gaptetou.drCÇja

Na
svitlobo

kmetijske družbe.
Tečaj V.
srèdo 24. listopada 1847.
List 4:7
T spomítl
stdtniga rojstniga dnéva
barona Ziga
Cojza
9
23. listopáda 1747.
ém, de pomórje je vtihnilo
In vse valove svoje milo
Zibalo na Teržaški hrégj Vém, de ogorje je gorénsko Se radovalo po slovénsko,
Gromel de je v Bohinji jek:
Ko blaga nam je Rojeníca Vsih bla°:odušnih tovaršíca
Poslala Ziga verliga $
Res de iz laške korenine Prijatla vunder domovine
y
In pa sercá slovenskiga.
Zakaj vtihnilo je pomorje? Zakaj se radovalo ogorje,
De je gromel v Bohinji jék? Odgovor da vam Terst, Gorénsko Odgovori vam vse Slovénsko ,
Odgovori vam céli vék Î
y
Kar mertvo je popřej ležalo
y
Kar ve eno bi pod
Poklical Ziga je De Vodnik in Kop it De Ind želézo naše kuj
To storil Ziga j
y
spalo na dan r sluje
poslan
Zato se danes še pomorje Raduj, gorénsko ti ogorje
Iz jekla Njemu vence kuj Ti pa, Modrica domovině Zanesi med vse svoje sine
Imé, in s slavo ga osnuj
f
Malavasic.
Korist ver lie pri kmetijstvu
(Konec.)
vidi, de rada po njem sega, akoravno je že druge boljši kerme sita. Morebiti je vèrbovo pérje zavoljo svoje grenjkobe všeč, in zavoljo tega
živim
v mnogih boleznih ? kakor v dri s ti, tudi dobro
zdravilo.	* ' "
10.	Vèrbovo listje je dobra stelja in da do ber gnoj, kteriga tudi nar pridniši in nar skerbniši kmetovavec nikoli preveč nima. Ubogi ljudjé ga tudi v svoje postelje namesti slame devajo ? de na njem spé.
11.	Iz verbovih véj se delajo dobri obroci za sode, in kôli za vinograde. Kjer imajo dovelj ver bovih kolov, jim ni treba za to rabo druziga lesá
kvariti.
12.	Ravno takó koristne so vèrbove véje za
mnogoverstno kmetijsko orodje, postavim za žitne
in senene vile
5 to
rablje
1.
d.
13. Iz vsih verb, razun dvojih plemén
se
dajo pletenice, jerbasi in enake orodja plêsti. Nar boljši šibinice za to rabo so pa od takó imenovane rude će verbe. Vèrbove mladike, posebno be kose rabijo po vertih in vinogradih, kjer se z
ve
njimi mlade drevesca in terte na kôle privezujejo V vec krajih se še clo snopje ž njimi veže, kakor na Nemškim

v Kurhesíi, v Švajcu i. t. d. Razun
tega jih kmetje tudi za veliko druzih koristnih reći porabijo.
14.	Iz vèrbovih véj pletejo ribći verše ktere rake in ribe lové.
15.
5
v
nekterih krajih ne delajo iz vèrb samo skodelj, ampak jih tudi za drugo hišno izdelovanje porabijo. Za take reći je nar koristniši belavèrba ktera kot drevó visoka in debela zřaste.
16. Iz verbove beline (Splint) se napravljajo obodi za sita, rešeta, žveplenice in veliko druzih
5
reci.
17.	Iz lubja delaja pa po raznih farbarijah
lepo rudečo farbo.
18.	Tudi strojarji ga s pridam pri svojim ro
Po velicih planjavah se vèrbe zató sadé, kodelstvuporabijo. Za to delo je pa iva ali mač
de vetrovam prehudo razgrajati branijo in takó
rodovitnosti
emlj
pripomorejo
V sili se vèrbovo pérje namesti druge piče
kuje nar boljši; zató jo pa v ta namen tudi sem tertje sadé. Poleg tega da iva tudi pràv dobro
»	»Jt » VI uu » u pvijl/ UUUlt^U UiU^V/ p I U U Oglj e, IVI/CI i^tn tu<
živini pokládá, ktera ga tudi rada jé; dostikrat se ali smodnika rabijo.
kteriga tudi za napravo strelniga prahu
1§6
19.	Vèrbovo lubje, na vodi kuhano ali v stupo stolčeno, zdravniki namesti kine bolnikam dajajo zoper merzlico ali tresli ko.
20.	Zadnjič moramo še cio vèrbovo cvetje v misel vzeti, na kteriga mačicah ćbele dovelj paše najdejo, posebno pa na ivi, ktero v cvetji kaj rade obiskujejo zató, kér že takrat evetè, kader je še malo druzih cvetečih želiš.
Iz imenovanih koristnih lastnost, ki smo jih tukej poredama od verb povedali, vsak kmetovavec lahko previdi, de verba zasluži, de bi se po vsih krajih, kodar je pripraven prostor za-njo, bolj pogostama plodila, kakor do zdej. Pràv bi bilo, de bi se pogostama vidila rasti ob potih, ce-stah, potokih, na prodih, po pašnikih, mocirih, mlakah i. t. <1. zató, kér pràv spešno raste in kmetovavcu gotovo več dobička prinese, kakor marsikdo misli.
(Po Tiroljskih Novicah) K—ć.
Obertni§ka razsta?a
( Índustrie-Ausstellung) v Linču, mesca kimovca
tega léta.
Letas je poglavitno mesto zgornjiga Estrajha Line za obertniško razstavo na versto prišlo. Brali smo, de je ta razstava med vsimi poprejšnjimi nar veči bila in de so presvitli Nadvojvoda Joan, ki so jo 28. kimovca obiskali, z njo posebno zadovoljni bili. Kakor se tudi bere, sta gosp. Jožef Diercer, vodja tukajšne obertniške delegacije, in pa gosp. Kori Smuc, odbornik tega družtva, z napravo te razstave nar več opraviti imela. Na koncu delitve častnih sve tin in pišem so se grof Arelsersheimb, namestnik Linškiga deželniga pogla-varja, s serčnimi besedami zahvalili presvitlimu Nadvojvodu, de so tudi to razstavo obiskali, in takó počastili prizadevanje nemških in slovenskih obertnikov in rokodeleov.
Naše bravce bo gotovo nar bolj mikalo zvediti, kteri obertniki na Krajnskim, Koroškim in Štajarski m so bili pri ti razstavi počašteni; torej jim po-vémo , de so bili tile:
í. ) Z zlatùni svetinami:
Grof F. Egger, fužinar na Kor o š kim in pa barona H erbe rta Pavl in Edvard, fabrikanta svin-čene belíne na Koroškim.
£.) $ srebernimi svetinami:
Kleber Ferdinand, vlastník stekleníce na Sta-
* Jm	p o	^	V	" t
jarskim; Pesendorfer Jožef, fužinar na Stajar-skim; Globočnik Anton, fabrikant žimnatih sit v Stražišu na Krajnskim; baron Herbert Ignáci, fabrikant svinčene belíne na Koroškim; Lenk Miroslav, vlastník papirnice v Gradcu; Mesner in tov., fabrikanta svinčene belíne na Stajarskim; Pleiweis Konrád, fabrikant koeov v Krajnji in pa Satler Miroslav, fabrikant tabačnih škatljic v Gradcu.
3.) Z bronastimi svetinami:
PahernikJanez, fužinar na Stajarskim;Rikli, bratje, vlastniki barvarnice pavolnate přeje na Koroškim; Ambrožič Jožef, fabrikant omikalnikov za volno iz Ljubniga na Gorenskim, in pa Kaiser Jožef, vlast-nik kamnotiskarnice v Gradcu.
4.) S castnimi diplomi:
Benedig Jožef, fabrikant žimnatih sit v Stražišu na Krajnskim; Jerše Janez, tkavec plaht iz Police na Krajnskim; Prevc Gašper, fabrikant žimnatih sit v Krajnji, in pa Str ami car Leopold, roko vičar v Gradcu.
5.) Pohvaljeni so bili:
Log us Gustav, medokovač v Gradcu; Rainer Miha, puškar v Gradcu in paZaletov Miha, fabrikant žimnatih sit v Stražišu na Krajnskim.
(Konec.)
Noben pokorjenc se ne sme izpustiti, dokler ni dostojnih znaminj pokazal, de je poboljšan in delavno-sti privajen, takó, de se sme po pravici upati, de se bo v svoji prostosti pošteniga zaslužka prizadjal.
Pogodbe za izpušenje so: a) Pokorjenc je mogel v nar boljši klas priti in se delj časa neprenéhama v njem dobro obnašati. Iz kakiga druziga klasa se izpušenje ne sme privoliti. b) Duhovni gospod mora spriče-vanje dati, de je delavšnik v keršanskim nauku in v svojih dolžnostih dovelj podučen, in dosti volján, jih spolnovati. Duhovni gospod ima vselej tudi pri přestaví pokorjencov iz eniga v drug klas svojo misel razodeti. c) Pokorjenc se ne sme v svojim zaderžanji in v svoji pridnosti delj časa ničesar kriviga storiti. d) Verjétno mora povedati, de in kakó se zamore zunaj pošteno pre-živiti ; zavoljo tega se je tréba z njegovo komesijsko
gospósko pogovoriti.
Komisijska gosposka se ne more braniti, pokorjenca nazaj vzéti in ga pri njegovim dalnjim poštenim zaderžanji podperati, ako se je izpušen biti vredniga skazal.
Nar krajši odsojeni čas zapertbe v delavšnici je šest mescov, in kadar ta čas preteče, se pokorjenc samo takrat izpustí, če se med tem časam nič hudiga ne ukriviči, in če se sploh po postavah obnaša.
Izpušenje se ima poprej komisijskim gosposkam na znanje dati in izpušenci so v natanjko odmerjenim času
tje odrajtati.
Ce pokorjenc iz delavšniee uíde, za kar mora oskerb-nik dober stati, se mora begun s popisovanjem njegove osebe ali peršone iskati.
Ce taciga pokorjenca vjamejo, ga mora njegova gosposka zaprćti in koj za svèt prašati, ali se ima koj spét v delavšnico odrajtati; zavoljo tega je treba odgovora od deželniga poglavarstva čakati. Ce bi pa bo-lehin bil, je po obstojéčih postavah koj za njegovo ozdravljenje vskerbéti.
Ce bi se bil pa med tem težkiga policajskiga pre-gréška ali kakiga hudodélstva ukrivičil, se mora koj, brez de bi bilo sklepa od deželniga poglavarstva čakati treba, po postavah z njim ravnati.
V Ljubljani 18. rožniga cveta 1847. <
Gospod Ignáci Mnolileltei^ misíjoiiár
v Alriki.
(Konec.)
„To povelje, se kmalo na pot podati, nam je bilo kaj vesélo oznanílo. Berž smo si zaceli pripravljati, kar se nam je za dolgo in težavno pot potrebniga zdelo, namreč: zalogo potrebniga živeža , zdravil za pomoč v sili, orodja za mnogoverstne rokodelstva, kterih misijo-narji v samotnih krajih potrebujejo, in pa razniga blaga za menjo in kupčijo, ki denár namestuje, brez kteriga bi nam ne bilo moč v teh krajih izhajati. Od jutra do večera smo z nakupovanjem teh reci opraviti imeli, in več dni smo mógli po ulicah veliciga mesta (Aleksan-drije) v nar veči vročini okoli letáti, predin smo si saj nar potrebniši reci, večidel prav dragó, skupej spravili."
„Zdej nas je 5 misijonarjev skupej. Kér pa nam odločeni vikarjat silno veliko dežel obseže , in kér tudi naši pripomočki takimu velikimu namenu niso primerjeni — smo sklenili se narpoprej le v deželo jutroviga
se bomo v veliki družbi skozi Nubiško pusavo noter do Berbera podali; tukej bomo pa spet na barko sli naše pervo ostališe, od kodar se bomo po deželi raz- in se do Kartuma peljali. Nilova dolina je velicimu
Sovdana podati. (Chartum), ki je pod oblastjo Egiptovskiga kralja
Poglavitno tukajsno mesto Kartum
. bo
kropili in kjer se bomo zopet zbrali, če bi nas utegnilo kakošno preganjanje zade'ti."
vertu enaka, skozi kterisra veliko rek teee. Ze en mesec

??
je pretekel, kar so jele drevesa spet cveteti in travniki Gotova je, de nam Egiptovski kralj Mahomed zelenéti, kakor pri nas spomladi. Na Nilu je pa vedno
Ali ni prijatel. On nam je sicer pisma dal, s kterimi nam je pravica dana, njegove dežele obiskati in sv. véro oznanovati; ali teh pišem nam ni dal prostovoljno,
vse živo
tertje
?
z neizrečeno visocimi jadri švigajo barke sčm
i
de jih člověk šteti nemore
?
obložene z bogatimî
am
pridelki Egiptovske dežele."
pak le zató, kér sta ga naš avstrijanski cesar in pa angležka kraljica za to dovoljenje naprosila, kterima se noče zameriti. Mahomed Ali se boji, de bi se ker-ěanska véra po njegovih deželah ne razširila in mu njegove samooblasti ne spodkopala; torej — če nam je ravno pisma podal, ktere prepovéjo , de se nam nima nič hudiga zgoditi, — nimamo za razširanje katoljške
ročim
»
Z nar veći poniznostjo in hvaleznostjo se pripo-Njih Milosti, ter prosim za Njih blagoslov na
dolgo dolgo pot !"
Iz Kajra 25. kimovca 1847.
Njih Milosti ponizni sluga Ignaci Knobleher
apostoljski misijonar v Afriki.
>
u
vére od njega nobene pomoci pricakovati, marveč se imamo skritih sovražnikov povsod bati.
„Ako z Božjo pomočjo v Kartum pridemo, in de si bomo tukej vse poskerbeli, kar bo za daljno pot po-zimi potreba, se bomo na več krajev razkropili. Gosp.
55
Slovensko slovstvo*
Drobtince za novo léto 1847"*
(Konec.)
Tretji razdelk ima devet
gled
za
t
in mlad
Ijud
v
Ka so la ni
7
gosp
Pedemonte in gosp. Vinko bojo
pomin in poduče nje, nami
obiskali nar bliznjisi ajdovske kraje okrog Kartuma
Smert za
to vero, (nic bolj
• v •
za nedolžne
?
Pot v
eden izmed njih bo pa oskerbnik naše misijonske družbe v Kartuma ostal. Gosp. vikari Rylio so se proti beli reki namenili in mislijo mene sabo vzeti. Berž ko ne tvoj p
serca, jih v véri uterditi) ; 2) Štert
poved Božj
9
P
zusoviga,
m
?
o ; 4) D o b r o perserčno) ; (mora bogatinu serce
delo
4) T
detenstv
J
aJ
?
d
omeciti, če bi
se bova konec tega leta, previđena s steklenimi bi- kamnitno bilo); 6) Nevred seri (Glasperlen) namesti denarja, na barko podala in
s v.
bhajilo, (
pole
g bele
reke noter do virov Nila različne narode
©biskala. kteri ob
i
bregóvih imenovane
reke prebivajo.
prigodba zgodila)
od ktere bi želéli, de bi se nikdar vec ne
7) Sedem
taštih sinov
eniga
t
9
Kér so pa velike planjave poieg te reke silno močirne in njih zrak takó nezdràv, de so še domači ljudjé na
Kaz se hud bi rad
prid
prej
1
lej
?
9) Neusmilj
»
duhu in telesu vsi médii
drug
dí, (tacih drobtinc za miloserčnost do zival leto kaj več v „Drobtincah" brali)
?
vsaciga ptujca pa skorej
go
v	**	//
Ceterti razdelk obseže deset prilik in b
j
tovo umori, se bova se le v daljnih hribih poieg ki so sploh lepo, umevno zdelane, prijetno povedane in
imenovane reke vselila, kjer zamorci — Berry imenova- zavolj naukov v njih zapopadenih, zlasti za mladost
?
ni
prebivajo, ki so lepe postave pa tudi brihtne pameti, posebne vrednosti
*	• v 1 I •	_______	_	_
pervo
t
Ce je res, kar smo slišali, imamo veliko zaupanje, tukej
luč katoljške vére prižgati. Če bo vse takó po	rej o
sreči šlo, kakor pričakujemo, me bodo gosp. vikari med	doma
tem narodam pustili, de se bom do tistih mal, kadar bo	i. t. d
nova misijonska družba tù sčm prišla, saj tukajšniga	hiziranja
Peti razdelk
gledal
podá bravcam
za šolo keršansk
in dom
k p
za
kodelce, učence, nedeljske solarj
T
sostavek je izverstni izgled poljudni
7
pred
sploh.
sim lepo pa je speljana : V tacih izdelkih se poka
jezika navadil. Gosp. vikari Ryllo se bojo pa potem v	molit
Kartum nazaj podali in bojo tukej ostali, de bojo vse	ljudski učenik, mojster v svojim pokliču
naše opravila v mnozih misijonih v red devali, in de	kako in urno na pamet rajtat
bojo môgli potem svetimu zboru v Rim na znanje dati,	so koristne pa težke. Ko se zaznamovanje ali tei

kate
azprava od ie izvoljeni 2) Nauk, ti. Take zdelave
kakó bi nar bolj práv bilo začeto misijonsko delo v Afriki razširjevati,"
logija stav
i
je treba vselej vec
gledati
na duh besede
hoče
1 in jezika, in pa na umevnost receniga, kakor na to, de Oj, koliko veselja me caka! Naj pride kar koli bi se zaznamovanje ravno po besedi z nemškim vjemalo.
težavniga čez me, za vse
zopernosti in težave mi
ni clo nič mar, ko se
Lep
izgled
v tem nam daje ,,B1
in N
V •
spomnim visociga pokliča, v kteriga delj
1
in pa
tevilst
za
lovensk
v ne
šole
me je Božja previdnost namenila. Nikdar bi ne bil mislil, Pa tudi pričijoči
k je hvale vreden
de bo Afrika kadaj cilj in konec moje službe Božje! za proste ljudi je tudi razjasnilo milij
Práv umevno in bilijana.
kakor de bi milostljivi
Zdaj pa si druziga nic ne vosim,
nebeški Oče svoj vsigamogočni blagoslov dodelil mojimu prizadevanju v sredi divjih narodov notranje Afrike."
„Sercno me veseli,
de
moji dragi domorodci mene
sk
pol
de
3) Vaja domaćih pišem p
msk
in
1
Zlo je želéti, de bi se kdo delà lotil ter bi po vajo domaćih pišem spisal, gledati pa bi bilo dej, ko se zaznami vnovič sta vij o, naj bi se zvo
?
pozabili niso in de radi zvedó , kakó mi gré. Prosim lili taki, ki imajo domačo korenino in pa tudi domace
y a s
?
prosíte za me, de bo srečna moja služba v no- končavke (Endsylben). Tujšina je le ljuljka za
je
inga
so
gradu Gospovim teh divjih krajev. Jez pa bom z veli- zik, naj se obrača kakor se obrača; enga kim veseljem tudi prihodnjič na znanje dajal, kakó mi nemške končavke. Pričijoča vaja domaćih pisem je bo šlo. Njim pa, milostljivi Knez! se serčno zahva- navadnim potřebám práv pripravna in hvale vredna
lim za vse
7
kar so mi po vitezu Laurinu poslali. Za samo dve besedi v teh vajah nam niste
nič
kaj
v >
všeč:
sku
voznika vam pošljem i. t. d
ta pripomocek sim pa tolikanj bolj hvaležin , kér mi je ledig stanu, in pa
bilo ravno za daljno pot marsiktere reci kupiti potreba, Ledig je preveč nemška beseda, namesto čisto sloven-
— Predlog skuz ali skozi (durch)
m ker nam iz Rima niso mogli dovelj pripomočkov
glati.
po
ske
b
na
no.
riniti
77
28. dan kimov
pa se v čisti slovenšini le za znamovanje prost
jo mislimo od tukej po barki od- ali časa rabi (na priliko sk
d
k
1
let
7
perviga
ktero smo že za 270 gold, od Kajra noter do ali pa
Nil™
lap
v zgornjim Egiptu najeli
tod se bomo zopet po Nilu doKoroskiga peljali
7
od
předlo
O"
a
V
se
P
boljši
samo
el
leto)
7
sieer pa se stavi
s petim padežem (na priliko
P
?
vam pošljem). Prosimo šolske gospode nam
tega
iku
po-
pravka ne za zlo vzeti, kér se nam ravno v tacih re- sostavke vsako
leto
do
èéh, ki se u ć en cam v poduk pisejo
• v
9
čista slovenšina
Neprecenljiva razprava tega
nar bolj potrebna zdí. — razdelka je sostavek: zdaj še le vémo, kaj sola
konca maliga travna v Celje vodstvu nemških šol pošiljali. — Mi pa skle-nemo ta naš spis s serčno prošnjo: de bi nam nebeški
Oče
se dolgo
dolgo
let v krepkim zdravji ohranil Vi
velja, v naslednjih prestankih: malo vredna sola, sola popravljena, sola vsa nova in pridna, deset šolskih zapoved, pridnih šolarjev l'epa nosa, deset domaćih zapoved, sola za zdravje in
sociga Vred nika Drobtinc, ki je slava in veselje
Slovencovi
Dr. B.
Xovíca
poštenje, deset varhov varšev poštenja, šola
z a
zdravje, deset
to
za odrasene, kako so v
(300 vaganov kobilic) so mesca kimovca en
m d
na Slavonsk
jeseni solo sklenili. Naj bi si starsi tù dane Sp0ska v zemljo zakopati dala
nabrali, ktere je potem
go
V
se
preírnali
nauke dobro v serce vtisnili; naj bi učitelji te postave _ rJLV pogosto brali in v svojih šolah tuđi za njih spolnova- hrupam.
•	*	i fn	,	r i	1 • Vi	i i » V « « . t	A
z vpitj
Veliko triím so jih pa

streljanjem in mno
nje
skerbćli : mogle
bi sole v boljsi iti, ravno po
teh
300 vaganov na en d

drugim
i?
ali ni to sila
stopnjah, ki so zaznanjene v tem verlim spisu! V ta namen si res ne moremo boljšiga misliti, kokor je pri-
Bog
nas obvari tacih
gostov
čijoči poduk.
Šesti razdelk „Slovenska gerlica
" ima štiri
odstavke po 5 pesmic za mnoge okolišine, za kratek
Prošnja do ljubljanske inestue ospóske zavoljo kooj^kiga s o ami ja.
Na sv. Elizabete dan je bilo na konjskim somnji v
čas in pobožnost. Nektere so manjši, nektere pa veči pesniške vrednosti, vse pa so lepiga, serčniga duha. Predárlasek „Gerlice" „Pesem sládek glas" je pa
pesmica, de ga moramo Kadar „Drobtince" v roke vza-
kravji dol
pet vse polno
kónj, ktere
so na prodaj
te
pripeljali, de bi jih ne bilo treba cez zimo rediti. De somnji malo dobrih in lepih kónj vidi, je že stara
rec
sam tako nežna in tolika mila tudi Novicam izročiti.
kér
se ve, de se dober kónj lahko v štali prodá, de ga tedej ni treba na somenj peljati. Tolikanj bolj imajo pa
*
memo , odpremo dek g
249. stran ter poslušamo pesem s la- zató na konjskim somnji m ese ta rji opraviti, de kupce
las, ki se takó le glasi:
vkup
deržé. Konjski mešetar se pervič do sitiga nap
„Slajši reći na sveti ni, kakor je pesem lepa. j«-^	°fuu	«««»i«huh ya vpije, u
Milo mati poje, ki zible dete svoje; med pesmijo dete okoli kónja z kupcam razsaja, de morata kupec in pro
w
J
de si spito
gerlo namaze
potem pa vpij
in
mehko zaspí. S petjam si otroci kratek čas delajo dar veselo procesjo peljejo ; ne vejo sveta. Dobre volje si
?
ke
dajavec oglušiti. Zraven te
ë
sverka kônje z bičem od
za revsino tega
spřed in od zad
?
de
še
stara gura skakati in z ritjo
i/uuic vuijc oi kmetic zvizga m poje, ui«v n«, —------7 — ----------------—------j-----*
kosec na travniki; v pesmih ne čuti težavniga somnji, de vse vprek leti, de blato, ktero se tukej
orac na
biti zacne : na enkrat jo pa se
jahati po tesnim
?
p olj i
delà. Prepeva si rokodel med svojim mu têce iz pod rok gladko kakor vesela pesem iz serca."
orodjam , in
delo
komej gazi, cez in
čez
krat se veči nesreće ne
škrofi godé
de
? v
je čudo, de se več
n
Poje gredo serčni vojšaki nad sovražnika v boj ;
Torej smo že večkrat in od več strani vošila sli
v pesmih jim raste serce. Pevce in pevke imenitna go- sali, ktere tukej ocitno poverno, de naj bi
se, ce je moc
9
Spoda ima, uc ji vu^iaju mu&ut/ pçsuii na. gena u. va, « " •* j " '— ~ ~ — —j ---
na tri ino šteri, kakor »se ji poljubi. V šamoti si poje blatnen kraj přestavil
de ji vbérajo zložne pesmi na gerla dva,
kónjski somenj na kak bolj prost
\
druga je s
en m menj
somnjem go-
popotnik, de ga ni strah
; poje v vózi jetnik, bolnik
na
ej
živme
v •
za tó se ne potřebuje toliko prostora, kér ter si žalostěn srotej kalno je ni treba za poskušnjo okoli jahati, pri kónjih pa to serce vedri. V svetih pesmih se molitva pobožnih krist- mora biti. Pa tudi za tó je potreba prostorniga somnjiša,
postelji svoje dolge noci,
janov k nebesam vali
zdaj
v veži
božji
zdaj v lepi
česar nas zalostna prigodba
učí, ki se
je
JUHU V JV lltMl/DWUl I UI1 2 /iUWJ \ V U/i 1 M V & JI «* £J\AdJ V lUpi	-------------- I---O---------7 -----J ---~ * '
procesji pobožniga petja serce kipi. Ni gostije ne sed- dan na nekim somnji pripetila, ko je nek kup
mine, ni poštene družine,
kjer bi čedne pesmi ne bilo. pohlev
bika za mosnjo
i
ošlatoval, se
Martina ec sicer
je naglo
In tako je prav; saj tudi pticica poje; kaj bi člověk
ne pel! Pesmi le tamo slisati ni, kjer ni pošte nih lj udí."
Ni jih pa tudi na svetu ljudí, ki bi rajši peli
obernil in blizo stojeciga člověka prebodel!
Prosimo tedej za vse dobro skerbno mestno go spósko, če
je moc, kónjski somenj kam drugam presta
5?
9
viti nit
9
ne bo dvojne nevarnosti
ali
blat
t
ali pa od Sicer pa
kakor Slovenci, in lepšiga dara ne vém, kakor jim čedno pesmico dati. Řečem de je vreden sto centov zlata, ki nam da lepo novo pesem, naj bo zdravíčka alj ceni na prodaj pa sveta, de je le vneta brez vsiga
živine
darj
biti
še
povemo
9
, de so bili ta somenj konji po goveja živina pa je draga
bila
greha.
Kdor kako
lepo pesem zna in jo zápoje, se več obrajta per poštenih ljudéh, kakor on, ki piti kupuje. Lepa pesem je
9
zlata, draga reč."
Sedmi razdelk „Kořistne
Današnjimu listu je perdjan 19. dokladni list in pa eden in trideseti del kemije.
reći
za pridne
ljudi" obseže 1) Domače zdravila zoper mnoge strupe, (korišten nauk za pomoč v sili); 2) Drob
V Ljubljani
tinca jezikoslovna s posebnim pogledam na gerčki in slovenski jezik (sosebno paznost zasluži, kér se iz nje učimo slovenšino in Slovence spoštevati);
Žitni kap
(Srednja cena).
Krajnji
20. Listopada. I 15. Listopada
gold.
3) Jézusové jaselce (lepa in pobožna slovenska
navada").
V sklep letašnjih Drobtinc je jeziku pisana zahvala, povaba in
V
se
Vredr.ika do vsih duhovnikov, učiteljev in sicer prijat lov slovenšine, de naj bi kakor dozđej tudi prihodnjič verlo podpírali naše ljube „Drobtince" in njim namenjene
tudi v nemškim
prošnja gospoda
mernik Pšenice domaće
> banaske*• • I	3
Tnršice............I	1
Sorsice..........
Rèii..............I	2
Jećmena...........I	1
Prosa.............i	1
Ajde..............I	1
Ovsa..............1	1
kr. j	1 gold-	1 kr.
- I	RTj	54
- 1	3	5
50	1	50
- I	1 2	20
5	2	i 10
40	— 1	-
52 I	1 .]	56
35	1	38
— i	i -	I 58
Vrednik Dr. Janez Bleiweis. — Natiskar in založnik Jozef Blaznik v Ljubljani.