstop moæen bolj desno in da ne bo problema. V mestu sva sreËala tudi primorska alpinista, ki sta si zadala isti cilj. Odpla sta dan pred nama in zaæelela sva jima veliko sreËe. Midva sva si v agenciji izposodila tri ledne kline - sablje in se dogovorila za prevoz naslednji dan navsezgodaj. Vstala sva æe ob ptirih in Ëakala na prevoz, ki je seveda zamujal. No, pa Perujcev, ki vse repujejo s svojo prijaznostjo in nasmehom, sva se æe navadila, tako da nama tudi enourna zamuda ni pobrala volje. Kombi sva si delila s ppanskimi trejkerji in izkazali so se za dobre in prijetne sogovornike. Pot nas je vodi- Pristop pod goro po Ëudoviti dolini. Foto Gorazd Pozvek la proti Yungaju in Carazu. Tam so si najini sopotniki zaæeleli zajtrk, midva pa sva bila æe kar malo nervozna, kajti hotela sva Ëim prej priti v Casapampo, na izho-dipËe za najin dostop pod goro. Po enournem premoru je nap kombi zavil na makadamsko cesto, ki se je vzpenjala po tako prepadnem terenu, da me je bilo kar strah pomisliti, kaj bi se zgodilo, Ëe bi pofer malo skrenil. KonËno smo se sredi dopoldneva iztovorili na jasi na koncu vasi. Poiskala sva ˜arierota« z dvema osloma, na hrbte katerih se je preselila najina najteæja oprema. Sanje se uresniËujejo Pot naju je najprej vodila strmo v hrib, po eni uri pa se je poloæi-la in pred nama se je razprostrla preËudovita dolina. Pot, ki je vseskozi tekla ob Ëudoviti gorski reËici, se je poËasi vzpenjala. Vse naokoli pa so se dvigovali visoki andski vrhovi. PoËitek sva si pri-vopËila po ptirih urah, po izraËu-nu nekje na sredini etape, ob prelepem jezeru azurne barve. V nadaljevanju se je ta idiliËni pristop pod goro malo pokvaril, saj se je iz rahlih sapic, ki so nam ob hudi vroËini prav ugajale, razvijal Ëedalje hujpi veter, ki se je na koncu spremenil v pravi vihar. Zadnjo uro se je pot zaËela spet strmo dvigovati in po opisih iz vodnikov sva vedela, da sva blizu baznega tabora ˜campo morena«. Malo pred bazo sva sreËala dva hrvapka alpinista, ki sta se spupËala v dolino. Povprapala sva ju o razmerah na gori in povedala sta, da so dobre, le da je bil zanju vstop v smer prezahteven in sta morala obrniti. Hitro smo se poslovili in odpli vsak v svojo smer. Njun neuspeh me je sicer malo kljuval, vendar sem temne misli kmalu odgnal. Ko se je sonce æe spupËalo za okolipke vrhove, sva prispela v bazo. Tudi najina oprema je prispela kmalu za nama. IzplaËala sva arierota, in sicer za tri dni, kajti opravili smo turo, ki si jo nekateri razdelijo na dva dni, plaËati pa mu je treba pe dan za vrnitev. Kljub temu da sva mu dala 45 dolarjev, se kar ni hotel posloviti in je hotel pe nekaj za hrano in prenoËipËe. Ker nisva imela volje, da bi se z njim prepirala, sva mu dala nekaj hrane, za katero sva raËuna-la, da jo ne bova potrebovala, in Tabor 1 pod goro najinih sanj. Foto Gorazd Pozvek potem je bil konËno zadovoljen. ©otor sva postavila na idiliËni jasi ob potoku. Hitro sva se vselila in kljub utrujenosti nato pripravila pe vso potrebno opremo za na goro in si skuhala veËerjo in Ëaj. Jutro je hladno in kar teæko zle-zeva iz toplih spalnih vreË. Ko se le spraviva na plano, vse nadaljnje priprave za odhod na goro potekajo hitro in po æe uteËenem vrstnem redu: zajtrk, podiranje potora, pakiranje nahrbtnikov ... Za bliænji balvan skrijeva odve-Ëno opremo. Na ramena si dava nahrbtnika, katerih teæa je taka, kakrpne oba pe nisva nosila. »a-ka naju vzpon preko tisoË vipin-skih metrov po zelo zahtevnem in strmem terenu. Po dobrih dveh urah doseæeva ledenik, kjer se morava preobuti v zimsko opremo in zaplezati v strmino. Ko se ravno dobro ogrejeva, zaslipim nad sabo: ˜Zdravo, kako gre?« Zagledava Primorca, s katerima sva se sreËala v Huarazu. Odgovorim jima, da kar gre, le da so nahrbtniki zelo teæki. Pozanimava se, kako je na gori, vendar æe iz njunih izrazov na licih vidim, da nekaj ni bilo v redu. Po vseh svojih izkupnjah iz visokih hribov prepoznam tisti izraz, ki ga imajo alpinisti, ki sem jim je vzpon posreËil. Æe iz oËi jim sije radost, veselje in zadovoljstvo.V njunih oËeh ni niËesar od tega. Povesta, da sta z vzponom poskusila zgodaj zjutraj, vendar je bilo vreme slabo, predvsem pa je pihal zelo mrzel veter, tako da sta se morala vzponu odpovedati. Kljub slabim novicam, si ne pustiva vzeti upanja. Poslovimo se in zaæelita nama veliko sreËe. Po-æeneva se naprej v strmino in kmalu dohitiva skupino Nemcev, ki so se podajali na goro z doma-Ëimi vodniki. Tudi oni se pibijo pod teækimi nahrbtniki, kljub temu da so jim vse potrebne potore in del opreme odnesli v tabor 1 nosaËi. Zadnji del vzpona, ki je daleË najbolj strm, nekje med 50 in 60 stopinjami, in ga preplezava brez varovanja, nama pobere veliko moËi, predvsem psihiËnih. Vsaka napaka je lahko usodna. Z zadnjimi moËmi se povzpneva na sedlo in kar obsediva. Pred sabo gledava jugozahodno steno gore, ki sva jo obËudovala na neptetih fotografijah iz reklam in alpini-stiËnih revij. Kar teæko verjamem, da je vse to res in da bova imela priloænost povzpeti se na to Ëudovito goro. Nejc, ki nekaj Ëa-sa kar ne more odvrniti pogleda, se nenadoma obrne in pravi: ˜Vep, da imam danes rojstni dan in da nikoli nisem pe tako teæko nosil nahrbtnika in tako trpel, pa tudi kaj tako Ëudovitega nisem dobil za darilo, kot je tale pogled.« Samo prikimam in mu Ëe-stitam. Tako za rojstni dan, kot za vzpon, ki ga je tako zelo utrudil. ©estnajst let ima. Pohajkovanje po gorah in plezanje z njim mi je v velik uæitek, hkrati tudi velika skrb, strah in odgovornost. Po kratkem poËitku stopiva do prvih potorov na sedlu. Pozdravijo naju prijazni ameripki alpinisti in nama ponudijo Ëaj. Zelo sva jim hvaleæna. Urediva si mesto za potor, ki ga nato hitro postaviva in utrdiva za primer slabega vremena in hudega vetra. Vreme se zaËne kvariti in Alpa-mayo se ovija v meglo. NiË ni s fotografiranjem v zahajajoËem soncu. Ob kuhanju edinega toplega obroka tisti dan se pe malo pogovarjava s sosedi. Povedo, da æe dva dni Ëakajo na ugodne razmere za vzpon in da tudi naslednji dan pe ne bodo poskusili. Bojijo se predvsem padajoËega ledu, ker bo na goro plezalo veË plezalcev. Midva teh pomislekov nima-va, le odloËiva se, da bova vstala tako zgodaj, da bova v smeri prva. Razmere na gori so zahtevne, tako da se dokonËno odloËiva za Ferrarijevo smer, ki je najlaæja, Ëeprav sva doma malo razmiplja-la tudi o tem, da bi preplezala pe kaj teæjega. Ker je veter vse mo-Ënejpi, naju mraz preæene v zavetje potora. Nejc je zaskrbljen zaradi vremena, vendar ga potola-æim, da je takpno kratko poslab-panje vremena v veËernih urah nekaj obiËajnega in da bo ob najinem odhodu æe vse dobro. Gorazd Pozvek (Nadaljevanje prihodnjiË) 69 VELIKOKRAT ZDRAVILA NISO DOVOLJ Zdravljenje z zdravili, o katerem smo govorili v prejšnji številki Našega stika, je kajpak temeljni nacin spopadanja z razlicnimi obolenji. Poleg tega poznamo se druge metode, ki jih zdravniki uporabijo pri hujših boleznih, vecino pa je treba opravljati v bolnišnicah. Najbolj znani med njimi so kirurški posegi, intenzivna nega, dializa, litotripsija in radioterapija. 70 Ena izmed najpogostejpih oblik zdravljenja hudih bolezni je intenzivna nega - enota, ki jo imajo domala vse bolnipnice, opremljena pa je z vso potrebno opremo za spremljanje æivljenjsko pomembnih funkcij in za ohranjanje stabilnega zdravstvenega stanja obolelih. Prav skrbno spremljanje pacientov omogoËa namreË takojpnje odkrivanje in tudi zdravljenje kakrpnega koli po-slabpanja zdravstvenega stanja. Bolniki na intenzivni negi dobivajo obiËajno tekoËine intraven-sko z infuzijo, prav tako pa lahko dobijo na ta naËin tudi hrano in zdravila, mnogo med njimi jih potrebuje celo umetno ventilacijo oziroma dihanje. Podobna oblika kot intenzivna nega je neona-talna nega, ki ohranja pri æivlje-nju prezgodaj rojene otroke. Kaj je dializa? »lovek, ki mu odpovejo ledvice, v nekaj dneh umre, Ëe iz njegovega telesa ne odstranimo odpadnih snovi, ki so se nabrale v krvi, to pa je mogoËe doseËi z dializnim postopkom. Sodobna medicina pozna dve taki metodi - hemodia-lizo in peritonealno dializo. Pri prvi odstranjuje dializni stroj odpadne snovi s filtriranjem bolnikove krvi skozi polprepustno membrano. Postopek traja nekaj ur in ga je obiËajno treba ponoviti nekajkrat na teden. Druga vrsta dialize pa uporablja za filtri- ranje notranjo prevleko bolnikove trebupne votline. Odpadne snovi gredo v tem primeru v dia-lizno raztopino, ki prehaja v tre-bupno votlino in iz nje skozi cevko. »e je odpoved ledvic le zaËa-sna, potrebuje bolnik dializo le nekaj dni, Ëe je trajna, pa vseskozi. Toda v takem primeru je najboljpe zdravilo presaditev ledvic. Litotripsija Vse bolj pogost postopek pri zdravljenju oziroma drobljenju kamnov v telesu je tako imenovana litotripsija. To je nekirurpki postopek, ki z ultrazvoËnimi valovi spremeni kamne v prah. Bolnik leæi na posebni mizi ali v vodni kopeli, zdravnik pa najprej z ultrazvokom (ali rentgenom) ugotovi, kje je kamen in nato usmeri valove nanj - postopek ponavlja tako dolgo, dokler se ne zdrobi, ti delci pa zapustijo telo z urinom (Ëe gre za ledviËne kamne) ali z blatom, Ëe je imel bolnik æolËne kamne. Postopek se uporablja predvsem pri zdravljenju ledvi-Ënih kamnov, preizkupajo pa ga tudi za drobljenje æolËnih kamnov in, kot kaæe, bo nadomestil operacijo. Podobno kot litotripsija poteka zdravljenje tumorjev oziroma rakastih obolenj z radioterapijo. Rentgenske æarke oziroma radijske igle uporabljamo za zdravljenje omenjenih bolezni æe od za-Ëetka tega stoletja, toda zlasti v zadnjih desetletjih se skupaj z njimi uporabljajo pe druge oblike ali viri sevanja, denimo, nevtron-ski æarki ali radioaktivne razliËice, kot sta jod ali itrij. Toda omenjeni postopek le redko zadopËa za zdravljenje tumorjev - po navadi ga je treba dopolniti z operativnimi posegi, kemoterapijo ali celo obema. Ne operacijski mizi ... Kljub mnogim nekirurpkim posegom je operacija pe vedno glavna oblika zdravljenja, obiËajno pa vkljuËujejo posegi odstranitev obolelega tkiva, organa, vsadke, presadke ali podobno. Poleg obiËajnih postopkov poznamo tudi lasersko kirurgijo, s katero kirurgi z uporabo laserskih æarkov odstranjujejo nekatere koæne madeæe, odpravljajo raztrganine na mreænici ali celo ustavljajo krvavitve. Zelo znana je pe endoskopska kirurgija, ki je sicer namenjena predvsem ugotavljanju diagnoze, velikokrat pa se uporablja tudi za opravljanje doloËenih posegov, denimo, odpravljanje tujkov. Slednje bi lahko sicer odstranili z operacijo, po odkritju endoskopije pa je postopek zdruæen. Primeri takpnih posegov so artroskopija, pri kateri kirurgi odstranijo popkodovani sklepni hrustanec, bronhoskopi-ja (odstranitev tujkov iz bronhijev), cistoskopija (odstranjevanje kamnov iz seËnega mehurja), fe-toskopija (popravljanje hib na seËilih plodu), gastroskopija (zdravljenje krvaveËih ulkusov), kolonoskopija (odstranjevanje Ërevesnih polipov) in laparosko-pija oziroma sterilizacija æensk. Simona Bandur Povzeto po knjigi Družinska zdravstvena enciklopedija g IN MAYRINC S tem mesecem konËujemo nape popotovanje po zimskih vrhovih, ki smo ga zaËeli lansko zimo. Maja se bomo -namesto na sneg - odpravili raje kam v sonËne kraje, zimske vzpone pa bomo ponovno nadaljevali konec leta. Sušnemu marcu, ki se je tudi letos pokazal kot idealni mesec za zimske vzpone, sledita pomladna april in maj. Aprila so znacilni vdori polarnega mrzlega zraka in nestanovitno vreme s padavinami, tudi s plohami in nevihtami. V visokih gorah še vedno sneži, nižje pa se menjavata dež in sneg. Obicajno je snežna odeja na 2500 metrih najdebelejša sredi aprila. Maja sneži le še v visokogorju, nižje redko. Snežna odeja se pospešeno tali in izgineva, po grapah pa se zacno cez dan prožiti plazovi južnega nesprijetega snega. Vseeno pa je zjutraj (na severnih straneh visokih gora pa tudi pozneje) še lahko pomrznjeno, drugace pa je hoja zaradi gnilega snega naporna. Razmere za hojo torej niso najbolj ugodne, ce pa se že odpravimo, moramo pocakati, da se snežna odeja cim bolj utrdi. Zadnji zimski dvatisocak, na katerega se bomo podali, je ©pik (2472 m). Ta elegantni martuljški vrh velja za prestižni zimski cilj. Pot bo dolga in naporna, saj je višinska razlika, ki jo bomo premagali, zelo velika (1622 m). Naše izhodišce bo Velika Pišnica, do koder pridemo iz Kranjske Gore. Najlažji pristop v snegu je tisti, ki v kopnem velja za enega najmanj prijetnih v Julijcih. To je dolgi, gladki in spolzki Kacji graben. Ko pa ga zalije sneg, izgubi vse svoje slabe lastnosti in postane za hojo prav prijeten. Po njem in ob njem se bomo vzpenjali vse do prostranih snežišc, po katerih se bomo vzpeli pod skalnati vršni del. Z vrha nas bo razveselil prostran razgled na martuljške Ojstrice, gore nad Vršicem, zahodni krak karavanškega grebena in Visoke Ture v ozadju. Komur se ne bo dalo tako visoko, pa naj se poda na najbolj obiskani kucelj tega okoliša - Mavrinc. Ceprav skoraj tisoc metrov nižji, se prav tako ponaša z izrednim razgledom! Izhodišce za Špik je parki- Foto Vladimir Habjan ripËe pod hotelom Erika pri vstopu v dolino Velike Pipnice. Krenemo po piroki poti po dolini. Po 20 minutah nas markacije usmerijo levo v gozd. Kmalu stopimo na prostrana sneæipËa, ki nas pripeljejo do grape. To je iztek znamenitega KaËjega grabna. Takoj na zaËetku nas Ëaka zahtevnejpi del, ki je obiËajno pomrznjen in leden. Nad tem delom vstopimo v prijetnejpi in manj strmi del. Brez posebnih teæav se vzpenjamo po desni strani grape skozi redek gozd spet do kratkega zah-tevnejpega dela (Ëe je veliko snega, ga niti ne opazimo). Vipje nas pot usmeri v levo, kjer se nam odpre pogled proti vrpnim pobo-Ëjem pod ©pikom. Do tja lahko pridemo kar po grapi, ki ni pretirano zahtevna, lahko pa jo ube-remo desno navzgor pod skoke Lipnice (odvisno, kje je gaz). Pod njimi v levo preËimo plazovita sneæipËa pod sveæim podorom, dokler se na desni ne odpre strmo poboËje, ki vodi proti vrhu (bli-ænjica skozi kratek, a strm æleb). Po njem se vzpnemo do kotanje med ©pikom in Lipnico (2418 m). Zavijemo levo navzgor v strm æleb. »ez skalnat del priplezamo na greben, po njem pa doseæemo vrh na levi. Sestopimo po isti poti. Tura je zelo zahtevna. V Ka-Ëjem grabnu je zahtevno na dveh delih, pod vrpnim delom je zahtevno strmo izpostavljeno in pla-zovito poboËje, najzahtevnejpi pa je skalnati vrpni del. Vzpon poteka po zahodni strani, zato je lahko popoldan vroËe. RaËunajmo na 8-10 ur hoje. V pomoË nam bodo vodniki: Tine MiheliË, Julijske Alpe, Tine MiheliË, Julijske Alpe, Severni pristopi, Andrej Stritar, 111 izletov po slovenskih gorah in zemljevidi: Kranjska Gora, 1:30.000, Kranjska Gora, 1:25.000, Julijske Alpe, vzhodni del, 1:50.000. In za konec pe Mavrinc (staro ime je ©pica v sedelcu). Kakih 200 metrov pod KoËo na Gozdu poi-pËemo ob cesti odcep markirane poti na VrpiË (smerna tabla). Namesto po njej sledimo desnemu kolovozu in vipje stezici, ki nas skozi nerazgleden gozd v oklju-kah pripelje na sedelce, od tam pa kratko desno na razgleden vrh. »asi: gor in dol okrog dve uri. Vladimir Habjan 71 72 Pred nami so prvomajski prazniki, zato bo tudi vec casa za razvedrilo. Da vam bo reševanje tokratne križanke še v vecje veselje, smo znova pripravili tri lepe nagrade, ki jih bomo podelili najsrecnejšim izzrebancem.Vaše rešitve s pripisom nagradna križanka v uredništvu pricakujemo do 20. maja 2003. TOVARNA STIKALNIH NAPRAV SWITCHGEAR MANUFACTURER SLOVENIJA, 2000 Maribor, Šentiljska 49, tel.: 386 2 228 66 00, fax: 386 2 252 50 05 E-mail: tsn@siol.net jztt»£$& :f*