SLADE & JAMES BARCLAY HARVEST & NOVI AKORDI 23. MARCA V HAU TIVOLI
Znana angleška rock ansambla Slade in James Barclay Harvest ter zagrebški Novi akordi nasto-pajo 23. marca v Tivoliju. Del izkupička s koncerta je name-njen fondu za dograditev štu-dentskih domov.
,,SLADE" & ,,JAMES BAR-CLAY HARVEST" & ,,NOVI AKORDI" 23. MARTA U ,,TI-VOLIJU". Poznati engleski rock ansambli ,,Slade" i ,,James Barclay Harvest" uz zagrebačke ,,Nove akorde" održat če 23 ožujka nastup u ,,Tivoliju". Dif prihoda od ovog značajnog pop dogadaja ide u fond za izgrad-nju studentskih domova.
SOCIALNO      ŠIBKI       ŠTU-DENTJE!
Pri iskanju zaposlitve prek študentskega servisa imate pred-nost! Za informacije se oglasite na 10 SŠ LVZ, Ljubljana, Trg revolucije 1 /11.
OBVESTU
Socialno-ekonomska komi-sija pri 10 SŠ LVZ vabi k sode-lovanju študente, ki bi pomagali opraviti več analiz. Obvezno je znanje statistike, zaželeni so študentje s prakso pri tem delu. t)elo bo dobro plačano. Kandi-dati, oglasite se čimprej na 10 SŠ LVZ, Ljubljana, Trg revolu-cije l/II.
SE   NEKAJ  NEUSPELIH  POTEZ ŠKRATELJCA TISKARCA
Kljub temu, da smo se mu v prejš-nji številki vljudno opravičili (str. 11), Škrateljc Tiskaic ne popusti s svojimi drzkimi fintami. Kaj vse nam je spet zagodel! Najprej (v Po-pravku na sti. 11) trdi, da se mu ,,opravičuMemo", čeprav se mu tam dejansko ,,opravičuJemo". Trikrat je posegel v clanek R. Lipovca (Zna-nost - ost znanja? ) na 3. strani: y levi koloni, četrta vrstica od spodaj navzgor stoji ,,ustvarjalnost"; prav je ,,univerzalnost", v desni koloni, četrta vrstica od spodaj navzgor stoji ,,proti mišLjenja"; prav je se-veda ,,poti mišljenja", v 14. vrstici od spodaj njyzgor pa stoji ,,politi-kantski adaptaciji znanosti", ceprav bi moralo pisati ,,politikantski apli-kaciji znanosti". Na str. 15 (Trans-port s pomočjo materialistične dialektike) je popoLnoma neodgo-vorno izpustil ime prevajalca, ta je Zvone Škofič. Neuspelo je hotel bla-mirati nemškega ucenjaka Elmarja Altvaterja, ko je pod naslovom (str. 14) namerno izpustil opombo, da gre za odlomke iz Altvaterjevega re-ferata, ne pa za njegov celotni tekst.
¦ Za izpuščene vejice in podobne di-verzije se mu ne |ie opravičevati. Velja omeniti, da je v 11, številki (verjetno z zelo podlimi nameni) za-mazal literaino stran (8-9), tako da| je spoštovani bralec lahko prebral lef ime avtorja in naslov (Zvonko Makovič: Texeme). Njegovo podl^ dejanje smo hoteli popraviti s pon* tisom literaine stiani v 12. števUki; ta je vizualno izredno uspel, Škr* teljc Tiskarc pa je spet posegel vmes: skozi zadnja vrata tiskarne je odnesel naslov teksta, torej tisto, kar ste edino lahko prebrali v 11. številki (!). Tega teksta ne namera-vamo ponatisniti v tretje, saj redni in pazljivi bralec lahJco izreže naslov iz enajste, tekst pa iz dvanajste šte-vilke in ju spravi sJcupaj v popol-noma uspelo literajrno stran Tri-bune. Skrateljcu Tiskarcu pa tole: če naših opravičil ne bo upoštevalrf ga bomo prisiljeni izključiti iz te-dakcije.
UREDNISTVO
AKADEMSKO         PLANINSKO
DRUŠTVO    ORGANIZIRA    PLE-ZALNO ŠOLO
Plezaina šola se bo začela meseca marca. Vpišete se lahko in dobite informacije v prostorih društva, Trg revolucije 1, soba 56, ob torkih in četrtkih od 19. do 20. ure.
Vabimo tudi tiste, ki jih zanima turno smučanje, fotografiranje, varstvo narave in odprave v tuja gorstva.
Studentke in študenti, postanite aktivni člani APD in AAO!
miti, toliko bolj, ker je na sceno stopilo tudi javno tožilstvo, ki je za L. Stojanoviča zahtevalo kazenski postopek in pripor. (Zahteva glede pripora je nejasna, ker je znano, da je obtoženec v zaporu). Tisk o vsem tem javnosti ni obveščal, čeprav je kazenski postopek že v teku.
Istočasno so komunisti v Številnih plodnih diskuajah opozorili še na druge sovražne fllme, ki jih ne le da niso pravočasno poli-tično obsodili ter prepovedali predvajati, temveč jih je filmska kritika zelo ugodno ocenila, poželi pa so tudi večje število uradnih priznanj.
Predvsem se opozarja na filme Aleksandra Petroviča, na to, da nihče ni reagiral celo potem, ko je tovariš Tito kritiziral filrn Kma-lu bo konec sveta. Prav tako so poudarili, da se je zgodila krivica dvema uglednima političnima delavcema, Stipetu Šuvarju in Arifu Tanoviču, ki sta film Mojster in Margareta pravočasno ocenila kot protisocialističen, vendar o njunih mišljenjih tisk ni hotel obvestiti javnosti. Nadalje se opozarja na filme Zajtrk s hudičem M. Antiča, Kblt 15 GAP Jovanoviča in Miloševiča, Rdeče klasje Ž. Pavloviča in WR Misterij organizma D. Makavejeva. Poleg filmskih hiš se je v kritiki teh filmov najbolj izkazala Zveza borcev. Dobro že poznamo dogodke na liniji WR Misterij organizma - borčevska organizacija iz Vojvodine. Taista organizacija je sedaj začela novo akcijo proti režiserju Makavejevu, ko od javnega tožilstva v Beogradu uradno zahteva, da začne s kazensko preiskavo zaradi izjave, ki jo je Ma-kavejev dal nekemu zahodnonemškemu Časopisu. Na vprašanje, kakšen je njegov položaj v Jugoslaviji, je režiser odgovoril: ,,Zelo dober," nato pa se je žaljivo izrazil o Zvezi borcev, rekoč, da ta organizacija onemogoča predvajanje njegovega filma. Makavejev je prav tako (po Politiki, 1.2.1973) izjavil, da bi Zveza borcev najraje videla, da se vrne stalinizem.
Tožilstvo je zahtevo odbilo s pripombo, naj Zveza borcev poda sodišču ,,privatno tožbo v dveh primerkih". Vojvodinske borce je tak odgovor ogorčil in so ostro reagirali. Takoj za tem je okrožno sodišče izjavilo, da je dobilo zahtevo za kazenski postopek proti režiserju Makavejevu, in to po členu kazenskega zakonika, ki pred-videva obtožnico brez predhodne preiskave. Pričakuje se, da bo sodišče zaukazalo preiskavo na domu.
Čeprav nimamo nobenega razloga dvomiti v iskrenost in dobre namene organizacije Zveze borcev, v dobronamernost tožilstva in sodišč, moraimo opozoriti, da ne glede na to, koliko lahko za-
upamo njihovim odločbam, ne moremo oceniti filma, ki se ga ne ,sme javno prikazovati. Če so ti filmi res tako sovražni, se je težko odreči vtisu, da ni nikakršnega razloga za strah, da bo naša javnost nasedla idejam avtorja. Če ni zaupanja v javnost, se pojavi dvom: ne toliko v avtorje filma, kolikor v njihove gledalce. Le-ti so tako vnaprej obsojeni na neobveščenost in odvzem pravice, da samo-stojno ocenijo Škodljivost posameznih filmskih stvaritev; vnaprej se dvomi v njihovo zrelost in sposobnost razlikovanja med komu-nističnim in protikomunističnim. Tak dvom lahko izzove njihovo vznemirjenje in negodovanje, ki se - namesto da bi bilo uperjeno proti avtorjem sovražnih filmov — obrne proti cenzorjem.
Prav tako zaskrbljuje tudi molk filmskih kritikov, kot da so se zarotili proti sodnim prepovedim. V skoraj vseh dosedanjih pri-merih niso podprli sodnih prepovedi, in to je včasih vrglo slabo luč na strokovnost sodnih odločb o umetniških delih te vrste.        NiN
O   SVEUCILISTU    U   SVJETLU AMANDMANA
U suradnji sa Sveučilišnim komi-tetom SKH, Sveučilišnim odborom SSZ i organima upravljanja, Sveuči-lišni odbor Sindikata radnika dru-štvenih djelatnosti SRH organizirao je trodnevni dogovor o samo-upravnom organiziranju i finan-ciranju Sveučilišta.
Dogovor, kome su prisustvovali sekretari Osnovnih organizacija SK, Osnovnih organizacija Sindikata, predsjednici Savjeta visokoškolskih ustanova, te predsjednici Fakul-tetskih odbora Saveza studenata, održan je od 1. do 3. ožujka u Šmarješkim Toplicama u Sloveniji.
U toku trodnevnog rada sudionici ovog skupa razgovarali su o odnosu osnovne organizacije udruženog rada i organizacije udruženog rada, o Sveučilištu kao asocijaciji visoko-školskih ustanova, te njihovom fi-nanciranju posredstvom interesnih zajednica.
Opšim^ju informaciju s ovog do-govora objavit čemo u narednom broju ,,Studentskog lista".
2.      SJEDNICA      SVEUČILISNE SKUPŠTINE
I druga sjednica Skupštine Zagre-bačkog sveučilišta, održana 26. ve-ljače, bila je posvedena reformi 300-godišnje Almae mater. Rektor prof. dr. Predrag Vranicki upoznao je najprije članove Skupštine s do sada postignutim rezultatima u reali-ziranju prihvačenog koncepta, a zatim je govorio o neposrednim za-dacima na ovom planu do kiaja školske godine.
O financijskoj situaciji visoko-školskih ustanova u sastavu Sve-učilišta govorio je prorektor prof dr Tomislav Lovrič.
Na kraju zasjedanja Skupština je prihvatila završni racun za 1972. i odluku o financijskom planu Sve-učilišta za 1973. godinu.
zakaj shupaj
Od ene do druge redakcije študentskega lista je nekoliko dlje, kot je dolg telefonski kabel med njima; tujosti se ne da zanikati. Ne zdihujemo za forumsko solidarnostjo, ki je odpovedala vsakič, ko je bilo resnično potrebno delovati skupaj — današnji čas pa je tako potreben enotnega videnja in enotne akcije. In ravno s tem se lahko smiselno pojavlja vprašanje - ZAKAJ SKUPAJ.
Duša jugoslovanskega študentskega tiska nezadržno odmira, kar se kaže v skrajni posledici v čedalje redkejšem izhajanju osrednjih listov (in ni pomemben samo finančni problem, ki je le vrhnji pojav stiske!). Soočeni smo z akutno kastracijo ostrine in kastracijo za-vesti; veterinarji opravljajo svoj posel, mrhovinarji svojega. Težko je namreč živeti s preteklimi programi, če niso upravičeni in aktuali-zirani v sedanjosti. ZŠJ že dolgo vodi skupina nesposobnih vodi-teljev, ki so se zadovoljili z igro v centrih moči, in danes skoraj ni možnosti, da bi se v takem položaju odnosi pokazali čisteje in brez politikantskega izigravanja. Obveljala je taktika čakanja, kar spravlja študentske liste v golo pritrjevanje iniciativam od zunaj. Že konferenca ZŠJ v Novem Sadu je popolnoma jasno pokazala, da je organiziranje, ki se povezuje predvsem z republiškimi in pokrajin-skimi golitokracijami, neuspešno in vodi do razkolov. Nadaljnje delo ZSJ je bilo samo volja ohranjati organizacijo, ne pa tudi štu-dentsko organizacijo. Njeni predstavniki se niso niti najmanj za-vedali, da je steno ined študentom in njegovo organizacijo potreb-no dejansko razbiti, čeprav so bili vedno pripravljeni izrekati vsa-kršne zahteve o tem. Izid je logičen: od svoje osamosvojitve naprej se organizacijsko ni nič spremenila. Okostenela forma je omogo-čala, da so se programske opredelitve, ki so se naslanjale na poli-tično zavest množice študentov, izgubile.
,,U želji da sve svojim očima gledam, da se pre ne predam, istine su uspele da me shvate, pobunih se protiv tate birokrate. Gospodo tate i mame dame, točak marcedesa nije točak istorije . . ." To so grobo simbolizirane zahteve iz leta 68. V množični politizaciji so se napredni študentje izrekli ZA ukinjanje socialnih razlik, ZA razvoj
in uveljavljanje samoupravne univerze, ZA demokratizacijo, ZA iz-boljšanje študentskega standarda. Samo ohranjanje takšnega angaž-maja, to je odprtega ugotavljanja vseh nepravilnosti, ki so indika-torji globalnih družbenih spopadov, lahko opravičuje obstoj poli-tičnega organiziranja študentov. Toda z nikakršnimi pretenzijami, da se vključuje v oblastno igro moči. Samo takšen angažma je sposoben ostajati na revolucionarni programski osnovi Zveze ko-munistov.
Toda študentski tisk se je od zavesti ljudstva vse bolj reduciral na vest ljudstva, na nekaj delnega in zunanjega. Prodor nacionalizma je potrebno po množični kritični zavesti zavrgel. Tako lahko danes njeno vrednost ocenimo veliko tehtneje, in s tem zavrnemo mani-pulacijo kot uspešno obliko politike. Zapiranje listov v republiške nieje sovpada z upadanjem kritične zavesti. To je pokazalo tudi lansko posvetovanje ZŠJ o študentskem tisku, kije ostalo na ravni dobrososedskega obnašanja in ni bilo zmožno postati izhodišče skupne akcije.
Sodelovanje študentskih listov je odvisno predvsem od možnosti, ki jih le-ti imajo za resnično odkrivanje družbenih nasprotij, skup-nih vsej Jugoslaviji. Odtujenost od lastne resničnosti je najmoč-nejša pregrada za stik z drugimi listi; v njej se lahko še tako iskreno iskanje poti iz aktualne situacije kaže kot naprednim silam tuje, hkrati pa je odvisno od arbitraže političnih centrov ali javnega tožilca.
Študentski list in Tribuna nista pripravila skupne številke zato, da bi začenjala serijo formalnega sodelovanja. Zavedamo se osam-ljenosti take akcije, zato pa tudi njene omejenosti. Toda vemo, da je ugotavljanje in izrekanje študentovega položaja nujno, če ho-čemo ostati skupaj s podobnimi tokovi v celotni družbi. In videti moramo, v čem študent kot človek nasprotuje dani družbi, saj je samo s tem mogoce doseči podružbljanje. ,,Njegovo izkazovanje življenja — četu^l naj se ne kaže v neposredni obliki skupnostnega, izkazovanje in potrjevanje družbenega življenja." — (Marx)
še en sovražen film
Ime študenta Lazarja Stojanoviča je spet prišlo v stolpce črnih in političnih kornik našega tiska. Sodeč po številu in tonu zapisov, je jasno, da se temu dogodku daje v naši javnosti močan poudarek.
Spomnimo se: L. Stojanovič je filmski režiser. Nedavno je diplo-miral na beograjski AGRFTV kot najvidnejši mlad ustvarjalec v letniku uglednega Aleksaridra Petroviča. Stojanovičevo diplomsko delo, celovečerni film Plastični Jezus, je komisija enoglasno ocenila z najvišjo oceno. Stojanovič je tudi absolvent psihologije in bivši urednik Studenta ter Vidikov. V začetku^decembra 1972 - ko je služil vojaški rok — so ga obsodili na leto dni zapora zaradi neke žaljive izjave o armadi. Da bi ugotovili njegovo zlonamernost, so med sojenjem na predlo g javnega tožilca pregledali tudi film Pla-stični Jezus. Takoj zatem so se za film pozanimali nekateri po-litični delavci, in film je tako doživel še drugo projekcijo. 0 sojenju Stojanoviču javnosti niso obvestili.
Vendar je obsodba vojaškega sodišča sprožila razpravo med učitelji in študenti na beograjski akademiji. Sodni proces je ustvaril ugodno vzdušje za kritiko in samokritiko, predvsem med komunisti akademije. Le-ti so podvzeli odločno politično akcijo, kakršne na beograjski univerzi že davno ne pomnimo. Kolegi Lazarja Stoja-noviča so njegov film ocenili kot ,,protikomunističen, protiso-cialističen in v bistvu protijugoslovanski". Člane izpitne komisije so takoj izključili iz ZK, za Aleksandra Petroviča pa so - ker ni član ZK — zahtevali odpust. Komunisti z akademije pravijo v spo-ročilu javnosti, da so v načrtu svojega ideološkega dela predvideli tudi analizo študentskih filmov ter da so z analizo ugotovili, da se v Plastičnem Jezusu ,,ne samo na posebno grob način napada našo družbeno ureditev in osebnost tovariša Tita, temveč se celo vred-nostno izenačuje socializem in fašizem". Najavljajo tudi, da bodo ,,čimprej pretresli" že realizirane filme, ,,za katere je možno pred-postaviti, da so v duhu podobne usmeritve", ter ,,scenarije in sne-malne knjige, ki se že realizirajo (...) ker obstaja sum, da so med njimi nekateri, ki ne bi bili sprejemljivi".
V svojem demantiju v nekem beograjskem večerniku Aleksander Petrovič pravi, da se ograjuje od ,,političnih insinuacij, ki jih film vsebuje" in priznava, da ni videl njegove končne verzije.
Aleksander Bakočevič, podpredsednik IS Srbije, je nastopil proti financiranju ,,filmskih del s protikomunistično vsebino in sporočili".
Čeprav se je v tisku pojavilo več pomembnih zapisov o tem ,,slučaju", je o samem filmu težko govoriti, ker javnost pozna samo politične kvalifikacije tega dela — javno prikazovanje fllmaje nam-reč prepovedano. Ceprav so politične ocene soglasne, sodba o umetniški vrednosti še ni dokončna. Povsod se poudarja, da je film dobil na akademiji najvišjo možno oceno, hkrati pa se pripominja, da so tudi na akademiji že ugotovili, ,,da je film slab in da je to bilo sporočeno avtorju". V naslovu svojega obsežnega članka NIN po-udarja ,,spontano reakcijo profesorja akademije Ratka Djuroviča", ki je izjavil: ,,To ni plastični Jezus, ampak namerno podstavljena plastična bomba". Vendar pa se poleg odločne obsodbe filma v nadaljevanju teksta avtorju priznava ,,veščomontažo".Taocenaje žal nejasna, ker se kot primer montaže navaja scena, ki je izzvala gnus. (,,V nekem delu filma je najprej posnetek in govor Tita iz leta 1968, takoj nato pa odlomek iz filma Saga o Forsytih, in to tisti, kjer Jollyon pravi ženi: ,,To so njegove zadnje besede.") Posveto-vanja.s filmskimi kritiki, ki so jim naročili, naj ocenijo kvaliteto filma, še ni bilo,|in-zato z nestrpnostjo pričakujemo tudi njihovo sodbo o celotnem dogodku.
Komunist, glasilo ZK, vidi v akciji ZK z akademije ,,primer nove, razredno usmerjene iniciative komunistov", ,,povod za kore-nitejši preokret družbene in idejne usmeritve naše kinemato-grafije".
Sekretar 00 ZK na akademiji, docent Ljubiša Djokič, pravi -ne brez ponosa: ,,Naša akcija je pomembna za vso univerzo (...), ker ne bomo ostali samo pri tem." Res: beograjska televizija in Komunist svetujeta političnim faktorjem, naj razpuste celotno organizacijo ZK na nlozofski fakulteti v Beogradu, komunistom iste fakultete pa svetujeta, naj gredo po stopinjah svojih kolegov z akademije, in jim pri tem obljubljata vso podporo.
Tudi na akademiji sami akcija še ni končana. Zahtevajo se disciplinski ukrepi in obravnava odgovornosti vseh, ki so sodelovali pri realizaciji filma Plastični Jezus. Opozaija se, da komunisti ne smejo ostati na pol poti. 0 resnosti teh namenov ni potrebno dvo-
I
.SMUČARSKO-POLITICNI SE-MINAR UNIVERZITETNE ZK
Živimo v (političnem) času, ki nas - brez naše volje (vendar: ali tudi PROTI njej? , - pogosto naredi za bolj ali manj nemočne udeležen-ce in (zato? ) apologete vsakršnih y funkciji dobro-hotne ideološkosti (tudi študentske!) organiziranih ,,dogajanj". Najbrž bi mednje lahko uvrstili tudi politično-smučarski se-minar, ki ga je za vodstva 00 ZK ftubljanske univerze priredil VK ZKS od 9. do 15. februarja v Gozdu Martuljku - četudi gre za ustaljeno obliko dela ZK, ki je niti »ultra-leva" kritika v polpreteklosti ni omajala.
V deževnem vremenu se je semi-nai nekoliko obotavljivo začel s pre-verjanjem izvajanja Pisma na uni-verzi (ugotovitev: O.K.) in s pregle-dom oiganizacijskega stanja, kjer se je pokazalo, da v nekaterih 00 ,,škriplje". Ob tem je prišlo do majhne zadrege, ki pa ni vzbudila kaj prida diskusije o vzrokih; povrh pa je o delu komunistov med štu-denti govoril - nihče drug kot To-maž Kšela, predsednik prav tiste Skupnosti študentov, ki ji je bil na seminarju tri dni kasneje prerokovan skorajšnji konec.
Drugega dne je še vedno deževalo, tako da so smučarji začeli po malem že obupavati. Dr. Božidar Debenjak je večji del svojega izvajanja posvetil interpretaciji stališč ZK do marksiz-ma na univerzi in organizaciji centra za razširjanje in razvoj marksistične teorije. Na koncu je v eni sapi obde-lal osnovne postavke marksizma in nekatere idejne deviacije na uni-verzi. Začelo je tudi snežiti.
Kiro Gligorov je naslednjega, sončnega dne, s svojimi izvajanji o
ekonomski idr. stabilizaciji ostal na nivoju 99 odstotnih resnic. Šele dr. Aleksandra Kornhauser je poskrbela za zanimivo razpravo; ta se je vrtela okrog aktualnih problemov univerze (uvajanje amandmajev, povezovanje z gospodarstvom, financiranje ipd.). Razpravi je dajal ton malodane brez-mejen optimizem dr. A. K. - četudi je bilo nekaj resnih poskusov kalje-nja vizij svetle prihodnosti razvoja univerze in njenega povezovanja s prakso.
V razpravi o tezah o visokem šolstvu je sekietar UK Stanič pove-dal tudi misel, da mora univerza ustrezati. zahtevam kulturne revolu-cije, ki pomeni ,,dvig kulture in odnosov med ljudmi". Mimogrede je bila postavljena pod vprašaj Skup-nost študentov, kbt jo poznamo od leta 1968 naprej, ker da bodo štu-dentje samoupravno delovali v bo-dočih TOZD na univerzi. Seminar se je zaključil z nastopom sekretarja sekretariata CK ZKS Setinca.
Vprašanji, ki ju je ,,rajni" Jaša Zlobec večkrat zastavljal v zvezi s takšnimi seminarji: Zakaj to in zakaj tako? - ostajata odprti.          I. V.
SESTANEK SVETA IN URED-NlSTVA TRIBUNE TER CLANOV PROGRAMSKEGA          SVETA
SKUC-a
Na zahtevo SKUC-a sta se 15. fe-bruarja 1973 sestala svet in redak-cija Tribune. Prisotni so bili Miha Avanzo, Božidar Debenjak, Aleš Erjavec, Pavel Gentar, Franc Jako-pin, Tomaž Kšela, Rado Lipovec, Jure Mikuž, Neva Mlakar, Boris Mu-ževič, Marjan Pungartnik, Darko Štrajn, Vinko Torkar^Igor Vidmar, Pavle Zgaga, Primož Žagar. Od čla-nov sveta Tribune sta bila odsotna samo Nevenka Dolgan in, kot obi-čajno, predstavnik ZMS Jurij Avčin.
S strani ŠKUC-a pa se poleg ostalih sestanka nista udeležila Marko Slodnjak in Aleksandai Zorn, s po-jasnilom, da bi se zaradi prizadetosti ne mogla obvladati, in bi tako ne vplivala na konstruktivnost razgo-vora.
Prva točka sestanka sta bila spor in polemika med ŠKUC-em in Tri-buno, ki sta nastala po objavi članka Neve Mlakar v tretji številki letošnje Tribune. Po enournem izmenjavanju bolj ali manj tehtnih argumentov je prevladalo mnenje, da nadaljevanje polemike v takem tonu ne prlnaša kritične, še manj pa konstruktivne dimenzije v študentsko kulturo. Pre-napeto polemiko mora zamenjati so-delovanje in kritična analiza uspe-hov in neuspehov študentske kul-ture, tako s strani ŠKUC-a kot Tri-bune. Dokaz pripravljenosti obeh strani za sodelovanje naj bi bila šte-vilka Tribune - posvečena kulturi, ki bo izšla v začetku maja in bo po-vezana z literarnim maiatonom, ki ga organizira ŠKUC.
Poročilu glavnega in odgovornega urednika Tribune je sledila kon-fuzna debata s predsednikom IO-ja, in sicer o skupnem računovodstvu.
Ob pregledu dosedanjega dela Tri-bune je btl svet mnenja, da je Tribu-na iz številke v številko boljša in da je usmerjena v skJadu s konceptom. Izrečenih je bilo tudi nekaj kritik in sugestij za nadaljnje delo.         T. V.
OB 20. SKUPŠČINI REPUBLIŠKE IZOBRAŽEVALNE     SKUPNOSTI
16. februarja je bila 20. skup-ščina republiške izobraževalne skup-nosti. 6-urno zasedanje delegatov je bilo vklenjeno v okvir velikega pro-blema: kakšna bodo letošnja sred-stva RISK Ln kakšna bo njihova po-
drobnejša potazdelitev. Do zadnjega dne namreč nihče ni vedel, kakšno finančno rešitev so našli na repu-bliškem izvršnem svetu. Pesi-mistično ozračje je nekoliko omilila podpredsednica slovenskega 1S dr. Aleksandra Kbrnhauser, in sicer s sporočilom, da so finančna sredstva uspeli globalno prerazporediti in s pomočjo samoupravnih sporazumov priti do indeksa 112,5. To pomeni, da bodo letošnja finančna sredstva RISK znašala v absolutnem znesku 1,007 milijona novih din ali da bo nominalno povečanje 12,5odstotka glede na Iansko leto. Vsi pa vemo, da' znaša skupno povečanje živ-Ijenjskih stroškov uradno vsaj 16,7 odstotka.
Letošnja stabilizacija, ki je tako politična kot materialna, kot vse-binska, je s finančnim proračunom RISK prizadela vzgojno-izobraževal-ne institucije po naši ožji domovini. Današnji tienutek pač terja objek-tivnost. Kritika nas ne bo pripeljala naprej. Sredstva po 1=12,5 po iz-računih izvršnega sveta morajo za-doščati za kritje vseh temeljnih na-log. Kajti osebni dohodki za Ietošnje leto so zamrznjeni, materialni stro-ški se bodo po družbenem dogovoru povečali za 15 odstotkov.
u Jugoslaviji nakon revolucije period traženja odnosa revolu-cionarne radničke klase i kulture. On je odmah bio dat, prema ruskom, več uhodanom uzoru. Etapa anaJogna onoj iza Oktobra, analogna pojavi mnoštva-pokreta u kulturi i umjetnosti koji izmiču državnoj teleologiji, u nas je izostala zbog političke okolnosti po-jave naše revolucije. Preokret 1948. (koji se efektivno, na proizvod-nim i drugiin odnosima, osjetio tek dvije godine kasnije) i opet je bio politički uvjetovan. (Pitanje je, i to ne baš nevažno, da li bi došlo do pojave samoupravljanja i cijelog jugoslavenskog socijali-stičkog kursa da nisu postojale poznate političke okolnosti, od-nosno, da li bi mogao postojati jedan čisto revolucionaran čin? ). Postojao je dakle političkj kontinuitet, koji traje još i danas. Stoga našu kulturu treba promatrati kao kriznu, nastalu na političkim osnovama i na njima hranjenu.
KRIZNA KULTURA OGLEDALO JE POLITIKE
Politika, jer joj krajnje ishodište nije u cjelini u povijesnim inte-resima masa, uvijek je pod utjecajem vanjskih faktora. Tako krat-koročni interesi politike mogu zamijeniti povijesne interese rad-ničke klase. Viio često dolazi do zloupotreba. Politika mora vršiti pritiske. U kulturi pritjsci ostavljaju trag onog koji pritišče. Trag otudenja (a politika takva jest) u nečemu što bi moralo biti izbor humanum, socijalizma kao ukidanja otudenja (odnosno, barem ukidanja privatnog vlasništva proizvodnih oruda kao izvorišta otudenja) dovodi u pitanje i ono u čemu je trag otisnut — kulturu. Opčečovječansko značenje kulture predstavlja privlačan mamac za politiku da od nje napravi svoju sluškinju — i ona to čini, koristi kulturu, kao i svc ostalo.
Čitava naša društvena i duhovna sfera u znaku je trečeg ele-menta, neke kvazi-sinteze, nekog rezultata neke Jažne dijalektike. Kod nas se uvijek želi dvije opreke ,,dijalektički pomiriti" i zabo-ravlja se da nije stvar u dijalektičkom pomirenju več dijalektičkom prevazilaženju. Nesvrstavanie ie nastalo kao ,,dijalektičko pomi-renje" dva antagonistička bloka, u nas privredni i društveni život lavira od liberalizma do oštrih mjera državnih organa u toj oblasti. ,JDijalektičko pomirenje" ovoga je — samoupravljanje; ali, ono kakvo je sada ni sa čim ne prevazilazi svoju tezu i antitezu več ih samo paralelno primjenjuje. Naša kulture koja je nužno izraz i odraz takve politike, ocrtava pravo stanje stvari. Naime, po onoj da ,,klasa koja predstavlja vladajuču materijalnu silu društva u isti mah
predstavlja i njegovu vladajuču duhovnu silu" (Marx-Engels), a prema izvanredno očevidnoj činjenici da radnička klasa u Jugo-slaviji nije vladajuča sila, izlazi da je politika ta koja intonira kul-turu. Srednja klasa može likovati. Kultura kao da je radena za nju. Osnovna inspiracija poslijeratne umjetnosti je sukob gradskog i seljačkog; u ratnim filmovima to je sukob revolucionarnog i pastir-sko-planinskog, u ,,crnim" filmovima to je predmet oštre kiitike društva, ponekad zabavne i satirične, a ponekad bezdušne. Glavni lik je seljak u gradu; sa zemlje je otišao, ali u tvornicu još nije došao. Največi tiraž ima tzv. ,Jcafanska narodna glazba", odnosno komercijalni kič, koji tek ima daleke sličnosti s pravom narodnom glazbom koju gradanin-seljak sgnušanjem odbija. Sve je podredeno srednjemu: podilazi se novopečenom malogradaninu, daje mu se na cuclu malo buržoaskih idcala, prekidajuči te programe objavama politike koje ga vračaju u realnost. (Kod obrazovanijih slojeva društva vidljiv je proces karakterističan za otudenu svijesf. bijeg u umjetnost kao ,jedino mjesto pravog humaniteta"). Takva tnedi-jalna kultura, ni elitna ni masovna, ali i jedno i drugo i to do krajnosti, pogoduje samo jednome: očuvanju politike. Stoga se pri promatranju mjera politike da spasi kulturu, od npr. zapadnog utjecaja (mjere za sprečavanje pojave šunda), treba imati u vidu da se ne radi o mjerama za kluturu, več o mjerama političke orijen-
taciJe                          RAD KAO KULTURA
Kultura kao ukupnost duhovne i materijalne nadgradnje može biti humana i revolucionarna kada se riješi politike, odnosno, kada se rad oslobodi. Tada se može govoriti o povijesnim interesima, o radu, o kulturi i revoluciji, umjetnosti kao revoluciji itd. Jedina dilema koja se nama može postaviti jest izbor: revolucija ili kul-turna revolucija.
Pobjedom revolucije ostvaruje se i kulturna revolucija, ali ne i obratno. To znači da postojanje politike, otudene svijesti i rada, proizvodnih i društvenih odnosa koji omogočuju otudeni rad, spre-čava pojavu proleterske kulture kao kulture klase koja je, pored ostalog, i najjača duhovna sila društva.
Slobodni, neotudeni rad i odnosi koji iz toga proizlaze jedinaje prava kultura, jedina je prava tekovina revolucije u kulturi. Sve ostalo potpada pod samoobranu politike.             OZREN ŽUNEC
RepubliŠka izobraževalna skup-nost bo potrebovala velikih napo-rov, da bo ohranila sedanjo politiko, ki poudarja in daje prednost zlasti socialni problematiki. Težko bo iz-enačiti pogoje izobraževanja, izvesti dovolj socialnih akcij, nuditi mate-rialno pomoč učencem (še danes so nekateri otroci brez vsakodnevnega toplega obroka hrane). Kje je še mo-dernizacija pouka?
Skromna sredstva terjajo ne-skromno racionalnost. Veliki bodo še napori RISK in posameznih in-stitucij pri iskanju najoptimalnejših variant za financiranje dejavnosti na področju vzgoje in izobraževanja! Denar je pač sveta vladai.
NEVA MLAKAR
3. KONFERENCA ZVEZE SKUP-NOSTI ŠTUDENTOV MARIBOR-SKIH IN LJUBLJANSKIH VISO-KOŠOLSKIH ZAVODOV
22. februarja je bila v Mariboru tretja konferenca Zveze skupnosti študentov mariborskih in ljubljan-skih visokošolskih zavodov. Njen okvir 5o bila družbena dogajanja v zadnjem času (razredna diferenciaci-ja in kriza družbene zavesti, ki iz nje izhaja), predvsem pa akcijska usme-ritev naprednih sil po tretji konfe-renci ZKJ, kar se kaže predvsem v iskanju virov in posledic socialne di-ferenciacije, reafirmacije marksizma ter organiziranja mladine. V razpravi o marksističnem izobraževanju so se ponovila stališča, ki jih študentje za-stopajo: marksizem se ne da reduci-rati na poučevanje, najmanj pa na vzgojo, saj je pogoj za njegov nasta-nek v prvi visti emancipacija člo-veka. Predstavnik filozolske fakul-tete v Ljubljani je prebral stališče študentov o marksističnem izobra-ževanju.     Obsežno    interpretacijo
Zgodovinskega trenutka je dal Vla-dimir Gajšek.
Razprava o socialno-ekonomski problematiki je vprašanje socialne diferenciacije še poglobila, saj je ne-ustrezen šolski sistem vir dodatnih razlik, na univerzi pa se mu pridru-žujejo še številni drugi: nezadostno število stanovanj za študente, ne-ustrezen sistem štipendiranja in kre-ditiianja, ki je recimo študente iz drugih republik postavil v socialno obrobje. ZahtevaU so tudi, da mora-mo študij postaviti kot socialno pra-vico, in ga s tem iztrgati izključni vladavini ekonomskih in drugih kratkoročnih interesov. Tomaž Kšela je poudaril, da je socialni sta-tus Študentov potrebno povezati s projektom delovnega statusa, saj je predpostavka,' da so študentje no-silci interesov socialne okolice, iz katere izhajajo, netočna.
Da bi povečala akcijsko sposob-nost Zveze skupnosti študentov, je konferenca izvolila šestčlanski se-kietariat, katerega člani so: Emilijan Cerjak, Jože Zagožen, Tone Kožar, Boris Muževič, Jože Korinšek in To-maž Kšela - njegov predsednik. Ustanovila je komisije za organizi-ranost, informacije, za reformo uni-verze, za idejno-teoretična vprašanja in za socialno-ekonomsko problema-tiko. Jože Korinšek je govoril o iz-polnjevanju nalog resolucije 3. kon-ference ŽKJ, zato so naloge štu-dentske organizacije, da uveljavlja ustavna dopolnila, samoupravljanje, idejni boj med študenti, splošno ljudsko obrambo. Resolucija se po-gosto obravnava delno, samo v smislu organizacijskih reform. Po-udariti je treba predvsem program-sko, to je, vsebinsko sodelovanje, za kar obstaja veliko možnosti. Raz-prava se je razširila tudi na more-bitne oblike organiziranja; zlasti je poudarila sodelovanje na osnovni, občinski ravni. Pri tem je treba upo-
števati oblike, ki so jih or^anizacije v boju za uspešno delovanje že raz-vile. Vsako ločevanje mladine v BAZI bi pomenilo drobljenje. Mož-na oblika republiškega organiziranja bi bile specializirane konference, ka-terih sklepi bi bili akcijska osnova celotnega mladinskega organiziranja. Doseči je treba tudi sprotno verifi-kacijo dela vseh vodstev, in se s tem izogniti vsakemu elitizmu tako v študentski kot v drugih organiza-cijah. Darko Štrajn je analiziral vire stanja, v katerem se je pokazala po-treba po večjem angažiranju mladih, in pri tem povedal nekaj zanimivih opažanj. Brez upoštevanja teh na-sprotij se bomo od kompleksne re-šitve še bolj oddaljili. Vladimir Gajšek je opozoril na to, da je bolj kot tako razumevanje potrebna akcijska enotnost. Odgovor na to je nameraval povedati, da je ravno ra-zumevanje osnova enotnosti.       MP
SKLEP FAKULTETNEGA ODBORA SKUPNOSTI ŠTU-DENTOVFF
Na svojem sestanku dne 14. februarja 1973 je bil FO SŠ FF seznanjen z akcijo za graditev doma borcev NOB in mladine Jugoslavije v Kumrovcu. Gre za zbiranje proštovoljnih prispev-kov po vsej Jugoslaviji. Skupna zbrana vsota naj bi bila 10 mili-jard starih dinarjev. Slovenija naj bi zbrala milijardo in pol. Akcijo je podprl tudi izvršni odbor Skupnosti študentov LVZ, in poziva vse Ijubljansk fakultete, naj se udeležijo ome-njene akcije. Fakultetni odbor FF je po izčrpnem pogovoru
sprefel sklep, da fe v današnjem ekonomsko-političnem trenut-ku Jugoslavije ta akcija povsem neprimerna in neustrezna. V da-našnjem trenutku se morajo vsi delovni Ijudje naše domovine spoprijemati z ukrepi stabiliza-cije in temeljnim reformiranjem jugoslovanskega gospodarstva. V času zamrznjenih ali celo 90 odstotnih osebnih dohodkov mora biti naše prvo geslo varče-vanje. Odreči se moramo vsem megalomanskim in nepotreb-nim investicijam. Naš trud mora služiti zmanjšanju socialnih raz-lik in večji skrbi za socialno var-nost delavskega razreda. Fakul-tetni odbor FF meni, da bi zgraditev naselja s petsto stano-vanji (toliko bi jih lahko zgra dili z vsoto, ki bo porabljena za kumrovški dom) za delavske družine pomenila mnogo večji prispevek današnji družbeni stvarnosti in prav gotovo lepši in vrednejši spomenik borcem NOB in mladini Jugoslavije kot pa grandiozni spominski dom. Zato fakultetni odbor FF odločno zavrača akcijo za zgra-ditev palače v Kumrovcu in za-hteva bolj smotrno izkoriščanje doslej zbranega denarja. Ljubljana, 14. februarja 1973 FAKULTETNl ODBOR SŠFF
politika i kultura
USUSRET POLAZIŠTU IZ PROŠLOSTI
Krizno društvo ovu temu mučno doživljava, uvijek pri tome postavljajuči pitanje uzroka i mjesta pritiska. Drugo stanje društva — revolucionarno — ,,kulturi" ne postavlja nasuprot (kao mjeru ili paradigmu) ,,politiku", več nešto bitno drugačije — ,/evoluciju" — pa onda tema glasi: revolucija i kultura, što doista i jeste prava pozicija pojmova. Jer politika je puki konkretum povijesti, »drugi način rata" (da obrnemo Clausewitza), odnosno zamjena za revo-lucionarno, povijesno gibanje masa, zamjena revolucije privatizi-ranim oblicima stvaranja dogadaja u periodu smirivanja. Stoga mo-žemo reči: gdje nema revolucije, gdje nema sudjelovanja masa u povijesti (jer politika je sudjelovanje vladajučih klasa u povijesti), gdje, dakle, nema ni povijesti ni revolucije kao bitnih momenata oslobadanja čovjeka, ondje ostaje odnos politike ikulture,odnosu kojemu kultura izvlači krači kraj.
»HEGEMONIJA POLITIKE"
Prve oblike angažirane umjetnosti prezentirao je Zapad, još u prošlom stolječu, u doba jednovremene ekspanzije kapitalističke privrede i dekandencije kapitalističke ideologije, a znatno prije po-jave velikih pokreta radničke klase s početka stolječa i dvadesetih godina. Važno je podvuči da angažirana umjetnost nije djelo sovjet-ske vlasti nakon Oktobarske revolucije. Socijalistički se realizam, kao koncepcija angažirane umjetnosti u užem smislu, javlja u periodu stabilizacije mlade sovjetske države, nakon kraja interven-cije 14 zemalja, nakon vrtoglavice NEP-a, nakon početka sustavne, planske, mirne i državne izgradnje u prvoj pjatiljetci. U to doba režim se več bio učvrstio i prema vani i dobrano prema unutra; revolucija je završena, nastupila je epoha tiranije politike. U do-tadanjim strujanjima u SSSR-u premda bi to bilo prirodnije na prvi pogled, u slučaju .JProletkulta", LEF-a, OPOJAZ-a, RAPP-a i dru-gih programskih orijentacija, nije politika bila okosnica kulturne akcije, več povijesna situacija i zadaci radničke klase u revoluciji. Razmišljalo se kako da se radnička klasa, ovlaštena revolucijom, okoristi kulturom (da li da npr. kritički preradi buržoasku kul-
turnu tradiciju ili da stvori potpuno novu — jedna možda naivna dilema, no pitanje koje joj prethodi jedno je od najozbiljnijih i zasada još neapsolvirano). Politička epoha okrenula je odnos: kul-tura treba da koristi državi. Ovdje je veča razlika no što se čini: u prvom slučaju, kada se razmatra putove kako da se radnička klasa okoristi kulturom, onda je dominanta, hegemon, upravo radnička klasa, dok je u drugom slučaju dominantan proces prispodoblja-vanja kulture politici. A politika je otudena društvena svijest sve dok postoji klasno društvo. Stoga kada se govori o ulozi i zadačama kulture u političkom (za razliku od revolucionarnog) društvu, onda se postavlja kriterij ,,politizacije" a ne revolucionarnosti, iako je ovaj potonji jedino moguč povijesni kriterij kulture. Politika kao svojevrsna revizija revolucije i njeno veče ili manje izigravanje, po-staje pritisak na mase pa stoga nije čudno da se to osječa i u kulturi, a kulturni radnici sa svojeg senzibiliteta onda govore o ,,hegemoniji politike u kulturi" iako se ne radi o nekoj izoliranoj, več opčedruštvenoj situaciji hegemonije politike kao otučtene svi-jesti na svim poljima.
OKTOBRSKA REVOLUCIJA INOB I REVOLUCIJA NARODA JUGOSLAVUE
Za razliku od Oktobarske revolucije koja je počela u povijesnim uvjetima, jugoslavenska revolucija počela je i, što je još značajnije, razvila se i pobijedila u tipično političkim uvjetima. Naime, prvi zadatak KPJ nije mogao biti provodenje revolucije po svaku cijenu, več u skladu s političkom situacijom (karakteristični su momenti stvaranje Narodnog fronta i period borbe na medunarodno prizna-nje socijalističke Jugoslavije u kojemu značajno mjesto zauzima sporazum s mačekovcem Šubašičem, 1944.) gdje su često odsudnu ulogu igrale složene političke igre i pri čemu je ono revolucionarno moralo da uzme u obzir političko jer se moglo dogoditi da poli-tičko prevlada revolucionarno. Nadalje, zategnuta situacija u svi-jetu nakon 1945., počeci hladnog rata, kao eminentno politička situacija, diktirali su i ,,političku politiku". Zato, pošto u našoj revoluciji nije postojao period koji bi se mogao nazvati isključivo revolucionarnim (dakle, bez ikakvih političkih utjecaja) izostao je
študentski tisk
I read the news today oh boy About a lucky man who made the grade And though the news was rather sad Well I iust had to laugh ...
J                                     Beatles
Pri obravnavanju jugoslovanskega tiska, še posebej v politiki, zelo radi izhajajo iz čistih modelov (kot so ,,manipulacija", ,,biro-kratizacija", ,,hlapčevanje" itd.), ki so deljeni v ustrezne (dobre) in neustrezne (slabe). Metoda je klasična: od najmanj konfliktnega tipa se odštevajo ,,prekrški" in ko je meja mogoče tolerance pre-sežena, je tisk slab. Šele takrat se preskuša njegova eksistenčna upravičenost, in sproži se ,,razprava o konceptu". Doslej je taka usoda doletela ob nekaterih drugih (bolj ali manj marginarnih) ve-činoma samo študentske liste. Djestvo, da Delo ali Politika zlepa ne bosta prepovedana, kaže, kako malo vprašljiv je njun obstoj. Tako nastaja distribucija vlog — eni so kralji (če govorimo z izrazi, ki jih je uporabil A. Postolovič v Studentu *), drugi pa dvorni norci. Ritual izhajanja (in prepovedi) postaja dogajanje neke politike, bolj podoben srednjeveškim viteškim obredom kot pa giobalnemu druž-benemu konfliktu. In liberalizem je tisto (spet paralela s fevdalno reprezentativno javnostjo), kar ta sistem vlog prehaja, s čimer nista opredeljena niti liberalizem niti sistem vlog. Kaže se nemoč prag-matično-političnega interesa in analize, ki jo je sposoben opraviti.
Za sabo imam številke uspele in neuspele razgovore o štu-dentskem tisku. Moram reči, da se je najbolj klavrno obnesel tisti del, ki je obravnaval njegovo funkcioniranje. Misel o ,,vlogi" štu-dentskega tiska namreč ostaja popolnoma abstraktna (tudi samo-voljna in nezadostna), če ne upošteva družbenega položaja tega pojava. Konkretizacija poznavanja in angažma tako neopredelje-nost razbijata, če ne uporabljata vsakdanjega političnega slovarja. Ideološka analiza tekstov, ki so se pojavili zadnjih pet let v študent-skem tisku, namreč kaže, da za fasado konfliktov obstaja proces,
1. A. Postolovič:  Studentska štampa u pozicjji dvorske budale, Student
2-3/73.
povezan s padci in dvigi gibanja naše inteiigence. Tradicijo tega gibanja je hkrati z genezo prikazal S. Lasič v Spopadu na književni levici2 čeprav se zdita pojava množičnega angažmaja mladih, ki se širi s ciklonsko-anticiklonsko zakonitostjo, in gibanja inteligence, ukoreninjenega v domačih razmerah, drug drugemu zelo daleč. Intetektualno jedro tegagibanjaje že dalj časa Praxis, ki je domača prizadevanja uspešno vključil v napredna mednarodna gibanja. Rav-no pri študentskem tisku se je namreč razvil model. »intelektual-nega jedra", ki ga mnogi označujejo z ,,elitizmom", ,,zaprtostjo". V tem je zelo blizu modelu, ki ga je v politiki uveljavila pariška komuna in ki je bil v poznejših revolucijskih tehnikah izločen (z izjemo samoupravljanja kot nadaljevanja začete revoJucije): potek političnega procesa je povezan z demokratizacijo javmosti, s čimer je prišlo do institucionalizacije kritike, pa je tak sistem (čepravza kratek čas) omogočil resnično demokratično nastajanje oblasti. Tako čisto se je ta model pojavljal zelo redko (reciimo nastajanje delavskih sovjetov v oktobrski revoluciji), navadno se je končal že pri oblikovanju lastne publicitete. Parcializacija pirocesa je po-membna ovira, ki je vsakemu gibanju doslej onemogočila realiza-cijo. Blokada realizacije je tudi našemu študentskemu tisku vsilje-vala meje, v katerih je resnično samo dvorni norec.
Seveda je mladinsko gibanje ,,bogatejše" od gibanjai inteligence v tem, da vnaša v konflikt tudi komponente kulture, kar je dostikrat interpretirano samo kot generacijski konflikt. V univerzitetnih raz-merah je tako imenovani akademizem že ustaljen in vidna je tudi njegova omejenost. Infantilni upor ima lahko sploišno vrednost samo v svetu, ki se je fiksiral v spopadu ,,odraslosti" in ,,mladost-ništva", gre skratka za infantilnost družbe. V tej lučd je potrebno gledati tudi kompleks doktorja Majerja (ki ga bolj skibi prihodnja konformnost kot pa sedanja nekonformnost mladih) kot poskus terapije na ravni kulture. Toda prepustimo to plast senzacionali-stičnemu tisku! Prej kot tak konflikt nas zanima nova oblika kri-tične zavesti, k,i se je razvila v precejšnji merr tudi s posredovanjem
2. S. Lasič: Sukob na književnoj ljevici, LIBER, Zagreb 1970.
iznimno teškoj povijesti, s nadom i vjerom prizivali jedno takvo utopijsko jedinstvo kulture i duha: ta, konačno, o sintezama svjet-skih kulturnih pregnuča mašta se več vjekovima! Vidimo, medutim, da tradicije naših kulturnih krugova, pojedine nacionalne baštine kao takve ne napuštaju posebne forme u kojima su odnjegovane.
I drugdje u svijetu opažaju se slični otpori i srodne nesvodlji-vosti. Claude Levi-Strauss je, govoreči o ,,suradnji kultura", pri-mijetio da ,,svjetska civflizacija ne bi mogla biti drugo do li koali-cija, na svetskoj ljestvici, kultura koje zadržavaju svoju original-nost" (C. Levi-Strauss: ,,Race et Historie", izd. Gonthier, str. 77). Da li je ovdje u pitanju iznevejerenje univerzalnosti, buduči da najvrijedniji dio kulture o stvaranja jest opče dobro? Ili je možda po srijedi obrana raznolikosti kao izobilja, pred opasnošču da opče-nitost sinteze ne dovede do jednoličnosti i tako ne potre upravo oblike originalnog stvaranja? Tu jedinstvena odgovora kritički duh očito ne može dati; može nas samo uputiti da svaki slučaj provje-rimo i vrednujemo kao takav. Ovdje iskrsava onaj problem na koji je dobro ukazao Radomir Konstantinovič na Kongresu kulturne akcije u Kragujevcu: alternativa ,,duha višeglasja i duha apsolutnog jedinstva". Tu alternativu vrijedi poznavati, ali je treba znati i pre-vladati. Mi je u ovom trenutku živimo možda utoliko nervoznije što nismo svjesni svih njenih implikacija . ..
Ono što se obično označava kao ,,evropska kultura" (ili civili-zacija ili umjetnost ili literatura i sl.) više je, u stvari konvergencija kulturnih vrijednosti negoli njihova stvarna sinteza: takva konver-gencija potiče na suradnju, na veze i povezivanja. U tome smislu nije čudi to što su ,,evropsku kultum" zagovarali toliki največi predstavnici kulturne Evrope. Opasnost od ekskluzivnog opredjelji-vanja u smislu ,,višeglasja" ili ,,absolutnog jedinstva" ostaje opas-nom jedino ukolijo je doista ekskluzivnaa. To, medutim, nije ni jedina ni najviša opasnost! Oslobodimo li se nekih utopijskih pre-dodžbi o apsolutnom kulturnom srastanju svijeta — i to praksi kulturne realnosti i naše zemlje i naše planete - spomenuta opas-nost se premiješta na jednu drugu ljestvicu: ako sinteza koje se stvaraju u užim prostorima nacionalnih kultura uzajamno ne ko-respondiraju, i to najprije u svom geopolitičkom prostanstvu, javlja se jedna mnogo kobnija hijerarhija zastranjenja — koja imaju razna imena i različite razmjere: kampanilizam, provincijalizam, regiona-lizam, izolacionizam, zatvorenost, skučenost, skleroza . . .
Raznoobraiznost formi kulture ne isključuje, naravno, zagova-
ranje srodnih vrijednosti. Zajedničko usmjerenje socijalnih, pa u kulturnih projekata, moguče je zasnovati na zajedništvu humani-stičke svijesti — svijesti koja po svojoj definiciji nadilazi geografske granice i duhovna ograničavanja, potičuči individualitete i potvrdu-juči specifičnosti. Treba li još primenuti da se presudne procjene kulturnih vrijednosti ostvaraju na instanciji čiji parametri nadilaze lokalne i prigodne kriterije. Drugčim riječima, da ni jedna sredina ne može samu sebe premjeriti. Vrednovanje nije isto što i stvaranje sinteze i ne može se ostvariti samo na razini vlastite sinteze kao takve. Podvrgavanje svoje produkcije samo svojim mjerilima rada dobro poznati partikularizam: kao partikularna stvamost on stoji nasuprot univerzalnom duhu, ostaje s ovu stranu univerzalnosti kakvu zagovara istinska humanistička svijest. Vlastite pojedinačne vrijednosti mi obično bolje razumijemo, lakše ih očitavamo, ali ih drugi daleko nepristranije - dakle objektivnije — prosuduju.
Prateči ritam kulturnog života u zemljama s izmiješanim etnič-kim ili političkim situacijama (Kanada, Belgija, Švicarska, pa Nje-mačka i sl.), lako je ustanoviti po svim pokazateljima kako kreativ-na živost prestaje tamo gdje dijelovi — zbog jezičnih ili različitih drugih neuskladenosti i trvenja - nedovoljno ili neadekvatno ko-respondiraju unutar širih cjelina.
Da li če, dakle, moguče posebne sinteze na jugoslovenskom tlu prekrivati uži ili širi teritorij manje je važno od toga da li če one medusobno korespondirati: u protivnom bit če, neminovno, na največem gubitku onaj tko najviše poremeti ovu korespondenciju, tko na bilo koji način isključi sebe ili druge iz nje. Sve naše kulture rasle su u doticaju sa svijetom, u otvorenosti prema svijetu: kultur-ni odnosi bili su korisni čak i onda kada su nas narodi kojima su pripadale odgovarjajuče kulture fizički ugrožavali.
Tu je kritički duh - onaj koji vrednuje i usmjerava najbitnije relacije u kulturi — pozvan da odigra svoju neopozivu vlogu. Koliko duboko shvati smisao raznovrsnosti i pluralizma, toliko če efikasno moči obračunati s netrpeljivošču i rivalitetima, sektaštvom i mitolo-gijama. Oštrina s kojom če odbaciti sve što kultura nije, odlučnost s kojom če identificirati istinske pretpostavke na kojima kultura izrasta i djeluje, predstavljaju izazov koji u ovome trenutku nikome od naS nije lako prihvatiti.                          predrag MATVEJEV]C
študentskega tiska. Njena osnova je predvsem negacija, zanikanje. Slovenska meščanska kritika je stvari nekoliko ,,pomešala" in iz-našla nihilizem, da pa bi bila zmeda še večja, ga je pripisalakrogu, ki je od procesa negiranja zelo daleč. V srednjeročnih avtoritetah (kot nadomestilih za ,,večne") je negacija precej nevarnejša kot pa pasivnost — tako je recimo kajenje hašiša kot negacija alkoholizma bolj nevarno abstinenčni avtoriteti, ki dobiva svojo družbeno velja-vo v alkoholizmu, kot pa pijancem samim. Odpor do tega zani-kanja, ki je neskončno daleč od birokratskega opitanega opti-mizma, se kaže tudi v preganjanju ,,organskega" mišljenja. Zavrača-nje negacije, ki je prva stopnja emancipirane človeške zavesti, je krčevito oklepanje že doseženega in preživelega. Ne misliti nega-tivno pomeni sploh ne misliti ali pa misliti manipulirano.
Negacija je v študentskem tisku večkrat poskusila s ,,kritiko vsega obstoječega" in se s tem usmerila v spreminjevalno (revolu-cionarno) mišljenje. Tako je nastal nenavaden (atraktiven,zanimiv, antiavtoritaren?) spoj undergrounda in političnega levičarstva, izvirajočega še iz programov leta 68. Ob tem je zanimivo dejstvo, da je ameriški underground tisk v prevladujoči večini usmerjen politično in da se je po državljanski vojni v malem usmeril v veliki meri na študente; da je evropski rezistenčni študentski tisk vezan na leve strankarske in zunaj parlamentarne skupine in da se je negativna zavest pri nas pojavila predvsem v študentskem tisku. Toda niti marksistična kritika (kot ,,kritika vsega obstoječega") ga ni mogla rešiti pred nekakim samodejnim odmiranjem. Ob ohrid-skem posvetovanju ZŠJ o študentskem tisku sem se zavzel za razvi-janje njegove kritične platforme (Index mi je podtaknil cinični stavek, češ da sem govoril o ,,levičarjenju u nekim studenskim redakcijama"), vendar ZŠJ, tako vsaj kaže, svoje osnovne družbene funkcije ni sposobna opravljati. Obnavljanje kritičnega mišljenja bi tudi študentski tisk lahko spravilo iz sedanje zadrege.
Dosedanje razmišljanje napeljuje na radikalno omejitev, ki jo je potrebno narediti v samem pojmovanju študentskega tiska. Druž-bene institucije namreč na eni strani govorijo, ,,da študentje mo-rajo imeti svoj tisk", na drugi pa mu pravico do obstoja oporekajo s fmančnim podhranjevanjem. Ob tem se seveda moramo vprašati, kaj pri nas študentski tisk je in kaj ni. Logika, da ,,študentje morajo imeti svoj tisk", vodi k ritualizaciji njegove vloge. A. Postolovič je
izumil dragoceno ,,analitično" orodje,ki tej logiki daje tudi teoret-sko raven. Že v Ohridu je govoril o študentskem tisku, ki da igra vlogo dvornega norca. Čeprav v omenjenem članku navaja, da bi do razrešitve takega paradoksa prišlo samo ob streznitvi zabavajočih in zabavnih, pa ni niti z besedico poskusil odkriti, kakšen naj bi bil tisti ustrezni (onaj podoban) študentski tisk. Še vedno je namreč Vpr&ljivo, če ,,večinski" tisk res igra vlogo kralja, torej nečesa takega, kar določa tudi početje študentskega tiska. V mislim imam kratko pisemce, ki ga je ob ,,primeru Plastični Kristus" neki brelc poslal Komunistu. Osupljivo je, s kolikšno lahkoto si lahko bralec, ki je za ta film zvedel, napravi absolutno in avtoritativno mnenje, ki ga list potem še dvigne na raven ,,karakterističnega". Take obsodbe so nastajale pogosto tudi takrat, ko je številka kakšnega študentskega tiska ostala v krogu redakcija - tiskarna - sodišče. Sam zakon o tisku je predvidel prepovedi samo ob delovanju kri-tike (to je družbene konfrontacije glede stvarnosti, ne pa glede zapisanega). Pozornost se je ob prepovedih prenesla samo na deja-nje, publiciranja, to je izreko nekega stanja. Prepoved izrečenega je kritika s sekiro, ne pa pomoč družbi, da razreši razmere, ki so pripeljale do takega konflikta. To pa je daleč od ,4gre" d^ornega norca in veliko bliže indikaciji nekega družbenega konflikta.
Radikalna omejitev študentskega tiska na dva — tri osrednje liste izvira predvsem iz načina, kako le-ti nastajajo. Za večino je namreč list toliko pomemben, kot je bil v srednjeveških mestih pomemben cehovski znak ali stanovska obleka. Slovenski kmetje še v začetku 19. stoletja niso smeli nositi lisičjih in volčjih kožuhov, kar se da primerjati s sedanjo ,,pravico" do manifestacije v tisku. Majhen del študentskega tiska živi od aklamacije, popolnoma odrezan od štu-dentske javnosti, ki bi jo moral odražati in spreminjati. V pre-ostanku pa je kritično mišljenje samo sloj, ne pa način obstoja. Večkrat nehote pomislim na čas, ko je bilo mogoče še tolikšno preverjanje, da so lahko študentje na fasado univerze v Beogradu zapisali: ,jšfe verujte štampi!" To ni nostalgija, ampak prepričanje, da noben tisk (študentsk« ni nobena izjema) ne more opravljati svoje naloge, če se od njega pričakuje samo pritjevanje.
MARJAN PUNGARTNIK
U okviru postoječih razprava i polemika o odnosu kulture i kritike ovaj prilog če naprosto pokušati da razmišljanja o kulturi stavi pod objektiv kritike. Započnimo u tome smislu slijedečom konstatacijom: naša riječ o kulturi je — više nego što smo obično toga svjesni — dio jedne utopijske svijesti u onoj mjeri u kojoj je, po Manheimovoj definiciji, »utopijska ona svijest koja nije kon-gruentna s ,bičem4 koje tu svijest okružava", Karl Manheim: ,Jdeo-logija i utopija", izd. Nolit, str. 157.
Za oštrije kritičko promatranje odnosa riječi o kulturi i kulture na djelu uputno je stoga imati pred očima odgovarajuče odredenje upravo prema toj utopijskoj svijesti. U stvari, mi ga obično ne-mamo; ili ga lmamo u neprimjernim relacijama. Nedostaje nam dovoljno kritičkih spoznanja u toposima utopije da bismo ih, kada ti ustreba, mogli prevladati. Pogotovu nemamo jednu odličnu poetiku utopije: koja bi nam pokazala u kojoj su mjeri njome nadahnuti svi duhovni pothvati na crti Čovjekova uspona.
Bilo bi u najmanju ruku nesmotreno porickati kulturi našeg pro-stora pravo da svoje želje projicira u utopijske vidike. Jer, napokon, nema boljeg korektiva stvarnosti od njenog suočenja s onim što ona nije a što bi bilo dobro da postane, da jeste, s jednom vrstoiji Blochove ,Jconkretne utopije". Medutim, u samu procesu prelaska zamišljene ili željene kulture u onu istvarivu i, pogotovu, ostvarenu, utopijsko nije samo korektiv. Njihova univerzalnost ne može voditi računa o postoječim stanjima činjenica, ona sebi dopušta zane-marenje pojedinosti i posebnosti, pretpostavlja apstraktne želje konkretnim mogučnostima. Utopija projicira novu stvarnost iznad date stvarnosti - pa i kad je to potrebno, protiv nje — tako da se pri svakom svom smionijem uzletu sudara s intercijama upravo stvarnih datosti koje želi nadiči.,
Verjetno zbog svega toga, čim u našim pristupima kulturi mak-nemo daJje od prolegomena, mi ne samo da se razilazimo, nego obično gubimo vezu sa stvarnim mogučnostima kulturne akcije kao takve.
U ovom kontekstu često se zanemaruje jedan isto toliko pre-sudan koliko načelan stav: u opoziciji prema kulturi gradanskog porijekla (bilo onaj iz naše ProSlosti, bilo onaj što dolazi iz svijeta),
prema kulturi poretka kojem je funkcioniranje presječeno revolu-cijom, od samog početka, — ne samo nas nego svuda gdje je osnov-na politička platforma za pretpostavke socijalizma revolucionarno raščiščena - stoji i ostaje potreba da se utemelji kulturni proces kakav bi se današnjom terminologijom nazvao ,,kontra-kulturom". Mi — i ne samo mi, naravno — nismo nikad bili načisto kakvu ,,kontra-kulturu" i gdje da ustanovimo: naša ,Jkulturna revolucija" ostala je, od samog početka, samo na riječima, dok smo na djelu vidali kulturne proizvode barem isto tako sumnjive kao i oni koje je trebalo opazvati. Rezultate svega ovoga nalazimo gotovo na sva-kom koraku: najrječitiji primjer za to je možda oduševljanje mla-dih i mladih generacija za kojekakve lančane produkte buržoaskih sub-kultura (o korelacijama tih opredjeljenja na razini ideja i svi-jesti nije ugodno ni mišliti). No, kako u zemlji koja je tako stradala i u kojoj toliko manjka kulture, ustanoviti neku ,,kontra-kul-turu" ... Na ovaj razini zaključka daleko je lakše tražiti krivice negoli djelovati: a krivice su najmanje ono što bi moglo popraviti stvari!
Na kraju najoštrijeg kritičkog suda dolazimo do konsttacije koju smo znali na početku: ,,Zašto socijalizam nije isprobao svoje mo-gučnosti u jednoj razvijenoj zemlji, a večim potencijalima, dubljim demokratskim i kulturnim tradicijama? !" Zašto? Kad več nije, ni sa čim nečemo unaprijediti naše spoznanje pretpostavljajuči šta bi bilo da jeste ...
Danas kad se suočavamo s jedno,, možemo je nazvati depre-sivnom fazom ,,utopijske svijesti" u širim razmjerima od naših, kada je — avaj! - stvamost tolikim utopijama surovo podrezala krila (nadajmo se privremeno), možemo i moramo pogledati s više kritičnosti na naš vlastiti utopijski predživot. Što se pokazalo naj-neplodnijim ili, barem, najmanje odtvarivim u njemu, kad je riječ o kulturi? Utopija nudi, to je prilično jasno, uglavnom zajedničke topose za različite posebne prilike, srodne obrasce za raznorodne okolnosti, a u stvarnosti — i to dobro znamo — gotovo da nema formula koje bi se dalo istovjetno primjenjivati. Posljedice razlika koje su namrle različitosti historije, razdijeljenosti nacionalnih tra-dicija, nesrzmjeri u stupanju razvijenosti, osobenosti u svojstvima, mentalitetu, ponašanju itd. nisu, očito, prestale djelovati. Ne treba nikome dokazivati činjenicu da nismo ostvarili neku jedinstvenu kultumu sintezu u našoj zajednici naroda. Daleko sam od pomisli da optužujem naraštaje koji su u nas, na raznim stranama, u našoj
štosezhiva sa ssj
Prije XXI sjednice Predsjedništva SKJ aktivnost Saveza stude-nata Jugoslavije bila je u značajnoj mjeri blokirana ponašanjem (ondašnje) delegacije Hrvatske koja je zastupala tezu o savezu saveza kao najpogodnijem obliku udruživanja studenata Jugosla-vije. Ona je bila sastavni dio političke platforme ,,pokreta hrvatskih sveučilištararaca" koja je izmedu ostaloga sadržavala stav da ne postoji, niti može postojati, jugoslavenski studentski pokret, od-nosno, da ne postoje ni najminimalniji elementi zajedništva stude-nata Jugoslavije. Neki su, medutim, smatrali daje to osnpvni uzrok lošeg rada i nedjelotvornosti organizacije na saveznoj razini pa bi rješenjem ,,hrvatskog problema" bilo sve u redu, tj. bile bi otklo-njene sve prepreke normalnom djelovanju Saveza studenata Jugo-slavije.
Procesi koje je otvorila XXI sjednica Predsjedništva SKJ omogu-čili su raščiščavanje situacije u studentskoj organizaciji Hrvatske i otklonili, po nekima, glavni uzrok neaktivnosti Saveza studenata Jugoslavije. Trebalo je, dakle, u periodu koji je slijedio očekivati značajniju i djelotvomiju aktivnost jugoslavenske studentske orga-nizacije. femeljjtija analiza te aktivnosti u posljednjih godinu dana pokazuje, medutim, da se nije zbilo ništa bitno novo u sadržajima, oblicima i efikasnosti djelovanja SSJ. Očito fe da ,,hrvatski pro-blem" nije bio niglavni ni jedini uzročnik takve situacije.
Na Devetoj konferenciji SSJ, održanoj sredinom 1971. godine, usvojena su Programska načela SSJ kao platforma djelovanja stu-dentske organizacije. Novo rukovodstvo stalno se pozivalo na taj programatski dokument svojih prethodnika, ne nalazeči načina da ga ugradi u praktične akcije koje bi organizacija trebala voditi. (Na stranu to što su Programska načela nastala kao plod intuitivno-teo-retsko-političkih nastojanja nekolicine ondašnjih studentskih ruko-vodioca i što su mnoge teze sadržane u njima problematične.) Tako su Programska načela ostala mrtvo slovo na papini ali i katekizam za vajne savezne studentske rukovodioce koji su se na njega uvijek pozivali kada bi netko upozoravo na nedostatnost programsko-radne orijentacije Saveza studenata Jugoslavije. Desilo se, stoga da studentsko rnkovodstvo nije uspjelo afirmirati radnu orijentaciju u cjelini organizacije nego je, pukim pozivanjem na Programska
načela, onemogučavala ponovno problematiziranje uloge i položaja Saveza studenata iz čega bi bila mogla rezultirati i drugčija praksa rada u organizaciji. Stoga je i razumljivo zašto se na sjednicama Predsjedništva nikada nije htjelo razgovarati o ovim temama nego smo se nalazili u začaranom krugu tek od vremena do vremena posta/ali svjesni da iz njega izišli nismo. Nije se u dovoljnoj mjeri ukazivalo na elemente zajedništva jugoslavenskih studenata. Čak i onda kada su se donosili, zaključci o zajedničkim problemima nisu realizirani (u republikama i pokrajinama, pored ostahga, i zbog toga što savezno rukovodstvo nije uznastojalo na njihovoj realiza-ciji misliče valjda da je donošenje pismenih zaključaka dostatno za mzrješavanje problema o kojima oni govore).
Predsjedništvo SSJ je u nekoliko navrata raspravljalo o svom radu i o radu profesionalaca u SSJ i konstatiralo lošu situaciju, ali nije bilo spremno da pride personalnim i drugim promjenama koje bi situaciju izmijenile. Inzistiranje nekih članova Predsjedništva na ovim pitanjima bilo je okvalificirano kao dijeljenje lekcija, isključi-vost i destruktivno ponašanje. A prijedlog da se ide na programsko-izbornu konferenciju kao jedini moguči izlaz iz sadašnje nezadovo-Ijavajuče situacije bio je s indignacijom odbačen i shvačen kao osobni napad na članove Predsjedništva koji su na stalnom radu u Predsjedništvu. I tako se rad odvijao od sjednice do sjednice, od sastanaka do sastanaka s nasumce izabranim dnevnim redom i zaključcima koji nisu nikoga obvezivali.
Stoga nije čudno da je najava Treče konferencife SKJ o mladima i njihovom političkom organiziranju shvačena kao potreba da se dokaže neophodnost postojanja Saveza studenata. Medutim, ne stvaralačkom akcijom koja bi osmislila postojanje Saveza studenata nego pukim skolastičkim naklapanjem o specifičnim studentskim interesima koji zahtijevaju postojanje zasebne društveno-političke organizacije studenata. Zanimljivo je promatrati neke studentske rukovodioce koji su prije Treče konferencije SKJ nastojali dokazati autonomnost studentske organizacije kako danas nekritički i svesrdno podržavaju organizaciono sjedinjavanje Saveza studenata i Saveza omladine. Dakle, ne zbog toga što su oni uvjereni u oprav-danost takvog stava, ne čak ni zbog toga što se oni nedvoumno
ture, ki v parcializiranem vrednostnem sistemu predstavlja primiti-vizacijo ,,žlahtne kulture". Ko se postavlja daljnosežno vprašanje spremembe in spreminjanja takšnega sveta, izvirajoče iz danih socialnih razmerij, pa tudi iz eksistenčne stiske kot tistega dela samih teh socialnih razmerij, ki pogojuje revolt zoper ta razmerja, je eno od osrednjih vprašanj tudi vprašanje kulture.
IV
Kultura je po enem izmed določil svoje bistvenosti tisto iskanje svobode, kije v relativnem smislu že svoboda sama.
V
Študentska gibanja so teoretično in tudi dejansko pomenila za-vračanfe obstoječih vrednostnih modelov živetja. Obenem so se podirali kulti materialnega bogastva (s čimer je povezano za-vračanje precejšnjega dela t. im. umetnih potreb), seksualni tabuji in kult patriarhalne družine, da o najrazličnejših avtoritarizmih niti ne govorimo.
VI
Kultura, ki se pojavlja kot eden izmed rezultatov takšnega vrenja, zadobi nov pomen; preneha biti področje oplemenjujoče katarze, kot izraza vzvišenosti človeške biti nad ostalim svetom, začenja pa pomeniti način življenja, obliko kolektivne komunika-cije.
Ta kultura tako zadobi predikat utopičnosti, utopičnosti ne kot projekcije, pač pa ko doživljanja alternativnosti. Ta kultura pomeni novo področje drugačnega iskanja. Pri njej gre vedno bolj za ustvar-jalnost, izhajajočo iz doživljanja bližine med sodelujočimi. Ne gre več za sprefemanje nekakšne umetniške resnice z odra, gre za dogajanje resničnosti ,,moje-tvoje" eksistence kot čimpopolnejše komunikacije.
VII
Siccr pa tudi kulturo študentskega gibanja prizadeva usoda samih študentskih gibanj, ki omagujejo pred težavnostjo takšne posplošitve svojega revolta, ki bi podrla obstoječe represivne siste-me. Vendar pa se ravno kultura v relativno največji meri ohranja, in sicer na mnogo načinov: od vključevanja v ,,stare oblike", ki so pod njenim pritiskom sprerninjajo, pridobivajo v brezkompromis-nosti, nahajanju novih izrazil ipd., od stapljanja z mladinsko sub-kulturo industrializiranih civilizacij do organiziranja drugačnih,
prevladujočih, kolektivnejših oblik življenja, kot so npr. danes že precef številne (zlasti v ZDAJ komune.
VIII
Ravno kultura se v industrializiranem svetu tako izkaže za področje, ki vzpostavlja kontinuiteto spreminjanja sveta ravno s tem, ko razširja vplive parcialnega negatorskega gibanja, predvsem pa ohranja pripadnost individuov osnovni intenci, ki je porodila gibanje in njegove mnogodimenzionalne pojavnosti.
DARKO ŠTRAJN
kultura
i kritički duh
Valjalo bi se zamisliti nad našom navadom da se o kulturi ne-sarazmjerno više govori nego što se za kulturu Čini. U nas se kam-panjski definira ili redefinira kulturna politika, osporavaju se ili usmeravaju njene perspektive, odredujujoj se dijagnoze ili pak pro-pisuje terapiha . . .
Ne želimo ovim reči da je govoriti o kulturi danas i ovdje nepo-trebno, da je suvišno imati pred očima otvorene kulturne probleme i stvarne potrebe. Medutim, ako izgovorene riječi ne prelaze prag koji ih odvaja od djela, nikome u stvari ne koriste i, naprosto, odlaze ututanj. Razlučimo stoga najprije, s jedne strane, riječ o kulturi i, s druge, kuituru na djelu. Upitajmo se odmah zatim: koga u nas obavezuje sve ono što se u kulturi ili o kulturi kaže? Sve ono što se zaključi da je neophodno za kulturu učiniti? Prije svega, obično nema ni osnovnih materijalnih predpostavki čak i za ostva-renje manje smionih kultumih projekata . . . A naše su ne samo želje, nego i potrebe velike, bezaobilazne: suočeni smo, s jedne strane, sa svijetom koji je vrtoglavo zakoračio naprijed i, s druge strane, s vlastitim zaostajanjima .i zaostalostima koja u historiji kakvu su imali naši narodi nije bilo moguče izbječi. Možemo li, dakle, ne tražiti mnogo kad previše toga ostaje da se uradi, stvori i ostvari?
t?s
pokoravaju partijskoj odluci, nego, mislimo, ponajprije zbog karije-rističkih pobuda i osobnih probitaka.
Ovih dana Predsjedništvo SSJ, odnosno njegovi profesionalni članovi (pored redovitog odlaska na sue diplomatske i ine prijeme i svečanosti i intenzivnih razmišljanja o nekim akcijama medunarod-nog značaja koje bi organizaciji mogle donijeti značajne političke poene), zaokupljeni su razgovorima sa predstavnicima Saveza omla-dine o načinu realizacije osmog poglavja Rezolucije Treče konfe-rencije SKJ, odnosno, o političkom organiziranju mlade generacije. Za to vrijeme mimo njihove pozornosti prolaze problemi društve-no-ekonomskog položaja studenata, refornte obrazovanja i kultur-ne akcije. Treba priznati da nam takav Savez studenata Jugoslavije nije potreban, kao što nam nije potreban niti Savez omladine kakav je danas.
Medutim, Savez studenata djelatno angažiran na konkretnim programima akcije koji če okupiti veliki broj studenata i akciono povezan sa isto tako djelatno angažiranim Savezom omladine iteka-ko ima smisao svog postojanja.
Za izvršenje tog teškog ali i omamljujučeg zadataka ekipa na stalnom radu u Predsjedništvu SSJ, uključujuči i samog predsjed-nika SSJ, nije, po našem mišljenju, niti spremna niti sposobna.
Stoga se nameče potreba za održavanjem programsko-izborne konferencije Saveza studenata Jugoslavije na kojoj se foš jednom mora propitati njegova politička platforma i izabrati novo ruko-vodstvo, kojem če biti jasno što mu je raditi. To je istovremeno i pretpostavka za akciono povezivanje sa Savezom omladine koji bi trebao više nego do sada okupljati seljačku, radničku i srednjoškol-sku omladinu na konkretnim akcijama koje smjeraju ka izmjeni društveno-ekonomskih i političkih odnosa u našem društvu.
ZORAN MALENICA
tozd in reforma univerze
TOZD naj bi bila tista enota, ki bi tudi pojavno dvignila delo z individualne na družbeno ra-ven. Torej ima univerzalen po-men. Zanima nas, kakšen status dobiva pri tem delo v okviru univerze. Kako naj bi bila videti enota združenega dela na uni-verzi? Ali to vodi k afirmaciji ideje o delovnem statusu štu-denta, ki je doslej definirala za-htevo po podružbljenem polo-žaju študenta? Navsezadnje — kako naj to upoštevamo pri koncipiranju refonniranja uni-verze?
MARKO GLOBEVNIK, študent PF
Pri odgovoru na zastavljeno vprašanje moramo nujno izha-jati iz dela in interesov na osno-vi tega dela. Mislim, da ne more biti dvoma o tem, da imajo ozi-roma bodo morali imeti status delavca v okviru univerze tako redno zaposleni delavci (peda-goški kader, strokovno osebje) kot tudi študenti. Iz dela, ki ga opravljajo prej navedeni, izha-jajo določeni interesi, ki so z oziroma na vlogo in pomen uni-verze, v veliki meri skupni in identični, ne pa različni, kot menijo nekateri. Delovni ljudje
na univerzi morajo te svoje inte-rese uresničevati predvsem v te-meljni organizaciji združenega dela. Z ozirom na to in glede na skupne specifične interese naj se TOZD ustanavljajo tako, da bodo ponekod zajele celo fakul-teto, ponekod oddelek ali samo usmeritev. Enakopravno sodelo-vanje na osnovi njenega dela je predpogoj samostojne samo-upravne kreativnosti študenta, ki tako resnično postane druž-beno bitje in tak tudi širše druž-beno priznan. Dana mu je te-meljna človekova pravica, da s seboj upravlja sam — samo-upravlja. To pa bo gotovo dalo pozitivne rezultate pri delu, za
katerega poudarjamo, da mora biti resnično opravljeno kot delo, saj le tako lahko pride do uveljavljanja iro združevanja interesov. Tako delo pa vse-kakor zasluži tudi širše družbe-no priznanje in upoštevanje kot enega izmed temeljev razvoja družbe.
TOZD morajo sestavljati tako pedagoški delavci kot tudi študenti. Tudi če je ponekod zaradi objektivniJh težav potreb-no ustanoviti dve TOZD, TOZD pedagoških delavcev in TOZD študentov, je taka shema lahko le začasna in prehodna. Dve TOZD vodita v razbijanje skup-nega dela, ki mora biti po na-
selčcija 3
ZAGREBAČKA           ŠKOLA
CRTANOG FILMA izbor i re-
trospektiva
sekcija 4
ZAGREBAČKI AMATERSKI
KRATKOMETRAŽNI FILM
a)   kino klub ,,Zagreb"
b)  studentski kino klub ,,PAN 69"
c)   zagrebačka   filmska akade-mija
d)   Rajko Grlič, Lordan Zafra-novič, Tomislav Radič
sekcija 5
SUVREMENI   JUGOSLAVEN-
SKI FILMSKI EKSPERIMENT
sekcija 6 TELEVIZUSKI FILM
sdmpozij: ,,F!LM I DRUŠTVE-NA SVIJEST"
PRESS CENTAR, bilteni
Nismo sebi mogli dopustiti luksuz da se opredijelimo za sa-mo jednu temu, ma koliko ona bila sveobuhvatna. Buduči da je nastao kao odgovor na postoje-če stanje kulture u društvu, a ne tek kao predložak za kritičku filmsku analizu, Festival u cjeli-
ni odgovara na nafrelevantnije potrebe. Čak je i ono što se do-godi u domeni filmske kritike takve naravi, da značajem pre-lazi njezine granice, jer je dru-štveno relevantno.
To su teme: politička di-menzija filmskog medija (razot-krivanje fašističkog u filmovima s tekučeg repertoara), valoriza-cija i podstrek bavljenju ,,neve-likim" filmom (amaterskim, studentskim, eksperimental-nim), afirmacija vrednota unu-tar filmskog medija, koje su se razvile u našoj sredini (Zagre-bačka škoia crtanog filma, itd.j, afirmacija tv-filma, i u najširem smislu, animacija za filmski medij kroz sve filmove koji su novi i informativni.
To su razlozi za nastajanje ovog festivak: oni su prvenstve-no u potrebi sredine za kultur-nim dogadajem.
Naravno, selektori su se po-trudili da^vaktrcfd pet tema po-sebno bude konzistentna. To, što ih ima pet, i to upravo ovak-vih pet, koncepta festivala kao društvene akcije.
DAVOR LONČARIC
Nekaj od teh filmov bo po festivalu v organizaciji Informa-tivnega centra filma in Štud. kult. centra prišlo tudi v Ljub-ljano.
NEKAJ PREMIS
ZA UGOTOVTTEV ŠTUDENTSKE KULTURE
,,Čmec je projeciral svoje telo v svojo glasbo. The Beatles, štirje dolgolasi pobje iz Liverpoola ponujajo kot svoj prispevek Črnčevo Telo, in s tem ustvarfafo ritmično komunikacifo med poslušalčevim lastnim razumom in telesom."
ELDRIDGE CLEA VER: SOUL ONICE, New York 1968/str. 204
I
Sociologija kulture opredeljuje pojem subkulture kot kulturo določenih socialnih skupin, pri čemer mora imeti kultura določene socialne skupine ustrezno število specifičnih ,,kulturnih črt". Kako je mogoče študentsko kulturo imenovati subkulturo? Vsako so-cialno dogajanje reflektira v sebi svetovno totaliteto. To nedvomno velja še zlasti za študentska gibanja. Le-ta so v svoji kompleksni ustvarjalnosti, ki zadeva vse od političnega revolta do seksualnega osvobajanja, prinesla na svetlo tudi temeljno vprašanje o kulturi. Študentska gibanfa t. im. razvitega sveta so se slef ko prej izkazala kot parcialni revolucionarni subjekt s težnjo po univerzalizaciji.
Na področju kulture (če je tu ob prepletenosti najrazličnejših elementov sploh mogoče govoriti o posebnih področjih) so ta giba-nfa pokazala večjo vitalnost in dolgoživost kot na kateremkoli dru-gem (zlasti še na političnem, ki je najodločilnejši objekt represije vladajočih totalitarističnih establishmentov).
II
Potrebno fe upostevati, da ima vsako posebho šiudehisko glba-nje mnogo s konkretnim okoljem pogojenih posebnih značilnosti, toda tu migre za nekaj najosnovnejših skupnih potez.
Najprej je treba ugotoviti, da študentski revolt s svojo zahtevo po spremembi svetovnega reda vključuje tudi inherentno zahtevo po spremembi načina življenja v njem delujočih Ijudl. Ravno ta aspekt pa zadeva kulturo.
III
,,Normalno integriranje intelektualnih potencialov v obstoječe sisteme zajema tudi adekvatno vključevanje izobražencev v potroš-njo (nakupovanje) ,,žlahtnejših" kulturnih dobrin, s čimer se s perpetuiranjem kapitala vzpostavlja funkcionalno perpetuiranje elitarne kulture, kateri je komplentama produkcija masovne kul-
ravi združeno, in v zapiranje vsakega izmed krogov vase. Cilj mora biti skupna TOZD. V organih upravljanja TOZD bo treba zagotoviti tako razmerje, ki bo služilo kar najboljšemu uveljavljanju interesov vsakega posameznika in vseh skupaj ter družbe kot tudi preprečevalo prevlado določenih neformal-nih krogov.
Nedvomno je, da mora refor-ma univerze upoštevati tako strukturo TOZD kot tudi raz-merja med več TOZD. Z ozi-rom na to mislim, da mora re-forma univerze učinkovati predvsem v TOZD (študijski proces, kvaliteta dela in njegovo ocenjevanje, znanstveno delo) kot tudi v širšem smislu. Nujno pa bo na osnovi medsebojnih sporazumov med TOZD (štu-dijski proces, kvaliteta dela in njegovo ocenjevanje, poten-cialov kot tudi temeljno uskla-jenost.
TOMAŽ KŠELA, študent FF; predsednik IOSŠ LUZ
Študentje se že vrsto let bori-mo za to, da bi študij postal družbeno potrebno in koristno delo — v veliki meri to že je — (k tem prizadevanjem spadajo vse akcije za reformo univerze,
Alternativna univerza, delova-nje študentov v samoupravnih organih fakultet in univerze itd.), hkrati s tem pa se štu-dentje borimo tudi za to, da bi študij postal tudi priznan kot družbeno potrebno in koristno delo (študentski amandma, ki ga predlaga Zveza skupnosti študentov Slovenije v II. fazi ustavnih sprememb). Pri tem se zavzemamo, da bi bila status in vloga vseh posameznikov in vseh struktur v visokem šolstvu odvisne od njihovega dejansko vloženega dela v študijskem, pe-dagoškem in raziskovalnem pro-cesu. V zvezi s tem si prizade-vamo, da bi v skladu z našim celotnim družbenim in eko-nomskih razvojem iz stopnje intenzivnosti študija izhajale tudi vse dolžnosti in vse pra-vice, pa tudi status in položaj študent a.
Prehod na temeljne organiza-cije združenega dela (TOZD) v visokem šolstvu nam zato v kontekstu teh prizadevanj ne pomeni samo organizacijske spremembe. Pomeni nam tudi vsebinsko sprmembo v skladu s spremembami v študijskem pro-cesu (paziti moramo, da ne samo v skladu z želenimi spre-membami v študijskem pro-cesu? !) in v skladu z družbe-nim razvojem pri nas se spre-minjajo tudi odnosi v visokem šolstvu.
Prehod na TOZD pa ne sme predstavljati utvare — vprašanja odnosov v visokem šolstvu ni-smo rešili enkrat za vselej, prav tako kakor nismo enkrat za vse-lej spremenili procesov na viso-košolskih zavodih. To moramo imeti pred očmi, ko bomo v študentski organizaciji razprav-ljali o tem, kako naj bodo videti in kako naj bodo organizirane TOZD v visokem šolstvu in na univerzi.
Tako kakor sprejetje študent-skega amandmaja so tudi TOZD predpogoj za našo borbo za te-meljne spremembe v študijskem procesu in za ustvarjanje in uva-janje dejanskih samoupravnih odnosov v visoko šolstvo, za kar pa se moramo študentje, enako kakor za vse predpogoje, ki se vedno znova ,,pojavljajo", bo-riti organizirano, samoiniciativ-no in odločno.
TOZD so predpogoj nadaljnji reformi visokega šolstva, hkrati pa so tudi že korak, in to uspe-šen korak, v procesu te refor-me, za katero se moramo štu-dentje boriti naprej enako živo kot doslej.
JOŽE     KRŠINAR,     študent FNT; član 10 SŠ LVZ
Preden začnemo govoriti o organizacijah   združenega  dela
na univerzi, si moramo biti na jasnem o nekaterih osnovah, na katerih slonijo naša prizadeva-nja za reformo univerze.
Izhajati moramo iz delovnega statusa študenta, katerega ideja je vezana na razvoj samouprav-ljanja na univerzi, ki ni ločeno po strukturah. Vse to je vezano na razvoj samostojne kritične in ustvarjalne osebnosti, kar mora biti cilj univerzitetnega študija. Pri tem je treba upoštevati vlo-go znanosti in tehnologije v družbi in posledice, ki jih je pri-nesla znanstveno tehnična revo-lucija (odtujenost, manipula-cije .. .), s posebnim aspektom na univerzo.
Biti si moramo na jasnem, da smisel TOZD ni v reorganizaciji, ampak v vsebinskih spremem-bah, ki so vezane na ta pojem: samoupravno odločanje vseh subjektov o vsej problematiki, ki se tiče TOZD, in prek tega vplivanje na celotno družbo.
TOZD na univerzi naj bi ime-la približno takle značaj: TOZD je tista samoupravna enota na univerzi, ki ima tak organizacij-ski značaj in združuje v sebi vse pedagoške, znanstvene in mate-rialne potenciale, ki zagotavlja-* jo TOZD samostojno realizacijo
\x
la sela. Prvo odrediste: Pakrac. Na selu vrše zdravstveno prosvječi-vanje, ispituju socijalne prilike i specifične potrebe, nastupaju s kulturnim, ili zabavnim programom. Povezivajije sa seoskom omla-dinom. Smanjenje razlika izmedu sela i grada.
Studenti vode akciju opismenjavanja.
Mladi arhitekti, designeri, urbanisti, povijesničari umjetnosti, za-hvaljujuči susretljivosti mještana, rade u Sidu na preoblikovanju jedne ruralne u urbanu sredinu, od arhitekture do kino-programa, na obostranu korist.
Studenti rade na revitalizaciji istarskih gradiča.
Sve to predstavlja radne akcije, u kojima se ne koristi više samo snaga mišica.
Otvara mogučnost društvenog plasmana tome ogromnom, a ne-iskorištenom potencijalu, studentima.
Posluje ha stručnom principu, jer istovarivati kamione mogu i nestudenti.
I konačno, naš je, za razliku od postoječeg, student-servis, ko-jega je osnovala birokracija studentskog centra i koja samovoljno raspolaže ostvarenim sredstvima.
IZDAVACKA DJELATNOST. Kulturni vodič krozZagreb. Itd. Itd.
DAVOR LONČARIC VODITELJ ODBORA ZA KULTURU
festival
7 dana filma
ŽAŠTO TO RADIMO
ZAGREBU JE POTREBAN FILMSKI FESTIVAL, I MI MU GA DAJEMO. POSLJEDNJIM SE GODINA FORMIRALA PUBLIKA   KOJA   ZNA   ŠTO
ŽELI. ZAGREBU JE POTRE-BAN DOGADAJ.
ZA KOGA TO RADIMO PRIJE SVEGA: ZA MLADE, DA 7 DANA ŽIVE FILMSKII ZA FiLM, IAKO VJERUJEMO
DA BI MOGAO BITI ZNAČA-JAN ZA CIJELU ZEMLJU. RADIMO GA ZA MALE PARE, DA BI BIO OTVOREN SVAKOME, ALI I DA BI SMO POKAZALI DA SE MOŽE I TAKO.
ZAŠTO JE BAŠ TAKAV
DA BI SMO PRIKAZALI NO-
VO, ALII ONO ŠTO JE NOVO
JER GA NISMO VIDJELI, A
TREBALI SMO.
DA BI SMO VALORIZIRALII
STUDENTSKU,   I   AMATER-
SKU     FILMSKU    PRODUK-
CIJU.
DA   BISMO UKAZALI I NA
POLITIČKU          DIMENZIJU
ONOG ŠTO GLEDAMO.
VRIJEME
ponedjeljak, 26. 3. 73. - nedje-lja, 1.4.73.
MJESTO______________
Zagreb,
velika dvorana kina Studentski
centar, Savska 25
fakulteti,   radne   organizacije,
studentski    domovi,    otvoreni
prostor
Centar za kulturu i informacije,
Preradovičeva 5.
CIJENA ULAZNICE Jedinstvena: 3 dinara po pred-stavi
ORGANIZACIJA
Sveučilišni odbor Saveza stude-nata Zagreba (Odbor za kultu-ru) i Velika dvorana Student-skog centra.
SELEKTORI
prof. Miro Križič, Zdenko Kuz-mič, Davor Lončarič, Jadran Matijevič, Miho Politeo, Milivoj Puhlovski, Hrvoje Turkovič, Darko Zubčevič.
DESIGN grupa TOK
PROGRAM sekcija I
RECENTNA           SVJETSKA
FILMSKA PRODUKCIJA
,,Clockwork orange", ,,Koncert za Bangla-Desh", ,,Rubljov", ,,Diskretni šarm buržoazije", ,,Posljednja bioskopska pret-stava".
sekcija 2 UNBERGROUND FiLM
a)   „2 autora": Dušan Makave-jev, Želimir Žilnik
b)  Underground u svijetu
c)   Film i politička propagan-da: sovjetski postoktobarski film, kubanski film, kineski filmovi iz kulturne revolu-cije, američki neofašistički film (JM. A. S. H."), nje-mački   nacistički   film  (za komparaciju)
d)  Novival
njenih družbenih nalog (peda-goških in znanstvenih progra-mov).
V sedanji organizacijski for-mi univerze bi to bilo videti pri-bližno takole:
TOZD naj bi postala tista fa-kulteta, oddelek oziroma od-sek, ki ,,proizvaja" določen tip strokovnjakov in za to razpola-ga z vsemi potrebnimi sredstvi. To pomeni, da se v univerzo ne bi združevale posamezne fakul-tete, temveč organizacije zdru-ženega dela. Univerza bi tako združevala veliko število TOZD, ki bi jih bilo približno toliko, kolikor profilov strokovnjakov proizvaja današnja univerza.
Z ustanovitvijo TOZD bi se sistem upravljanja spremenil. Vsa probleniatika, ki se tiče po-samezne organizacije združene-ga dela se bo reševala na nivoju TOZD. Univerza kot institucija, ki povezuje posamezne TOZD, bi imela v glavnem samo še funkcijo koordinacije dela med posameznimi organizacijami. Na nivoju univerze bi se spreje-mali tudi okvirni programi raz-voja.
Če pogledamo TOZD samo formalno, organizacijsko, vidi-
mo, da se s tem v vsebini študij-skega procesa ne bo dosti spre-menilo. TOZD bodo tako kot sedaj faktultete proizvajale stro-kovnjake profilov, v njih ne bo prisotna kritična znanost ipd., s tem se pa tudi mesto študenta na univerzi ne bo spremenilo. To pa ne pomeni afirmacije ideje o delovnem statusu štu-denta, ker ta lahko izhaja samo iz vsebine delovnega procesa na univerzi. Taka TOZD bi nareko-vala ustanovitev posebne štu-dentske samoupravne organiza-cije na nivoju TOZD. Tako poj-movanje samoupravljanja (loče-no samoupravljajije študentov in profesorjev) pa ne pomeni nobenega koraka naprej in je v nasprotju z zahtevami o delov-nem statusu študenta.
Odprto je postalo vprašanje povezave oziroma sodelovanja med posameznimi TOZD. To funkcijo bo morala opravljati univerza, vedno važnejšo vlogo pa bo dobivalo medsebojno po-vezovanje in sodelovanje med organizacijami združenega dela, in sicer na osnovi dogovarjanja. Zahteve po interdisciplinarni^in multidisciplinarni povezavi po-sameznih disciplin bodo vedno večje, zato bo treba najti tako organizacijsko shemo povezave med posameznimi TOZD, ki bo čim bolj prilagodljiva in bo omogočala vsestransko poveza-
vo na osnovi razvoja posamez-nih znanstvenih disciplin. Pove-zava je nujna že zaradi skladne-ga razvoja posamezne discipline nasproti drugim.
Pri vsem tem razglabljanju smo izhajali iz sedanje organiza-cijske sheme univerze. Ker pa je organizacijska oblika posledica neke vsebine, v našem primeru vsebine študijskega procesa, lah-ko pričakujemo postopno spre-membo organizacijskih oblik na univerzi. Na to univerzo že si-lijo zahteve, ki so pogojene z razvojem celotne družbe (odpor proti preozko specializiranim kadrom, zahteve po interdisci-plinarnosti, zahteve po družbe-no kritični znanosti, odnos med tehnologijo in življenjskim oko-ljem .. .)•
Te zahteve povzročajo pri-tisk na univerzo in zahtevajo novo vsebino in metode študija, in s tem tudi organizacijske spremembe. To pa pomeni, da se bo število in pomen posa-meznih TOZD na univerzi po-stopoma spreminjal, skladno z razvojem znanosti in tehnologi-je in s potrebami celotne družbe.
Pojem TOZD prinaša s seboj zahtevo, naj vsi subjekti v orga-nizaciji združenega dela odlo-čajo o vsem, kar se jih tiče, in prek tega vplivajo na celotno
družbo. To pa zahteva, da je vsaka organizacija združenega dela na univerzi odprta za vsa dogajanja v družba, in je dolžna vse probleme kritiČno in vse-stransko osvetliti. Na ta način je omogočeno, da se TOZD vse-stransko razvija in se ne zapre sama vase. Kritični odnos sub-jektov v TOZD do družbene stvarnosti pa zahiteva svobodo njihovega delovanjia, to pomeni, da lahko študirajo vsako snov, da imajo o vsaki stvari svoje mnenje ipd. Taka vloga TOZD pa zahteva resnično delovni štu-dijski proces, v katerem vsi sub-jekti enakopravno delajo in tudi enakopravno odločajo. To pa zahteva resnično samoupravlja-nje, ne pa participacije, ki je vedno odraz različnih možnosti odločanja posameznih interes-nih skupin. Tako razumljena or-ganizacija združenega dela na univerzi prinaša s seboj podob-ne zahteve kot delovni status študenta in pomeni večje mož-nosti za vpliv študtentov na ce-lotno družbo prek TOZD oziro-mauniverze.
Iz vsega tega izhaja, da so pri TOZD bistvene vsefoinske zahte-ve, ki jih ta prinaša. Organizacij-ska oblika, ki je tako posledica vsebine, pa je važma samo to-liko, da je omogočeno uveljav-ljanje vseh interescv v TOZD in izven nje.
ma, on mijenja nešto u svojoj glumi. Ili Richard March in folk-songs: bio je samo povod da narod pjeva i tako ima svoj show.
Sve ovo govori o iniciranju drugog kruga aktivnosti, prisutnog u svakodnevnom životu. Inicijatori i nosioci te aktivnosti nisu više ,,profesionaJci", nego ,,obični" studenti. Akciona grupa ili fakul-tetski odbor konstatiraju potrebu za nekim dogadajem, dogovore se o tome što treba činiti, i pristupaju realizaciji.
Naravno, potrebno je učiniti još nešto, da stvari ne bi ostale samo dobre namjere.
STUDENTSKl KULTURNI CENTAR (KONKRETIZACIJA)
Nemamo dovoljno novaca ni dovoljno prostora. Imamo dovoljno kadrova i razradenih projekata aktivnosti.
Naše unutarnje rezerve su u Odboru za kulturu (Skupštine Sa-veza studenata Zagreba). Tu su okupljeni predstavnici fakuitetskih odbora, predstavnici rukovodstava Saveza studenata, i konačno, i sami ,,kultumjaci", na črji sam račun izrekao toliko kritike. No, buduči da se permanentna društvena nebriga oko ovog dijela stu-dentskog standarda, kulture, neče preko noči izmijeniti, bio je red da pogledamo istini u oči, i vidimo što možemo i sami popraviti (uostalom, iniciranje novih aktivnosti može im biti stimulativna konkurencija, i otvoreno područje za plasman).2
Taj potencijal treba prerasti u Studentski kulturni centar, racio-nalnije iskorišten, i — s novim programom i konceptom rada, te s reguliranim fmansijskim pitanjem. To znači: sredstva idudirektno od Republičke zajednice za financiranje usmjerenog obrazovanja Savezu studenata, a ne više preko Rektorata. Studentski kulturni centar ima svoj vlastiti žiro-račun. Študentski kulturni centar ima svoj vlastiti žiro-račun. Studentski kulturni centar samostalno ras-polaže financijama, bez odobrenja Sveučilišnog odbora (ispravnost utroška sredstava garantira njegova tripartitna struktura u kojoj su predstavnici svih zainteresiranih.)
Centar ima: istraživački servis, banku ideja i operativu. Istraži-vački servis ispituje potrebe sredine. I to ne samo aktualne, nego i potencijalne kulturne potrebe, kojih neka sredina, upravo zbog svoje nekulture, nije ni svjesna.
2 to su: Studentsko kulturno-umjetničko društvo ,,Ivan Goran Kovačič", Studentsko eksperimentalno kazalište, Studentsko satirično glumište, Teatar poezije, IFSK-12, Klub za renesansnu glasbu, Klub studenata teh-nike, Studemtski esperantski klub, i do nedavno časopis ,,prolog".
U banku ideja ulažu svoje prijedloge in narudžbe studenti s fa-kulteta, i studenti okupljeni u Centru. Oni su potrebni za slučaj da inicijativa na fakultetima opadne.
Operativu čine ,,kulturnjaci", s jednim osuvremenjenim pro-gramom.
Ovakav Studentski kulturni centar, preko svog istraživačkog ser-visa, predstavlja sistem za samoregulacijom.
On polazi od potreba društva, ispituje ih, i na njih odgovara. Ne planira nerealne izdatke, i prostore koje još dugo nečemo imati, več barata s onim što imamo, racionalnije i s više ideja upotrebljenim.
Tematska skupština Saveza studenata Zagreba, posvečena kul-turi, koja če se održati za tri tjedna, ima verificirati ovaj projekt, usvojivši njegov statut i akcioni program.
AKCUA
FESTFVALI. Masovne i mobilizatorske akcije.
Filmski festivali: tjedan dana filmova. Sekcije su odredene tako da ukažu na političku dimenziju onog što gledamo, da afirmiraju studentsko i amatersko filmsko stvaralaštvo, i konačno, da animi-raju najšire krugove javnosti za film.
Tjedan dana fllmova, koje inače nikad ne bismo vidjeli, po cijeni od 3 dinara po predstavi. Ukupna cijena ulaznica: 84. — dinara, za svij 7 dana.
GALERIJA. Ulaz u Studentski centar, Savska25. 12.000 posje-tilaca dnevno: idu u kino SC-a, restoran i disco-club. Postava se mijenja svaka tri dana.
Za svaku je galeriju, u arhitektonskom pogledu, optimalno da je prehodna, i blizu glavnih životnih tokova. Da bi bila što posječe-nija. Takav model predstavlja upravo ulica.
Vrst izložaka: ako postoje reprodukcije slika u velikim serijama, koje se zovu multipli, i ako je to korak ka demokratizaciji umjet-nosti, jer nema više samo jedan čovjek neko djelo, zašto ne bi postojali ulični multipli, slike koje se rade za ulicu. Naravno, da to ona nisu više uljane slike, nego slike radene u mediju ulice, kao plakati.
STRUČNI STUDENT-SERVIS. Prvi zameci: studenti više me-dicinske, studenti sociologije i studenti muzičke akademije odlaze
zagrehacki studenti ojedinstvu omladine
Da bismo saznali što studenti mi-sle o konceptu jedinstvene omladin-ske organizacije, postavili smo odre-denom broju ,,običnih studenata, kao i nekolicini aktivista, pitanje:
,,U novije vrijeme govori se o ujedinjenju Saveza studenata i Saveza omladine. Što misliš o tome? "
Milorad Nedimovič, student ekonomije:
-  Ravnodušan   sam,   ali  mi  se ipak čini da bi to za Savez omladine bilo bolje, dok za studente ne bi.
Slobodan Durišič, student prava:
-  Svejedno mi je, sve mi je to isto.
Student sociologije na Filozof-skom fakultetu, nije htio odati ime:
-  Nemam nikakvo mišljenje, ali to če za studente biti loše, razvodnit če se mnoge akcije. Savez studenata je  specifična organizacija i mnoga studentska pitanja če biti zanema-rena.
Anto Manuir, student Visoke škole za vanjsku trgovinu:
-  Prvi put čujem. Možda bi to moglo  biti   dobro,   ali  nisam  raz-mišljao.
Jovo Erceg, student šumarstva:
- Ima loših i dobrih strana. I Savez studenata i Savez omladine sa-činjava omladina, ali ipak bi trebao ostati samostalni Savez studenata. Studentska organizacija ima svoju svrhu postojanja.
Stojan Obradovič, student Filo-zofskog fakulteta:
- To bi bilo pozitivno. Savez omladine uključuje svu omladinu, a kod nas srednješkolska omladina nema mpgučnosti nastavka školo-vanja, pa bi se možda ujedinjava-njem tu moglo nešto učiniti. Opče-niti, trebalo bi rješavati socijalne razlike unutai omladine.
Ivan Pleše, student prava:
— Ne može biti dobitak ni za jed-ne ni za druge, jer Savez omladine nema podiške medu omladincima. Doduše, ni Savez studenata nema podrške masa, ali ni političkog vrha. Ne zna se puno tko što radi.
Vladimir   Stankovič,    student medicine:
- Bilo bi dobro. Omladina u gimnazijama bila bi povezana sa stu-dentima i bolje bi znala što se de-šava na sveučilištu. Ja sa Savezom omladine u Puli, odakle sam rodom, nemam nikakve veze, a ovako bih ipak ostao povezan.
Sulad  Midžič,   student grade-vine:
-  Ujedinjenje bi bilo dobro. Stu-denti bi od toga trebali imati koristi.
Božo Vujasin, student Više ško-le za cestovni saobračaj:
-  To bi moglo biti dobro. Zavisi od mnogo čega.
Ratko Rašlič, student prava:
-  Čuo   sam to od kolege  koji samnom radi preko Student-servisa. Izmedu Saveza studenata i Saveza omladine postoji distanca, ali bi se ipak  mogla ujediniti intelektualna omladina. Možda bi bilo dobro iz fi-nancijskih    razloga.    Tada   bi   se društvo  više  brinulo  za studente. Kod stipendiranja bi bilo bolje, a isto tako i kod zapošljavanja.
Ivica Mandič, student Filozof-skog fakulteta:
-  S jedne strane je to vrlo po-hvalno.   Ujedinjenje  bi doprinijelo jačim kontaktima izmedu radničke i studentske   omladine.  Studenti  su kod nas stravično odvojeni od rad-ničke klase.
Želimir Dujmovič, student elek-trotehnike:
-  Savez omladine i Savez stude-nata nisu aktivni. Na primjc, u Ri-jeci ni Savez omladine ni Savez stu-
denata ne rade baš ništa. Toj pasiv-nosti krivo je društvo, a ne omla-dina, koja ima svijest, ali je ne može izraziti krivicom društva. Formalno ujedinjenje neče pomoči, treba naj-prije temeljito reorganizirati oinla-dinsku oiganizaciju. Savez omladine ne čini ništa na formiranju socijali-stičke svijesti kod mladih, što nije čudno, jer su tamo karyeristi.
Slobodan Mataija, student elek-trotehnike:
-  Treba tek vidjeti da li se to isplati. Najprije reformiiati ove po-stoječe organizacye. Savez studenata ipak dosta uspješno radi, ali bi bio mnogo uspješniji da omladinski ru-kovodioci nisu birokrati koji ništa ne rade.                                          >
Nikola Antič, student romani-stike na Filozofskom fakultetu:
-  To bi moglo biti dobro možda za mlade studente. Ako oni imajo osječaj  pripadnosti mladoj genera-ciji, onda bi to bilo dobro za njih, a ako   bi   se   ujedinjena  omladinska organizacija znala boriti za interese studenata i drugih omladinaca, to bi bilo korisno za sve.
Srečko Grgič, student medicine, inače član Sveučilišnog odbora Saveza studenata Zagreba:
-  Studentska i omladinska orga-nizacija   do   sad   nisu   imale   ko-ordinacije,  koja je nedostajala po-sebno izmedu radničke i studentske omladine, a posoji i netrpeljivost., Stoga je akcija za zbližavanjem dviju organizacija u redu. No, protiv sam organizacionog     ujedinjenja.     Je-dinstvo  jc  moguče   tek  na zajed-ničkim akcijama.
kulturu na fakultete
SITUACIJA (ANALIZA)
Novca, naravno, nema.
Ali, to nije pravi uzrok krizne situacije u studentskoj kulturi. Uzrok je u zastarjelosti kulturnog koncepta.
(Ipak, informacije radi, financijska strana stvari izgleda ovako: Republička zajednica za financiranje usmerjenog obrazovanja da]e novac Rektoratu, a Rektorat Savezu studenata. U principu barem, jer Savez studenata nije za svoju kultumo djelatnost od 31.8. 72. dobio ni dinara.
Za razliku od naših prethodnika, koji su sredstva namijenjena kulturi trošili za političku aktivnost, mi od ,,politike" pokušavamo otkinuti ponešto, da održimo na životu kulturno-umjetnička dru-štva, teatre. časopise i klubove.
Pri tom mnogo energije trošimo na pitanje. Kako doči do novca, umjesto da kreativno radimo..
Jedno mehaničko rješenje, kao što je priliv novca, ne bi auto-matski poboljšalo situaciju.
Kultura se manifestira na dva nivoa: u kulturnim dogadajima i u svakodnevnici, u ponašanju, ukusu, pogledu na svijet. Ta su dva kruga aktivnosti posve odijeljena, a onaj drugi još i krajnje defici-taran. Život se sveo na puko (kulturno) vegetiranje, koje tek u posvečenim časovima dolazi u doticaj s Kulturom što se, kao u akvarijima, čuva u teatrima, knjižnicama i izložbama.
Veči dio onoga što postoji u studentskoj kulturi usmjeren je u ekskluzivne dogadaje, i iscrpljuje se u njima umjesto da, prisutan u životu, utječe na formiranje opče kulturne klime. Ali, i kao takvo, tek je diletantska verzija gradanskih (i malogradanskih) kulturnih oblika. Jedino po čemu je studentsko jest članstvo.
Forme su takve kulture nekomunikativne: u njima još postoji podjela na bogomdane stvaraoce i potrošače. Za ,,publiku" nema mogučnosti da se uključi u dogadaj; kako bi od pasivnog primaoca postala aktivnim sudionikom.
Aktualna situacija očita je posljedica takve prakse.
PUT K RJEŠENJU (KONCEPT)
Naredna godina dana treba biti godina masovnosti i mobilizacije
iz kulturnog mrtvila.
Pravce djelovanja pokazuje analiza situacije:
Najprije treba shvatiti osnovni princip poslovnosti: ako prodem pored prosjaka, a brzo hodam, bit če mi teško zaustaviti se da bih mu nešto dao. Nema dakle niti govora o tome da bi netko otišao nekoliko blokova dalje, da bi dao svoj prilognekoj akciji, ma kako humanitarna ona bila.
Ne treba, dakle, ljude pozivati u teatar, ili na izložbu. Valja shvatiti zahtjeve vremena, i nači se pri ruci.
To je što se tiče poslovnosti. No, to istodobno znači razbijanje umjetne podvojenosti običnog i posebnog kulturnog dogadanja. Prisjetimo se ,,Tri dana za revolucioniranje kulture" na Filozof-skom fakultetu, 9., 10., 11. XI 72. Tri su se dana paralelno odvijali nastava i kulturna akcija, 1 da bi se pokazalo kako svakodnevni, radni prostor može biti bitno bogatiji. Naravno, taj če model, ma koliko vrijedan, morati biti modificiran, i to na temelju upravo na njemu stečenih iskustava.
Nadalje, treba demistificirati podjelu stvaralac-potrošač. Svoju vještinu i profesionalnost kulturni djelatnici trebaju nači u umječu uključivanja publike u dogadanje, tako da svatko istodobno bude i izvodač, i proniatrač. To je onaj uistinu težak i odgovoran put eksperimentiranja u traženju istinski avangardnog i angažiranog.
I opet nam primjer ,,Tri dana" može pokazati da traženje novih formi i sadržaja rada nije tek socrealistička parola, i da nova forma lako postaje novi sadržaj. Okružiti kazalište ,,Compania della colet-tiva" iz Parme gledaocima, to znači ukinuti standardnu situaciju, u kojo je glumac samo polovicom tijela okrenut publici, a iza leda ima zaklon kazališnih praktikabla. Sa svih strana okružen gledaoci-
1 koga zanima: tri dana filma, teatra, glasbe, plesa, izložbi, diskusija, reci-tala stajala su 4000 dinara, uglavnom zbog razglasa.
Nikola    Lukič, marstva,    tajnik odbora SSZ:
student    šu-Sveučilišnog
- Tu se postavlja pitanje: da li Savez studenata unutar Saveza omladine, ili Savez studenata i Savez omladine ujedinjenj zajedničkim problemima. Osobno sam za drugu soluciju: zajedništvo, ali i samostal-nost obiju organizacija. Potpuno sin-tetiziranje jedne i druge organizacije neče biti u skladu ni S intencijama III. konferencije, ni s težnjom mla-dih da stvaraju bolju budučnost. Za-jedništvo je moguče u borbi za re-formu cjelokupnog školstva, za po-boljšanje učeničkog i studentskog standarda, ali ostala problematika je specifična za studentsku odnosno omladinsku organizaciju (bio sam funkcioner Saveza omladine, doduše ne visoki, pa znam). Preuhitrenost bi mogla dovesti do sukoba Saveza omladine i Saveza studenata, ne idejnih, nego više organizacionih.
Srdan Dvornik, student filozo-fije, član Sveučilišnog odbora SSZ:
- Znam ža te namjere, ali isto tako znam da ne postoji nikakav vidljiv uzrok tome. Ako se možda htjelo da se tako postigne ,,zbliža-vanje medu klasama", rekao bih samo to da Savezu omladine nije uspjelo da to izvede ni u vlastitim redovima, a ovako pogotovo ništa neče biti. U stvari, siguran sam da iza toga stoji podla želja da se sjedi-njenjem Saveza studenata s jednom uČmalom, besmiselnom organiza-cijom, uništi ono ,,opozicionarstvo" koje se u njemu povremeno javi, a koje je najbolje što je omladinska aktivnost do sada dala (razumije se da u to nlkako ne ubrajam onu ne-davnu tamburašku euforiju). Jer, ako smo napredni, moramo biti u opoziciji prema postoječem.
RAZGOVARAO L. V.
IGRICA, V KATERISEIGRATE Z MATERINSKO LJUBEZNUO
Bliža se praznik vseh mater in priporočamo vam naslednje: pri-skrbite si opeko, lepo opeko. Precizno je zavijte v ljubek barvast papir. Prevežite jo z lepim trakom. Ko je to storjeno, tecite hitro k vaši mamici in ji čestitajte za praznik ter ji izročite darilo, ki ste ga pravkar napraviti. Mati bo mrzlično začela odpirati paket, saj bo radovedna, kaj neki ste ji poklonili. Natančno opazujte njeni roki. Če boste videli, da je prijela opeko z obema rokama, gre vse kot po maslu. Pritisnila si jo bo na prsi, na srce in zašepetala: ,JHvala, mali moj!" V tem primeru je očitno, da vas vaša mati zelo Ijubi. Več pomembnosti daje Ijubeznivi gesti svojega otroka kot pa resnični vrednosti darila. Igro ste dobili.
Če pa bo, nasprotno, vaša mati prijela opeko z eno samo roko, se morae v hipu skloniti. Bil je že čas, kajti opeka je šla mimo vaših ušes. V tem primeru morate takoj oditi in zaloputniti z vrati. Vaša mati je star hipokrit, ljubi vas samo iz koristoljubja. Zgubili ste igro.
Tisti, ki bodo uporabili to igrico, da bi brez očitkov vesti spravili mater v večni azil> naj nam pišejo, igro so dobili.
HARAKIRI, prevod IB
TRIBUNA - Študentski list. Izdaja 10 SS LVZ. Uredništvo in uprava 61000 Ljubljana, Trg revolucije l/II. Telefon 21-280. fekoči račun 50101-678-47120. Letna naročnina 25.00 din. Poštnina plačana v goto-vini. Rokopisov ne vračamo. Opro-ščeno temeljnega davka na promet po pristojnem sklepu št. 421-1/72.
STUDENTSKI LIST - tjednik stu-denata SR Hrvatske. Izdavač: Skup-ština Saveza studenata Zagreba. Adresa uredništva i administracije: Zagreb, Trg žrtava fašizma 13; tele-fon 410-706. List izlazi tjedno to-kom školske godine. Godišnja pret-plata 60 nd (za inozemstvo dvostru-ko). Pretplata za studente 45 nd. Uplate na žiro-račun Sveučilišnog odbora Saveza studenata Zagreba br. 30104-678-20402 s naznakom ,,za STUDENTSKI LIST". Rukopisi se ne vračaju. Poštarina na kredit.
Skupno številko Tribune ln Studentskega lista je tiskala tiskarna Ljudske pravice v Ljubljani.
SKUPNO ŠTEVILKO SO UREDILI ZAJEDNlCKI BROJ UREDILI
odgovorna urednika: Mirko Banjeglav, Maijan Pungartnik
Avanzo Miha, Banjeglav Mirko (glavni urednik Studentskog lista), Barbieri Veljko, Borčič Željko (grafički urednik), Davidovič Milan, Dvornik Srdjan, Glavan Darko, Grahovac Radovan, Janda Željko, Knaflec Siniša (urednik fotografije SL), Lipovec Rado (glavni urednik Tribune), Lončarič Davor, Malenica Zoran, Mlakar Neva, Peternac Nenad, Pungartnik Marjan, Rebac Mario, Stefančič Edo (likovni in tehnični urednik Tribune), Viniko Torkar, Vajs Ljubomii, Veljak Lino, Zgaga Pavle, Zubčevič Daiko.
f ragment o mrtvačkoj kulturi
PRIČA 0 ČASOPISU (S KOMENTAROM)
Ako želite časopis - obratite se nekom političaru, vama pozna-tom, po opčem mnijenju dobrohotnmo, nekpj vrsti birokratske verzije tribuna. Ako on vidi, smatra, da ste vi ,,prihvatljiva ličnost", ,,politički u redu", ako je vaš ugled neka čaršijska konstanta, ako imate i ,,svoje Ijude" (koji su ,,u redu", ,,političkijaki") - i ako, ako njemu (političaru) konvenira za njegovu političarsku promisao da si u svemu ubere i neki politički poen (pored privatnog zado-voljstva, uživanja u moči istjecanju pulena - vi čete dobiti časopis.
Sve što se dogada u našoj kulturi ide preko nekolicine političara i ,,politički jakih" Ijudi u kulturi (uglavnom starijih). Možda bi s ovom konstatacijom i mogla prestati analiza naše kulturne situacije i politike. Ono što se pak zaista kulturno dogada u toj našoj ,,kul-turi" čistije underground, slučajnost, suvišak energije.
Nastavimo: ako vam časopis več izlazi, ako ste več bili toliko u milosti, i ako želite da on izlati, tj. da dobijete novce, važno je jedino što neki od političara misle o tom vašom časopisu. Jedino.
Čitava fenomenologija naše kulture jasna je iz pregleda dnevnih novina. Što je tu značajno, što se naznačuje, čemu se pridaje paž-nja? Isključivo institucionalnoj kulturi nekih velikih, zaslužnih imena (ove zasluge često spadaju više u sferu političkog ili histo-rijski-političkog), čistoj političkoj propagandi ifasadi kulture.
Sve što se stvarno u kulturi zbiva ne vidi se iz naših novina, ne čuje se na radiju, ne gleda na televiziji. Ono što ove institucije, zadužene za informiranje, plasiraju kao važne kulturne dogadaje -čista je birokratsko-malogradanska propaganda u službi malo-gradansko-birokratske politike.
Tako u našim prostorima traju, da parafraziramo Krležu, mnoge goleme kulturne laži po interesu jedne zaista malogradansko-biro-kratske politike, toiafno privatističke, koja je na ovom tlu stara više od stotinjak godina, i nimalo izmijenjena od AU vremena (čitaj: F. Kafka: Dnevnik: O knjičevnosti malih naroda)! Jer se
radi, zapravo, o jednom te istom mentalitetu, malogradanskom. Mentalitetu koji ne priznaje nikakve prave vrijednosti, koji ih se boji, koji ne priznaje nikakvu živost i život / koji sve svodi na svoju formalhtičku apatiju i ifnoranciju. Radi se o mentalitetu mrtvaca i mrtvačkog kulturi. Radi se o smrti.
Medutim, da li mi to govorimo o kulturi kakvu pretpostavlja socijalizam? Koliko znamo, ne.
Medutim, to feste postofeče stanje kulture u zemlji čiji je po-vijesni uvjet postojanja socijalizam. Čiji je to smisao postojanja, dakle?
Da li se radi o tradicionalnom nesporazumu prakse socijalizma i kulture? I nije li vrijeme da se ovaj nesporazum več jednom raz-riješi? Krajnje vrijeme? Alije kasno?
NEKOUKO TVRDNJIINEKA PITANJA
Samo društva koja ne znaju svoje prave ciljeve - tretiraju vla-stitu kulturu na način zapostavljanja ili zlostavljanja.
Kultura bez svog digniteta isto je tako opasna činjenica kao i revolucija zaboravljenog digniteta.
Kultura u vremenu u kojem je samo igračka političkih planova - političarskih, solipsističkih, spirističkih planova - svoj besmisao dokazuje svojim postojanjem.
Gdje je uopče mogučnost da kultura obavlja svoj trud nepre-kidnog iniciranja života, revolucioniranja svijeta - ako se ovaj trud notarno kompromitira po svakom kome to padne napamet a ima vlast?
Što je poslenik u kulturi bez elementarnog digniteta radnika? Čemu biti kulturni radnik u vremenu politike, u vremenu poli-tičara?
Ono čime kultura ipak živi jest njen apsurdni naporda postoji.
ŽELJKO FALOUT
marko švabič: čerbaba
i
Pred najvišom seoskom kučom na trimetarskoj gromili stoji ždrijelo da mi s rukama baja u lice i od razjare-nosti natrag zajapuri u svoje, mladac celjak i urlikne: idi mi malo odostrag. Tada me prožme da mu pokažem, kako: dodi dolje, sporazu-mimo se prsa o prsa i u brk, ako si sila. Procijenim da sam se prevario o računu. Ovoga puta, rečem. Drugo-ga izbora nemam, rečem. Kada mi zatrpa prva šaka gramzljiva i tako vruča pepela oči, pomislim, dok kroz pritvorene vijede utapam nešto suza, kroz koje mi sunce prelomi dugu, da sam mrtav. Nagonski se uklonim u čučanj, da tik iza i iza slijedeče predostrožnosti začujem prasak leteče salitre kao vlas nad gla-vom. Oči mi suze, kroz koje me -suze - u nekom odredenom tre-nutku obiaduje propad napadačevih nogu u sivu škrgutovinu. To je i ra-zumljivo. Kako je gromila malne ku-polasta, podu noge u strminu k meni, tom se kretanju pridruži i seljakova stražnjica koja udari u pre-ostali šiljak ždrijelasta stošca; tu se tijelo presavije da u trenu pade gor-nji dio neuznak, i od mene suprot-nom strminom spuzne nizbrdo -tada opazim kako mi za gromilom iščezavaju i noge, upravo kao što su malo prije prizvale neokolišanje i hrabro u pogibelj svijetu na oči niz-brdo k meni. Smiješno, kako su se po gromili stopala uspela gore umje-sto dolje. Tko da ne razumije da upravo te noge na debljoj strani gro-mile nose vuču svojih sedamdesetak kolograma zdepasta trupa. Sada, kada još uvijek ne mogu tvrditi da moje oko može slijediti i opažati od-lično i dinstingvirano, zateturam uokolo gromile da podignem prvo desnu i drugo lijevu nogu.
II
Štočebitisutra? Ja ču biti mrtav.
Čerbaba je baba u crnom. U ovaj trenutak gledam kako se čerbaba s visoke terase nada mnom naginje i pita je li ovo žensko, je li ovo muško. Šljivolik, suhonjav starčič, vjerojatno njen muž, kada sikče za njenim ledima, za pedalj viši, tako da u mene gleda preko čerbabine glave: ,,Kjjevo". Tako pitaju ovdje. Znatn da ,,kijevo" znači samo ,,to je ovo", a toliko zlobe utisnuto je u to ,,kijevo" da mi se kijevo čini kao veliki klimavi budžak s izgledom na dobro jelo iz crne pregače, kao ud u poluerekciji debela čovjeka u četr-desetim. Pomidim da me ti Ijudi mrze kao krastava krmka. Pomislim da mislim. Pomislim da sam u svinj-cu s više odjelaka. Pomislim da se pri tom ljudi šale, to je navodno svinja takva kao što svinje uopče ne smyubiti.
Kada sem prviput došao, sječam se, rekla je da oprostim (kretnjom desnice u laktu učinila je polukrug s lijeva u desno - time je pokazala svoju sobu) što je sve razbacano. Tek sam sada primijetio da uistinu svuda posvuda vlada ništavni pasji brlog, ipak sam slegnuo ramenima i odvratio da mi se soba čini u pot-punom redu; odmah je iskoristila priliku i rekla: ,,Tako je. Takva soba je takva, tako da se zna da soba ne smije biti takva." Na to se nasmijala i meni se dopala. Čerbaba se nasmi-jala. Sada se još smije njen ud. Smije se njih dvoje kr i su gore na terasi. Čerbaba dobac . • mnom jer me želi zagrijati: ,,U rnajCinu, idi, da znaš". Ne znam zašto mi se prikaže maj-kom koja mijesi kruh. Mijesi, a u mi-slima se nekako pomaže ustima: kada u ritmu gnjete masu rastezljiva
tijesta, u istom ritmu pomiče usta — prvo u smijeh, zatim u plač. To predstavlja djecu. To dečkima znači sunce; dok drži usta u raskrečenom U, veselo je i smije se, a kada je crta okrenuta, znači da sunce plače i da se primiče dažd. Prodajete li jaja.
,,Pa imaš svoja," reče čerbaba kad mi se zamagli od prevaljena želuca.
Imam, rečem, i pravim se da mi šala prouzrokova neopisivu radost, ali premala su, rečem.
,,Pokaži mi ih," reče teta, ,,da nisu gnjila". Odriješim bijeli zamo-tuljak koji u tetu posveti deset ogromnih bijelih jaja. Napomenuh da je moje mišljenje o svim jajima pozitivno; još danas vidim sebe kako na koljenima pužem u kokošije gni-jezdo i još ih tople vadim odispod kokoša.
Sječam se kako teta u posve-mašnjoj pretilosti divovskog i iznim-no visokog rasta sjedi na patuljastoj, odozgo opšivenoj klupici; koljena su onako kako je i sjedalo nisko; stršeči visoko u zraku, krilo od tanke crne tkanine seže do zemlje, ipak se pro-ziran tekstil medu koljenima sedla, i tako tetina debela stegna ishlape u zatopljenu sobu k meni. Kada uspra-van stojim kraj nje, ne sežem joj ni do ramena. Priča da su joj uzeli muža. Ne razumijem kako se uzme muž. Priča da joj žele istrgnuti stol in postelju ispod riti, sada kada nema muža. To su udbaši, reče. Da li si več mokrio, reče. Odvratim da nisam jer mi nije ni sila. Popravi me: ,,Mokrio. Mokrio. Ionako si dec". Pomislim da neke djevojčice ,,dec" reknu onome muškarcu koji se često pred njima pomokri u praznu pivsku flašu i zatim je punu badi medu njih na kamenje. Tamo se staklenka razleti i mokrina poškropi-noge i lice. A ,,dec" samo naprijed tamo stoji i drži u rukama ono iz hlača i grohotom se smije u njih. One ga upravo onamo gledaju. Nitko ne prekida sve dotle dok ne pritrča teta i deca ne odagna du-gom, odispod zašiljenom pliticom. »Mokrio," reče teta još jednom. Nisam. Zašto? Ako me uopče ne sili, Glupost. ,,Ako se pošvrliš," za-prijeti teta. Pomislim da ču se zbilja pošvrliti. Reče da se jednom pošvrli-la od smijeha. Zašto, pitam. Odvrati da se žena često pošvrli od smijeha jer ne može izdržati. U ratu joj se prehladio mjehur i uzeli su joj muža. Zašto ste tetama uzeli muževe. Zašto imamo samo tetu. Zašto ima teta samo mene. Zašto se sječam tete kojoj sam rekla mama. I deca kome sam rekla tata. Kako tata mokri u flašu i to zavitla medu ljude. Kako je tata velik i s naoča-rima. Pomokrit ču se u postelju na syježe rublje. Gdje če se sušiti zim-nica u toj opakoj zimi. Tata. Zašto su mulci rekli da sam na svijet do-puzala iz tatinih jaja. Zašto su joj uzeli muža. Zašto. Kakva su jaja.
Jedno, upravo sneseno, vlažno je. Vani na svjetlosti medu brojnim ze-lenim modricama opazim pjegu svje-že krvi. O, jadna kokoš, spomenu teta. Odvratim da se pretrgala kapi-laia i da kokoš nije ni mogla dosta trpjeti u bolima. ,,Da ti priredim fini omlet, ili što drugo? " Gladan sam. Oboje smo gladni. Ovdje na otoku traju skupoča i glad. Kako lijepa teta. Kolilco volim tetu. Teta. Kada me obujmi, ima grudi. Pomislim da više neču biti gladan kada popijem njeno mlijeko. Dosta mlijeka. Teta - dojka. Teta - čerbaba. Teta -mama. Teta - tata. Teta - moja po-rodica. Teta čerbaba? ,,Jaja." Po-mislim da tate nema. Tata je France Prešeren. Mama je Priroda. France Prešeren je spavao s Prirodom. Za-
tim su uzeli ono i položili teti pod postelju kraj porculanske nočne po-sude. Unutra je kokošja guša i mlaka svježe krvi. Golo biče sa crnim pišu-linom leži pod posteljom i skiče na sav stražnji grkljanac: iz njega brizne svijetla kaša: čovjek je maniriian ... ,,Još čemo mi i tanje s'anjkati, čekaj." To mi živo dode pred oči, zato se nasmijem. Teta mi prišije za-ušnicu. Sječam se da me postavila da klečim u kut. Teta je rekla da su nekada bila drukčija vremena. U bpatica su pitomice (teta je bila pi-tomica) za svaku smokvu klečale na oštrim treščicama i po čitavu noč. Ja sam klečao pet minuta. Klečao sam u kokošinjcu i premetavao ko-košima jaja. Jedno je bilo krvavo. Deset jaja po dinar komad, čerbaba reče. ,,Deset jaja, svako dinar, a tvoja jaja ne vrijede ni pola ...". Za-tim se široko nasmije. Pogledam u crni otvor bez dna. Što kada bih u nj nalio toliko vina da ono dode do ruba. ,,Hajde, malo vina, da se napi..." Ne. Neču. To vino je od-vratno. Zima je, bura vije. Odavde more izgleda kao nježna bijela čipka. Teta me digne u naručje i malo pomaza. Polcži me u postelju. Hladno mi je, zima je, bura. Teta me položi u postelju. Zahvalan sam, to sam. Gledam lijepo lice, kako lijepo lice. Teta. Kako mi se približuje kada ugledam na bijeloj koži crnu stonogu; kako gmiže i bezbrojnim nožicama urezuje u to lice pjegu tamnobaršunaste sluzi, kako se gube lijepe usnice med insektovim noži-cama od kojih je svaka na krajičku rascijepljena u oštru čeljust koja žanje, melje, ždere.
Kako ružno lice. Kako glomazan insekt, neopisiva veličina stonoge koja mi je pojela tetu. Ta ona mi je pojela tetu. Stonoga je pojela moju porodicu. Tatu. Mamu. Sestru. Brata. Psa. Muža. I tetu. Sada me načinje. Vrškom tipke ocjenjuje me sa svom pedantonošču, koju instru-ment te vrste može. Moja teta, za-viknem u tipku. Moja teta. Tipka prestrašeno ustukne. Zastane u zra-ku nekoliko pedalja ispred mojih očiju; izgleda da se insekt nekako želi približiti, približiti sa svom na-klonošču, lijepim licem. A istovre-meno, osječam upravo jasno, čudo-vište je svjesno odvratnosti svoje ne-izrecive pojave, nje se štoviše sra-muje. Sada znam da me stonoga neče pojesti. Stonoga je ipak moja porodica, ona me ipak voli. Osječam kako me stotoro nogu ili ruku ili kli-ješta ili ma šta drugo oblizuje i stišče tvrdo o trbuh željeznohladnih obruča s nepojmljivom ljubavlju, i osječam kako me napušta nešto po-sljednjeljudsko, što je več bilo u meni; umjesto toga utječe u mene
ognjena panična ljubav prema noga-tom, kliještastim i željezno-obručastom trupu orijaškog insekta; kako se sa njim ljubitn upravo do samog najsilnijeg - do bola.
III
Čerbaba prosikče u moja leda. Psovke me unatoč žestini ne dotiču, ali osječam nekakav zadah zlobnog bajanja u tome.
»Grebi si tetu . .."
,,Grebem ti tetu .. .'*
,,Grebo ti pas tetu ..."
Znam. Iznova pomislim da su to čerbabine pretenzije na račun moje za te krajeve bizarne pojave. Uši ču ti izrezati, reče. Nikad se ne presta-jem čuditi očitoj srdžbi žene u crnom, kao što nikad neču dokučiti čerbabine podzemne prikrite grož-nje, koje sam opscg i silovitost uvi-jek tek zamagljeno osječao negdje u pozadini. Sutra dolazi njen sin, reče, boj se ti moga sina. Pomislim da mi nije potrebno plašiti se ma koga, jer, konačno, živim vrlo dostojno i pomno. Jaja položim na busen pored dimnjaka do čerbabinih nogu i sjetim se pravde: koliko mora biti kamenova a da ih smijemo nazvati giomilom kamenja.
Gledam ustrajno i promišljeno, a deset jaja ne učini mi se gromilom jaja. Gladan sam.
Teta leži duboko u postelji, nešto nije u redu, glava je zavila u grubo pleteni vuneni šal, kojeg o najljučem mrazu opaše oko struka da podgrije bolesni mjehur. A ako je teta gladna.
Još uvijek klečim i desno je more, pravo je more, lijevo je more, ostra-ga je crnosna čerbaba te nekoliko zaplašenih kokoši uokrug njenih nogu. Kada ustajem na stopala, po-kupim s koljena rutavih zimskih hlača dva skrhana izdanka mrve, koji su me jeli unutra, u brlogu. Iz džepa pobrskam novac i pri tom se čerbabi vesele oči. Opet se nasmije te otvori crni ponor: sutra dolazi moj sin. Pokazat če mi več. Deset po dinar - to je ... to je deset dinara. Nokti su samo polovica, ostalo je koštac gruba sukna, kože i zadrta gada. Prsti su kratki, upravo snažni te se podaju debelom, osornom dlanu. Koža je u dlaku slična zemlji otočkih njiva. Ne ide novčanica iz moje ruke u čvorasto pršče stare otočanke, moj srednjak, koji je naj-duži i istovremeno najdeblji, blago krznu duž dlana. Prožme me da je to stonoga. U tom silnom trenutku dodira s jednim samim neznatnim djeličem čerbabina tijela osjetim stotinu dodira. Je li to opustjela koža. Je li stonoga.
Sutra dolazi moj sin.
ZDRAVKO ZIMA: MORNARJEVE SANJE
Morje o morje mrmrajo mornarji
Gole ženske mahajo s popkovino
In v vinskih valovih odkrivajo popke
Viharji pijanosti zatemnijo krinke
Ko se sliši glas žensk -
Momarji! ah dobri mornarji
Na vas čakajo speče ženice
One so vaše vdane Iadjice
Njihove bajne milostne ritke
Se v vodi dvigajo divje kot ribice
Dojke so opojne najdražje palube
Sladkobna bedra — vame obale
Morje o moije mrmrajo mornarji
A čvrsti jambori njihove mladosti
Se sprehajajo skoz ožine muhaste ljubezni
ZRCALO LJUBEZNI
Bila si kot amfora Z belopoltimi ročaji Jaz pa sem te nosil Poln bolestne naslade Tako razpuščeno In otožno zamaknjeno Gledali so te angeli Izza mojih korakov Zaljubljenih v nevrnitev
1
IGORLIKAR:                                         M
IgorLikar:
BUKOLIKA O SPRAVI
II
gljivlje vitki su prsti pjesme dotiču se slušnih koščica zvučno crveno plaze kroz njih i učahure se u masti zatim pjevaju tuku u dlake i ne puste
VI
0 znaju prvinski gorjanci:
treba ga prognati u strojenu kožu
u naseobine preteklih podmetača
endemita i luda s njuškajučim potplatima
dalje odatle
u podrast crvenoličnih legendi                 *
s naše gorke zemlje
X
grebenasto navještenje krik u znojnice pastira
1 oni su ga vidjeli pjesnika u goiju
s obronka na napeti obronak raskriva zvuk zato ovce dijagonalno gube vunu očarane bleje kao odgurljaji kao sadašnji kritičari i filharmonije zatim se muze med sobom i časkaju
XIV
zemlja domača
hridi i večernji zraci
višnjevo zvonkajuče suglasje ribiča i pjesnika
pastiri ti su daleko i imaju previše posla '
(s proganjanjem gorštačkih pjesnika)
ovce su več posve uzrujane
XV
kretnje šaptajučih svjetlosti:
u zimi mrtvih vočnjaka zavadeni si sežu u rtike
pjesme huknu u radost
i to sleti u jajovode slovenskih zavičajnosti
XVI
dalje dalje
tamo do kotelj i vavte sela
seže glinena sprava
klopouha blaščad i besposlene noseče krkuše
preživjeli pjesnici i spuštasti gorjanci
šapču u zajedničke samoče
preko sunčanih tračnica u lozu zvuka
vočnjaci če biti ponovo počešljani
plodonosni i prsati
tr   rA
drago kekanovič: kovač
skorja
Ta starka. Izjemno je živa in gibka. Ko sedite pri njej, dobite vtis, da ne boste v življenju nikoli ničesar napravili — preveč ste leni in okorni. Z vso močjo srka zrak, pohlepno kot goba. Igra Chopina in vzdihuje, žile na rokah se razraščajo kot reke, ki se zlivajo druga v drugo na zemljevidih vašega otroštva. Ko govori, visi njen nosljavi h še dolgo v prostoru, neprijetno dolgo, vam pa se zdi, da prav išče besede, v katerih je ta soglasnik. Kar naprej vstaja s stola in pljuva čez ograjo na vrt. Potem si briše usta z robom svoje svilene, nenavadno pisane obleke. Naokrog teka (v to ste pre-pričani) povsem brez razloga, če je že imela kakšen namen, ko je vstala, ga je v istem hipu že tudi pozabila. Tako se vbistvu giblje mehanično, po neki nezavedni mišični inerciji. Odkod le toliko skrbi za lase, pri njej? Tedaj postoji, pazljivo namešča vrvice, z roko popravlja mršave, sive kodre. Pri tem se čisto brez razloga smeje. Ko se smeje, na obrazu poka skorja šminke. Iz teh razpok, to se dobro vidi, se plazijo male kače. Prepadeni ste! Pomanjšani, fantastični zverinjak se podi v neznanski zmešnjavi in naglici po teh razpokah: kuščaiji, čarovniki, vile, netopirji, kakšen volkodlak nič večji od žitnega zrna! Potem se nenadoma zresni, vas globoki po-gleda in zamiži na eno oko, pri tem pa vam zvito preti s prstom. Vi ste vsi rdeči in gledate v tla, osramočeni, a ne veste zakaj.
Čarovnica stara!
dubravko jelačič-bužimski: opeka
Izza vogala je prišel človek. Z mirnim korakom, kije običa-jen za popoldnevnega spreha-jalca. Zrak, prežet z betonskimi izparinami, fe smrdel po potu in muhah. Sonce je še tlelo na opni neba. Tu in tam so valovile volnene kepe oblačkov, pa so se potem razgubile v modrini Po-letni popoldan neke razbeljene ulice, ko Ijudje spifo ali si bri-šejo kapljice z vratu in lica; ko samo razbeljena pločevina avto-mobila prebode trepetavo meglicQt v kateri se vzpenja prah. Clovek se je nenadonia ustavil Obsial je kot kip pred rumenim pmčeljem neke hiše. Visoko gori, na strešnem robu, je visela koničasta opeka. Napol nagnjena, ravno na meji, ko je dovolj že rnilimeter, da pade. Kot nož ostri rob se je svetlikal v sonce. Človek je stal mirno, molče, po vratu so mu tekli po-točki znoja. Opeka je visela nad njegovo glavo in grozila, da pade. Zdelo se mu je, da jo za-držuje nevidna nit. Človek se je odločil za kretnjo. Z mlahavo roko je izvlekel robec in si obri-sal znoj z obraza. Premočen in zmečkan robec je dal nazaf v žep in naprej miroval Včasih je dvignil vlažne, plašne veke, ustnice so se mu tresle kot v molitvi. Opečnati, rdeči kamen je še vedno visel Zdaj je bilo že manj sonca na njegovi površini Slišati je bilo ptice. Muha mu je neprestano sedala na roko. Podil jo je samo s krčenjem prstov, ni hotel napraviti večje kretnje. Potem se naglo odloči in pogleda navzgor. Zdi se mu,
kot da nad njim visi velika goba. Kamnita goba, ki mu bo glavo raztreščila na drobne koščke, telo pa zabila v vroči asfalt do kolen. To ga prestraši in zato sprosti vratne mišice, glavo skloni kot da je nekdo z ostro britvico prerezal tetive, ki jo drže pokoncL Podoben lutki iz cunj, kijo vodijo pod strašno rezilo giljotine. V vsem tem pri-zoru so bili samo on, opeka in košček sonca, ki je vibriral na toplem nebu. Nobenega upanjo ni moglo biti. Ostalo je čakanje. Ali opeka ali on. Tedaj zasliši nekakšno hrkanje tam zgoraf, kot da se nekdo z odkašlje-vanjem skuša znebiti rumenega pljunka v grlu in zdelo se mu je, da to dolgo traja. Nekaj je ko-vinsko zazvenelo in vroča rdeča opeka je potonila v globino. Cloveku se zazdi, da mu nad glavo sika strupenjača, vse moč-neje in močneje, kot da se od-pira zaklopka ekspres lonca in ven puhti para. Še preden je lahko zaprl oči, so mu zasuli čevlje rdeči okruški. Opeka je ležala zdrobljena, razsuta na vse strani Bila je nenevama, kot prah, kot pesek, iz katerega se lahko norčuješ.
Človek je premaknil noge. Pod peto mu je zaškripalo. Vzdignil je roke in zategli ,,ahhhhhhhh" se mu je izvil skozi ustnice. Naredil je nekaj počepov, da razgiba otrple ude, potem se mu od smeha zaleti in začne divje bežatl Noge so mu tolkle v zadnjico, njegov ra-dostni smeh je polnil dolgo ulico z glasom.
Saj veste, po cele dneve ni šel iz delavnice. Nazadnje še ta hrup: ropotanje parnega stroja, piski mehov, s katerimi razpihuje žer-javico in kar naprej udarci kladiva na nakovalo. Ponoči se prebujate in razmišljate o tem, ali bo uspel ali ne, on, kovač, ves črn od premoga, utrujen od dela in neprespan. Dnevi grejo mimo, vse bolj izgubljate upanje, ta nenehni hrup, ki prihaja iz delavnice, vas po-malem že vznemirja. Potem ste spet radovedni, kaj neki počne, zanima vas, kakšna je ta peklenska zamisel v njegovi glavi, kajti tu gre za nečloveške napore, to je jasno, vsako navadno delo bi že pustil, ali pa bi v trenutku malodušja zagospodarila izčrpanost — od utrujenosti bi padel in zaspal poleg nakovala. Zdaj pa gre za nekaj drugega, veliko resnejšega, to slutite, a za kaj gre, tega se res ne morete domisliti.
Potem vam neke noči (čisto ste izmučeni od stalnih udarcev) pade na pamet; perpetuum mobile! Da, kako, da se niste že prej spomnili, se tolčete po glavi! On je norec, samo norci imajo takšno vpljo. Hitro se oblečete in čeprav je noč, hitite proti njegovi de-fevnici. In tu, na čistini, ki vas deli od njega, tu, pod vedrim po-letnim nebom, ko so zvezde tako blizu, obstanete: ali imate pra-vico napraviti, kar ste nameravali? Ko so njegove oči polne upanja v uspeh, ko sijejo v tem mraku kot žerjavica, ki jo razpihuje z mehom, ko vsak udarec kladiva odjekne z močjo odločitve! Sicer pa, ali bi vas sploh slišal, ali bi se zmenil za vaše drobne, človeške ugovore?
milan kleč: osudenost
/ još kako je potrebno, našim gospama, da znaju plaziti po vitim brezama i pokatkad sa-vitljivo postaviti kakvu ptičju krletku, negdje pri vrhu, gdje se više breze ne drže tako kao ispod, da je dobro znati loviti i ravnotežu, jer bi lako mogle pasti i slomiti nešto.
prileti hitro Ijupki crvendač i spusti se na grančicu pored ku-čice, gdje s pouzdanjem ogle-dava hoce li se štc dogoditi. za-tim malko skoči na krov i po-gleda vilice, kamo bi još mogao stiči, ako bi gore htio okusiti hrane. več kada s crvenim trbu-ščičem pristaje, dohvatiga ogro-man kamen, tako da mora odmah pobječi, a bifeg svejedno nije tako bezglav, jer se obazre i ugleda naše gospe s pračkom. unatoč svemu, jako se boji, ni s očima ne upozori sestru sje-nicu, koja veselo leti nasuprot i bez pozdrava šmugne naprijed. naše gospe dobro vide što se zbiva u zraku i mahnu rukama. onaj crvendač uopče ne zna da je bilo potrebno dosta kamenja prije nego što fe bio pogoden.
sjenica obuhvati lijepim no-gama crvendača i zaviri u ku-čicu. njenom divljaštvu učini se nešto naopako. strči i triput obleti drvo da potanko ogleda okolicu. naše gospe imaju sreču.
sjenica opet pristane na crven-daču i istegne glavu kroz ure-zanu rupu. manje sreče ima od riaših gospa. jedan od kamenova pogodi je tek odbijen od bijela debla i malo joj odeblja glavu. sjenica se ni ne obazre, samo pobjegne. unatoč tome što je sirotica, pametnija je od onog crvendača, jer sleti u obližnji šu-marak i s drva na drvo skače i cvrkutajuči upozori ptice. još im posebno u životni zavjet ostavlja da sada ne brinu samo za sebe, več neka naprijed upo-zoravaju, ta nisu ranjeni
i kako još iznenadno nastanu puni oblaci. naše gospe od ra-dosti kriknu i strče u prozore. na policama podignu lijepo kri-lo i strašno rašire noge. nebom se rastegne crvena crta. naše gospe malo zaržu te se nadaju da če se nebo upravo sada otvo-riti i da če kroz raspuklinu pri-letjeti ptice iz jurskog doba, kakav leteči gušter pterodaktil ili ramforinh ili bar možda prva ptica arheopteriks iz bavarske. naše gospe su spremne dati im na raspolaganje ne samo onu kučicu na brezi, koja je za njih napravljena, več i one svoje, tamo duboko med nogama, za hranu ili za nešto veselo.
Dokument objavijamo, da bi enkrat vendarle prekinili forumski pogovoj- o problematiki, ki živo zadeva vse študente. Kot disku-sijski prispevek, ki ga je po razpravi na 3. konferenci Zveze skup-nosti študentov mariborskih in ljubljanskih visokošolskih zavodov napisala komisija za organiziranje pri tej konferenci, se mora pre-veriti v množični razpravi. Forumska razprava je doslej večkrat t iskala samo politične afekte, ki so se odrazili tudi v nekaterih špekulacijah na račun tako imenovane BAZE organizacij.
TRIBUNA
Diskusijski prispevek k razpravam o organiziranju mladih v naši republiki
Po razpravah pred 3. konferenco in po njej so se med Ijubljan-skimi in mariborskimi študenti porodile ideje, ki izhajajo iz doslej uveljavljenih pozitivnih principov delovanja študentov v Sloveniji:
Največji poudarek velja delu mladih v bazi, kjer vsi sloji mladih Ijudi uresničujejo svoje specifične interese in skupne interese vseh naprednih mladih Ijudi.
Težiti je treba k temu, da bi bili vsi mladi in vsi sloji mladih Ijudi najbolj ustvarjalni tam, kjer delajo in živijo, hkrati s tem pa je treba težiti, da bi vsi mladi in vsi sloji mladih Ijudi delali in se borili skupno ter ustvarjali v bazi enotno fronto mladih naprednih Ijudi!
Baza dela in delovanja vseh mladih je tam, kjer delajo in živijo (krajevni aktiv, šola, TODZ, fakulteta. . .). Baza nadaljnjega pove-zovanja in organiziranja mladih pa so občine, univerza, združenja visokošolskih zavodov, lahko tudi večja zdniženja TOZD.
V  bazi morajo vsi napredni mladi Ijudje delati in se boriti skupno. Pri delu morajo biti povezani in ne delati vsak zase, neod-visno drug od drugega.
V okviru občine so mladi združeni v enotno konferenco mladih. Konferenca je sestavljena po delegatskem principu. (Študentje dele-girajo svoje delegate prek študentskih pokrajinskih klubov.)
V Ljubljani in Mariboru pa se povezava realizira v tesno organizi-ranem sodelovanju med SŠ L VZ in ZMS Ljubljana oziroma SŠ
VI
MVZ in ZMS Maribor, v tesnem sodelovanju specializiranih organi-zacij ter po potrebi tudi ob izmenjavanju delegatov.
S tem so v danem trenutku ustvarjene možnosti za ustvaritev enotne fronte mladih naprednih Ijudi v bazi. Pri skupnem delu v bazi pa se tudi ustvarja, realizira in vsakodnevno verificira delovna politična in idejna platforma mladih naprednih Ijudi kot konsti-tutiven element platforme in prizadevanj vseh naprednih sil v naši družbi.
Aktivisti ob delu - ki ga delajo skupno z vsemi mladimi Ijudmi - nenehno prverjajo svofo usmerjenost, svojo delovno uspešnost in s tem svoj mandat med vsemi naprednimi mladimi Ijudmi.
Na republiškem nivoju se mladi združujejo v specializiranih konferencah (vsak sloj se bo na danih osnovah najbolj živo boril za realizacijo tistega, kar mlade iz tega sloja najbolj živo zadevaj.
Specializirane konference na republiškem nivoju so odgovorne za vodenje in kreiranje politike na posameznih področjih. Delegate v konferenco volijo v bazi (OKZMS, skupščina SŠ LVZ, itdj, kjer vsi sloji mladih in vsi napredni mladi Ijudje ob delu nenehno prever-jajo naravnanost delegatov in njihovo delovno uspešnost. Vsak delegat nosi na ta način v generalnem smislu.s seboj osnovno ,,idej-nopolitično platformo vseh mladih naprednih Ijudi", na osnovi katere nato specializirana konferenca (kmetov, delavcev, štu-dentov. . .) kreira in realizira svojo politiko.
Po potrebi, najmanj pa enkrat letno, se sklicuje kongres vseh mladih, kjer delegati iz baze skupno preverijo usmeritev, naravna-nost, politično platformo specializiranih konferenc, OK ZMS, ŠS L VZ, SŠ MVZ itd. Hkrati kongres pove, kdo je delal in kdo je delal premalo.
Kongres voli predsedstvo vseh mladih na podlagi paritete inte-resov, ki je koordinator prizadevanj vseh mladih Ijudi v naši repub-liki in kjer preglasovanje ni mogoče.
Napredni mladi Ijudje so na vseh nivojih integralni del napred-nih, socialistično samoupravno usmerjenih in delujočih sil in sub-jektov v naši družbi.
Komisifa za organiziranost pri republiški konferenci zveze skupnosti študentov Slovenije

stal 400 starih milijonov. Kolikor mi je znano, do danes še ni bilo javnih kritik tega filma; pač pa so takšne kritike letele na celo vrsto filmov, ki skušajo prikazati jugoslovansko sedanjost ne le z njenih lepih strani, temveč z njene puste, temne in žalostne plati.Mnogo očitkov je letelo na jugoslovanski črni film, češ da nas v tujini prikazuje kot družbo prostitutk, vagabundov in surovin. Mogoče nas, vendar pa mislim, da je vsakemu inteligentnemu in razgleda-nemu tujemu gledalcu jasnb, da je to pač le ena plat, ki je v tistem trenutku prišla v ospredje, in zato dajala vse od sebe. Sicer pa mi ni treba iti tako daleč v preteklost. Lahko začnemo kar s filmom Želimirja Žilnika ZADNJA DELA, ki je dobil dovoljenje za javno predvajanje šele po odločitvi vrhovnega sodišča SR Srbije, čeprav je izredno pošten in kritičen tako do družbe kot do samega sebe, ne da bi pri tem rušil ugled SFRJ ali kogarkoli ščuval k čemerkoli. Razlog za začasno prepoved smo že povedali. Film je političen. In prav isto velja za filme, kot so WR MISTERIJ ORGANIZMA in oba filma Bate Cengiča - VLOGA MOJE DRUŽINE V SVE-TOVNI REVOLUCIJI (1971) in SLIKE IZ ŽIVLJENJA UDAR-NIKA (1972), ki sta v bunkerju.
Pri tem ni pomembno, kakšna je umetniška vrednost filma, ni pomembno, če je požel vrsto priznanj po svetovnih festivalih, in ni
pomembno, da zadnji film obravnava problem, ki ga bo mogoče razrešil ravno sedanji družbeni razvoj, in je ta film torej le potrditev današnjih smernic, današnje poti in kritika pretekle. Prav isto velja za kratki film Jovana Jovanoviča KOLT 15 GAP (1971), ki je poleg priznanj v Jugoslaviji in zunaj nje dobil prvo nagrado rudarjev v Tuzli in bil predvajan po tovarnah; pred nedavnih pa je bil označen kot naperjen proti socializmu, čeprav je v bistvu potrditev današ-njega razvoja.
Po vsem tem se vprašajmo, kaj je pravzaprav razlog za prepoved vseh teh in mnogih drugih filmov. Smo res tako nedozoreli, da smemo videti le filme, ki prikazujejo našo stvarnost kot ne-stvar-no$t ali delno stvarnost, rešeno problemov ali vsaj brezciljnosti in nerešljivosti? Ali stalno soočanje s problemi v življenju, literaturi, gledališču ali filmu ne pomeni tudi prvega koraka k premagovanju le-teh, k našemu opredeljevanju do mnenj, interpretacij, ki jih be-remo, gledamo in poslušamo, novega koraka k potrjevanju ali za-vračanju? Ali tako sočanje ni naša lastna aktivizacija, nastajanje človeka, ki je sposoben kritično misliti, vrednotiti in si ustvarjati lastno mnenje? Če hočemo imeti svoje mnenje, svoje prepričanje, moramo nujno spoznavati tudi tuja (ne)sprejemljiva mnenja, saj le prek njih gradimo in konkretiziramo lastno.
ALEŠ ERJAVEC
Ob lanskih poskusih za uvedbo linterdisciplinarnega študija in podobnih inovacij se je pokazalo, da je bilo tako prizadevanje po-vsem ali skoraj povsem jalovo. Ne le, da je večini študentov ostalo neznano, ampak zanj celo ni bilo interesa. Spremembe študija, ki naj bi temeljile na prizadevnosti študentov, ki bi se angažirali bolj, kot jih današnji študijski sistem prisiljuje, so se izkazale za ne-stvarne. Niso temeljile na kritični analizi sedanjega študijskega si-stema, ki:
—  študenta dezangažira
—  ga prisili v kampanjski študij
—  ga prisili k temu, da gleda, kakcT bi skozi fakulteto in do diplome prišel najlaže
—  je pravzaprav sištem za produkcijo profllov, potrebni indu-striji, šolstvu itd. (študent postane serijski proizvod).
Ugotavljamo torej vrsto pornanjkljivosti, ki se dajo rešiti samo z radikalnim posegom v samo univerzo, se pravi, s spremembo uni-verze. Sprašujemo se, ali se da kaj takega doseči s ,,poglobitvijo samoupravnih odnosov". Teza o poglavitnem in edino nujnem boju za samoupravljanje na univerzi se pokaže kot zelo nezadovoljiva, čeprav na videz najbolj revolucionarna. Pozablja namreč na dialek-tični odaos med stopnjo samoupravljanja oziroma študentske par-ticipacije v samoupravljanju in pa univerzo samo (kot šolo, kot raziskovalno institucijo, kot tovarno kadrov ...). Enostranost teze o nujnem boju za poglobitev samoupravnih odnosov na univerzi se kaže različno, predvsem pa na tri načine:
—  kot slepa ulica radikalnega (,,ultralevega") študentskega gi-banja, ki to tezo sprejme, pokaže na razliko med deklaracijo in resničnostjo, vztraja za uresničenje deklaracije in s tem vztrajanjem vred propade;
—  kot ideološka fasada sil, ki so za ohranitev statusa quo in ki svojo reakcionarnost zagovarjajo s pasivnostjo študentskih množic in vrsto drugih ,,subjektivnih napak";
—  kot nujna usoda samoupravljanja, da postane nekaj sekun-darnega, v najboljšem primeru pa okvir (formalno-demokratičen) za gosredovanje zahtev po reformi študija.
Studij in naše bivanje študentje čutimo predvsem kot doživetje
vsakdanjih predavanj, kolokvijev, izpitov, formalnosti pri vpisu, morebitnega seminarskega dela, univerze ... to, da se pri tem do-življanje loči na študij in na nekakšen politično-samoupravni akti-vizem, kaže na tujost samoupravljanja, ki ostaja nekakšen meha-nizem upravljanja. Direkten in doživljan odnos pa je odnos med institucijo in človekom, med univerzo in vpisanim študentom, med profesorjem in študentom, med univerzo in profesorjem.
Represivna narava univerze čuti, in to kot kapitalski odnos — od pomanjkanja ležišč v študentskih domovih, prenizkih štipendij, sla-bih pogojev za študij (poglejmo npr. premajhno čitalnico Centralne ekonomske knjižnice), stalno ponavljanega argumenta ekono-mičnosti, pa tja do vrednotenja tudi tako pogojenega dela (= štu-dija) z ocenami, ki nagradijo ,,vrednost" študija. Represivna narava univerze se čuti tudi kot šablona, kot kalup, kot nemožnost vsčje izbire (izbirnih predmetov ali kombinacij ali skupin predmetov), kot prisiljevanje v enostranost izobrazbe (npr. sociologi s filozofske fakultete, ki so že vnaprej profilirani za srednješolske razlagalce najnovejše ustavne ureditve ipd.), kot apologija.
Ob vsem tem se vprašujemo, kaj lahko napravimo. In ali res ppčnemo kaj pametnega, če predlagamo in predlagamo ... če po-dajamo stalno nove predloge, dokler se ne zavemo, da smo sredi negibnega močvirja in da na vse te podane predloge ni odmeva. In ali bi potem bilo pametno podati še nekaj predlogov, razviti vse kritične pripombe do pozitivne alternative? Na očitke, da so tako zastavljena vprašanja kritizerstvo, lahko odgovorimo takoj. Kajti strokovno razvite pozitivne alternative pričakujemo od ustreznih univerzitetnih forumov, družbenih institucij in družbeno-političnih organizacij. Proti tej koncentraciji moči odločanja lahko zalučamo naše zahteve. Ne moremo pa pristati na bedno, toda ponujano participacijo v odločanju, kajti le-ta se konča po svoji nujni logiki s preglasovanjem ali ignoriranjem študentskih predstavnikov. Štu-dentski predstavniki so potem lahko ogorčeni, v bistvu imajo prav, in lahko protestirajo na ustreznih sejah.
Lahko bi zahtevali in tudi takoj napisali vrsto zahtev.
Visoki bi dvignili našo zastavo, in sodobna univerza bi postala naš ,,sindikalni" program. Recimo, da bi nekaj izborili, pa ne za

Drugovi!
Mi se ne borimo za svoje uske materijalne interese. Mi smo ogorčeni ogromnim dru-štvenim i ekonomskim razlika-ma u našem društvu. Mi smo protiv toga da jedino radnička klasa snosi teret privredne re-forme. Mi smo za dništveno sa~ moupravljanje od dna do vrha, koje se ne može ostvariti ako samoupravna i predstavnička tela nisu sastavljena od pred-stavnika neposrednih proiz-vadača. Mi smo protiv sve večeg bogačenja pojedinaca na račun radničke klase. Mi smo za dru-štvenu svojinu, a protiv poku-šaja da se uspostave akcionar-sko-kapitalistička poduzeča.
Nas boli što hiljade naših Iju-di mora da odlazi, da služi i radi za svetski kapital. MI hočemo da svojim znanjem, poletom i Ijubavlju gradimo svoje socijali-stičko društvo.
Ogorčeni smo što usko biro-kratski interesi teže da razbiju bratstvo i jedinstvo naših na-roda. Nečemo dozvoliti da se vrši suprotstavljanje radnika i studenata. Vaši interesi su i naši interesi. A to su jedini pravi in-teresi socijalizma. Mi nemamo nikakav poseban program. Naš program je program najprogre-sivnijih snaga našega društva -prog/am SKJ i Ustav. Mi zahte-
vamo njmovo dosledno sprovo-denje.
4.junl968.
STUDENTI
CR VENOG UNIVERZITETA
,,KARL MARX"
UBEOGRADU
Nitko ne smije osporiti nijed-nu rečenicu u ovom tekstu. Nit-ko to i ne čini. Ali tada se paž-nja skreče na potpuno nevažne elemente unutar dogadanja, koje su sami studenti prvi neu-tralizirali. Uporno inzistiranje na nevažnom, čak i nepostoje-čem kad tad mora uroditi plo-dom. Cijeli Lipanj je sveden na eksces. Sadržaj zahtjeva je po-stao nevažan, odnosno, dana mu je verbalna podrška i time je apsolviran. Zato Lipanj danas u glavama mnogih postoji kao de-monstracija, tučnjava s polici-jom i slično, umjesto kao poti-caj za razmišljanje o društvenim prilikama koje su uzrokovale tako otvorene proteste,
Razvoj društva neminovno dovodi do grešaka, lutanja i tra-ženja. Bez kritičkog promišlja-nja toga razvoja upali bismo u još veče greške. Kritika se ne smije odbaciti tako da joj se izokrene smisao ili da se pre-šuti, pa makar bila i pogrešna. Komunistička kritika, koju se često zaobUazi, nafviše traži, najviše boli. I zato se mnogi nje iplaše.     NENAD PETERNAC
jugosIovansKi filmski trenutek
Film je od vseh umetniško-izpovednih oblik najbolj vezan na materialna, to je finančna sredstva za realizacijo. Pri tem so izzvzeti amaterski filmi, ki pa po svoji družbeni vlogi niso pomembni oziro-ma igrajo zelo majhno vlogo, saj je njihova publika vedno omejena na nekaj deset, v najboljšem primeru nekaj sto Ijudi. Vsak profe-sionalni film stane vsaj 10 starih milijonov, skoraj vednu pa več. V zadnjem letu sta nekaj čez 10 starih inilijonov stala le dva filma — film Miše Radivojeviča BREZ in film Tomislava Radiča ŽIVA RES-NICA - vendar pa so ta sredstva pokrila le materialne in tehnične stroške, medtem ko so igralci, sodelavci in režiser delali iz čistega entuziazma, se pravi, da za svoje delo niso dobili niti dinarja.
Če vzamemo za spodnjo jugoslovansko filmsko financno mejo 10 starih milijonov, se ta vsota vseeno izkaže za še vedno zelo visoko, tako visoko, da si noben privatnik ne niore privoščiti zaseb-nega filma. To pa pomeni, da se moiajo avtorji zatekati pod krov producentskih hiš, in te jim diktirajo ideološke in finančne pogoje. Do nedavnega so bili problemi le z denarjem, v zadnjem letu ali zadnjih dveh pa počasi znova postaja dominantno ideološko, poli-tično. vprašanje, ki se zastavlja ob vsakem filmu s sodobno in anga-žirano problematiko. To nikakor ni naključje. Očitno je, da se bojimo filmov, ki so aktualni, Ni pomembno, če je ta aktualnost splošna zafrkacija ali iskrena kritika obstoječega. V obeh primerih bo film obsojen kot političen, kar pa avtomatično pomeni anti-jugoslovanski, antisocialističen in še kaj. Za take obsodbe je zna-čilno, da letijo skoraj izključno na pravkar omenjene filnie, med-tem ko gre skozi kinematografe cela vrsta tako tujih kot domačih filmov, ne da bi se ob njih kdo razburjal — razen v pr i merih, ko je pornografija ali cenenost že preočitna ali premasovna.
Da ne bom nekonkreten: leta 1971 je bil na puljskem festivalu prikazan film KNOCK OUT režiserja Bore Draškoviča. F;lm je po-vsem odkrito simpatiziranje z zahodno potrošniško družbo. In nc le to: istočasno je tudi prava propaganda za tak način življenja, ki je prikazan kot edino smiseln, edino vreden življenja, saj se le na ta način izognemo pusti, ceneni, revni in mračni vsakdanjosti. Film je
prizadevno manjšino, za ,,elito" angažiranih, ampak kot sistemsko spremembo, prilagojeno po meri ,,poprečnega" študenta, z dano možnostjo uveljavljanja boljših, nadpoprečnih, pridnejših.
Vrnitev na trda tla stvamosti pa nas opozaija, da vizija sodobne univerze ne sme biti samo ,,študentska". Hkrati pa opozarja vso družbo, da reforme univerze ni moč izvesti mimo študentov. Re-forma univerze ne more in ne sme več biti izvajanakot neke vrste ,,revolucija od zgoraj". Taka klasična oblika reforme univerze za-hteva od študentov pristanek na perpetuiranje v podrejeni vlogi, zahteva njihovo participacijo, zahteva njihov pristanek na logiko moči, na zakulisno kompromisarstvo. Ce bomo šli v ustvarjanje ,,socialistično angažirane univerze" na tak način, bomo ustvarili univerzo - tako, kot jo že imamo, le da bodo vsa sedanja nasprotja še bolj poudarjena in bolj zavarovana in zacementirana.
Tisto, kar zahtevamo, je samoupravljanje v vsakdanjem življenju na univerzi (,,pravo samoupravljanje", ,,marksistična praksa"). To pa je možno le, če bo reforma univerze množično gibanje, torej ,,od spodaj" naj pride iniciativa, ki je nc bi smela zamoriti arbitraža ,,družbene nadstavbe". Razviti samoupravni odnosi pa pogojujejo in so pogojeni s sodobno univerzo. Bojazen je prisotna le tam, kjer
PRISPEVEK ZA   VSAKO DISKUSUO, ki NE BO OSTALA NA FOR UMSKIRA VNI
sploh ni, a razviljih ne bo nihče
,,Ce ta poskus alternativne uni-     namesto nas." (D. Štrajn, Nekaj verze ne bo zaživel, to ne bo     alternativ alternativne univerze moglo pomeniti, da alternativ     Tribuna 19/XXI)
Kaže, da je z univerzami naših dni nekaj hudo narobe; tako bi lahko sodili vsaj po gorah materialov in neštetokrat ponovljenima besedicama ,,reforma univerze". Kaj lahko se zgodi, da nam bodo zanamci poimenovali našo dobo rccimo z univerzitetno refor-macijo.
Univerza naših dni (če bi rekel ,,sodobna univerza", bi zveneJo humoristično) v glavnem ne ustreza nikomur. Izreden dvig tehno-
je meja te posodobitve, kjer sodobna univerza spet postane delček sistema družbene reprodukcije, in zato z nujno funkcionalizacijo postavi mejo. Nasproti funkcionalizaciji vloge univerze in ideološki obrambi le-te mora biti zagotovljena možnost permanentne kri-tične raziskave stvarnosti in možnost njenega revolucioniranja.
Sklepamo torej, da je potrebna borba proti ideologizaciji gibanja za reformo univerze, pa naj se ta dogaja v obliki redukcije na svojo sindikalistično ali politikantsko forumsko verzijo. Ob stalno pri-sotnem (v naši zavesti ali podzavesti) in stalno (po politični in ideološki potrebi) dopolnjevanem programu zahtev mora stati tudi stalno živo gibanje. In to ne samo kot ozko gibanje za reformo univerze. Pa čeprav še to komaj životari v naši zadovoljni nezado-voljnosti. Reforma univerze ima svojo družbeno in politično di-menzijo. Ce je že ne moremo (takoj) vrniti, se je moramo vsaj začeti zopet zavedati.
Toliko za razmislek o študentskih kritikah, zahtevalf in pa nuj-nih predpostavkah.                                           MLADEN ŠVARC
Nadaljevanje prihodnjič
logije in produktivnosti sploh je povzročil velike potrebe po šola-nih kadrih, ki produktivnost lahko še povečajo in še bolj razvijejo tehnologijo. S tem je univerza (in z njo intelektualci sploh) prišla v situacijo, v kateri njen akademizem in tradicionalna avtonomnpst ne igrata nobenega pomena več: vse bolj kot v njenem dosedanjem razvoju postaja tovarna brez dimnikov; nekdanje ,,svetišče znanosti in humanosti" je močno dovzetno za ekonomske vplive in v njego-vem delovanju so čedalje bolj jasne poteze logike kapitala. Razvoj proizvajalnih sil je bistveneje kot doslej vklopil univerzo.
Ob vsem tem se seveda korenito spieminja tudi struktura in fizionomija družbe. ,^asledujoč te spiemembe v zadnjih sto letih, še posebno pa tendence sedanjega razvoja, bonio videli, da smo priča stalni ekspanziji terciarnih dejavnosti (po terminologiji Colina Clarka). Tako je bil na primer v odstotkih izražen odnos med pri-

PRiMiTl: KRITIKU
IZVRSITIi SAMC  KRITIKU
Ono što se na Zapadu krsti imenom ,,nova Ijevica", kod nas
-  kad se o političkoj moči radi
-   igra  beznačajnu  ulogu. Pa ipak, ,,nova Ijevica" se često na-vodi u podužem nizu ,,neprija-telja     samoupravnog     socija-lizma". U našoj phlično nepre-ciznoj (zbog toga i neodgovor-noj)  terminologiji,   upotreblja-vaju se još i drugi nazivi koji podrazumjevaju isto: anarholi-berali, ultra lijevi radikali, lijevi ekstremisti,   lijeve   magle   itd. Glavni grijesi koji se s odgovor-tiih mjesta pripisuju ,,novoj Ije-vici" bili bi,   uglavnom, slije-deči:    ne   priznaje   povijesnu ulogu  radničke klase,  ne pri-znaje avangardnu ulogu Saveza komunista,   za   uranilovku  je, traži povratak na etatizam, za-htijeva višepartijski sistem, traži ,,apstraktne" slobode, nerealna je, odnosno, ne vodi računa o stupnju razvoja društva, u stvari je agenhira inozemnih službi, otvorila je put nacionalizmu, anacionalna  je,   rušila   bi sve staro a ne zna kako da gradi novo, itd.
To su samo najozbiljnije optužbe. Primjetno je da neki od ,,epiteta" ne idu zajedno, da jedan drugoga isključuju. Raz-loga tome ima više. Ocjene se daju različitim povodima i iz različitih pobuda. To govori o tome da jedinstvenog stava o ,,novoj Ijevici" nema. Radi toga je Ijetošnji ,,NIN" mogao samo nabrojati različita mišljenja i stavove naših političara o tome problemu. Zanimljiv fe, medju-tim, način na koji se operira pojmom ,,nove Ijevice" naro-čito u trenucima političkih bura. Tada se zna dogoditi da se jasni stavovi izvitopere, izmisle parole koje nisu nigdje rečene i onda se pripišu onome koga treba diskvalificirati. Ili se to radi da bi se izbjeglo precizira-nje nekih zbivanja i skrenula di-skusija u drugom pravcu. Npr., kritika koja spočitava Ijevici da /e na ovaj ili onaj način otvorila put nacionalizmu potrebna je da bi se vlastita krivica za situa-ciju prebacila na drugoga. U tome  su  značajnu  ulogu  od-
igrala i sredstva masovnih ko-munikacija.
Svojevremeni članak Nede Krmpotič ,,Istina o našim Kine-zima" (VUS, 5. 3. 1969) straši malogradjane i nadiruču srednju klasu (u ime čijih interesa če se kasnije i stvoriti ,,masovni po-kret") tumačeči kako su parole koje zahtijevaju socijalnu prav-du atak na mogučnost dobre zarade velikog broja stanovni-štva. Ovo ,,Kinezi" trebalo je značiti, barem za neobavješte-nog malogradjanina, birokrat-sko, centralističko upravljanje državom, poboljšanje položaja radničke klase na račun razvoja privrede, konkretno, na račun standarda srednje klase.
Nasuprot tome, u Beogradu u to vrijeme padaju optužbe da ,,nova Ijevica" negira sposob-nost radničke klase da dalje vodi ovu zemlju i inzhtira da to ubuduce treba da bude zadatak humanističke inteligencije.
Priličnoj zbrci pogodnoj za stvaranje kojekakvih konstruk-
cija, koje onda krivo predočuju stanje stvari i otežavaju pravilan pristup problemu, pridonosi i to što ocjene i kvalifikacije ne sadrže specifikaciju - tko, što, kada i kako, nego se kaže: ,,neki", ,,izvjesni", ,,odredjeni'\ To daje autoru mogučnost da izbjegne argumentiranje svoje izjave, a neupučenima ipak su-gerira valjanost izreke, time što netko tko, recimo, nikada nije negirao ulogu koja je namijenje-na radničkoj klasi u našem dru-štvu neče takav stav niti braniti.
Ima slučajeva kada se sta-vovi, za koje se nikako ne može reči da nisu u skladu s Pro gramom SKJ, a koji svojim sa-držajem direktno pogadjaju ne-dosljednosti, greške i nepravilnu politiku, dezavuiraju i guraju na sporedni kolosjek. Da potkrije-pimo prijmerom.
Studenti Beogradskog univer-ziteta izdali su 4. lipnja 1968. proglas javnosti koji je sažetak svih bitnih traženja studenata Beograda. Doslovce glasi ovako:
mernimi dejavnostmi (poljedelstvo, gozdarstvo, ribištvo), sekun-darni (industrija in gradbeništvo) in terciarnimi (administracija, svobodni in trgovski poklici) v ZDA leta 1950 64,8:17,6:17,6, medtem ko je bil leta 1960 12:28:68, kar pomeni, daje manualno delo odrinjeno v korist intelektualnega, značaj, ki ga je imelo pred sto leti poljedelstvo, pa ima sedaj intelektualno delo."l Danes eko-nomiji, ki sledi logiki profita in uspešnosti in ki si je za svojo teoretsko osnovo izbrala politično ekonomijo, ne pa njene kritike, niso več toliko potrebni delavci kot posla vešči delavci vse tja do izobražencev. Izobraževanje je osvobajanj^, svoboden razmah člo-vekove kreativnosti zahteva svobodnega subjekta. Da bi se obdržal in nadaljeval, potrebuje obstoječi sistem take izobražence.kibodo upraviteljem povzročali kar najmanj problemov; zato si koncipira univerzo, katere izobraževalni proces naj igra tudi funkcijo uspeš-nega kontrolnega aparata. ,3uržoazija ne more eksistirati, ne da bi nenehno revolucionirala produkcijske instrumente, torej produkcij-ska razmerja, torej vsa dmžbena razmerja." (Marx in Engels v Ko-munističnem manifestu).
Univerza ,,naših dni" je še v marsičem obremenjena s svojo ,,humanistično" ali pa ,,sholastično tradicijo", da bi funkcionirala ,,tako, kot je prav"; da bi torej obstoječim družbam (bolj ali manj temelječim na istih principih) v polni meri zagotavljala njihovo reproduciranje. Obenem pa se na univerzah pojavlja temu konceptu nevarna zavest, da materialne možnosti tega sveta (standard, avto-matizacija dela, produktivnsot dela...) ali bolje, le enega dela tega sveta (kar ustvarja eno najpomembnejših nasprotij sodobnega sveta) ustvarjajo možnosti za radikalno osvobajanje skozi spremem-bo načinov produkcije in menjave, možnosti za radikalno spre-membo sistemov. Obstoječi sistemi pa zaiadi svoje eksistenčne ve-zanosti na obstojeČi red ,,pro'stemu Času" preprečujejo, da bi se realiziral v splošnem razvoju vseh človekovih sposobnosti in svo-bodnem kreativnem delu. Tako nastopi kot eden izmed rezultatov organizirane kontrarevolucije sistema tudi produkcija (industrija) umetnih potreb in neomeščanske kulture, ki naj človeka po ,,tru-dapolnem" (odtujenem) delu ,,razvedri". Univerza, ki se vklaplja v ta red, mora še naprej producirati enodimenzionalne, ozko speciali-
zirane strokovnjake, obenem pa mora njen izobraževalni sistem postati kar najboljši kontralni mehanizem.
V zvezi s tem lahko razberemo vsaj dva vidika reformiranja uni-verze. Prvi koncept, njegov ideal, poimenujmo s pozitivno uni-verzo, diktirajo zahteve meščanskega produkcijskega načina. Ta univerza proizvaja ,,prirodoslovno-tehnično inteligenco, ki mora zadovoljiti družbeno-ekonomske potrebe sistema, in humanistično, ki mora omogočiti čim boljšo družbeno integracijo z obvarovanjem kulturnih vrednot meščanske družbe (,,psi čuvaji kapitalizma")."2 Funkcionalnost obstoječih sistemov je njena glavna ideja. Njen glavni proizvod so varovalke v transformatorju, ki napaja vse porab-nike dežele. Njen sistem je hierarhičen in proizvaja hierarhijo; njeno bistvo je v perfekcioniranju obstoječega in njena bit se potr-juje z izumom vsakega novega tipa avtomobila, v komentiranju zbranih del Orgije Konfronta ter drugih ideoloških nesrnislih. Ob-stoječa in vladajoča materialna produkcija razmerja univerzi dikti-rajo koncept, in ideološke zahteve, ki jih ta razmerja irnplicirajo, eksponentno izvršuje pozitivna univerza. Protislovje, ki ga hoče premagati z reformo izobraževalnega sistema, je predvsem v tem, da je še vedno premalo funkcionalna in učinkovita. To zadevo v prvi vrsti koncept nekritične univerze. To je reforma s srneri obsto-ječega.
Drugi koncept, koncept kritične univerze, je prvemu popolnoma antagonističen. Njena praktična realizacija je inherentna tenden-cam (predvsem zahodnega) študentskega gibanja (Free University of New York - 1965, Svobodna šola v Oslu - 1967, poskusi na Danskem, Nizozemskem, v Londonu, da o Berlinu in Parizu ne govorimo. Prav tako zanimiva primera sta beograjski Crveni univer-zitet Karl Marx in s tega vidika celo neprimerno bolj ,,naša" Alter-nativna univerza). Ti poskusi prinašajo novo zavest o pomenu izo-braževanja: klasična univerza je polna nasprotij, študent je v pro-cesu izobraževanja pasiven objekt, ne pa subjekt, njegovo delo mu stoji nasproti odtujeno v obliki dolgočasnih, času in prostoru običajno oddaljenih, neangažiranih in ideološko prepariranih pre-davanj, kjer igra vlogo stenografa, ne pa kreativnega subjekta; zavest, da je univerza najtesneje povezana z družbo, polno korup-cije, laži in tekmovanja, kar ne ustreza zgodovinskim možnostim sodobnega sveta; avtoritarni odnosi na univerzi sovpadajo z avtori-tarnimi odnosi v družbi, njena skrajna in najdragocenejša konse-
podijelila na one koji su htijeli in one koji nisu željeli sudjelovati u vlasti, 3) niz selekcija izvršenih kroz političke krize i sukobe od kojih je najznačajnjji onaj s Informbiroom, 4) osječaj slobode i svemoči nakon rata, 5) nekrtičko preuzinianje stila, metoda i po-našanja buržuazije, 6) položaji koji su usprkos ideologiji pogodovali korumpiranju kadra, 7) usko vezivanje s novopečenim slojevima srednjih administratora i poslovnih ljudi, itd.
Ovini nužno površnim opisom kadrovsko-ideološkog formiranja elite ukazali smo ujedno na političke dogadaje koji su pri tom formiranju bili odlučujuči. No, i pored svih tih zbivanja, predratna i ratna generacvja iz današnjeg sastava političko-upravne elite još uvijek predstavija najutjecajnije kreatore javnog mnijenja ukoliko imamo na umu generalne ,,strateške" odrednice. Eliti, dakle, po-litički zaokreti ne pretstavljaju neki naročiti problem. No, to je jedna strana medalje. Druga obuhvača zadatke koji su u nadleštvu svake političko-upravne elite na svijetu, a to su: upravljanje jednim društvom i usmjerenje njegovog razvoja.
Sada je, naravno, red da spomenemo obavezan otkup proiz-vodnih viškova s agrara, razdoblje kolektivizacije (usput: u ova dva slučaja došlo je do definitivne razdojenosti onih koji su na agrai u ostali i onih koji su, uglavnom s agrara, otišli na važnije ili manje važnije društveno-političke položaje - pri tom nisu u pitanju omjeri nego ideo-političko podvajanje u ratu organsko sraslih gru-pacija), forsiranu industrializaciju i samim tim migraciju selo -grad. Odsudan je upravo posljedni od nabrojenih fenomena. Zahtjev za ubrzanom industrializacijom - prouzrokovan težnjom da dostignemo produkcionu-konkurentsku razinu ekonomski sta-bilnih i industrijski razvijenih zemalja, ali i time da ekonomsku bazu primjerimo izvršenoj revoluciji — proveden je kod nas prilično dosljedno. Da li se ili nije pritom računalo na lom cjelokupne nacionaJne svijesti, nije nam poznato. Poznato je medutim, da je do takvog loma došlo. Pa ipak, daleko od toga, da smo kod bilo kojeg socijalnog sloja formirali modernu industrijsku svijest. Cjelokupna se nacija i suviše brzo našla u novoj situaciji. Elita, koje smo so-cijalno-kulturni background spomenuli, neprestano posreduje izmedu proklamiranih društvenih ciljeva i realiteta, koji su oboje njezino djelo. Navedimo, primjera radi, da u posljednje vrijeme niz veoma visokih funkcionera samokritički priznaje: pok.enuli smo jedan proces koji kasnije nismo mogli kontrolirati (misle prije svega na prelazak na tržišnu ekonomiju). Samoupravljanje - koje je naj-
prije imaio zadatak, da kao ideologija i teorljski opravda raskid s familijom ,,narodnih demokracija" — nije kao ni ovi rukovodioci uhvatilo korak s ekonomsko socialnim promjenama. UskJadenim dejlovanjem ,,vrha i baze" moglo bi se učiniti mnogo, ali takvom djelovanju stoje na putu isto tako mnoge prepreke (uzajamno ne-povjerenje, itd.).
Sada, kada se nastoji raskinuti s cijelim nizom kompromisakoji su svojedobno pravljeni i kada se ide na kadrovsku i ideološku purifikaciju, možemo primjetiti da se zatvorenost visokog ruko-vodstva donekle osvečuje, jer nema sasvim adekvatne druge po-stave. U toj situaciji se, minio običaja, nešto veča uloga dodjoljujc onima koji su več dali gotovo svet što su mogli. Zatvaranjv koje je u sferi ideologiji više nego primjetno, nužna je posljcdica. Buduči da čemo ionaka naslijediti sve spomenute probleme, imamo pravo da upozorimo da nas ne bi trebalo lišavati kritičkog apatata kao je-dinog adekvatnog oružja. A toj smo opasnosti izložcni.
MARIO REBAC
1.  Upotreba ovog termina ne sadrži nikakvu vrednosnu'konotaciju.
2.  Bogdan Denič - Pokreti^ivost i regrutiranje jugoslavenskog rukovodstva: uloga SKJ, časopis Pogledi, str. 69, br. 7/1971, Matica Hrvatska, Split.
3.  B. Denič, ibid, str. 76.
kvenca pa je, da korenita sprememba univerze ne more biti dose-žena brez korenite spremembe družbe same.
Študentsko gibanje (tu je pomemben njegov odnos do izobraže-vanja) je logična posledica univerze, ki postaja čedalje pomemb-nejši dejavnik v nacionalnih ekonomijah. Kljub svoji parcialnosti, ki pa je spet bolj posledica ,,miru in reda", ki vladata med integrira-nimi deli današnjih sistemov, in njegovemu trenutnemu ,,mrku" (ki
ga zdaj utegne vznemiriti tretji svet), spada med gibanja, ki se jim ponuja ,,zgodovinska šansa". Vprašanja o izobraževanju, ki jih je načelo, še zdavnaj niso rešena, in na univerzah, pa čeprav pozitiv-nih, se še vedno ohranja tista mera kritične zavesti in skepse,kije potrebna za ohranitev zgodovinske alternative, ki je meščanski, potrošniški, totalitaristični, korumpirani in še kakšen svet nikjer ne zagotavlja.
Vprašanje izobraževanja in reforme univerze je pri nas speci-fično, kar pa ne pomeni, da se radikalno loči od naznačenega modela. Socializma ne moremo spraviti za državne meje, saj se za meje ne moremo umakniti nasprotjem, ki se pojavljajo z razvojem produkcijskih sil v med seboj čedalje bolj odvisnem, pomirjenem in spravljenem svetu.
V Jugoslaviji je med letom 1939 in 1962 število študentov deset-krat naraslo, tako da je leta 1962 prišlo ria 10.000 prebivalcev že 85,1 študenta (tretje mesto na svetu, takoj za ZDA in SZ!), število srednješolcev v tem obdobju pa je bilo občutJjivo pod evropskim nivojem.3 Ogromne spremembe v tako kratkem času so brez dvoma vplivale na položaj in obliko univerze. Vsi vemo, kaj vse je z njo narobe, in to smo si že dostikrat povedali, pa je še vedno vse bolj ali manj tako, kot je bilo, ali pa prepuščeno stihiji in birokra-tom.
Poleg splošne okostenelosti je eden najpomembnejših problemov univerze v našem družbenem razvoju socialna struktura študentov. Iz nekih ,,nepojasnjenih" razlogov v Ljubljani še vedno nimamo statističnih podatkov o letošnjem vpisu. Vendar nam lanski (in podatki zadnjih let sploh) podatki ne morejo pričati drugega, kot da je situacija lahko predvsem še slabša. Po nekaterih govoricah celo nismo več daleč od predvojnega stanja. Kljub očitnemu na-predku glede na druge republike je štipendijski sistem še vedno nezadostcn (o tcm sein pisal v 4. in 5. št. Tribune), razlike med mestom in deželo se glede izobraževanja večajo, kar vsekakor ne
more biti namen socialistične graditve. Akuten je problem sta-novanj, in to ne ,,predvsem" za študente. Univerza in izobraževanje sploh je v fmančni zagati ob nič kaj ugodnem ekonomskem polo-žaju našega sistema sploh. Delavci, pa tudi strokovnjaki še odhajajo v tujino (ali pa so že tam). Vse to so nedvomno razlogi, ki so povziočili jugoslovansko ,,študentsko pomlad". Institucijam nič kaj ljubo gibanje je zlepa in zgrda utihnilo, vendar pa je v sedanji akciji ZKJ prisotnih več zahtev, o katerih so najjasneje govorili prav študentje. Tako dobiva sedaj vprašanje angažiranega izobraže-vanja, ki ga je jugoslovansko študentsko gibanje vsebovalo v večji ali manjši meri (študentskim dokumentom v glavnem ne bi mogli očitati ravno ,,nemarksističnosti"), institucionalni okvir v za nas zelo pomembni akciji za uvajanje marksizma na univeize. Slabo omogočanje družbene integracije je poleg nezadostnega zadovolje-vanja družbeno-ekonomskih potreb sistema verjetno druga pereča točka naše pozitivne univerze, zlasti še zaradi aktualnih družbenih problemov.
V zvezi s tem se nam zastavlja vprašanje, kakšen naj ta marksi-zem bo in kako naj se na univerzi uveljavi. Na prvo vprašanje lahko da odgovor le strokovna analiza oziroma zaradi nmogih teoretičnih (samo teoretičnih? ) našprotovanj, le široko in svobodno zasnovana debata med našimi marksisti. Administrativni ukrepi proti neka-terim znanini jugoslovanskim marksistom in študentom, ki so aktivno sodelovali v levem študentskem gibanju. take alternative ne nudijo. Drugo nevarnost za razmišljanje o marksizmu in izobiaže-vanju, ki je lahko le znanstveno, predstavlja za nas že kar tradicio-nalno nasprotje med birokracijo in angažiranimi deli humanistične inteligence. vMarksizem", zasnovan kot pokrivanje ideološkega deficita. kot ideološka kontrola izobraževalnega procesa, ki naj jo izvaja univerza, bi bil vse prej kot pa prebujanje revolucionarnega potenciala nied mladimi. Ob drugeni vprašanju pa moramo pomis-liti na vse predloge, s katerimi bi poskušali prekoračiti okostenele metodc univerzitetnega pouka. Ravno vprašanje niarksizma je lahko tisti element izobraževalnega procesa. ki zmore usmeriti proces reforme univerze k snovanju kritične univevze. Dialektike se ne moremo naučiti. če sedimo v klopeh in pišemo profcsorjev naiek o tieh viiih marksizma. V okviru marksističnega izobraže-
nimi argumenti in predlogi ni mogoče priti do živega (manjših korektur ne zanikam, toda večkrat so bile to le praske).
Svet letnika tako ostaja možnost, če bi ga postavili na delovni princip kot sokreatorja študijskega programa, kar je v bistvu delovni princip. S tem pa izgublja svojo osnovo — letnik in postaja organ neke skupine, ki mora iz kakršnih koli razlogov študijsko obdobje razdeliti v semestre in leta (kar navsezadnje ni toliko pcmembno). Katedri ostaja vloga okvira, prek katerega bi se mogoče dalo uspešno usklajevati družbene potrebe po izobražencih in pa usmeritev študentov. Fakulteta pa je bila doslej tako dvom-ljiva institucija, da je šlo včasih samo za problern prostorov in skupne administracije (pa spet ne čisto enostavno).
Prehod od takega stanja, ki smo ga bili vajeni doslej, na novo, zahteva razbitje okostenele miselnosti in okostenelih univerzitetnih institucij. Potreben je eksperiment. Potrebne so resne razvojne raz-iskave. Tokrat smo pogled fiksirali na svetu letnika samo zato, da bi pokazali, kako je neuspešnost sedanje univerze zakoreninjena v veliki meri v njeni funkcionalni neustreznosti.
M.PUNGARTNIK
1.   15. čl. statuta FF pravi: ,,Katedra je osnovna pedagoška in znanstveno raziskovalna delovna in notranja organizacijska enota na oddelku."
2.  Formulacije o svetu letnika so narejene po istem kopitu na različnih fakultetah. Pogledal sem statut FF in FNT. Statut FF ima njegovo vlogo opredeljeno tako: „168. čl. Za obravnavanje vprašanj, ki so pomenibna za izboljšanje pouka in študijskih uspehov, za krepitev aktivnega sodelo-vanja študentov z učitelji v pedagoškem delu, za razvijanje iniciativnosti, discipline  in  študijske odgovornosti študentov so sveti lctnikov. Svet letnika sestavljajo študenti letnika in tisti učitelji in sodelavci, ki v letniku poučujejo. 169. člen. Svet letnika obravnava zadeve, ki so pomembne za pouk v letniku in predlaga us*rezne ukrepe. Oddelek, pedagoško-znan-stveni svet oziroma fakultetni svet morajo razpravljati o predlogu sveta lctnika in mu sporočiti svoje mnenje." Podobno stvar lahko najdemo v 164. in 165. členu statuta FNT.
3.  Primer so skripta, ki so tjpično dvorezna rešitev, ker študente navajajo na posredni študij.
4.  Drastičen primer so ameriške univerze, ki nudijo svoj ,,strokovni scrvis" armadnim interesom. Manj drastične in nič manj nevarne pa so koncep-cije, ki so se pojavile tudi pri nas in ki zahtevajo, da univerzitetne insti-tucije postancjo  podaljšek posameznih gospodarskih panog. Podružb-ljenje študija poteka nekoliko drugače.
5.  Glej razgovor z Gojkom Staničem v 3. številki Tribune lctos.
ili hočemo li zhvatiti korak s promjenama
Več duže vrijeme naš poiitičko-upravni sloj pokušava da s manje ili više uspeha slijedi promijene koje se u ovoj zemlji dogadaju negdje od polovice 50-ih godina. Ukazujuči na pojedine uzroke neshvačanja ovih promjena kojc povremeno poprima oblik tra-gičnih nesporazuma, namjeravamo osvijetliti ncke sadašnje situacije koje još nisu dobile zadovoljavajuče objašnjenje. Riječ je o pita-njima: tko je formirao poslijeratnu političko-upravnu elitu? 1 kakvog je ona socijalno-kulturnog porijekla? kakvi su je novi pro-blemi zaticali? kako se ona s njima nosila? i što če nam ostaviti u naslijedč?
Govoreči veonia pojednostavljeno, Narodno oslobodilači rat je sackžavao u sebi onoliko revolucijc, koliko je i kakvog političko-upravnog kadra za potrebe buduče države Komunistička partija Jugoslavije kroz njega uspjela da mobilizira i obrazuje. Ovo tini prije što je od 12.000 prcdratnih članova partije sanio 3000 pre-živjelo rat.2 Brojno stanje prvog poslijeratnog kadra nije nam po-znato, ali u odgovoru na pitanje o socialno kulturnom prijeklu našc političke clite neposrcdiio poslijc rata, Lenard Cohen nalazi da ona ,,u 94 % potječc iz provincijskih regiona(inalih gradova i sela),a u 69 posto su seljačkog podi ijetla".3
Ojašnjcnje današnje kadiovske postave i socialne svijesti elite nije timc potpuno. Valja, naime, dodati: 1) selekciju za vrijeme rata (pravljcnu po kriterijinia, rcdosljedom, povjcrljivosti, političke ispravnosti i sposobnosti), 2) prvu poratnu sclekciju koja je kadar
lahko pokaže različne interpretacije neke klavzurne naloge in probleme, ki nastajajo pri izravnavi divergentnih mnenj o viednotenju naloge. V neki izpitni komisiji na univerai v Oslu sta morala dva izkušena dnužboslovca oceniti isto klavzurno nalogo pri preddiplomskem izpitu iz psihologije. Njuna reda: 1.3 (laudabilis prae ceteris); 3.5 (non contemnendus). Tretji spraševalec je predlagal oceno 2.9 (haud illaudabilis). Celo po dolgotrajnih diskusijah se v tem primeru niso mogli zediniti za skupen red. Dva najbolj ekstremna predloga za oceno, ki sta se nanašala na dve klavzuini nalogi dveh izpitnih dni vprašanca, sta bila po diskusiji na iedovalni konferenci 1.6 in 2.8. Kontroverza se je vitela okoli vpiašanja, ali je prva klavzuia sploh odgo-vorila na zastavljeno temo ali pa je moida ni le zgrešiJa. Kakor je v takih primerih navada, so po diskusiji izračunali povprečje treh predlogov za oceno: 2.4, in so ta red dali kot oceno pismene naloge. Pri raaslednjem ustnem izpitu se je vprašanec zboljšal na 2.1.
Pozneje je študent izbral za specialno temo isto področje kot spraševalec, ki mu je takrat dal najboljši red. Pii zaključnem državnem izpitu je dobil 1.4 za svoj pismeni in ustni izpitni dosežek in 1.3 za diplomsko nalogo, najboljši red, ki so ga kdaj dali na tem inštitutu. Po veljavnem i^pitnem redu pa ne bi bilo mogoce zahtevati preveritev ocene pri preddiplomskem izpitu u. Seveda skoraj ni mogoče dognati, ali je bil nes<^lasni piedlog za oceno prl vmesnem izpitu posledica enostranskega ocenjevanja enega ali več spiaševalcev ali pa enostranskega obravnavanja izpitne teme s strani kandidata. Spričo njegovih nenavadno dobrih ocen pri dižavnem izpitu pa ni izključeno, da je bil kan-didat že pii prvem izpitu sposoben samostojno in izvirno se lotiti postavlja-nja probkmov in jih formulirali in da je gledal na svojo študijsko stroko z vidika, ki je piesegala razumevanje nekaterih spraševalcev.
nniin mmmt^s^
WKmmBm W$ ^^ i^razumevanja vprašanca, pribuŽjete nmflrffltnlnliRBlUin^ . Cnemu razumevanju v humanističnih vedah. Cilj mn m«lnlmlnfftl(Pm's^'iahko u^ieza spoznavnemu inteiesu v humanistič-Wm mmlmimSr^^ ra^umevanJe pomena, skladnost in izročene po-IfMt HnlntnTfflnl IHermenevtično razumevanje se v norveškem izpitnem po-HBt Itl Bnffll HlfBiJl?eč točkah- To velJa za razumevanje posameznega spraše-inlffl llfl HIBIi llfflB Ift ^Pitne?a eseJa> ° prinieijanju stopnje znanja in nivoju HfHI HflntH I IrfHH Nlh' in za diskusiJ° treh spraševalcev, ki si prizade-M ffl ¦ ¦ &nj|°nčno Je hennenevtično razumevanje tudi, če Bffll II ffiffl BBi Wm° Primeiia izPitni eseJ s tradicionalnimi inter-HfU M fSM mmmimhici viednotenja, ki veljajo v neki stroki. Razu-ffwj HJ) (BHdJpi" pa je tu<3i PredP°g°J ustnega izpita, ki načelno lahko po-nlffl !m Rfflilr^d sPraSevalcem m vprašancem. iHnllnlnt .PERSPEKTIVN0ST IN OCENJEVANJE IIKililliiliiflfn ItfiiH8551'^^ viednotenja neke klavzurne naloge, pa ne zadostu-mfflfflllmMffi IfpSjtn diskusija. Neki ekstremen in priznano atipičen primei
JHHIHIpKfl-e^m^ttttlVtftZi'^ odprta in svobodna debata, v kateri |fl]HHMpr|krivanj soočamo z družbenimi problemi in kjer velja že j|||[ln(|t(JBfl|fcahtcvaria 5}avtoriteta argumenta, ne pa argument avtori-]WH|lm™|M|tem okvini labJko presežemo marsikatere probleme, ki 98 BflHttflfl KftHJk^stavljali z reaJnostjo nasprotja. Kritična reOeksija immmffllHUlmii ^azbe sploh nas ločuje od enodimenzionalnih teh-¦¦(¦j hističnih fahidiotov; na tej bazi se lahko realizira mtmlHlllHlVHlHH ipHnarnosti študija in vse druge utopije, ki smo jih ffiltfll™wWll(l jnovali.. V neideološki, kritižni interpretaciji zgo-mlfflialllUllilllH rekili iflriiiuJffiifliiflflteflKfliliiHiiufflrftffhttfffiiUtiiiftftfltflifl
fuai ftiožnost zi realizacgo socaalisnciie utopije, cepravsem nelcoč tudi med univerzitetnimi komunisti (in to ne ravno ,,navadnimi" člani) slišal, da do tega ,,pa ne bo nikol prišlo".
OPOMBE:
1. R. Supek: Uloga inteligencije i neke pretpostavke reforme univerziteta; Praxis 3-4/1969, str. 561.
2. M. Levi: Neki aspekti nastanka ideja nove levice u Francuskojj; Filosofija 4/1972, str. 129.
3. Podatke navajam po navedeni študiji R. Supeka, str. 563.
II i                               II      III                                   i.              »AVU.ZCAGA
IIIIMprailMjG.^dlHlBlniKov je povezano preuvsem z uuseuanjo orga-^tizacijo visokošolskega študija (fakulteta - oddelek - letnik), ki je zasnovan na kiižanju generacijskega in disciplinskega principa. Nekak vrivek v to lestvico je katedra, ki naj bi bila osnovna delovna enota.1 Svet letnika tako opravlja (vsaj zamišljeno je tako) posre-dovalno vlogo med katedro in študenti ko mesto, kjer naj se raz-rešujejo delovni konflikti.2 Študij se totalizira na dveh ravneh: naj-prej v katedii (odseku), ki je odgovoren za postavitev in izpeljavo programa, nato pa še v svetu letnika, v katerem doživlja soočenje s stvarnostjo študentov. Skozi vse to je speljano interesno nasprotje učnega osebja m študentov kot skupnosti, kar se dostikrat kaže v tem, da študentje žele čim lahkotnejšo pot do diplome, profesorji pa so postavljeni pred dejstvo, da morajo zbrati tolikšno in tolikšno količino potrjenega dela (ponavadi pedagoškega) ali pa študente podrejajo bolj ali manj osebnim predstavam o ravni znanja. In konflikt je dostikrat tako absoluten. da se nasproti študentom postavi univerzitetna (fakultetna) birokracija, nasproti profesorjem pa kopica lahkomiselnili ,,odjemalcev".3 Povsem na robu pa ostaja princip, ki bi v vsem tera čvekanju o univerzitetni reformi pravza-prav moral biti osrednji — študij kot ustvarjanje programa (študij kot delo).
Toda s postavko, da je ustvarjanje programa osrednja kategorija Študija, se pojavlja povsem nov odnos med profesorjem in študen-tom. Prvi ni več zakupnik znanja in instanca moči, drugi pa ne sprejemnik. Oba sta v enakovrednem odnosu do nečesa, kar obstaja zunaj njiju in se jima kaže kot študijski program. S tem pa dobiva vsa organizacija dela drugoten pomen in včasih postane bistvena ovira na ustvarjanje programa. Le-to namreč še zdaleč ne more biti samo izpolnjevanje predavanj in prenos (prevzem) nekega znanja, ampak je kritičen odnos do stvarnosti, katerega osnova ni le stro-kovnost.4 Vsemogočnost profesorjeve kvalifikacije nasproti ne-vednosti študenta je samo fiktivna, če ugotovimo njuno temeljno nemoč do stvarnosti (nemoč seveda v smislu, da se morata za njeno spreminjanje bojevati). Vzgajanje obeh ne poteka od stvarnosti na profesorja in študente, ampak od stvarnosti naravnost k obema enakovredno.
¦PtU=l=M
Tocfa ce danes poglečamo položaj lefnika, je njegova iil  I H U
hiba v tem, da so v njem neorgansko spojeni zelo različ!}     11 &
samo zaradi tega, ker slučajno spadajo pod neki skupnj     || |J
opravljanja obveznosti. Stvari se v njem problematiznaja s      11 B
krat, ko gre za motenje ritmičnega vpisovanja in opr« II         II II
tov, mogoče še za neustreznost predavanj. V takeroj             11 11
izenačeni vsi, še posebej takrat, ko primanjkuje pedago|             Hllll
(kako neugodno je razmerje med številom študent^             iMJfli
pedagoškega delavca, vemo vvl). Letnik je bil sicer z$              111
skupnost, deluje pa čisto jrugače. Moramo tudi pri     I     I Hj I
njegova vloga odvisna tudi od Številčnosti, vendar po     I     I |j| 1
enako: potiska študente v obrambni položaj. Svet kot j    U           |
ostrenih kriterijih študija (posebej s strani boljših, m Itt       I 1 U
tivno, Študentov), vendar so naletele na bistveno ovi Ul       11  H
bilo potrebno doseči konsenz večine. Odgovornost in   u       11 ml
se je zato brez večjega in vidnejšega uspeha prenedjaij   b            |m
ki deluje na univerzo ,,od zunaj" - na politično Mm  nj       \\ M
dentov. Predlog Gojka Staniča, da bi samoupravno ael Un        11
od političnega ali organizacijsko,5 bi tako nen,Qinw|jaa Hn        IN
uzakonil, kar kaže, da se mnogi ne zavedajo,jn| gjn||  BHJ    I [
špekulacije s političnimi učinki na račun terae^ffKiJi  raj      |
univerzi.  Velika  prednost  organiziranja na način š mlj    I aj  I
LssLL« ijiiiifiHiiJiiiiiiitiii 1  I
Ena bistvenih preprek pri razpravah in končni razrd ||H      n
položaj naj ima študij kot delo v kolobocijah političneg«      im|
vanja, je bila v nedogled razvlečena razprava o fakultetnih $     |n
Študij je tekel po starih tirih, tako da študentje niso bili nitij    nUj
resirani zanje - razen tega tako samoumevne malomarno$      Hti
uvajanja novih Študijskih oblik zlepa ni mogoče najti. Ifjiod      |||
narna akcija naleti na takšne birokratske ovire, da jo|Jfl|U      |]|l
peljati. Verjetno je vsa stvar odvisna tudi od splošnih d«    \
tokov, ki jih taka stihijna univerza sploh ne moti, veadai  I \
koncev vsa težava ostaja na univerzi. Toda gerontokraai |j|   ! |
šiitillltiilllllliiiltltllllllllflllillllttlilllllllilUltlllltllillllllllillltltllililililliUtlll III
Ne bi bil6 zelo pametno, če bi hude razlike v redovalni praksi omalovaže-vali npr. s trditvijo, da so slučajne variacije. Razlik tudi ne bi smeli odpsiho-logizirati s tem, da bi jim podtaknili površnost, neodgovornost ali osebne posebnosti posameznih spraševalcev. Ti spraševalci so se zavedali, da pri-padajo različnim in deloma sprtim strokovnim tradicijam. In tako je v tem primeru samo naravno, da so bila osnova izrazitih odklonov pri pismenih nalogah različna vrednotenja in pojmovanja, ki opistijejo, katero znanje in kateri načini mišljenja v neki stroki imajo kateri pomen.
Ni pa zdaj vsak vgrašanec, ki misli, da ga je spraševalec napak razumel, kar ncpriznan genij. Nacelno pa ni izključeno, da v nekaterih primerih vprašanec razume izpitno temo bolje kot spraševalee. Tako se je dogajalo, da so poz-aejši matematični geniji padli na izpitih iz matematike, ker spraševalci niso razumeli njihovih nalog. Francoski matematik Galois je v začetku prejšnjega stoletja zaradi matematike dvakrat padel na sprejemnem izpitu na Ecole Polytechnique. To je nekaj let pozneje napotilo izdajatelja nekega strokov-nega matematičnega časopisa k naslednjemu komentarju:
,,Vprašanec izredne inteligence je pri spraševalcu podrejene inteligence zgubljen. ,Ker ONI MENE ne razumejo, sem JAZ barbar'... Izpiti so skriv-nost zame, ki se ji uklonim. Kot pri skrivnostih teologije jih mora razum s ponižnostjo dopustiti, ne da bi jih razumel." (cit. po E. T. Bell, Men of mathematics II, Hannondsworth: Penguin 1953, str. 403-404)
POZJTIVIZEM IN SAMORAZUMEVANJE DRUŽBOSLOVJA
V uporabni psihologiji je že dolgo znano, da vedenje psihologa zaradi njegove intetakcije s partnerjem postane del medčloveške situacije in nanjo vpliva. Pojave kot ,,tester-bias", ,interviewer-bias" in ,,nasprotni prenos" od psihoanalitika na njegovega pacienta so podrobno analizirali in raziskali. Ampak šele v zadnjem desetletju so sistematično raziskali vpliv eksperimen-tirajočega psihologa na njegovo poskusno osebo. Znani so postali Rosentha-lovi eksperimenti, ki kažejo, da implicitna priČakovanja vodje poskusa lahko vplivajo celo na učenje podgan v labirintu in na njegovo opazovanja vedenja podgan. V tem ko je ,,experimenter-bias" medtem postal važno področje psihološkega raziskovanja, je doslej odprto vprašanje, kdaj bo pritegnil podo-ben psihološki raziskovalni interes možni ,,examinator-bias", torej oko-liščina, da bdnosi in pričakovanja spraševalca do kandidata lahko vplivajo tako na potek izpita kot na njegovo vrednotenje. Protislovno je, če se mož-nost, da subjektivni faktorji lahko vplivajo na procese ocenjevanja, obrav-nava in upošteva pri Roschachovem testu in pri ocenjevanju telovadbe veliko bolj pogosto, natančno in sistematično kot pri visokošolskih izpitih.
Kontroverzna stiokovna pojmovanja in mnenja raziskovalcev so lahko v neki znanstveni veji plodna za nadaljnji razvoj stroke. Pri ocenjevanju izpita pa vendarle lahko učinkujejo za kandidata neugodno. Ce so tako malo siste-matično raziskovali možne posledice strokovno-specifične perspektivnosti in osebne subjektivnosti, potem je to deloma posledica iluzije objektivnosti, ki jo je zbudilo in gojilo pozitivistično družbo^ovje. Postulat ENEGA objektiv-nega sveta in ENE objektivne metode in »enotnost znanosti" s fiziko kot zgledom so postali zanj metodičen ideal. Ker si je kakor prirodoznanstvo prizadevalo za splošne zakone človeškega vedenja, so dobili prednost pojavi, ki jih je lahko kvantificirati, in eksaktne metode. Duhovnoznanstvene pojave, hermenevtično pretenzijo in subjektivnost so razglasili za neznan-
stvene in jih ignorirali. Zaradi te tradicije se je odprl znani prepad med razumevanjem drugih in lastnim pojmovanjem. Za behavioristično psiholo-gjjo, ki je postala ekstremna podružnica pozitivizma, je postal najvišji cilj, da s prirodo-znanstvenimi metodami napoveduje in kontrolira vedenje drugih. Tako tudi ni bilo ptevetieno lastno vedenje behavioristov, ker je to ilegi-timna tema raziskovanja; to gre vse do karikature: Srečata se dva beha-viorista: ,,Dober dan! Vidim, da vam gre dobro. Kako gre meni? '*
Že bolj resno je dejstvo, da behaviorist misli, da razume druge sistema-tično drugače kot samega sebe. Absoluten odnos gledalca - kot marsovec, ki prvič obišče Zemljo - je postal za pozitivističnega družboslovca zgled. Če to ni mogoče, skuša ustvariti umetno ločitev med raziskovalcem in poskusno osebo. Za neko vplivno knjigo o metodologiji postane Bergmannov diktum kar izhodišče: ,,Behaviorist in njegove poskusne osebe pravzaprav ne govo-rijo istega jezika" (G. Mandlei, W. Kessen: The language of psychology, New York, Wiley 1964, str. 36) Čeprav z drugo terminologijo, pa so to vendar nevarno približuje dvojni morali in načelni ločitvi med psihologom in dni-gimi ljudmi. Drugi Ijudje se behaviorističnemu raziskovalcu sprevržejo v mehanične svežnje dražljajev in reakcij, medtem ko on sam postane prosto viseč duh. Izjema je tu kot tudi v marsikaterem drugem oziru Skinner, ki je skušal podati behaviorističen opis in analizo svojega lastnega vedenja. Daje sodobna psihologija konsekventno izvzela samoiazuinevanje in samo-reflelcsijo, je mogoče izraziti tudi takole: Tistega, ki pravi ,,Človek je stroj", bo bržkone mogoče imeti za velikega znanstvenika. Tisti, ki pa bo trdU sam o sebi ,,Jaz sem stroj", bo imel velike možnosti, da ga bodo diagnosticirali kot shizofrenega.
Zdi se, da družboslovci pogosto molče predpostavljajo neko hermenev-tično samorazumevanje in da .- kot smo že povedali - ustrezno pojmujejo svoje delo kot spraševalci. Strogo pozitivistična metodologija pa ima herme-nevtičen način razumevanja za neznanstvenega. S tem pa osvobodi lastno izpitno vedenje upoštevanja tudi le elementarne znanstvene metodike, izpiti postanejo znanstveno zanematjeno področje. Ker sta akademska psihologija in pedagogika orientirani skrajno metodično, je ostalo vrednotenje izpitnih esejev v akademski praksi skrajno nemetodično.
,,Esejski izpiti so bili od nekdaj tarča ponovnih in pogostokrat nepoštenih napadov psihologov in vzgojeslovcev, ki hočejo pri merjenju in vrednotenju dosežkov postopati znanstveno. Posledica tega je, da ostane esejski izpit zaostal, čeprav ga učitelji še zmetaj veliko uporabljajo." (Stalnaker, The essay type of examination, v: Lindquist (ed.), educational measurement, WaJiington 1951, str. 530)
Potem pa, ko je mdtem postalo mp^oče prepustiti kompjuterju, da odloči med dobrimi in slabimi izpitnimi eseji, bodo izpiti morda le še postali upo-števanja vredno področje raziskovanja,
Antikvirane in nemetodične izpitne oblike pa nikakor niso omejene na pozitivistično družbodovje. Vendar pa se nepregledno nasprotje med meto-dičnimi zahtevami do drugih in neobstojem elementarne metodike v lastnem izpitnem vedenju kaže najbolj hudo ravno v njihovi tradiciji. Tako tudi v rednih presledkih najdemo pozive pozitivistične eksperimentalne psihologjje
nih društvenih slojeva. Tek kada kreditiranje postane u odredenom smislu stipendiranje
(u$put: stipendiranje danas u ŠRH koristl vrlo mali broj stu-denata), moči če se ozbiljno razgovarati o mogučem sistem-skom rješeaju.  LIN0 VELJAK
STUDIEN7JI: IZ DKUGIM RIEIHJI3IJK
V lanskem študijskem letu je bilo o njih veliko govora. Radio Student se je z njimi pogovarjal, Tribuna je skušala prikazati njihove težave. Pri 10 SS LVZ je delal nekakšen koor-dinacijski odbor^ ki naj bi jih pove-zal z drugjmi deli Skupnosti študen-tov. Vse skupaj je padlo v vodo. Zdaj nikogar več ne zanima, koliko jih je, še manj, kako živijo. Kaj smo naredili zanje nasploli in pa s strani Skupnosti študentov? Nič! Pa tudi sami niso napravili veliko.
Najprej se pojavlja problem, kako priti do podatkov o njih. Pri 10 SŠ ne vodijo evidence, na univerzi je težko najti kompetentnega za infor-macije o njih, in krog se zaključuje. Toda s podatki se vseeno manipu-lira. Uradno naj bi jih bilo med 1200 in 1500, kar ni malo. Zaletos podatkov ni, zato ne vemo, če kot doslejšnja leta tudi letos število vpi-sanih iz drugjh republik narašca. Leta 70/71 se je na ljubljansko uni-verzo vpisalo 483 teh študentov. Samo 50 od njih je dobilo posojila in štipendije. Prej jih je bilo vpisanUi 963, od katerih dobiva štipendije samo 99. To pomeni, da dobiva od
1500 študentov iz drugih republik posojila in štipendije le 150 ali vsak deseti.
Prišleki iz drugih lepubtik so del SŠ, vendar prihaja pri vključevanju v normalno življenje Skupnosti do težav: jezikovne razlike, različne premoženjske osnove, ki izhajajo Lz različnih sistemov fmanciranja viso-kega šolstva v matičnih republikah. Ni znano, če je bil doslej kdo iz te skupine, razen že omcnjenega koor-dinacijskega odbora, izvoljen za čla-na IO, da bi predstavljal to vsenacio-nalno manjšino, yi s tem opozarjal na njene probleme. Če se 10 SŠ že ukvarja s problematiko tujih študen-tov, ki so glede na domače ,,tujce" prisotni v nepomembnem številu, bi lahko tudi zanje poskrbel s kakšno komisijo. Neorganizirane študente bi bilo potrebno povezati v klubih in podobno. Za organizirano pomoč pa bi se morali povezati tudi z re-publiško izobraževalno skupnostjo in univerzo, da bi vsaj obnovili, kar je bilo že storjeno.
Jezikovni problem ni tako težak, saj večina študijske literature izhaja
v srbohrvaŠčmi, zaostren^ffit je so-cialni položaj. Različni sjfefiini fi-nanciianja visokega šolstva po re-publikah in neurejeni odnosi med njimi so pripeljalf do tega, da štu-dent, ki se vpiše v drugeni visokošol-skem središcu, ostane brez pod^ore s strani družbe ali pa ta poraoc ne ustreza razmeram. Prav to je najhuj-ša težava študentov, ki so prišli iz diugih tepublik študirat v Ljubljano. MaksimaJJia posojila ali štipendije so za 40 odstotkov nižje od žlvljenjske-ga minimuma v Ljubljani. To se pozna tudi pri študiju. Pii selekciji jih odpade tudi za 75 odstotkov več kot pa domačih brucov, čeprav o tem ni natančnih podatkov. Del tistih, ki prihajajo v Ljubljano, je takšnih, ki se jim ni posrečilo napra-viti sprejemnega izpita na domačih univerzah, del pa je takih, ki za štu-dij tukaj nimajo zadosti denarja. Edini vir denarja za te študente po-staja študentski servis. Ta njihov po-ložaj solidno izkorišča in jih uni-čuje. Ti ljudje propadajo povsod, najbolj pa pri študiju, ki je v boju za zaslužek zanemarjen. Borza delovne sile. Na servisu sicer ni mogoče do-biti natančnih podatkov o količini in kakovosti del, ki jih opravljajo študentje iz drugih republik, vendar se jih da videti tudi neuradno. Slo-venskim kolegom se godj soraz-merno veliko boljše.
Tare jih tudi stanovanjska poli-tika, čeprav so jih študentski do-movi sprejeli nad štiristo. Še tisoč jih je pod terorjem ljubljanskih pri-vatnih stanodajalcev vlažnih kleti in podstrešnih sob za nesramno visoke cene. In vsak trenutek se lahko znaj-dejo na cesti.
Vse to jih spravlja v konfuznost. Ne znajdejo se, nekateri pa se stvari niti ne trudijo urejevati. Kezultat so konec koncev slabi študentje.
Odprti ostajata dve vpra"Šaj?ji. Že prej  smo omenili pasivnost 10 ^g
glede tega problema. Omenili smo tudi kordinacijski odbor, s katerim se je pted tiemi leti vpiašanje štu-dentov iz drugih republik poskušalo vsaj zaostriti in aktualiziiati, vendar je ob zamenjavi generacij ta poskus zamrl. Spet poudarjamo, da ne bi bilo slabo,  če bi sedanje vodstvo
' poskusilo oživeti to dejavnost.
Dru^o vprašanje se nanaša pred-vsem na pasivnost slovenske družbe in njenega gasppdarstva do teh štu-dentov, Znano je, da jih največ štu-dira na tehničnih fakultetah (izjema je le FSPN), v Sloveniji pa prav teh visoko izobraženih strokovnjakov manjka. Z ustrezno štipendijsko po^ litiko bi diplomante lahko navez«i na delovna mesta v Sloveniji. Čeprav tudi tu nimamo uradnih podatkov, vemo, da slovenska podjetja štipen-dirajo le rnalo študentov iz drugih republik.
Ti Ijudje živijo med nami kot tujci in le malo se jih samoiniciativ-no vključi v novo okolje,. Dostikrat je krivičen tudi odnos do njih. Uči-nek te tujosti pa je, da. odhajajo, ne da bi prebili narodnostno mejo. To se pozna tudi v mednacionalnih od-nosih. Vsekakor je pfoblem tudi tra-dicionalna zaprtosj in na žalost še vedno prisotne objike nacionalizma. Čeprav o teni ni nobene stro-kovne analize, je jasno, da so medre-publiške migražije v visokem šolstvu nujne. Njenih možnost. se še ne za-vedamo. Drugič, možnost strokov-nega izpopolnjevanja na različnih fa-kultetah l^hko pripomore k presega-nju enotirnosti v izobraževanju, pa tudi k\0itativnih in strukturalnih strani štiidija.
Sedjinji položaj še ne omogoča, da bfo tem spregovorili širše, saj je
fza #)oljšanje položaja študentov iz dnjgih republik in za njihovo vklju-čitev v normalno življenje potrebno ^fšiti osnovna življenjska vprašanja. NIKOLA DAMJANIČ
k metodološkim križarskim pohodom proti nemetodičnemu postopanju praktično dejavnih psihologov, ki delajo npr. z Roschachovim testom.
Protislovje med prirodoznanstveno in duhovnoznanstveno pretenzijo je del izpitnega sistema. Predpis, da je treba dati vsakemu vprašancu posamično oceno, diferencirajoče natančno na desetinke reda, da postane njegova izpit-na ocena sploh primerljiva, preprečuje možen dialog in samostojno vredno-tenje po določenih strokovnih perspektivah. Da bo redovanje zanesljivo, je treba lzravnati konkurenčne strokovne perspektive pri ocenjevanju. Za spra-ševalca pomeni to stalen konflikt med pomenu primerno interpretacijo kan-didatovega razjmevanja kompliciianih :n kontroverznih tem in zahtevo po nedvoumnem in zanešjjivem redovanju s številčnimi ocenami.
Prepad med prirodoznanstveno in duhovnoznanstveno perspektivo pri ocenjevanju izpitnih nalog se perpetuira tudi s tem, da ostane hermenevtično razumevanje pomena spraševalca nereflektirano, medtem ko se v lastni izpitni praksi preziejo tiste-metodične zahteve, ki jih poizitivistični družbo-slovci postavljajo do raziskovalnega dela in do njihovih v praksi dejavnih kolegov. Kljub temu je pomanjkanje metodične samorefleksije, kot bomo pozneje pokazali, manj pomembno kot manjkajoča refleksija o socialnem kontekstu, katerega del so izpiti.
Odlomek iz knjige: Steinar Kvale, Izpiti in gospostvo (Pruefung und Herrschaft) Weinheim und Basel 1972, Beltz Verlag, str. 37-42.
Prevedel Peter Wieser
Ponajprije da objasnimo neuobičajnost naslova samog: sma-tramo naime da je problem koji če biti skiciran podobnije opisati kao problem sveučilišta u socijalizmu nego li sintagmatski odrediti ga kao ,,socijalističko sveučilište". Radi se o suštinskoj razlici u pristupu: u prvom slučaju, sveučilište kao entitet smješteno je u odredenu okolinu koja se - a za potrebe ovoga napisa to čemo smatrati dovoljnim — na socijatalnoj razini pokušava odrediti kao ,,socijalistička"; u drugom slučaju, pridavanjem entitetu odredenog atributa, postavljamo pred sebe niz ambigvitetnih situacija, koje proizlaze iz pretežno vrednosnog naboja pojma samog, (ako ,,soci-
jalističko sveučilište" — socijalističko po čemu? po značajkama same okpline u koju se smješta? koje su tu značajjke, tko ih ozna-čava socijalističkima, s takvim ciljevima? 111 — socijalističko po sebi - na osnovu kojih atributa? samorodnih ili od sistema prido-datih? )... itd. što pristup koji želi izbječi metaforičku razinu promišljanja ne trpi.
Odredivši se u potrebi samog pojma pristupili bismo odredivanje svrhe i okvira napisa: promišljajuči:
—  samu svrhu napisa, odlučili smo se za pokušaj iskazivanja jednog manje više konzistentnog slijeda tvrdnji, slijieda što ishodi iz pitanja — sveučilište zemlje u razvoju, saznajno simješteno u razvi-jenije obrasce sveučilišnog sistema razvijenih zemalja - čemu bi moglo težiti?
—  iz toga ishodi, da čemo okvir promišljanja sveučilišta socija-lizma pokušati odrediti s dva tipa situacije i dva entiteta u njima, svjesni krajnje redukcije. Situacije kojima odredujemo okvir pro-mi^ljanja su situacije razvijenih sistema i sistemau razvoju;entiteti u njima su društveni sistem i sveučilište.
Kombinacije tih elemenata odredit čemo ovim slijedom tvrdnji:
—  sveučilište zemlje u razvoju ima pred sobom obimnu tradiciju i iskustveni agregat sveučilišta razvijenih zemalja;
—  situacija razvoja i modernizacije bitno odreduje i distingvira sveučilišta zemalja u razvoju od razvijenijih sveuičilišta razvijenih zemalja;
—  sveučilište zemlje u razvoju koja se iskazuje kao socijaJistička, ima još jednu, dodatnu zadaču, što proizlazi iz samih ciljeva razvoja socijalističkog sistema: zadača mu je, da na temelju iskustvenog agregata   razvijenih   zemalja,   njima   svojstvenom   ,4ndustrijom znanja"; na temelju vlastite, pretpostavimo ekspandirajuče i stoga konfliktima bremenite situacije — iznači i insformalizirati ciljeve razvoja sveučilišta, vodeči prije svega računa o njegovoj funkciji i ,,zamkama" koje ga čekaju u razvoju, a koje su več dijelom date u razvijenom svijetu.
U daljem izlaganju nastojat čemo se držati navedenih tvrdnji datog okvira, te pokušati, iz kompleksa mnogih, za naše osnovno pitanje izdvojiti dva problema: o kojim se osnovnim problemima sveučilišta govori danas u razvijenim sistemima i koji su od njih relevantni i za našu situaciju.
Od razvijenih sistema odabraJi smo misao o sveučilištu u SAD-u i Engleskoj; podaci su uzeti iz rada E. Edwardsa, rektora Univer-

STANDAKD
STUDENTSKI STANDARD U ZAGREBU
Studentski standard u Zagre-bu čitav je niz godina problem s kojim se uglavnom bezuspešno suočavaju sve garniture student-skog rukovodstva. Još su stu-dentski nemiri u Zagrebu 1959. godine uzrokovani lošorn ishra-nom u menzi Studentskog centra, a što se tiče smeštaja, tu stanje biva iz godine sve kata-strofalnije, jer se od 1965. nije izradio ni jedan jedini kvadratni metar domskog prostora, a od onda se broj studenata u Za-grebu udvostručio.
Premda svjesni toga da se stu-dentski standard ne može i ne smije svesti na smeštaj i pre-hranu, ograničit čemo se u ovom prikazu na pitanja domo-va, prehrane u restoranu Stu-dentskog centra i kreditiranja.
U Zagrebu danas studira 40.000 studenata, od čega ih oko dvije trečine ima stalno prebivalište izvan Zagreba. Iraovno stanje ovih posljednjih je neusporedivo nepovoljnjije nego studenata - Zagrepčana. Dok od ukupnog broja studeiita u Zagrebu ima svega 25,6 % djece radnika i seljaka, medu ovim koji nisu iz Zagreba djece
i seljaka ima 47,1 % (podaci uzeti iz studije A. Petaka: Preli-minarni rezultati istraživanja društvenog položaja studenata, institut za druš6vena istraživa-nja Sveučilišta u Zagrebu, Za-greb 1970.). Ako uzmemo da je domski smještaj potreban samo studentima radničkog i seljač-kog porijekla (a pitanje je da li mogu i službenička itd. djeca plačati 35 do 70 tisuča za po-stanarsku sobicu), onda čemo grubim proračunom ustanoviti da je danas potrebno 12 do 13 tisuča mjesto u studentskim do-movima. A danas ima mjesta svega 6108. Bilo bi, dakle, nuž-no udvos+ručiti domski prostor, no, kao što smo več spomenuli, od 1965. se nije izgradilo ništa i pitanje je kada če se početi što-god graditi. Sveučilišni odbor -Saveza studenata Zagreba otpočeo je akciju ,,Solidarnost 72" za izgradnju dva paviljona doma na Savi, no, iako su za-bilježeni značajni uspjesi u pri-kupljanju sredstava (uglavnom kroz studentski samodoprinos), pitanje je kada če biti toliko no-vaca, da se može početi sa iz-gradnjom. Cijene domskog smještaja su relativno jeftine: izmedu 84,50 do 123,50 novih dinara. Razliku  izmedu cijene
koju plača student i stvarne ci-jene troškova (200 do 250 no-vih dinara) dosad je pokrivala zajednica, no prijedlogom Iz-vršnog viječa Sabora SRH pred-videno je da student plača ukupne troškove i smještaja i prehrane (što bi se kompenzi-ralo povišenjem kredita i uvode-njem bespovratne pomoči za najugroženije studente).
Restoran studentske prehra-ne u Studentskom Centru u mjesecima največe navale stude-nata (XI, XII, III, IV, V) proiz-vodi dnevno 9000 obroka (od toga 6500 ručkova i 2500 ve-čera), što je nedovoljno obzi-rom na broj zainteresiranih. Re-storanom se mogu koristiti isključivo studenti, a cijene su umjerene: ručak 4,60, a večera 2,60 novih dinara). Kvaliteta hrane je vrlo loša, što je pred-met žaljenja i gnjeva svih stu-dentskih generacija koje su ko-ristile usluge Centra. Daljni pri-govor odnosi se na udaljenost Studentskog centra od večeg broja fakulteta i viših škola, koja je razlog da dobar dio rad-nog dana student gubi u puto-vanju na relaciji dom—fakul-tet—Centar i u čekanju u repu za ručak i večeru.
Točan broj korisnika kredita nismo uspjeli dobiti, jer kredit, osim centrale Republičkog fon-da za kreditiranje u Zagrebu di-jele i podružice u Rijeci, Splitu
i Osijeku. Centrala dijeli 3179 kredita, a ukupan broj koris-nika kredita — studenata u Za-grebu iznosi oko 7.000. Maksi-malni iznos kredita je 700 di-nara, a prosječni oko 390 dina-ra. Očigledno je da kredite uzi-maju svi oni kojima su po-trebni, ali je tome glavni razlog u visokom prosjeku ocjena (4,6) koji je uvjet za potpuno oslobadanje od vračanja kre-dita. Tako kredit pretstavlja za-pravo studentu hipoteku po svršetku studija, nagradu za naj-talentiranije, a ne mogučnost studija za siromašnije studente. Osim toga na nekim je fakulte-tinia (prvenstveno tehničkim) mnogo teže postiči prosjek ocjena nego na drugim visoko-školskim ustanovaina, tako da nije slučajno što studenti ,,te-žih" fakulteta vrlo nerado uzi-maju kredit.
Problematika kreditiranja značajna je več i stoga što je u prijedlogu sistemskog rješenja standarda predvideno da kredi-tiranje bude osnovni socijalni korektiv nakon uvodenja eko-nomskih cijena smještaja i pre-hrane. Ovakav ustav kreditira-nja nimalo ne jamči da prirnje-na sistemskog rješenja neče zna-čiti znatna pogoršavanje stu-dentskog standarda, dakako, na račun studenata i neprivilegira-
zitega u Bradfordu (Engleska) te za američku situaciju iz niza ra-dova izlaganih i priloženih na nastanku Zagrebačkog i Čikaškog sveučilišta rujna 1972. u Jugoslaviji.
Pogledaju li se, iako zasada još oskudni, podaci o ekspanziji visokog školstva, jedno je sigurno: izrazit trend, da se u razdoblju od približno petnaestak godina, od 1900. na ovamo, ,,objektivno znanje" gotovo udvostručuje, eksponencijalne krivulje razvoja viso-kog školstva u SAD-u i Britaniji to potvrduju. Tipično je, takoder, za SAD, da ekspanzija postiplomskog studija nadilazi ekspanziju studija drugog stupnja u poslijeratonom razdoblju. Istovremeno, poslijeratna ekspanzija dovodi do značajnog smanjenja kvalitete nastave (Robbins, Engleska) mjerene standardima po diplomi i u odnosu na broj studenata koji uopče dosegnu visoki stupanj na-obrazbe.
U suvremenoj situaciji je po sveučilište odlučna tendencija da se privrede sve više zanima za školovanje kadrova i troškove obrazo-vanja. Za odnose izmedu privrede i sveučilišta početkom ovoga vijeka bilo je karakteristično, naime, da su se sveučilišta orijentirala na proizvodnji onih kadrova koji su bili neophodni takozvanim osnovnim industrijama ekspanzije (od ,,humanista" su tu bili uklju-čeni manageri i psiholozi). U tom razdoblju preteže zahtjev da sveučilište mora služiti potrebama privrede i vezati se za nju. Na-kon relativne saturacije privrede visokoškolovanim kadrovima, u posljednjih dvadeset godina dolazi do promjene u značajki odnosa. Iskazuje se tendencija da pvivredni, industrijski i društveni razvoj slijedi inovacije koje inicira visokoškolovani kadar i sveučilišta (Edwards). Dolazi do ekspanzije takozvane tercijarne industrije (in-dustrije i marketinga znanja) i ona industrija koja ima najvišu stopu rasta počima se okupljati oko 4. sveučilišta. Takav razvoj pogoduje nastajanju takozvane tehnostrukture koja se kao vladajuča može nametnuti društvu i na taj način preuzeti onu ulogu koju je u prvim razdobljima razvitka kapitalizma imao individualni privatni profit. Odatle nova uloga sveučilišta i usmjeravanje i oblikovanje ciljeva samog razvoja.
Studentski nemiri posljednjih godina poklapaju se upravo s raz-dobljem ekspanzije visokog školstva. Oni se ne mogu, medutim, kao što u mnogim instraživanjima postoji težnja, razlagati samo kao posljedica organizacionih problema koji nastaju paradi ekspan-zije, niti kao posljedica problema tzv. standarda studenata, jer se nemiri pojavljuju i na univerzitetima koji nemaju problema što
proizlaze iz takovog poimanja ekspanzije. Po nekima, osnovni raz-log nemira je upravo u neodredenoj ulozi koju visoko školstvo (ne) ima u suvremenim sistemima i, s tim u vezi, u pomicanju sveučilišta prema privredi.
Kako se ta neodredena uloga sveučilišta očituje u SAD-u? Kao što je poznato, u Sjedinjenim državama se več govori o ,,masovnom visokom obrazovanju". Predvida se, da če 1980. godine 80%mla-dih u dobi izmedu 18 do 24 godine biti na sveučilištima. Jasno iskristalizirane posljedice ekspanzije jesu:
- Zasad nepoznat, neodrediv ali sigurno veliki broj mladih ljudi studira jer nemaju društveno prihvatljiviju opciju za mobilnost. Time postaju nevoljni uhičenici sistema jer ih on prisiljava da školo-vanje nastavljaju na univerzama, buduči da je srednje obrazovanje izgubilo na tržišnoj vrijednosti.
Na sveučilišta tako dolaze heterogene grupe mladih ljudi, a posljedica je da se na visoko obrazovanje počinju protezati svi oni problemi koji su do sada dominirali u srednjem školstvu.
Orijentirajuči se tako prema proizvodnji za tržište, sveučilište je zanemarilo pitanje motiviranosti za studij, spremnost studenta da prati nastavu, dostatne stipendije, ozbiljne curriculume.
Paralelno s ekspanzijom, ubačena je i parola ,,sveučilište za sve", tj. - svi imaju jednake mogučnosti da se dovinu do akademskog stupnja. No, činjenica je da se iza te parole krije sasvim razradena diskriminacija odredenih segmenata stanovništva. Oni se potiskuju sračunatim postupcima koji se čak i temelje na ,,osnovnim ustav-nim slobodama" i načelima. Sistem intencionalno podržava takvu klasnu strukturu na sveučilištima kojoj je os viša srednja klasa (48 % svih upisanih studenata), a na javnim sveučilištima mnogih država SAD-a nema niti jednog upisanog studenta koji dolazi iz tzv. siromašnih slojeva (oko 3.000 dolara po porodici godišnje). Sve-učilište je, dakle, omasovljeno, ali za srednje klase.
Američko sveučilište je bitno politizirana institucija koja funk-cionira zahvaljujuči sprezi s pretežno, državnim novcem. Ona se unutar sebe diverzificira prema vrstama političkog interesa kojeg želi ostvariti te je na temelju služenja politici razvilo i četiri tipa odnosa državom (Rosenbaum). To su: institucionalni tip tzv: sudjelovanje društva u upravljanju sveučilištem, zatim tipovi od-
STANDArcD
STANDARD LJUBLJANSKIH ŠTUDENTOV
Življenjski standard je skup-nost različnih pogojev: od do-hodka, stanovanja, obleke, pre-hrane, zadovoljevanja kulturnih potreb do higiene. Sestavljata ga osebni in družbeni standard. Višina življenjskega standarda je odvisna od razvitosti določene-ga gospodarstva, njegove celot-ne proizvodnje, ekonomske strukture dmžbe in po njej usmerjenz delitve dobrin in uslug.
V Ljubljani študira 12.000 študentov, od katerih ima polo-vica štipendije ali kredit najraz-ličnejših štipenditorjev v repub-liki. Podatki, koliko štipendi-stov ima posamezno podjetje ali občina niso znani, pač pa je znano, da je republiška izobra-ževalna skupnost prejela v letoš-njem razpisnem roku 1941 pro-šenj za posojilo. Od teh se 3/4 nanašajo na študij na ljubljan-skih visokošolskih zavodih. Od 622 prosilcev za RISK-ovo šti-pendijo jo bo letos prejemalo 416. Po družbenem dogovoru o štipendiranju in kreditiranju v SR Sloveniji znaša posojilo RISK-a do 900 din oz. 760 za prosilce,  ki študirajo  v kraju
stalnega prebivališča. Najvišja možna štipendija RISK-a znaša 2118din.
Do zaključka redakcije še nismo uspeli dobiti podatkov o letos vpisanih študentih v Ljub-ljani, toda znano je, da je odsto-tek delavske mladine, tj. otrok neposrednih proizvajalcev, zla-sti pa nekvalificiranih delavcev, izredno nizek. Danes so že ob samem vstopu na fakulteto močno diferencirane startne osnove posameznikov in tudi med študijem marsikdo ne zmo-re materialnega pritiska. Upa-mo, da bodo pristojni sprevideli upravičenost povišanja zneska štipendij in kreditov, saj bi s tem nakazali pot do enakih startnih osnov posameznika. Ali z drugimi besedami: z zboljša-nim sistemom kreditiranja in štipendiranja smemo spustiti spred oči dejstva, da so prosilci za kredit študentje iz nižjih slo-jev in da jim bo po končanem študiju obveznost vračanja kre-dita spet zniževala podiplomsko startno osnovo.
ŠTUDENTSKA SOBICA
Med ljubljanskimi študenti je
polovica Ljubljančanov. Ostali
študentje   so  našli prostor na
enem   od   2671   razpoložljivih
mest v študentskem naselju, akademskem kolegiju, domu v Gerbičevi ali Ilirski ulici. Več sto študentov pa si je moralo poiskati stanovanje pri privat-nih stanodajalcih. Nemalo teh si na študentov račun izboljšuje družinski proračun. Lansko leto sta bili v študentskem nase-lju zgrajeni dve stolpnici z 261 ležišči. Letos ne grade nobene-ga novega prostora, prihodnje leto pa bo morda za študente nekaj mest v domu višje šole za socialne delavce. Najnižja cena za stanovanje v študentskih do-movih je 125 din v starem blo-ku študentskega naselja, najvijša pa 203,50 din v domu v Ilirski ulici. Poprečna cena v navede-nih domovih je 170,70 din.
PREHRANA
V menzi študentskega naselja pripravijo dnevno 1700 kosil. To je maksimum, ki velja za to-rek, sredo in četrtek. Poprečno pripravijo 1000 do 1200 kosil po 8 din. Cena je in ni visoka. Je previsoka za študentov žep, po drugi strani pa prenizka, da bi lahko zboljšali strukturo pre-hrane (več beljakovin in vitami-nov). Večerja stane 4,40 din; maksimalno pripravijo 600 ob-rokov. Letošnje leto se je kako-vost prehrane v študentskem naselju sicer dvignila, porasle pa so tudi cene. Zlasti dekleta si čedalje v večjem številu kuhajo
sama po domovih. Stroški štu-denta, ki se 3-krat dnevno pre-hranjuje v študentski menzi (ra-čunano za 30 dni) (zajtrk velja 3 din), znašajo 462 din. To je torej znesek, ki predstavlja do-bro polovico štipendije ali kre-dita.
RAZNO
Z navedenim pa še zdaleč ni-smo izčrpali vseh dobrin, ki so sicer vštete v življenjski stan-dard. Za uspešen študij tudi štu-dentu ne zadoščata le hrana in stanovanje. Pomembna je tudi obštudijska dejavnost ali dušev-na in telesna rekreacija. V nave-deno se najlepše vklaplja primer menze v študetnskem naselju, ki služi še prenekateremu do-datnemu namenu: omeniti velja zlasti ples vsako soboto in isto-časno brezplačno savno in pre-kajevalnico. Pa še higieni v štu-dentskem naselju ob rob: posa-meznemu bloku je mesečno do-deljena steklenica (litrska) raz-kužila. Če ne bi izkušnje na-učile posameznikov previdnosti pri uporabi lijakov, bi bilo zelo verjetno še več kožnih obolenj.
Študentski standard ni nika-kršna kaprica. Diferenciadja študentov v standardu vodi do socialne diferenciacije študen-tov. Le-ta vodi do diferencira-nega formiranja družbene za-vesti, ki pa vpliva na družbeni razvoj.           NEVA MLAKAR
nosa koji imaju za cilj održavanje idejne harmonije (izoliranje lje-vice) tipovi odnosa odredeni tehnološkim uslugama sveučilišta si-stemu, te odnosi koji služe promociji odredenih reformatorskih i legislativnih poteza establishmenta. Takva diversifikacija dovodi do znatnih unutarnjih trenja na sveučilištima samim.
Iz takve situacije, znanstvenici koje smo konzultiiali, kao jedini izlaz vide samoupravljanje.
Ovdje čemo pokušati u stvari promijeniti predznak pitanju po-stavljenom u početku. Pitanje, koje je glasilo: sveučilište zemlje u razvoju, koja se iskazuje socijalističkom — čemu ne bi trebala težiti?
1.  razvoju takve ,,industrije znanja" koja če se osamostaliti kao faktor progresa, s tzv. tehnostrukturom na čelu. Treba pripome-nuti, da opasnost ne leži u generiranju tehnostrukture same (zbog toga su, čini nam se, napadi uglavnom političkih faktora na ono što oni nazivaju, a pri tom rijetko definiraju, ,,tehnokracijom", prornašeni) več u upotrebi znanja kao privatnog kapitala. Prema tome, osnovni problem je organizirati kontrolu te upotrebe na samoupravnim osnovama.
2.  ekstenzivnom razvoju visokog školstva, podredenom češče iracionalnim kriterijima (iracionalnim sve dotle, dok se ne defini-raju na razini programa razvoja visokog školstva za cijelo društvo). Takav razvoj samo multiplicira disfunkcije več dosada uočene u razvoju visokog školstva uopče, tj. sve one disfunkcije koje pro-izlaze iz neodredene uloge sveučilišta u razvoju naše zemlje.
3.  rješavanju vertikalne mobilnosti otvaranjem sveučilišnih cen-tara i visokih škola u područjima koja za to nemaju osnovnu znan-stvenu infrastrukturu. Tiha je pretpostavka, naime, u nas da više visokoškolskih  centara smanjuje egzistencijalne troškove  školo-vanja. Možda, no što je s ostalim troškovima? Za situaciju u koju idemo, za razvoj mnogo bitnijih. Jer jedan student neče biti samo mjesto u domu i stolica u restoranu, več prije svega potrošač odre-denog broja i kvaliteta nastavnih usluga, biblioteke, dokumenta-cionogcentraitd.
4.  samoupravnoj mimikriji: činjenica je, naime, da se od države budetirana ustanova u veoma uskoj margini može ponašati samo-upravno — povinovavši se diktatu situacije, sveučilište živeči finan-
Ulrika Meinhof že od 19. januarja gladovno stavka v zaporu Koeln—Ossendorf. Z njo stavkata tudi najpomembnejša člana tako imenovane frakcije Rdeče armade (Roten-Armee-Fraktion) Gudrun Ensslin (od 22.) in Astrid Prollfod 23. januarja). Ob izidu tega zvezka (8. februarja t. l. - op. P. GJ še ne vemo, če se fe stanje Ulrike Meinhof, Gudrun Ensslin in Astrid Proll že toliko poslabšalo, da so jih morali prepeljati v jetniško bolnišnico ozi-roma, če jim je oblast na silo ali zvijačno z vodo in hrano prepre-čila nadaljevanje stavke.
Gladovno stavkafo proti poostrenim zapornim razmeram, kijih je odredilo zvezno sodišče. Vsem članom skupine so omejili pošto in obiske. Posebej protestirajo proti nastanitvi v samicah, kar vodi do popolne izolacije. Ulrike je zaprta v izoliranem krilu moderne pritlične jetniške zgradbe zapora Ossendofr. Celica je zavarovana pred zunanjim hrupom. Sedem mesecev tišine, ki jo prekinjajo le kratki trenutki prinašanja hrane, zapornikom zbuja občutek, da bodo zakmeli v socialnem vakuumu.
Tudi ob vsakodnevnih prostih urah so izolirani od drugih zapor-nikov. Tako Ulrike v koelnskem zaporu do zdaf ni videla ne slišala nobenega drugega zapornika. Sporočili so, da so izolacijske ukrepe uvedli zaradi varnosti. S tem so onemogočili stike med zaprtimi člani Rdeče armade ter izključili možnost tako samoosvoboditve kot osvoboditve od zunaj. Toda ti ukrepi in njihovi učinki dejan-sko presegajo svoj namen in so dejanje fizičnega in psihičnega pri-
cijalnom logikom provincijalnog konvikta živi svoju samoupravnost (na jednom postdiplomskom studiju zagrebačkog Filozofskog fa-kulteta, kojeg posvema financiraju studenti sami, ne može se po-zvati predavače iz drugih jugoslavenskih sveučilišnih ceritara jer se ne mogu platiti dnevnice).
I na kraju: što bi možda sveučUište trebalo? Uznastojati na svojoj glavnoj zadači — na analiziranju i razumjevanju svoje buduče uloge i novih odgovornosti, kako bi na taj način možda izašlo iz sfere ,,pukog" diferenciranja (ponavljanja i multipliciranja starih formi i funkcija) i ušlo u sferu epigenetičkog razvoja.
SILVA MEŽNARIČ
nosti na kome nam ne bi po-zavidjeli ni radnici kapita-lističkih zemalja Zapada.
Svesti uzroke takvog stanja
I na studentski standard bilo bi
*  doista   preuzetno.   Razlozi su
mnogo složeniji, a ukratko se
mogu    označiti   zlorabljenom
rječju: socijalne razlike u suvre-
tnenom socijalističkom jugoslo-
venskom društvu.
Poboljšanje studentskog standarda u smislu omoguča-vanja jednog, barem donekle, Ijudskog življenja neče, da bude jasno, radikalno promijeniti situaciju. Ne treba očekivati da če odjednom na sveučilište na-valiti gomila radničke i seljačke dfece. Tu ne treba imati ni-kakvih iluzija. Alijedna se stvar ipak može napraviti: može se spriječiti daljnje opadanje broja studenata iz neprivilegiranih društvenih slojeva, može se ovima koji su več tu omogučiti barem dfelomična ravnoprav-nost u životnim uvjetima s dru-gim studentima. Ozbiljniji re-zultati mogu se očekivati tek kao posljedica jedne ozbiljne, dugoročne i radikalne dru-štvene akcije na globalnom planu, a koja bi naobrazbi dala ono mjesto koje ona u socija-lizmu zaslužuje. I još mnogo više: koja bi radničku klasu dovela u onaj položaj koji joj u socijalizmu neotudivo pripada.
Dotle nam predstoji krpare-nje: borba za svaku paru, za svaki novi kredit i ležaj u stu-dentskom domu, i još desetak odlaganja poskupljenja usluga studentskog centra, donkihot-ska borba protiv tog istog stu-dentskog centra (zapravo: ,,studentskog"), razgovori o sistemskom rješenju sttl-dentskog standarda ijošmnogo sličnog zamornog posla. Pred-stoji nam vjerojatno i ponovno slušanje lekcifa o radničkoj klasi koja strpljivo, za razliku od studenata, snosi teret stabili-zacije (jer če, izgleda, ,,učitelji" ponovno zaboraviti da su tu u pitanju radnička i seljačka, a ne njihova vlastita djeca - ili če to možda i predobro znati). Pred-stoji nam ponovno pisanje manjeviše istih primjedbi na manjeviši isti tekst prijedloga sistemskog rješenja studentskog i učeničkog standarda Izvršnog viječa Sabora SR Hrvatske.
Dotle če se još puno pričati, a malo moči učiniti Netko če na račun studentskog standarda napraviti lijepu političku ka-rijeru, drugi če na račun tog istog standarda dobiti lijepu šamarčinu, a studenti če i dalje ilegalčiti po sedmoro u sobi i uzalud čekati bonove za spla-čine u studentskoj menzl
LINO VELJAK
tiska na zapornike v preiskovalnem zaporu. Do obsodbe je tak postopek po obstoječih zakonih protizakonit. Toda tudi po ob-sodbi bi bila uporaba takšnih metod čisti prekršek določitev Ev-ropske konvencije o zaščiti človekovih pravic in temeljnih svo-boščin, ki se jih je obvezala spoštovati tudi Nemčija. 3. člena te konvencisje se glasi: ,,Nihče ne sme biti podvržen mučenju niti nečloveškjm ali ponižujočim kaznim in dejanjem."
Omenjeni ukrepi precej presegajo mero, ki je potrebna za var-nost. Odgovomim je treba povedati, da obstaja sum, da sta po sredi omenjenega pritiska dva motiva, ki grobo kršita državno-pravne principe: poskus zapomike v preiskovalnem postopku fizično in psihično zmehčati in jih v uvodni preiskavi prisiliti k izjavi, kijo do sedaj odklanjafo, ali pa jih kaznovati ali se fim celo maščevati še pred sodno odločitvijo.
Gladovna stavka Ulrike Meinhof, ki vodi k popolni flzični one-moglosti, naj bi javnost opozorila na takšno stanje. Od državnih instanc ne zahtevamo le odločitve glede pravice do ustavne pritož-be, temveč tudi izpolnjevanje določitev Evropske konvencije o zaščiti človekovih pravic za vse prebivalce Zvezne republike. Dol-goletna perfektna izolacija v modernih zaporih lahko vodi k enakim psihičnim učinkom kot primitvne tigrske kletke južnoviet-namskega diktatorja. Tigrskih kletk pa v Zvezni republiki Nemčiji ne bi smeli trpeti. Po konkretu z 8. februarja 1973 prevedel in priredilP. G.
Z vso potrebno srhljivostjo, ki pa je bila tokrat res popolnoma nepotrebna, so nas dosegla poročila o sestrelitvi libijskega potni-škega letala, ki je nesrečno zablodilo nad izraelske topove na Si-naju. Človeško je to nedvomno tragičen dogodek, ki pa bo v poli-tičnih razmerjih verjetno dobil še vse drugačne dimenzije. In obenem je dejstvo, ki najbolj neposredno in brez kakšnih posebnih teoretskih osmislitev na kruto nazoren način pripoveduje ne samo o bistvu bližnjevzhodne krize, temveč o krizi današn/ega sveta.
V zapovedi nekega generala se je zreduciral skrajni iracionalizem že tako iracionalnega sveta. Pred nas se postavlja s človeški logiki nedojemljivo realnostjo slika sveta, ki smo jo navajeni videvati le na televizijskem ekranu, mediju, ki nam daje možnost, da se nam na realne dogodke ni treba eksistenčno vezati, in jih zato lahko spre-vračamo v videze: napalm bombe ne zažigajo industrijskih dežel. Informacija, kot je sestrelitev potniškega letala, pa se ne ,,vklaplja" v to igro (fenomena informacij) in moti mirnega gledalca; njeno mesto in forma, v kateri se lahko pojavlja, fe James Bond.
Smrt sto Ijudije vzbudila ,,zgražanje in osuplost, ostre proteste". Kot kaže, bo eden izmed njenih rezultatov ,,rdeči telefon" med Tel Avivom in Kairom. Sistem bo zafunkcioniral bolje, obvarovani bomo večernih težav, ko se neuspešno trudimo probrniti realnost v videz. Vsak nov mrtvec bo vreden časti videza in vsaka nova akcija palestinskih (ali pa drugih) revolucionarjev bo nastopala kot argu-ment za nadaljnjo eksistenco institucionaliziranega nasilja, ki edino omogoča nadaljevanje igrice z realnostjo in videzi.
Politiki so se utrudil: Vietnama, pijejo svojo coca-colo in spo-ročajo novinarjem, da je svet končno svoboden, da se vse tero-ristične levičarske bande na robu političnega kraha. (P)ostajamo (si) volkovi (ki se Ijubijo). Teorija, tehnologija in industrija videzov bodo kmalu napredovale do tiste stopnje, ko bomo v spopadu med Domorodci in Uniformiranimi vneto navijali za Uniformirane, po-tem pritisnili na gumb, se malo pokljunčkali in odšli spat.
Fenomen Bližnjega vzhoda postaja čedalje bolj tista točka, ki utegne vzdramiti ,,hrabri novi svet". Energetska kriza, ki je na pomolu in utegne najgloblje ogroziti obstoječi svetovni red, bo v marsičem odločala o usodi tega dela sveta (in ne samo tega delaf). Na tem področju se bife stara, polfevdalna, nerazvita avtoritarno-hierarhična družba z novo, industrijsko, razvito in k ekspanziji teželo - prav tako avtoritamo in hierarhično - družbo; v ples pa so ujete še vse druge sile, ki ,,kaj pomenijo". V splošnem nasilju se kaže »babica. . . stare družbe, ki je zanosila novo" (Marx). Zgo-dovinska potencaje v bistvu vseh vstajajočih gibanj, tako ene kot druge druzbe. ,,Crni september" smo obsodili z meščanskih po-zicij: brez razumevanja njegove stiske in zgodovinskega obzorja, v katerem je zrastel; s tem se je zaprla vsaka pot za kritično raz-
STUDIENTSKI STANDARD
Često se predbacuje Savezu studenata, da, boreči se za po-boljšanje studentskog stan-darda, ne vodi računa o inte-resima radničke klase, te implicitno, da je takva ,,sindi-kalistička" politika uperena protiv radničke klase. Uobiča-jena argumentacija je: ,,Vi ste privilegirani, a borite se za rteke vaše cehovske interese i uopče ne vodite računa o tome u kakvom se položaju nalazi rad-nička klasa, koja na svojim ledima nosi teret privredne re-forme, stabilizacije itd." Prije nego što se o takvim argumen-tima bilo što kaže, korisno je prisjetiti se da ako itko govori n tome, to čini najmanje upravo toliko spominjana radnička klasa.
Dakle, da se priupitamo: u čijem je zapravo interesu po-boljšanje študentskog stan-darda? Da bi se valjano odgo-vorilo potrebno je propitati se o socijalnom   statusu   studenata.
Studenti nisu, kao što se to često pogrešno misli, nikakav poseban društveni sloj, još manje klasa. Oni su, ukratko rečeno, socijalno vrlo hete-rogena grupacija. Doduše, nji-hova društvena perspektiva kao budučih stručnjaka, je manje-više zajednička, oni su buduči članovi privilegiranih slojeva, makar izmedu jednog sred-nješkolskog nastavnika i jednog direktora vanjskotrgovinskog poduzeča postoji, priznat čete, golema razlika u socijalnom sta-tusu. Medutim, postojanje za-jedničke perspektive ne može sakriti činjenicu heterogenosti studenata. Kriterij socijalnog statusa studenta je, usprkos svim proklamacijama o sma-njenju socijalnih razlika u na-obrazbi i usprkos svim savjeto-vanjima o toj temi, gotovo isključivo njegovo podrijetlo, odnosno, da budemo precizniji, socijalni status njegovih rodi-telja.
Utoliko se može reči da je student pripadnik onog dru-štvenog sloja iz kojeg potječe. Iz ovoga nužno slijedi i različiti stupanj osobnog standarda -bespotrebno je govoriti o tome kako ima bogatih i siromašnih studenata. Sada konačno do-lazimo do odgovora na pitanje: u čijem je interesu poboljšanje studentskog standarda? Ukrat-ko: u interesu siromašnih stu-denata, u interesu djece radnika i seljaka, jer upravo ta čine gro socijalno ugroženih studenata. U krajnjoj liniji, dakle, u inte-resu radničke klase i seljaštva.
Nedostatak domskog pro-stora, loša situacija s krediti-ranjem, skupoča usluga stu-dentskog centra, neriješeni pro-blemi zdravstvene zaštite stu-denata itd. ne pogadaju studen-te naprosto, nego one studente koji morajo tražiti dom jer im roditelji ne mogu omogučiti plačanje privatnog smještaja, one koji moraju uzimati kredit jer im je to jedini ili osnovni izvor prihoda, one koji su pri-siljenijesti u studentskoj menzi, one koji ne mogu plačati pri-vatno liječenje... Tu se, za-pravo, problem studentskog standarda iskazuje kao klasni problem, / tu se pokazuje pro-mašenom ocjena da bavljenje tim pitanjima znači borbu za cehovske   studentske   interese.
Nego, bilo bi zanimljivo po-gledati neke rezultate sadašnjeg stanja studentskog standarda u stvari, niza otvorenih pitanja našeg društva, kojih je stu-dentski standard tek simptom. Ako usporedimo socijalnu strukturu studenata u Zagrebu 1953 i 1970. godine (novijih podataka, na žalost, nema, ali izglda da se stanje još više po-goršaloj, ustanovit čemo golem pad postotka studenata rad-ničkog i seljačkog podrijetla. Tako je 1953. godine bilo rad-ničke i seljačke djece oko 40%, dok danas djeca poljopri-vrednika sačinjavaju 1,2%, a djeca radnika (nekvalificiranih, kvalificiranih i visokokvalifici-ranih zajedno) 16,4 %. Isto-vremeno, medutim, ima 17,6% studenata čiji su roditelji visoki stručnjaci, 13,1 % djece viših službenika i čak 6,8 % djece po-litičkih rukovodilaca. A sada usporedimo ove brojke sa so-cijalnom strukturom aktivnog stanovništva SR Hrvatske, pa čemo dobiti rezultate kojima nikakav komentar nije potre-ban. U našoj republici radnici i seljaci sačinjavaju preko 80 % aktivnog stanovništva. Njihova djeca čine zato na sveučilištu 25 % studenata. Svi ostali, znači, 75 % studenata potječu iz onih privilegiranih dvadesetak posto stanovništva. Po srijedi je, dakle, stupanj socijalne mobil-
mišljanje o usmeritvi ,,upora obešancev". Kairski (in ne samo kairski)! študentje vstajajo, porajajo se sile, ki se zavedajo, da je razrešitev ,,židovskega vprašanja" (vprašanja meščanske družbe) v emancipaciji družbe od židovstva.2
Kairo je enkrat že doživel streljanje komunistov; študentje, ki so jih aretirali ob nedavnih nemirih, so v glavnem še vedno po zaporih. Tudi izraelski državi se je ponudila izdatna priložnost za ,,vstop v zgodovino". Toda tokrat na povsem drug način: kot instrument represije. Stara kitajska modrost pravi, da je samo zadnji kitajski cesar poskušal obvarovati cesarstvo z nasiljem, pa še temu ni uspelo.
OPOMBI:
1.  Znano je, da tudi na izraelskih univerzah vstaja levo orientirano štu-dentsko gibanje; dokaj podobno vrstnikom po svetu.
2.  Bralcu, ki bi me hotel nemudoma proglasiti za antisionista, svetuje, naj si pobliže ogleda Marxovo 2idovsko vprašanje.                  PAVLE ZGAGA
Studentski pokret u Milanu (Movimento studentesco) privlači u posljednje vrijeme sve veču pažnju. Ovaj, u svakom slučaju na/orga-niziraniji studentski pokret u Italiji, bunt s kofim se več godinama različitim pritiscima želi izači na kraj, postao je nakon brutalnog nasrtaja policije na Universita Statale (Državno Sveučilište) 16. lipnja prošle godine i zatvaranja stotine studenata, te pritisaka i mjera novog rektord Schiavinatija, krajnje žestok.
I dok bombe, prijeteča pisma, tučnjave i vrijedanja, palice, eksplozivi i bokseri postaju svakodnevnim sredstvom fašističkog nasilja, koje uzima sve više maha u cijeloj Italiji, rektor Schiavinati dočekuje predstavnike Movimenta, koji traže dopuštenje za kori-
štenfe Aule Magnae za organizaciju zbora, s raširenom desničar-skom revijom na stolu u rektoratu.
Unaprijed proračunat potez ili znak lošeg ukusa - no znademo li da su se studenti upravo vratil. s pogreba svojeg kolege Roberta Franceschija, ubijenog od policije za vrijeme demonstracija pred Sveučilištem Bocconi (uz Universita Statale i Universita Catolica -treče milansko sveučilište), ne trebamo se čuditi ako su i pocijepali tu reviju bacivši mu je u lice, pretražili ladice i izazvali nered. Unatoč nereda rektor je dopustio korištenje dvorane, alije slijedila prijava u kojoj ih optužuje da su ga lišili slobode i napali njegovu ličnost, što je u najmanju ruku otežavajuča okolnost u optužbi zbog uvrede i pričinjene štete. Naime, u Italiji se čin neovlaštenog lišavanja slobode (iako vrlo rastezljiv pojam) redovito drastično kažnjava. Medutim, novinar koji je prisustvovao kraju tog razgo-vora nije stekao uthak da se radilo o bilo kakvom lišavanju slobode (što je u tom kontekstu najteža obtužba). To, medutim, ipak na-vodi na razmišljanje zašto je on tek kasnije našao za shodno podni-jeti prijavu čije navode i studenti najodlučnije poriču.
Medu prijavljenirn studentima bio je i Mario Capanna, koji se, kao glavni lider Movimenta i ličnost bez premca u buntu talijanskih studenata, zbog osobne zaštite povukao u ilegalnost (imajuči u vidu da u Italiji preventivni zatvor može trajati rnjesecima pa čak i godinama). Vrijeme če sigurno iskoristiti za pripremu svoje obrane.
Stndentski pokret je time izgubio svoje vode a umanjen je i utjecaj (do onog trenutka neosporen), što gaje imao medu studen-tima Milana, a i čitave države. U stvari, vlada je odlučila slomiti ,,monopol", koji je Movimento imao i uporno branio, ponudivši u zamjenu slobodan ulaz partijama i njihovim predstavnicima u poli-tička zbivanja na Sveučilištu. (Čitamo Capannu u „11 Giorno": ,,Več vidim mladog trčkarala, demokrščanina, kako na izborima težeči za karijerom, hrpama novčanica od 10.000 lira kupuje gla-sove".)
Razumljiva je namjera vlade da ,,normalizira" situaciju i da ulaskom šest ili sedam partija u razgovor o vladinoj politici na sveučilištu oteža osporavanje, avangardnost i novi duh.
Jasno je da u državi poput Italije, gdje se škola i sve druge društvene institucije, odnosno strukture, nalaze u kroničnoj krizi, ovakav antagonizam ostaje jedino moguče stanje.
Postoji, medutim, i jedna snaga s kojom se sukobljava i vlada i Movimento, a to je Partito comunista italiano (PCI). Sada se ona
ZA57O ZAJIEDNC?
Od jedne do druge reaakcije studentskih listova nešt6 je duže nego li je dug telefonski kabel medu njima; ne možemo poreči da smo jedni drugima strani. Ne žalimo za forunjskom solidarnošču, koja je uvijek otkazivala, kada je zaista bilo potrebno da se zajedno djeluje - a sadašnji trenutak iziskuje tako potrebno jedinstveno videnje i jedinstvenu akciju. Upravo se time može objasniti pitanje - ZAŠTO ZAJEDNO?
Duša jugoslavenskoga studentskog tiska nezadrživo pdumire, što se u krajnjoj liniji pokazuje u narednim izdanjima osrednjih stu-dentskih listova (i nije važan isključivo financijski problem koji je samo vanjska pojava teškog položaja!). Suočeni smo s akutnom kastracijom oštrine i kastracijom svijesti; veterinari rade svoj posao, lešinari svoj. Teško je, naime, živjeti na zastarjelim programima, ako nisu aktualizirani i ako ih sadašnjost ne opravdava. SSJ več dugo vodi skupina nesposobnih lidera, koji su se zadovoljili igrom u centrima moči pa danas skoro nema mogučnosti da se, u takvoj situaciji, odnosi pokažu jasnije i bez politikantskog izigravanja. Uvažena je taktika čekanja, što primorava studentske listove na puko potvrdivanje vanjskih inicijativa. Več je konferencija u No-vom Sadu posve jasno pokazala da je organiziranje, koje prije svega povezuje republičke i pokrajinske politokracije, neuspješno i da vodi raskolu. Daljnje se djelovanje SSJ usmjerilo jedino na to da se očuva organizacija, ali ne i studentska organizacija. Njegovi pred-stavnici nisu uopče svjesni da je zid izmedu studenata i njihove organizacije uistinu potrebno razbiti, iako su uvijek bili spremni da o tome izriču raznorazna mišljenja. Rezultat je logičan: od njegova osamostaljenja organizacijski se nije ništa izmijenilo, okamenjena forma je omogučavala da su se izgubila programska opredjeljenja koja su se oslanjala na političku svijest studentske mase.
,,U želji, da sve svojim očima gledam, da se pre ne predam, istine su uspele da me shvate, pobunih se protiv tate birokrate. Gospodo tate i mame dame, točak mercedesa nije točak isto-rije .. ." grubo su simbolizirani zahtjevi iz 1968. godine. U ma-sovnoj politizaciji progresivni studenti opredijelili su se ZA uki-
danje socijalnih razlika, ZA razvitak i afirmaciju samoupravnog sve-učilišta, ŽA demokratizaciju, ZA poboljšanje studentskog stan-darda. Samo očuvanje takvog angažmana, to jest otvorenog kon-statiranja svih nepravilnosti, koje su indikatori globalnih društvenih konflikata, može opravdati postojanje političkog organiziranja stu-denata. Ali, bez pretenzija da se uključe u igru za vlast; samo takav angažman može ostati na revolucionarnoj programskoj osnovi Saveza komunista.
Ali, studentski se tisak sve više reducirao od svijesti masa na njihovu savjest, na nešto parcijalno i vanjsko. Prodor je naciona-lizma odbacio potrebu za masovnom kritičnom sviješču. Danas, tim više cijenimo njezina vrijednost i, ujedno, odbacimo manipu-laciju kao djelotvoran politički oblik. Zatvaranje listova u granice republika podudara se s upadanjem kritičke svijesti. To je moglo da pokaže i savjetovanje SSJ o studentskom tisku, koje je ostalo na razini dobrosusjedskog ponašanja i nije uspjelo postati polaznom točkom zajedničke akcije.
Angažman studentskih listova ovisi prije svega o mogučnosti da istinski razotkrivanju društvene suprotnosti zajedničke cijeloj Jugo-slaviji. Otudenost od vlastite zbilje je najčvršča brana kod kontakta s drugim listovima; pri tome može doči do izražaja veoma iskreno traženje izlaza iz aktualne situacije ,,kao" tude naprednim snagama iako uglavnom sve ovisi o arbitraži političkih centara ili javnog tužioca.
Studentski list i Tribuna nisu pripremili zajednički broj zato da bi započeli seriju formalne suradnje. Svjesni smo usamljenosti takve akcije — zato i njezine ograničenosti. Znamo, medutim, da je utvrdivanje i iskazivanje studentova položaja nužno, ako želimo ostati unutar društvenih tokova. I moramo vidjeti, u čemu student kao čovjek poriče dato društvo, jer je samb time moguče postiči podruštvljenje. ,,Stoga je njegovo ispoljavanje života — makar to i ne bilo u neposrednom obliku zajedničkog života koje se zbiva istovremeno s drugima — ispoljavanje i potvrdivanje društvenog života" (Marx).
našla na strani onih kofima je slabljenje prestiža Capannina pokreta išlo na ruku, što se uklapa u program PCI - koja se ograduje od djelovanja lijevih vanparlamentarnih grupa (Potere opraio, Lotta continua, Movimento studentesco idr.). Elio Quercioni, članPred-sjedništva PCI ovako objašnjava situaciju: ,Mi se borimo za obnovu škole i za demokratizaciju u njoj. U toj borbi tražimo suradnju sa studentskim masama, nastavnim osobljem i svim onim raspoloživim snagama prisutnim u školama, koje su za pozitivnu akciju spram kodicione vlade Centra i Desnice. Sve u svemu, jasno nam je da u toj borbi nece biti pobjednika ukoliko ne osvojimo najvažnije sek-tore Demokrščana. Vode Movimenta, koji se organizirao u djelo-tvorrtu političku grupu na školi, nikada nisu dijelili to mišljenje. Napfotiv, radili su na političkoj liniji kofe je Movimento uvijek odvajala od političkih i sindikalnih organizacija radnika. Vode stu-denata smatraju da u ovom trenutku demokratska rješenja ne do-laze u obzir. Kao posljedica, njihove parole i oblici borbe koji iz toga proizlaze nisu naše."
Do sukoba i neslaganja s komunistima dolazi i zbog njihovih tvrdnji da su se u redove Movimenta i dnigih Ijevičarskih grupa infiltrirali provokatori koji destruktivno djeluju i time pomažu igri desnice.
Lideri tih pokreta odgovaraju kako nitko nije oprezniji od njih
kada je riječ o provokatorima ili infiltrantima. PCI, ponavljajuči im
. bez dokaza da u svojim redovima imaju i provokatore, govori u
" stvah vrlo malo - kažu u tim grupama. Jer gntpe vode tačnu evidenciju i u svakom trenutku imaju potpunu kontrolu nad djelo-vanjem svojih članova.
Prema Sofriju (Lotta continua), ovakav stav Komunističke par-tije Italije temelji se na dva osnovna razloga; u razgovoru s demo-krščanima nuditi uklanjanje tih grupa u zamfenu za udaljavanje
\ liberatal iz vlade i tako sebi osigurati kontrolu i iniciativu u borbi masa pokrenutih protiv vlade.
U svemu tomu došlo je do napetosti čije je posljedice teško predvidjeti: rektor Giordano DellAmore odlučio je zatvoriti Sve-
'i učilište Bocconi s obrazloženjem ,,da ne želi izložiti opasnosti život i zdravlje nastavnika i administrativnog osoblja". Isti je rektor, odmah poslije nereda koji su doživljeli kulminaciju ubojstvom Roberta Franceschija, odlučio uvesti kontrolu sveučilišnih iskaz-nica ne bi li ,,strancima" spriječio pristup u fakultetske zgrade, jer - ,,u posljednje vrijeme nastoji se Sveučilište Bocconi učiniti po-
prištem sukoba milanskih sveučilišta i studenata ne samo poziva-i njem studenata drugih učilišta več čak i radnika".
Zamisao koju DelVAmore želi provesti ne bi li od Sveučilišta učinio ,,hram kulture i znanosti", osvobodivšiga vanjskih utjecaja, svakako je licemjerna. Jer, i on sam je i te kako angažiran: pred-sjednik je Udruženja regionalnih zavoda središnjeg kredita u Mi-lanu, predsjednik Lombardifske štedionice, predsjednik Regional-nog središnjeg Lombardijskog kredita, predsjednik Udruženja šte-dionica u Rimu, predsfednik Društva ,,Rad iSigurnost" (osiguranja i reosiguranja) u Milanu, viši funkcionar Talijanskog bankarskog udruženja u Rimu, administrativni savjetnik Kreditnog zavoda Tali-janskih štedionica (za tvrtke: Dalmine - Milano, Shell Itcdiana -Genova, Rheem Radi spa i električni i plinski bojleri - Milano, Jgnis - Milano), i na koncu, direktor je lista ,,Štednja", organa Udruženja talijanskih štedionica.
Ne želi se, dakle, odstraniti sa sveučilišta revolt kao elemenat uznemiravanja, več kao kritiku jednog konkretnog političkog, eko-nomskog i kultumog sistema koji je za katedre postavio svoje naj-reprezentativnije eksponente.
Talijanska škola sadrži sve suprotnosti vremena: radnička klasa ,,nije otišla u raj", školski sustav stvorio je vojsku nezadovoljnih, produktivna racionalizacija ugasila je interes za rad. Boriti se, pro-testirati - to je postalo mnogo teže: pod teretom potreba i pred-meta stvorenih industrijom, otišlo se ili do ekstremne rascjepka-nosti malih grupacija ili u ,,razboritost ijedinstvo" velikih partija i sindikata. Capannin Movimento je jedan odnajsvijetlijih izraza toga stanja: ima spram sebe i desnicu i velike partije i sindikate. Godi-nama je bio predvodnikom, potpomagan samo od vanparlamentar-nih grupa.
A sada, ulaskom partija na Sveučilište, optuženim Capannom u ilegalnosti, a drugim istaknutim predstavnicima u zatvoru, djelova-nje Movimenta i ispunjenje njegovih ciljeva postaje sve teže.
Nedavno je pred talijanski Parlament iznijet zahtjev da se ras-pravlja o dogadajima na milanskim sveučilištima. Pitanje je ipak, hoče li komisija zadužena za pripravu te rasprave moči predložiti rješenja u dilemi koja se postavlja na talijanskom poluotoku.
RADIN-RUBBI
PROŠIRENI PLENUM SSZ 0 REFORMII KULTURI
U subotu, 24. veljače,održa-na je proširena sjednica Ple-numa Saveza studenata 2a-greba. Pored članova Sveuči-lišnog odbora i predsjednika od-bora Saveza studenata zagre-bačkih visokoškolskih usta-nova, u radu Plenuma sudjelo-vali su i tajnici fakultetskih odbora, te referenti za stan-dard, reformu nastave i kulturu. Raspravljalo se o aktivnosti stu-dentske organizacije Zagreba i, posebno, o mogučnostima dje-lovanja Saveza studenata na po-jedinim visokoškolskim ustano-vama.
Sadržajno, rasprava je bila uglavnom posvečena problema-tici reforme sveučilišta i stu-dentske kulture. 0 ovim su te-mama uvodne riječi održali Mi-lan Vukelič i Davor Lončarič. Dok je Vukelič sumarno izložio koncepciju djelovanja Saveza studenata na polju reforme u svjetlu najnovijih razmišljanja o tom pitanju, Davor Lončarič je, kritički se osvrnuvši na sadašnje stanje studentske kulture, iznio
prijedlog o osnivanju Student-skog kulturnog centra koji bi bio žarište nove, istinske stu-dentske kulture. Kvaliteta diskusije bila je nejednaka. Tako se razgovor o reformi, uz rijetke iznimke, sveo na razmje-nu iskustava s pojedinih visoko-školskih ustanova. Premda je praksa razmjenjivanja iskustava veoma korisna, ipak se čini da se o problematici reforme sve-učilišta moglo i moralo i više reči. Pogotovo, ako se irna u vidu diskusija o studentskoj kulturi. Možemo slobodno reči da tako konstruktivnu raspravu več dugo nismo čuli, a nadamo se da če niz iznesenih ideja u najskorije vrijeme postati zbiljom, kako bi studentska organizacija i buduči Studentski kulturni centar bili prethodni-com u stvaranju nove kulture. U idučem broju Studentskog lista donijet čemo opširniji izve-štaj s Plenuma.
L.V.
KOMUNSITI LAŠCINE: KRSTU NINIČA ISKLJUČITI IZ SKJ I SMIJENITI S FUNK-CIJE UPRAVNIKA DOMA
,JPredlažemo Osnovnoj orga-nizaciji Saveza komunista da iz svojih redova isključi Krstu Ni-niča, a samoupravnim organima
Studentskog centra da povedu postupak za njegovo smjenjiva-nje s funkcije upravnika doma."
To je jedinstveni zaključak redovne godišnje konferencije aktiva Saveza komunista u stu-dentskom domu ,Jvo Lola Ribar" na Laščini u Zagrebu, održanpj 25. veljače.
Ovako rigorozan prijedlog sankcija komunisti su obrazlo-žili kršenjem samoupravnih principa, zloupotrebom službe-nog položaja i narušavanjem meduljudskih odnosa od strane upravnika njihova doma.
Krsto Ninič je, naime, kori-steči svoj položaj, početkom rujna prošle godine samovoljno povisio domsku upisninu od 20 na 50 ND, (da bi, kako je sam izjavio, namakao sredstva za kulturni i sportski život stude-nata, te čiščenje okoliša do-ma!), samovoljno je, takoder, izjednačio visinu stanarina u jednokrevetnim i dvokrevetnim sobama, sredstva namijenjena za plaču dežurnom na porti pre-ko novogodišnjih praznika upo-trijebio je za uvodenje dvojnog telefona u kancelariji, a sedme-ro studenata je, bez odluke po-slovnice za smještaj SC-a, uselio u dom (jedan bračni par smje-stio je u bračni paviljon iako je več tri mjeseca prije toga bila donesena odluka o njegovom ukidanju!).
Krsto Ninič je u svojoj disku-siji priznao gotovo sve ove »greške" iako smatra da je veči-na učinjenih poteza bila u nje-govoj ingerenciji kao upravnika doma!?
Na konferenciji je takoder bilo govora o proteklom radu aktiva kao i o njegovim nared-nim zadacima. Pri tome je po-sebno naglašena potreba konso-lidiranja i uključivanja novih članova u rad partijskog aktiva, češčeg održavanja sastanka i jačeg medusobnog povezivanja svih organizacija SK u student-skim domovima u Zagrebu. (Po-treba za tim osječa se naročito sada nakon ukidanja Ko-ordinacionog sekretarijata.).
Značajno mjesto u budučem radu pripada i inicijativi što skorijeg pronalaženja najade-kvatnijih samoupravnih formi organiziranja stanara u domu.
Sudionici konferencije pri-hvatili su i ideju o osnivanju marksističke tribine ,4vo Lola Ribar" i studentskog kluba u okviru doma, a zatim su, završa-vajuči rad, izabrali novi sekre-tarijat aktiva od deset članova.
godište 28. 6. 3. 1973