! 1 INITIA KLALAINA V UU1UVM tev. 4 -9-3-9 gTlTai sTiTlTo UJ CÛ UJ JluoMgiNfs JföEKnx^ c iß KRluXImvlA utrjtbTlT i iamj Vsebina: Se o Lipskem............53 Prodaja meda............54, Starosta gorenjskih čebelarjev.....55 Ali je medu, ali ni medu?.......57 Čtivo za začetnike April..............58 Kotiček za radovedneže .'.......60 Opazovalne postaje..........61 Društvene vesti...........63 Naše podružnice...........64- Drobir...............66 Mali oglasi Radio aparat, lovsko puško in daljnogled zamenjam za čebele. Pišite na naslov Jenko Metod, Hrastnik. Poceni prodam 20 obljudenih A. Ž. panjev. Cena po dogovoru. Matevž Rudolf, Koščake 5, p. Sv. Vid-Begunje pri Rakeku. Prodam 70 kg pristnega in zdravega ajdovca po din 16'— franko kolodvor Ljutomer. — Dunaj Alojzij, Lukavci, p. Križevci pri Ljutomeru. Prodam 130 kg garantirano zdravega ajdovca-pitanca po din 16'— franko postaja Beltinci. Tkalec Štefan, Melinci 39, p. Beltinci. Prodam i? obljudenih žnideršičevih panjev z vsem čebelarskim orodjem. — černič Ivan, Ljubljana, Hrvatski trg 4. Kupim 2 do 5 kg čistega izdelanega satja. Soklič Ivan, Zalog, p. Dob pri Domžalah. Prodam več A. Ž. panjev čebel ter nekaj kranjičev v dobrem stanju z mladimi maticami. V rojilni dobi bom prodal tudi nekaj rojev. Cena po dogovoru. — Loboda Alojzij, Domžale, Ljubljanska c. 104. Čebelarska podružnica pri Sv. Trojici v Slov. gor. proda stiskalnico za vosek, nov izum, odlikovan na razstavi z veliko diplomo in srebrno kolajno. Prodam 11 A. Ž. panjev, obljudenih. Cena po dogovoru. Kruljc Ivan, Mostec, p. Dobrova. Imam več A. Ž. panjev v dobrem stanju naprodaj, na 9 in 10 satov. Cena po din 55 — za panj. — Maček Anton, Vrhnika. Prodam 4 obljudene A. Ž. panje z verando in paviljonom vred za din 2.000'—. — Rogelj Franc, Tupalče, p. Preddvor-Kranj. Kupim 5 kranjičev, dobrega plemena z zadostno zalogo. Prodam pa 50 kg garantiranega pitanca. Cena po dogovoru. — Irgolič Fric. pos. Sodinci, p. Velika nedelja- Prodam 2 A. Ž. panja na 10 satnikov po din 100'—. — Kovač Jakob, Gluice - Ljubljana, Tržaška c. 44/a. Prodam 10 do 14 kranjičev .normalne mere z maticami iz leta 1937. in 1938. in mladim satjem. Prodam tudi 100 kg pomladnega medu od zdravih čebel, za katerega tudi jamčim. — Perko Jan, šol. upravitelj, Vrhpolje, p. Moravče. Za kranjice dam ali prodam decimalno tehtnico, točilo na 3 A. Ž. sate, amerikanski stroj za ovijanje perila, 2 svetilki štev. 20 z okroglim gorilnikom in gugalnega konja, vse za čebele v kranjičili. — Koprive Josip, sedlar, Loški potok. Sprejmem takoj zvestega in miroljubnega čebelarja, nad 38 let starega, samca ali vdovca za stalno na malo posestvo. Naslov v Društveni Cebelarni v Ljubljani. Matičnjak, še skoro nov, s panjički, prirejen za 9 družinic, zaradi zmanjšanja čebelarstva poceni proda: Anton Wilfan, čebelar v Žabnici pri Škof ji Loki. Čebelna plemenilna postaja š na Kopiščih ob Kamniški Bistrici bo začela poslovati v začetku meseca maja. Prinots plemenilnikov (matic) javite po dopisnici vsaj par dni prej vodji čebelne plemenilne postaje v Ljubljani, Streliška ulica 32. / _ _ Vabilo Podružnica čebelarskega društva v Rimskih toplicah priredi v nedeijo 30. aprila 1939 ob 3. uri popoldne v prostorih g. Kozoleta na Breznem čebelarski družabni večer. Udeleženci se bodo lahko poslužili medenega peciva in medu v reklamnih lončkih. Čisti dobiček prireditve je namenjen za nabavo društvenega orodja. Prijatelji čebelarjev vljudno vabljeni! Odbor Glasilo Slovenskega čebelarskega društva v Ljubljani Izhaja mesečno. Številka 4 V Ljubljani, i. aprila 1939 Letnik XLII Še o Lipskem Jos. Verbič, Ljubljana. V začetku članka o letošnji čebelarski razstavi v Lipskem sem omenil, da bodo za časa razstave tam tudi čebelarska zborovanja raznih narodnosti in da bi bilo mogoče na licu mesta tudi prepričati se, kaj je z našim izvozom medu in čebel v Nemčijo. Ker so te zadeve za nas važne, naj poročam še sledeče. Dne 7. januarja popoldne se je bilo vršilo v mogočni dvorani Zoološke restavracije zborovanje nemških čebelarjev, na katero so bili povabljeni tudi inozemski gosti. Sešlo se je več tisoč čebelarjev, in dvorana je bila nabito polna. Gostom so bila odkazana častna mesta. Jaz sem sedel poleg precej številne skupine Madžarov, ki so dobro poznali Jugoslavijo. Zborovanje je otvoril dr. Filler, predsednik državne strokovne skupine, ki je pozdravil domačine in goste ter gostom povedal, da nas je zato povabil na razstavo, da vidimo voljo Nemcev, ki streme za pomirjeno gospodarsko zgradbo zase in za ves svet. Jaz si takrat načina te zgradbe nisem mogel' povsem jasno predstavljati; sedaj po dogodkih preteklega meseca pa ga dobro razumem. Nato je poslovodeči predsednik Kickhofell poročal o izvedbi razstave. Potem ko je še R. Scholz govoril o napredku čebelarstva v razstavni deželi, je predaval dr. Himmer o vedi v službi nemškega čebelarstva. Kako nemški znanstveni zavodi delujejo za napredek čebelarstva, se da vsaj deloma posneti iz popisa razstave, zato te snovi ne bom podrobneje razpletal. Predavanju so sledila počaščenja zaslužnih čebelarjev iz starih in novih delov Nemčije. Po navedbi njih zaslug so vsakemu po- sebej prečitali in izročili častno listino in kovinast kos satu, ki ga lahko uporabljaš za obteženje pisem. Ob koncu zborovanja so nam predvajali nov, zelo posrečen čebelarski film. Predstavljal nam je v treh delih opravljanje čebel, njih razvoj in udej-stvovanje. Film je mnogo popolnejši kot vsi dosedanji in nam predočuje dejanja, ki se z navadnimi slikami ne dajo ponazoriti, n. pr. sesanje medečine iz medovnikov, nabiranje obnožine itd. Njegova posebno prijetna lastnost je, da se prizori ne menjavajo bliskoma, temveč tako, da bi človek prav lahko ob njih predaval. Ako bi mu dodali še nekaj slik naših čebelarskih posebnosti, bi tudi nam služil kot izborilo učilo. Dne 8. januarja zvečer so bili inozemski čebelarji povabljeni na sestanek v klubovo dvorano Sachsenhof, kjer naj bi se seznanili z odličnimi domačimi čebelarji, strokovnimi industrijalci in trgovci in tudi čebelarji raznih narodnosti med seboj. Že na razstavišču, zlasti pa na tem sestanku je lahko vsakdo zadostil svojim posebnim interesom. Večina se je zanimala za nabavo čebelarskega orodja. Ubogi Čehi, ki so bili uverjeni, da so takrat že izpili čašo trpljenja do dna, so razpravljali s Kickhoffelom o usodi čeških čebelarjev v okupiranih delih Češke in o nadaljnjem obstoju njih podružnic v češkem društvu. Mi dva z g. Okor-nom pa sva se posvetovala o možnosti izvoza našega medu v Nemčijo. Govorila sva s članoma prehranjevalnega urada Hasijem iz Kasela in dr. Wiedornom iz Berlina ter z veletrgovci z medom Alwinom Francijem iz Lipskega, Briegertom iz Dessaua in Bernhardom Guihlerjem iz Berlina. Razgovori so potrdili nam že znano dejstvo, da je izvoz našega medu v Nemčijo sedaj nemogoč. Nemci kupujejo domači nemški med, na dom postavljenega najviše po 1'5 RM=21 din. Torej jih tudi med iz inozemstva ne bi smel več Stati. Ker se pa mora plačati pri vsakem kg uvoženega medu 0'80 RM carine, za posodo 0'07 RM, za prevoz 007 RM, torej skupaj 0'94 RM, bi nam mogli plačati za kg le 0'56 RM.=7"84 din. Za ta denar pa mi medu ne moremo dati. Nemci pa ga dobijo prav lahko še ceneje iz Kube, iz čilske republike in od drugod. Izvoz našega medu bi bil mogoč le, če bi Nemci znižali carino za to blago, kar bi storili v primeru, da tudi naša država zniža carino na uvoz določene množine kakega drugega nemškega blaga. Tako ugodnost uživajo le Madžari, ki od vseh mnogih držav edini izvažajo med. Če na tej podlagi sporazum ne bi bil mogoč, bi se moral izvoz našega medu doseči le z izvoznimi premijami. i Glede na to, da pri nas po več zaporednih slabih medenih letin, ko čebelarji le zaradi ljubezni, a v svojo škodo negujejo čebele, sledijo le posamezne dobre letine, ki spravljajo zavoljo nizkih cen medu čebelarje v obup, smemo pričakovati, da bo vlada upoštevala potrebo, da ščiti in ohrani čebelarstvo kot neobhodno potrebnega pomočnika sadjarstva in semenogojstva in nam bo priskočila na pomoč. Glede izvoza naših čebel v Nemčijo sem imel priliko, da sem se seznanil z znanstvenikoma dr. Gotzejem in z dr. Himmerjem, ki zastopata dve nasprotujoči si stališči. Prvi, ki ima baje med Čebelarji precej privržencev, zagovarja, drugi pa odklanja uvoz naših čebel. Prvi se opira na večjo sposobnost naših živali, drugi pa na možnost, da se da iz domačih čebel vzrediti vsem razmeram in potrebam prilagodeno in popolnoma odgovarjajoče čebelno pleme, Vlada, ki skrbno varuje svojo valuto, upošteva dr. Himmerjeve nazore, in dokler še gospodarsko stanje v Nemčiji ne zboljša in ustali, ni misliti na neposreden uvoz naših čebel v to državo. Pripravljali pa bi pot naši čebeli v sosedno državo, ako bi mogli v nemškem časopisju tu in tam objaviti take članke o kranjski čebeli, kakor ga je po „American Bee Journalu" prinesel „Slovenski čebelar" v prvi letošnji številki. To pa je težka stvar in bi se dala le s pomočjo vlade izvesti. Vračajoč se v domovino, sem si ogledal dne 9. januarja še v ob progi ležečem Erlagenu čebelarski učni zavod, ki ga je ustvaril in v slavo svoje domovine in sebi lepo število let vodil dr. E. Zander. Da ne bo tihih in zahrbtnih sumničenj, ki jih dandanes nekateri ljudje namenoma širijo, da bi sejali nezadovoljstvo in razdor v društvu, pristavljam na koncu svojega poročila, da sem šel v Nemčijo na lastne stroške in da naše društvo k mojemu potovanju ni in ne bo prispevalo niti pare. Prodaja medu Anton Žnideršič. Kdor je imel lansko leto svoje čebele v paši na hoji, je bil vesel dobrega uspeha. Nekateri čebelarji, na katere se človek lahko zanese, priznavajo, da so pridelali povprečno po 60 kg na panj. To je uspeh kakršnega redkokdaj dosežemo. Seveda, če to količino razdelimo na sedem suhih let, ki so za nami, je uspeh prav za prav nev znaten. Žal pa je dober lanski uspeh zvezan z grenkimi občutki. Medu je preveč na trgu. Zato ga čebelarji, zlasti oni, ki denar nujno rabijo, prodajajo znatno pod ceno. „Čebelarska družina" se je mnogo trudila, da bi odrinila nekaj medu v inozemstvo. Ponudila ga je v Švico, v Nemčijo, v Avstrijo, na Čehoslovaško in v Egipt, pa v Beograd, Zagreb in Sarajevo. Od povsod pa je dobila odgovor, da je predrag, čeprav je zahtevala za kilogram le 14 din franko meja. Pred nekaj dnevi je dobila dopis iz Hamburga, v katerem ji neka ondotna tvrdka ponuja za med 60 mark za 100 kg, kar znaša po današnjem kurzu nekaj flad 8 din za kilogram. Vsak nam bo pritrdil, da je ta cena nesprejemljiva. Nemčija je leta 1938. uvozila nad 70.000 q medu (700 vagonov). Med prihaja večinoma iz Amerike. Cenejše vrste stanejo franko Hamburg celo samo 6 din kg. Od evropskih držav so uvozile v Nemčijo manjše količine baltiške države; večje pa Madžarska, i. s. 1. 1937. 3255 q,. 1; 1938., ko je bila slaba letina, pa 1830 q. Izvoz Madžarske si ne moremo razlagati drugače, kakor da dobivajo madžarski eksporterji od vlade izvozno premijo, ali pa da. je Nemčija dovolila Madžarski za uvoz medu posebne ugodnosti, ker je izključeno, da bi se madžarski čebelarji zadovoljili s cenami, ki jih plačuje Nemčija za ameriški med. Prav bi bilo, če bi naše čebelarske organizacije storile potrebne korake pri naši vladi, da bi se pri sklepanju trgovinskih pogodb z Nemčijo in drugimi državami ozirala tudi na naše čebelarstvo in skušala doseči znižanje carin za naš med. Iz povedanega sledi, da o kaki prodaji nikakor ne, nasprotno je 011 prav zdravo našega medu v inozemstvo ne more biti go- in jedrnato zrno, ki je donašalo leto za vora. Ne preostaja tedaj drugega, kakor letom dobre sadove. da delajo čebelarji in pa naše čebelarske Tedaj v Zalogu, v tihi gorski vasici nad organizacije reklamo za večjo porabo me- Goricami, odmaknjeni od prometnega trudu v našem domačem gospodinjstvu. V šča, se je rodil dne 27. dec. 1857. Janez Švici, v Nemčiji in v Angliji je namreč Urbane, ki stopa v polni telesni in duševni povprečni konsum medu na prebivalca pet- čilosti v 82. leto svoje starosti. Vas šteje desetkrat večji kakor pri nas, kljub temu, samo 12 številk, toda vse hiše so ponosni da je tam cena zaradi zaščitne carine naj- kmečki domovi, zidani v eno nadstropje, manj dvakrat večja kakor pri nas. poleg njih pa prostrana gospodarska po- slopja. Polja je malo, nad vasjo se vzpe-njajo v breg obširni, travniki in pašniki, Starosta, 11 jgozdovi tja pod Tolsti vrh poleg • 1 *1 ^ 1 1 • Storžiča. Vse to pobočje do Preddvora in gorenjskin čebelarjev še dalje proti Kokri je poraščeno z reso, na obronkih pa rase obilno domač kostanj. Kdo^ne pozna Janeza Urbanca, po do- Idealna lega za čebelarje! Zato je umljivo, mace 1levevovega «četa iz Zaloga, ki pri- da so pri „Plevevovih" že od nekdaj imeli haja stalno vsak ponedeljek v Kranj na čebele. Kakor sedanji lastnik te domačije, sejem, kjer stopa z neizogibno cigaro bra- tako se je tudi njegov oče Jožef in stari zilko v ustih dopoldne večinoma po živin- oče Jemej ukvarjal z njimi. Pred hišo skem trgu ali sklepa kupčije pri „Zlati ri- stoji čebelnjak, na katerem je urezana let-bi , popoldne pa je glavno njegovo torišče nica 1824, kar pove, da se tamkaj čebel ari nad 100 let Stari oče je dejal nekoč mlademu Janezku: „Če boš pridno pomagal na kmetiji, dobiš en panj s čebelami." To navodilo pa je bilo menda nepotrebno, saj je vse njegovo življenje izpolnjeno z neumorno delavnostjo in mnogimi napori. -Skoraj 30 let je redno vsak teden v zimskih mesecih izvažal preko Ljubelja (1370 m) prašičke in teleta na Koroško, najsi je. bilo vreme ugodno, ali pa dež, veter in sneg; v sredo je odšel z doma, pri „Žvircu" v Šentanski dolini so dobili „vorreit", v četrtek je bil v Borovljah in Celovcu, v petek se je pa zopet vračal domov. — Glede prekoračenja Ljubelja je pač dosegel edinstven rekord! • Z izročilno pogodbo z dne 31. jan. 1881 je prevzel po očetu domačijo in se še isto leto poročil z Marijano roj. Bidovc iz Zaloga. Na vprašanje, koliko otrok se mu je rodilo v srečnem zakonu, je prav na svoj' način odgovoril: „Oh, samo dvanajst." Od teh jih živi še devet, ki so že vsi v samostojnih poklicih ali pa dobro preskrbljeni. O Binkoštih 1. 1931. je praznoval s svojo okolica „Stare pošte" in „Jelena". — Vse ga zvesto življenjsko družico zlato poroko in pozdravlja in ogovarja, vsakemu pa ve dati ob tej slovesni priliki se je zbralo na nje-primeren odgovor. Njegova beseda je pre- govem domu potomcev, sorodstva in svatov pletena z dobrodušno šegavostjo, ki na- nic koliko. pravija razgovor z njim tako prijeten in Čez 50 let je bil občinski odbornik ozir. kraitkočasen. svetovalec, ter je bil ob svoji osemdeset- Pa bi kdo mislil, da je domači hišni pri- letnici za požrtvovalno javno udejstvova-imek kaj v skladu z njegovo osebnostjo, nje odlikovan z najvišjega mesta. Po težkem delu, od katerega še ni odnehal, mu je najljubši oddih na klopici pred čebelnjakom, kjer si zapali kratko pipo, kakor se spodobi pravemu čebelarju. Kot že gori omenjeno, stoji čebelnjak tile pred vhodom v hišo in zato je eden obeh sinov, ki sodelujeta na domu, na rahlo omenil, da bi bilo umestno, če bi se opustile čebele, ker so v nadlego ljudem in ži- vini. Pa so se oglasili Plevevov oče: „Dokler bom živel, bodo ostale pri hiši!" S tem so pojasnjene vse njegove čebelarske vrline. Zato mu tudi mi čebelarski tovariši želimo, da bi preživel še mnogo let v sedanji čilosti pri svojih čebelah, ki jih nikakor ne mara opustiti. AR. Račun dohodkov in stroškov uprav, oddel. Slov. čebelarskega društva v 1. 1938 Dohodki Vloga na ček. rač din i 12'97 v Mestni hran. 689"26 Članar. za 1. 1937. din 15.849'50 „ „ 1938. „ 102.23r— Za prodane knjige: za Jugovo knjigo din 4.27 f50 za Čeb. bolezni „ 22'75 za nem. knjige „_74'— Prehodna plačila: za Čebelarno din 1.592'50 za razno „ t.027'50 Podpora ban. upr. din 3.690"— Narodne banke „ 500"— Subvencija ministrstva: izplačana po Sav. din 7.561'— članarina Sav. za 1. 1937. in 1938. 6.108'— Oglas v Čebelarju..... Zavarovalnina proti nezgodi Posojilo za kritje stroškov upr. Obresti hranilnih vlog . . . . din 802 118.080 4.368 2.620 4.190 1.453 150 30 29.500 26 161.230 23 50 25 31 29 I Stroški Slov. Čebelar: dolg za tisk lista v 1. 1937 . . . tisk in eksped. 1938 din 39.535"85 urednik „ 6.000'— sotrudniiki „ 7.655'50 Delno odplačilo dolga . Plemenilna postaja . . Opazovalne postaje 1937 Popravilo tehtnice . . Tajniške potrebščine . . Nagrada tajniku . . . Zatiranje kužnih bolezni Tečaji in predavanja Jugoslov. tiskarni na račun za tisk Jug. knjige . . . Preodkazilo prehodnega plačila Podpora mariborski podružnici za razstavo...... Zavarovalnina za Jan. Dom prehodno ....... Tuji časopisi . ..... Sejnine in potnine . . . Razno ........ Vloga na ček. rač. din 3.035'12 „ v hranilnico „ 715*57 din 10.320 53.191 46.000 282 5.019 130 1.500 9.600 4.754 6.806 11.000 71 5.000 230 303 2.793 469 3.750 35 25 50 50 69 161.220 29 I V Ljubljani dne 17. marca 1939. Josip Verbič 1. r., predsednik. Mirko Dermelj 1. r., blagajnik. Pregledala in v redu našla: Ivan šmajdek 1. r., Ivo Verbič 1. r„ pregledovalca računov. Premoženjsko stanje uprav, oddel. Slov. čebelarskega društva dne 3t. XII. 1938 Aktiva din P Pasiva din P Vloga na ček. rač. din 3.035T2 v Mestni hranilnici „ 715'57 Zastanki na članarini po odpisu Knjige v komisijski prodaji Zaloga knjig........ Inventar po odpisu: splošni inventar din 8.650'— klišeji „ 750'— apazov. postaje „ 9.700'— čebel, muzej „ 10.060"— 3.750 22.199 3.016 28.167 29.160 69 80 50 Tisk Slov. Čebelarja .... Tist Jug. knjige, ostanek dolga Prehodna vplačila za Čebelarno Nagrade za opaz. postaje 1938 Posojilo za kritje stroškov . . Premoženje: primanjkljaj ob koncu leta 1937. din 13.988"97 prirastek v 1. 1938. „ 26.594"96 12.915 15.905 1.521 4.869 42.540 832 12.605 50 55 99 Knjižnica......... 4.895 — --------- 91.188 99 91.188 99 1 V Ljubljani dne 17. marca 1939. Josip Verbič 1. r., predsednik. Mirko Dermelj 1. r., blagajnik. Pregledala in v redu našla: Ivan šmajdek 1. r., Ivo Verbič 1. r., pregledovalca računov. Ali je medu, ali ni medu? Popovič Milenko — Frani - Loka. Belgradski dnevnik „Vreme" z dne 27. t. m. je objavil vest, katera je čebelarjem že leta in leta znana in je tudi kolikor toliko vzrok žalostnega stanja našega čebelarstva. List je poročal: „Y Subotici je policija napravila racijo pri prodajalcih' živil. Našli so v trgovinah tudi ponarejen med — med, v katerem sploh ni bilo kapljice medu. Razen tega so našli tudi papriko, v kateri je bilo 25% pepela. 25% peska ter 50% zmlete pšenice in paprike. Seveda so našli na trgu tudi dosti ponarejenega mleka." Nastane vprašanje, kaj je „Savez čebelarskih društev" ukrenil, da se onemogoči prodaja ponarejenega medu, če je sploh umestno imenovati godlo, v kateri ni kaplje medu — med? Kaj so storila čebelarska društva, da bi s pomočjo policije nadzirala prodajo medu pri čebelarjih in trgovcih? Ali ne bi kazalo tako akcijo takoj uvesti ter še to sezono ponuditi kupcem pristni med? S tem bi obenem tudi izboljšali stanje našega čebelarstva. Saj smo tudi v Sloveniji n. pr. lansko leto pokupovali velike količine akaci-jevega in nemara še „rožmarinovega" medu! Nepopolno pa je bilo dosedanje ravnanje merodajnih oblasti, čebelarskih društev ter vseh onih, kateri so propagirali naše čebelarstvo: „Le medu, le medu! Tako se pridela dosti medu, tako se dobi roje, tako se prepreči rojenje, tako se prezimu-jejo čebele." Nihče pa se ni zmenil, kako bo prezimoval čebelar. — Ali ni vse to kakor pesem? Ko pa pride čas, da pridelaš kaj medu, ga ne moreš prodati, ker je tržišče polno ponarejenega medu. Ali pa ga prodaš po sramotno nizkih cenah, kakor se je to tudi lani dogajalo po Bosni in drugod. Razumljivo je potem, da čebelarju ni mogoče prehraniti svojih čebel v slabih letinah. Skrajni čas je, da se zavemo, da jeključ do napredka ia razvoja našega čebelarstva možnost prodaje medu. Merodajne oblasti, katere pospešujejo napredek čebelarstva, bi storile največ dobrega s tem, da onemogočijo prodajo ponarejenega medu. Temu se tudi nihče ne bo mogel upreti. Tudi nihče ne more opravičevati ponarejenega medu zaradi pomanjkanja naravnega. Pri nas medu za nas navadno ne primanjkuje. Ako pa ga vendarle včasih zmanjka, je to ravno zaradi konkurence ponarejenega medu. Naj zgine torej s tržišča ponarejen med in naše čebelarstvo bo doživelo takšen pro-cvit, da nam nikoli medu ne bo zmanjkalo. Tudi izvozili ga bomo več kakor sedaj, in naše čebelarstvo kot gospodarska panoga, ne bo več pasivna postavka, kakor je, po resnici povedano, sedaj. — Pripombe uredništva. Pri nas imamo poseben zakon o živilih in nadziranju njih prodaje. Nadzorstvo je v rokah policije, oziroma tržnega nadzorstva. Samo ta smejo izvrševati kontrolo pri trgovcih in na trgu. Če so kje prodajali ponarejen med, kar prav radi verjamemo, je to dokaz, da je v dotičnih krajih kontrola trga pomanjkljiva in bržkone tudi neredna, ali pa je sploh ni. Za ta nedostatek so odgovorne pristojne oblasti. Čebelarjem se kvečemu lahko očita, da oblasti premalo podpirajo z opozorili na ponarejen med. Bog ve, če bi to kaj prida zaleglo? V Ljubljani, n. pr. se je nedavno pripetilo, da smo tržno nadzorstvo opozorili na neko tvrdko, ki je prodajala naravnost ogaben med tujega izvora. Bil je voden, zelo neznažen in je smrdel po dimu. Odgovorili so nam, da ni ponarejen in da prodajo takega blaga ne morejo prepovedati ... Naše društvo je napravilo že mnogo vlog zaradi razpečavanja slabega, nesnažnega in ponarejenega medu. Doseglo je lepe uspehe, četudi ne vse, kar smo hoteli. Naše domače blago je snažno, dobro in zdravo. Tudi medičarje, ki so včasih prodajali zgolj mešanico medu in — zalege, smo ugnali. Ponarejenega medu pri nas sploh ni, ker so naši čebelarji preveč na preži. Res pa je, da se v Vojvodini od časa do časa pojavijo prodajalci ponarejenega medu. To dokazuje, da je tam nadzorstvo nad živili pomanjkljivo. Tudi pri nas se pojavijo sleparji z voskom, toda oblasti jim že v kali skvarijo njih nečedni posel. Če bi bilo to tako tudi drugod, bi bilo ponarejenega „medu" kmalu konec. Dvomimo pa, da prihaja na trg toliko ponarejenega medu, da bi v občutni meri vplival na kupčijo s pravim medom. Izvor slabe kupčije z medom v naši ban. moramo iskati v poslabšanju gmotnega položaja domačih konsumentov in v onemogočanju izvo- za. Lani je bila dobra čebelarska letina sa-- mo ponekod v Sloveniji. Dasi je naš hojev med odlične kakovosti, ga nihče iz vzhodnih krajev ne mara, Češ, da ni dober. Mislimo, da je ta izgovor jalov. Berlinski trgovec, kateremu je naš g. predsednik poslal vzorec hojevca, je sporočil, da tako fin med redkokdaj dobi v roke. Ta sodba je gotovo bolj merodajna, kakor sodba kakega vojvodinskega špekulanta z medom, ki se jezi, zakaj slovenski čebelarji ob slabih letinah ne kupujejo banaškega medu. Mislimo, da se naši čebelarji z enako pravico vprašujejo, zakaj ga letos tamošnji čebelarji pri nas ne kupujejo. V Slovenijo prihaja mnogo medu iz vzhodnih pokrajin, mi ga tja ne moremo prodati niti kile. Tudi v tem tiči nerentabilnost našega čebelarstva.. • ' Zadnja leta se je lotilo čebelarstva nešteto ljudi. Nerazsodni propagator ji so naslikali donosnost te panoge v taki luči, da rastejo čebelnjaki iz tal kakor gobe po April Ta mesec s svojim menjajočim se vremenom, je mesec razvoja Čebelnih družin. Da moremo tega pospeševati, moramo natančno poznati stanje posameznih panjev. Za mesec marec nisem svetoval natančnega pregledovanja, ker bi tudi razmeroma malo videli, a sedaj je potreben tak pregled. Ker se bo pri tem tu pa tam pokazala potreba po povečanju čebelnega gnezda, zato razpravljajmo najprej o tem. Pod čebelnim gnezdom razumemo vse sate v plodišču: vse zaležene in tudi vse stranske sate, ki so napolnjeni z medom in obnožino ter zasedeni od čebel. Zgodi se kdaj kje, da zanesejo čebele ob dobri beri prazna sata ob zaleženih satih tako močno z obnožino, da tvorita potem za matico neprestopni steni, in da je zaradi tega za-leganje omejeno na prvotno zaležene sate. Matica prekorači ta dva sata šele takrat, ko je že vse plodišee polno čebel, tako da morejo Čebele greti tudi zalego, ki je onkraj z obnožino zanešenih satov. Zaradi takih satov se razvoj družine zelo zavleče, in ni ob glavni paši dovolj čebel. Saj mine čelih 5 tednov od jajčeca do pašne čebele. V takem primeru mora čebelar dati matici dežju. Nekatere organizacije nudijo svojim članom velike ugodnosti, jim nudijo na kredit vse, kar potrebujejo. Ni šment, da bi potem ne napredovali. Toda ta „napredek" gre na rovaš starejših čebelarjev. Zvišanje števila panjev namreč ni v skladu s kapaciteto naših pa-sišč in številčno ter kupno močjo domačih konzumentov medu. Posledice se že kažejo in bodo postale še bolj očitne. Vedno težje je s prehrano čebel, boji za pasišča vedno ostrejši, težave pri prodaji medu od leta do leta večje. . Za vse težave pa naj nosi odgovornost — kdo? Društvo, oblasti? Vsi so krivi, samo čebelarji ne. Odgovornosti — če je ta izraz sploh umesten in pameten — naprtiti drugim ni težko. Morda pa bi bilo umestne-je, da se postavimo pred zrcalo in se enkrat pošteno ogledamo sami sebe. Morda bi opazili, da nismo tako nedolžni in da bi bilo marsikaj drugače, če bi in če bi in še večkrat če bi... možnost, da lahko zaleže kaj več celic. Spomladi dosežemo to s tem, da denemo med zaležene sate in sat, ki je zanešen z obnožino, lep, srednje star in povečem prazen sat s samimi čebelnimi celicami. Ce bi v zgodnji pomladi na to mesto dali satni-ce, bi s tem še poslabšali stanje v panju, ker čebele še ne morejo satnic izdelovati in bi z njimi pregrado med zaleženimi in ostalimi sati še ojačili. S satnicami razširjamo gnezdo kasneje, ko nudi narava čebelam dovolj paše in gorkote, da dodane satnice lahko izdelajo. Že sedaj bodi omenjeno, da bomo kakih 14 dni po prestavljanju, ko bo število čebel v panju naglo naraščalo, s pridom lahko satnice devali kar med zaležene sate, da s tem prisilimo čebele k delu in jih odvrnemo od rojenja. Pri temeljitem pregledovanju bomo vzeli vse sate iz panja, jih postavili po vrsti na veliko kožico, dokler ne najdemo sata z matico, ki ga postavimo posebej na malo kožico, prostor, kamor ta sat spada, pa pustimo na veliki kožici prazen, da ne bomo motili reda zaleženih satov, ko bomo vračali sate v panj. Sedaj bomo lahko presodili, ali je potrebno razširjenje gnezda, kar prav lahko storimo pri vračanju satov. CTIVO ZA ZAČETNIKE Vse, kar pri tej priliki vidimo, zapišemo: koliko satov je dobro zasedenih, na kolikih je zalega, kakšna je in zlasti koliko je še hrane. Ko bomo vračali sate, se moramo držati reda, po katerem smo jih ven jemali; vsak sat osnažimo prizidkov, če jih je kaj. Ako najdemo na kakem satu še ne-zaleženo trotovino temne barve, jo previdno izrežemo, da zgradijo čebele novo. Tam se bodo izlegli močni troti. Predno prislonimo okence, ga po robeh temeljito osnažimo zadelavine, da ne bomo kasneje razburjali čebel že z odstranjevanjem okenca. Ako zapazimo, da ima ta ali ona družina pičlo medeno zalogo, jo nakrmimo pošteno. Panj, ki že sedaj strada, ne bo čebelarju čez leto v korist. Samo ob sebi je umevno, da moramo po pregledu panje zopet dobro zapažiti, ker potrebujejo sedaj več gorkote kot sredi zime, ko ni zalege. Meritve so pokazale, da je meseca januarja sredi gnezda okoli 17° C toplote, sedaj pa je mora biti 35° C. Noči in deževni dnevi so mrzli tja do zadnje tretjine majnika! Sedaj pa še nekoliko o dražilnem (špe-kulativnem) pitanju! To pitanje se v spisih in knjigah priporoča samo na en način, a treba je ločiti dva. Z običajnim načinom silimo družino k zaleganju skozi 6 tednov do glavne paše, možno pa je čebele, odnosno matico dražiti k močnemu zaleganju samo nekaj dni in potem odnehati s pitanjem sploh. Oba načina imata svojo sončno in senčno stran. Drugi način pitanja stane manj truda in denarja, a ne učinkuje tako močno, pa bo marsikomu le zadoščal. Kdor se hoče poslužiti tega načina, mora pitati v Večjih porcijah skozi teden dni vsak drugi dan, torej vsega skupaj 3—4 krat, to pa v 6. tednu pred glavno pašo. Zaradi tega pitanja se bo zalega močno množila in se bo iz takrat zaleženih jajčec izlegla za začetek glavne paše večja množina pašnih čebel. Klaja naj v obeh primerih sliči nektarju ali medičini- V ta namen raztopimo v 5 litrih vode 2 kg sladkorja, tej raztopini pa dodamo še 1 liter = 1% kg nerazredčenega medu. Tako dobimo približno 7 litrov raztopine. Ako pitamo po drugem načinu, damo družini vsak drugi večer % 1. Ako hočemo pitati po prvem načinu, po-kladajmo vsaki družini skozi prva dva tedna po % 1 vsak drugi dan, druga dva tedna po V* 1 vsak drugi dan, tretja dva tedna pa po /4 l vsak drugi dan. Kateri način pitanja se bolje izplača, prvi ali drugi, je odvisno od čebelarjevih sredstev in časa, ter, seveda, tudi od krajevnih pašnih razmer. Zanimivo bi bilo, če bi več čebelarjev preizkusilo oba .načina. Potem bi bila sodba o obeh načinih pitanja lažja in zanesljivejša, kar bi bilo v interesu celotnega našega čebelarstva. Naj pitamo dražilno tako ali tako, uspeh je edino takrat mogoč, ako se držimo natančno sledečih pogojev: t. Družina mora imeti resnično izborno matico, kajti stare tetke ne pomladi prav nobeno dražilno pitanje, pa naj bo še tako vestno. 2. Družina mora biti močna. Slabič ne more pitati in ogrevati večje množine zalege, ampak še bolj oslabi zaradi napornega dela, ki ga ima z negovanjem zalege. 3. Družina mora imeti še izdatno zalogo medu in obnožine. Med dražilnim pitanjem bo namreč porabila ne le dodano klajo, ampak še velik del lastnih zalog. 4. Mora biti v gnezdu dovolj prostora za zaleganje. Če ga ni, mora čebelar pred začetkom pitanja gnezdo razširiti. 5. Narava mora nuditi čebelam dovolj obnožine, ker s samim razredčenim sladkorjem in medom ne morejo čebele odga-jati mladic. 6. Mora tam, kjer čebelarimo, po preteku 6 tednov nastopiti resnično dobra paša. Ako so ti pogoji dani, ne more izostati uspeh, če le ne skazi vreme pričakovano dobro pašo. Omenjeno naj bo Še, da v krajih, kjer nudi narava obilno zgodnjo pašo na vre-sju, borovnicah, češnjah i. dr., opravlja dobrohotna narava sama mesto čebelarja . najizdatnejše dražilno pitanje. Kaj storimo sedaj s slabiči? Tisti, ki imajo resnično dobre matice, si kaj kmalu opomorejo in bodo dohiteli druge družine. To lahko ugotovimo, ako jih pregledamo še enkrat po preteku 14 dni. Slabiče, ki pa ne morejo nikamor, moramo kasirati. Vendar ne kaže takih slabiče v družiti, ker ničla in ničla dasta ničlo. Pač pa jih bomo pridružili kar sosednim panjem, ki še pravilno razvijajo. Potem bo vsaj nekaj haska od njih. Seveda moramo zaležene sate sla-bičev dati poleg zaleženih satov družine, kateri smo slabiča pridružili. * Vesten čebelar s kranjiči ali koši bo pazljivo zasledoval razvoj svojih družin, saj je od rojenja odvisna korist njegovega čebelarstva. Potrebno je tedaj, da pregleda panje še enkrat tako kakor meseca marca, da se prepriča, kako napredujejo. Vsak izkušen čebelar ve, da rojijo le one družine, ki imajo primerno množino hrane. Ce je ne da narava, jo mora dati čebelar. Vendar moram opozarjati čebelarje, zlasti mlajše, da preveč hrane ne pospešuje rojenja, ker manjka potem celic za zalega-nje. Posledica obilice medu je malo čebel, in seveda potem tudi malo rojev... Kakor zavira rojenje prevelika obilica medu, tako tudi onemogočuje rojenje pomanjkanje hrane. Znano je, da družine ob slabi paši celo razderejo že zastavljene matičnike, odstranijo trote in opuste rojenje za nekaj časa, ali pa za celo leto. Stari čebelarji so pospeševali rojenje s tem, da so med velikim tednom izrezali vso trotovino (seveda le nezaleženo) in tudi nekaj starega satja, nato pa čebele krmili, da so začele noviti (na novo izdelovati) satje, po večini trotovino. Po tem novem satju so tudi sodili, kdaj bodo panji rojili. Dokler so čebele novile, gotovo ne, šele ko je novo satje močno porumenelo, in je bila zalega v njem že pokrita, so se nadejali rojev. Nekaterim čebelarjem je bilo posebno do tega, da so čebele novile satje v panju spredaj proti žrelu in so v ta namen panj obrnili ter končnice zamenjali. Resnica je, da čebele veliko raje novijo satje v smeri proti žrelu, kakor zadaj v panju. Napačno bi bilo, če bi čebelar izdeloval panje šele takrat, ko roji že vise na vejah. Izdelal jih bo že pozimi in poskrbel, da bodo za čebele privlačnejši. Ni pametno, mazati panj od znotraj z medom, ker lahko nastane ropanje; Dobro pa je, da ga natremo znotraj z listjem od melise ali s cvetom od melise, ki se ga dobi v lekarni. Prav dobro se obnese, če panj natremo z raztopljeno zadelavino. Kdor ima kranjice ali koše, naj roje, ogreba neposredno v panj ne pa najprej v lovilnik in bi ga šele potem vsadil v panj. Toliko o prvih rojih, ki jih bo čebelar ogrebel z veje, prihodnjič pa Še o lovilni-kih za večja čebelarstva. Kotiček za radovedneže 1. Zdi se mi, da mi med škoduje. Zaradi slabih živcev ga sleherni dan uživam dopoldne za malico, večkrat pa še popoldne in zvečer preden ležem. Kadar ga prav dosti zaužijem, potem drugi dan kar nekako kri pljujem. Bolečin sicer ne čutim, pa opasno se mi zdi vseeno. Zdravnika o tej zadevi še nisem vprašal. S. M. P. p. L. o. S. Na vaše vprašanje vam ne moremo drugega odgovoriti, kakor da čim prej stopite k zdravniku, da dožene, kaj je vzrok pljuvanju krvi. To je zelo resna zadeva, ki je ne kaže zanemarjati. Zdravnik Vam bo tudi povedal, ali smete med uživati, ali ne. Ce imate rano na želodcu, ga ne boste smeli. 2. Pravite, da ste pripravljeni v „Kotičku" pojasniti, kako postopati „z običajnimi satnicami, da se ne pojavijo nevšečnosti glede dozdevnih premajhnih celic." V. Š. Gorenjsko (kje?) Prosimo vas, pošljite nam tozadevno navodilo, da ga objavimo. 3. V spomladansko pašo na reso sem pripeljal manjše število panjev. Zaradi tega sem bil ovaden občini R., ki mi je po naši občini poslala poziv, naj čebele v treh dneh odstranim. Pritožbo proti odredbi občine R. sem podal osebno na zapisnik. Pri tej priliki sem zvedel, da je odlok narekoval obč. tajniku neki čebelar, ki je tudi obč. odbornik. Ali je poziv obč. R. zakonit? H. K. S. J. p. K. Poziv občine R. je neupravičen, ker je brez zakonske podlage. Naredba o prevažanju čebel v ajdovo pašo za vaš primer ne velja. 4. P. K. v Š. v T. Odgovor na vaše vprašanje najdete v tej številki S. C. med 5* Cti-vom za začetnike". 5. V eksportnem panju prezimujem lanski roj z mlado matico, od katerega bi letos rad dobil roje. Kaj naj storim, da se bo moja želja uresničila. A. A. H. p. N. Skrbite, da bo ta panj vedno toplo odet in da ne bo nikdar brez hrane. Ne sme pa imeti velikih zalog medu, ki ovirajo matico pri zaleganju. Družina naj ostane v eksportnem panju. Ne bi bilo prav, če bi jo prestavili v večji panj, kajti čim večje je plodišče, tem teže se panj odloči za rojenje in tem pozneje roji. Družini morate aprila meseca klasti razredčen med. Preberite tozadevna navodila v „Kotičku" v tej številki. Utegne se pa zgoditi, da panj kljub vašim prizadevanjem ne bo rojil. Potem uva-žujte, da rojenje ni odvisno samo od priporočenih sredstev, marveč tudi od vremena in paše. Slabo vreme roje zadržuje, ravno tako predobra paša. Ce le ne bo naravnih rojev, vzemite panju maja meseca matico. Spodredil si bo mlade in zanesljivo rojil s pevko. 6. Vsako leto imam v društvenih pleme-nilnikih več mladih matic, ki jih pa v tem tesnem „panjičku" le z veliko težavo ohranim do jeseni. Družinici postane v panju pretesno in marsikatera mi pobegne kljub zadostni hrani, ali pa jo panji izropajo. Jaz potrebujem matice le jeseni za izmenjavo slabih, ali pa kot rezervo za zimske izgube. Kako naj ravnam, da ne bom imel škode in bom matice ohranil tudi do spomladi? F. G. v S. Plemenilniki niso namenjeni za daljše bivanje prašilčkov. Saj je v njih prostora le za en sat 25 X 20 cm (polovico A. Ž. sata). Kmalu po sprašenju matice moramo druži-nico preseliti v večji panjiček, to pa le v primeru, da hočemo matico ohraniti za poznejši čas. V ta namen jo preselimo v pra-šilnik s tremi A. Ž. sati. V sredini namestimo v praznem A. Ž. satu satiček iz pleme-nilnika s čebelama in matico vred, ob straneh pa denemo en sat z medom in obnožino in en sat s pokrito zalego. Ta zalega mora biti že godna. Vzamemo jo iz kakega močnega panja ob lepem sončnem vremenu, ko je večina starih čebel na paši. Potem so na satu večinoma same mlade čebele in se ni bati, da bi pokončale matico v pra-šilniku. Jaz pustim tak sat nekaj časa na kožici, da se čebele zavedo osamelosti in ga šele nato dam družinici. Na ta način ojačena družinica se začne lepo razvijati in postane do jeseni dovolj močna tudi za prezimovanje. Trije A. Ž. sati so toliko, kolikor je satja v manjšem kranjiču. 7. Slišal sem, da imajo čebelarji posebna nosila za prenašanje panjev na kratko razdaljo. Imam na pasišču čebelnjak, ki je zvezan z glavno cesto le s pešpotom in ne morem z vozom do njega. Panje moramo Februar 1938: Prva polovica je bila hladna in zimska. Sredi meseca je zapadel sneg, ki pa se ni držal. Druga polovica je bila topla z mnogimi izletnimi dnevi. Srednja mesečna toplina je bila +0,98° C, povprečna poraba pa 113 dkg na panj. Februar 1939: Mesec se je začel z mrzlimi nočmi, toda jasnimi dnevi, in sonce je krog poldneva že toliko ogrelo ozračje, da so začele čebele izletavati že proti koncu prve tretjine. Zaradi nadaljnjih lepih dni se je toplina stalno višala in proti koncu znositi. Kakšna so tista nosila? Ž. P. v. B. L. Dol. Res imajo nekateri čebelarji taka nosila. Prav takšna so, kakršna uporabljajo za prenašanje krste pri pogrebih. Seveda niso tako velika in so na mnogo nižjih nogah. Velika morajo biti toliko, da nanje lahko postavite dva A. Ž. panja drugega poleg drugega. Nosila si prilično lahko ogledate pri uredniku S. Č. 8. Pri nas prodaja neki prekupec med izredno rumene barve, takšne kakršna je limona. Med nenavadno močno diši kakor po zdravilih. Prodaja ga kot domač cvetlični med, kar pa gotovo ni, ker takega pri nas še nikdar ni bilo in nisem še nikdar takega medu pokusil. Kakšne vrste med utegne to biti? J. J. Sv. P. n. g. Bržkone se gre za kak med iz tujih krajev, morda iz Dalmacije. Ni izključeno, da je med žepkov, ali od „vrisaka", kakor pravijo Dalmatinci. Pošljite D. Č. majhen vzorček, pa boste dobili točen odgovor. 8. Nekateri tukajšnji čebelarji mi priporočajo nabavo Kunčejevih panjev, nekateri pa A. Ž. panje. Kateri panj je po vašem mnenju boljši? S. R. v R. Kuntzschejevi panji niso slabi in imajo prednosti, ki jih drugi panji nimajo. Kljub temu vam priporočamo nabavo A. Ž. panjev, ker so enostavnejši in dosti bolj primerni za naše čebelarske prilike. Pisec teh vrstic je preizkusil obe vrsti panjev, pa je prišel do spoznanja, da je A. Ž. panj vsekakor boljši. Le zanesite se na to sodbo! 9. J. T. v S. n. Š. L. Z vašo zadevo se obrnite naravnost na bansko upravo. Morda bi bilo umestno, da se poprej posvetujete z g. načelnikom za veterinarstvo pri banski upravi. meseca smo imeli le malokje ponoči mraz. Tako je bil ves mesec izredno suh in lep, saj smo imeli povprečno komaj 29 mm padavin (mesto 69 mm), kar je za ta mesec daleko premalo. Sonce nam je v februarju sijalo nekako 144 ur in nam tako naklonilo srednjo mesečno toplino 2,77° C (mesto — 0,1), kar je skoro za 3° C pretoplo! Vzporedno z zgornjimi ugotovitvami je bilo v tem mesecu izredno mnogo izletnih dni in so čebele pridno donašale tudi ob- OPAZOVALNE POSTAJE nožino. Kar 11 postaj izkazuje 10—15 dni z obnožino, 4 postaje pa skoro 20 dni ob-nožine! Stari čebelarji ne pomnijo, da bi čebele kdaj tako obletavale lesko kot letos. Zato so matice tudi povsod začele močno zalegati, napajalniki pa so bili kar živi, čebel. Na Dolenjskem so se 26. feb. prašile celo že letošnje mladice. Panji so se začeli naglo razvijati, nekateri zasedajo že vse satovje, ponekod celo že podsedajo. Zato so se pojavili mnogi mrliči, kjer ni bilo zadostne zaloge. Nekateri opazovalci poročajo, da so panji, ki so prezimovali na gozdnem medu, vse bolj živahni od onih, ki so bili deležni sladkorja s papriko. V severnih nižinskih pokrajinah, kjer ni medil gozd, ni dobiti medu niti za zdravilo! Iz Brežic je prispelo zanimivo poročilo: Hladen veter je pometal mnogo čebel, težko obloženih z obnožino, po tleh, kjer so otrpnile. Cez noč jih je pohrustal jež, ki ima stalno nočno službo pred čebelnjakom! Kot posebnost podajam poročilo iz okolice Šmarjete na Dolenjskem, kjer je panj pokazal prvi donos dne 25. febr. Gosp. poročevalec meni, da se je uveljavil velik donos obnožine s teloha in leske, pa tudi prve sledove letošnjega medu je opazil. Mesečni pregled za februar 1939 Kraj Višina nad morjem Panj je teže Toplina zraka Dni je bilo pridobil v izgubil T v mesecu čistih dkg največ pridobil najvišja najnižja srednja mesečna | izletnih -a 5 v >N V -a | snežnih | oblačnih | pol jasnih | jasnih -O 1 o 1- 1. 2 3. 1. 2. 3. mesečni tretjini dkg dobil porabil dkg dne C 0 Blejska Dobrava . . . 577 *_ _ _' 35 30 30 — 90 — — + 10 — 4 +3.78 18 — — 3 11 14 — Breg-Križe . . ... 483 — —' — 30 30 20 — 80 — — +11 — 7 +2-78 14 1 2 8 4 16 4 Kranj . . ... . . 385 — -— '— 20 30 30 ' — 80 — — + 15 — 8 +3-57 22 3 1 4 8 16 6 Virmaše - Škof ja Loka . 361 — ' — — 80 50 25 — 155 — — + 14 — 5 + 3-80 19 4 1 2 12 14 18 Tacen-Šmarna gora . . 314 — — — 60 40 65 — 165 — — + 14 — 6 +3"25 22 2 — 9 4 15 10 Barje . . . . . , . 289 — — — 60 20 — — 80 — — + 12 — 9 +0-87 19 2 — 2 2® 3 7 Dob........ 305 — — — 60 90 25 — 175 — — + 14 —10 + 1-12 13 2 — 6 7 15 9 Rova . . . . . . . 350 — — — 75 50 45 — 170 — — + 13 — 9 +2-96 21 3 — 2 6 20 6 Mekinje ...;.. 415 — — — 80 90 50 — 220 — — + 14 —10 +2-45 26 4 2 2 12 14 26 Škorno-Novi klošter . . 450 — — _ 40 40 35 — 115 — — + 19 — 7 +4'92 16 — — 5 13 10 — Sp. Ložnica-žalec . . . 252 ' — — — 35 25 40 100 _ — +11 — 9 +0-73 22 1 — 2 14 12 22 Leveč-Sl. Bistrica . , . 355 —' — — 40 85 50 —' 175 — — + 16 — 9 +3-93 27 — 1 5 16 7 5 Muta........ 387 — — — 40 30 20 — 90 — — + 14 — 6 +2-98 14 2 1 2 9 17 16 Sv. Duh - Selnica . 536 -; — _ 55 70 60 — 185 — — + 8 — 8 +0-32 10 1 1 5 14 9 31 Studenci-Maribor . . . 265 - — 60 45 85 — 190 — — + 15 — 9 +3-60 12 1 2 4 6 18 14 Cezanjevci . . . . . 182 - — _ 60 80 20 — 160 — — + 8 — 9 —0-08 12 2 1 6 10 12 10 Nedeljica-Turnišče . . 170 '- — — 60 15 — — 75 _ — +15 — 9 +2-71 11 2 1 9 3 16 8 Žetale-Rogatec .... 322 -. — 65 60 30 — 155 _ — + 14 — 5 +408 14 2 1 3 12 13 14 Donačka gora-Rogatec . 397 — ' — 20 50 30 — 100 — — +18 —10 +4-04 10 2 1 3 9 16 1.1 Kozje ........ 307 ;- —■ — 40 70 90 — 200 _ — + 14 — 3 + 5-16 17 2 1 — 22 '6 9 Leskovec-Krško ... 186 _ _ _ — - — _ _ _ _ _ __ _ — — — — — — Brežice-okolica . . . 156 — — 40 40 20 _ 100 _ —. + 9 — 5 +2-91 19 2 .1 4 18 6 18 Toplice-Dol. < . 179 — — — 70 — 100 — 170 — — + 12 — 7 + 1-69 17 2 4 8 16 12 Krka ... ..... 300 — — — ' 80 30 50 — 160 — — + 16 — 4 +6-04 14 1 1 8 7 13 24, Št. Janž-Dol. ,'.' . . , . 347 — — — 75 95 85 — 255 — — — — — 11 3 2 5 14 9 5 Št. Vid-Stična . . . . 360 — — — 60 50 10 — 120 — — + 12 —13 -0-35 9 1 — 7 7 14 6 Cerknica . ..... 575 — — — 75 50 40 165 — — + 17 —14 + 1-62 18 1 2 2 10 16 12 Sv. Gregor-Ortnek . . 736 — — — 105 70 60 — 235 — — + 12 —10 + 0-21 12 1 8 3 5 20 11 Novo mesto , . . . . 180 — — — 65 75 35 — 175 — — + 18 — 8 +3-89 21 2 1 6 7 15 ■5 Šmarjeta ...... 375 — — — 30 50 30 — 110 — — + 16 — 8 +3-71 21 3 1 6 2 20 28 Valpča vas . . . . . 280 — — — 50 30 20 — 100 — — + 17 — 9 +3-85 16 5 1 11 13 4 10 Selnica ob Dravi . .. . 324 — — — 75 125 25 — 225 — — + 1'6 - 9 +2-60 13 1 2 7 8 13 17| Vsi panji so AŽ sestava. DRUŠTVENE VESTI Ravnateljstvo mestnega trošarinske-ga urada v Ljubljani je ugodilo prošnji našega društva za ustanovitev prostega skladišča za med, vosek in voščine v prostorih Društvene čebelarne. To je važna pridobitev za čebelarje, ki prinašajo ali pošiljajo Čebelami vosek v zameno za satnice. Čebelarji so morali doslej plačevati po i din od kilograma mestne trošarine. Tega stroška ne bodo več imeli. Vsak čebelar, ki prinese vosek v Ljubljano, da ga v Čebelami zamenja za satnice, ali Čebelami proda, naj na mitnici v Ljubljani pove trošarinskemu organu, da bo vosek oddal v prosto skladišče Društvene čebelarne. Zahteva naj od mitničarja „t r a n s i t o" b o 1 e t o. Na mitnici bo moral plačati trošarino, ki se mu bo v Čebelami povrnila. Pošiljke voska, voščin in medu naj čebelarji naslavljajo na: Prosto skladišče Društvene čebelarne v Ljubljani, Tyr-ševa cesta 21. Predavanja. Nekatere podružnice se prav pridno oglašajo in prosijo za predavanja. Je pa več podružnic, ki se za predavanja sploh ne zmenijo. Pozivamo vse, da prosijo za predavanja, da bo mogoče predavatelje pravočasno porazdeliti. Pri vsaki prošnji za predavanje je potrebno navesti kraj in čas predavanja ter o čem naj se predava. Skrb vsake podružnice je, da vabi svoje člane s posebnim vabilom na predavanje, da je udeležba številna. Občni zbor. Ponovno vabimo vse delegate podružnic in vse člane našega društva na občni zbor osrednjega društva, ki bo v nedeljo dne 26. aprila t. 1. ob 10. v Obrtnem domu v Celju. Dnevni red je razviden iz vabila, ki je bilo objavljeno v marčevi številki našega lista. Članarina. Letošnji računski zaključek izkazuje, da je cistalo še veliko članarine neporavnane. Vse naše prošnje so zaman. Delovanje društva je s tem zelo otežkočeno, marsikatera namera odbora v korist društva mora odpasti, ker ni denarnih sredstev. Prosimo po- novno, naj se člani zavedajo svojih dolžnosti in naj članarino," zaostalo in za letos, takoj poravnajo. II. seja dne 19. januarja 1939. Odbor je odobril podporo za nakup tehtnice za opazovalno postajo v Rogatcu. G. Mayer je izročil društvu tabele o preobrazbi jajčec, razvoju, prehrani in dozorelosti čebele. Odbor je odobril ustanovitev opazovalne postaje v Selnici ob Dravi in dovolil podporo za nakup tehtnice za to postajo. G. predsednik je poročal o anketi, ki jo je sklicala ban. uprava zaradi čebel, zakona. Poročal je tudi o občnem zboru mariborske podružnice. Čebelama je na podlagi sklepa odbora prosila ljubljanski trošarinski urad, da ji dovoli prosto skladišče za vosek in med. III. seja dne 26. januarja 1939. Odbor je ponovno razpravljal o čebel, zakoiiu, ki ga je ministrstvo poslalo ban. upravi v pregled. Dovolil je ustanovitev nekaterih novih podružnic, ter rešil nekatere zadeve Čebelarne. IV. seja dne 9. februarja 1939. Odbor je odobril nakup knjig za knjižnico, določil, da bo občni zbor osrednjega društva dne 16. aprila t. 1. v Celju. Odobril je predavanje gosp. dr. Kocjana v Škofji Loki o čebelnih boleznih. G. ravn. Arko je poročal o reviziji blagajniških knjig Čebelarne. Odbor je prosil ravnatelja mestnih nasadov g. Lapa za razmnožitev medo-vitega grmovja. V. seja dne 16. februarja 1939. Odbor je reševal tekoče društvene zadeve in dopise. VI. seja dne 2. marca 1939. Odbor je vzel na znanje poročilo o anketi, ki jo je sklicala banska uprava zaradi rejskih središč. G. vodja Čebelarne je poročal, da je Čebelama dala v tisk nov cenik, ki bo članom in podružnicam kmalu na razpolago. Razpravljal je o zdravstvenem stanju čebel v ljubljanski okolici. VII. seja dne 9. marca 1939. Odbor je določil, da bo seja širšega odbora dne 2. aprila ter sklenil, da bo tajnik zastopal glavni odbor na občnem zboru Zveze gorenjskih podružnic na Jesenicah. Odobrena so bila razna predavanja. Osrednje društvo se bo udeležilo razstave v Murski Soboti. Odbor je vzel na znanje dopis „Zveze v Kranju" glede predavanj po Gorenjskem. Dovoli se ustanovitev opazovalne postaje pri Sv. Marjeti niže Ptuja. VIII. seja dne 16. marca 1939. Odbor je dovolil predavanje pri podružnici v Sori. Trošarinski urad je dovolil Čebelami prosto skladišče za vosek in med.. Ustanovitev blagovnega odd. pri neki podružnici ni bila dovoljena, ker ni pričakovati zadostnega prometa. Kontrola medu v Švici je na višku. Lani se je podvrglo kontroli nič manj kakor 8218 čebelarjev z 1,282.954 kg medu. NAŠE PODRUŽNICE Popravek. V 3. letošnji številki SČ smo objavili poročilo o občnem zboru mariborske podružnice. Pri tem so se po krivdi tiskarne vrinile nekatere skrajno neljube napake, ki jih popravljamo s tem, da poročilo vnovič objavljamo. Tiskovne napake pri listih so neizogibne in se vtihotapijo kljub največji pazljivosti. Dobrohotni bralci naj nam jih blagovolijo oprostiti. Uredništvo. Podružnica za Maribor in okolico je imela dne 15. januarja redni letni občni zbor, katerega se je udeležilo 54 članov. Osrednje društvo je bilo zastopano po g. prof. Jos. Verbiču, nadalje so bili navzočni delegati podružnic Ptuj, Slov. Bistrica, Jarenina in Čeb. družine iz Ljubljane. Izvoljen je bil sledeči odbor: Za predsednika: Oto črepinko, trgovec v Mariboru. Za podpredsednika: Luknar Fran jo, učitelj v Teznem. Za tajnika: Zivko Josip, privatni uradnik v Mariboru. Za blagajnika: Živko Alojz, posestnik v Mariboru. Za odbornike: Kirer Franc, velečebelar, Sv. Peter pri Mariboru; Pušauer Štefan, sod. oficijal v Mariboru; Gradišnik Štefan, livar v Mariboru; Rozman Herman, kamnosek v Pobrežju pri Mariboru; Repnik Rudolf, strugar v Radvanju pri Mariboru; i Onič Slavko, železničar v Studencih; Dšura Ivan, učitelj v Radvanjih. Pregledovalci računov: Kosi Ivan, trg. sotr. v Mariboru; Potrč Ivan, priv. uradnik v Mariboru. Delegati: Črepinko Oto, Luknar Fran jo in Kirer Franc. Podružnica šteje 71 članov. Lani je imela podružnica 15 sej, 1 jubilejno veselico, 1 svečano jubilejno sejo, 1 razstavo živih čebel, 1 razstavo čebelarskih pridelkov, 1 izlet v inozemstvo, 1 izlet v Št. Jurij v Slov. goricah, 3 strokovna predavanja in 1 redni letni občni zbor. Podružnica je prejela 168 dopisov, a odpravila je skupno s tiskanicami ter letaki 1211 dopisov. Lani je pridobila podružnica pod novim vodstvom 36 novih članov. Odbor je na svoji 1. redni odborovi seji sestavil sledeči načrt prireditev: I. 16. aprila, v primeru slabega vremena 23. aprila ob 14. uri predavanje o pTvem pomladanskem pregledu pri čebelnjaku g. Slavka Oniča v Studencih pri Mariboru, Pekrska cesta 78; predava g. Dšura Ivo. II. 29. maja, ob slabem vremenu 4. junija ob 14. uri predavanje o vzreji matic pri g. Francu Kirer ju, Sv. Peter pri Mariboru; predava g. Franc Kirer. III. 25. junija, za primer slabega vremena 29. junija, predavanje o rojenju, pri g. Otonu Črepinku v Razvanju pri Mariboru, posestvo Kuhn-Tausch, ob 14. uri. Predavatelj g. Oton Črepinko. IV. 23. julija, za primer slabega vremena 30. julija, predavanje o točenju medu, pri g. Alojziju in Josipu Živko v Limbušu pri Mariboru, na posestvu g. Pajtlerja, ob 14. uri. Predavatelj g. Alojz Zivko. V. 20. avgusta, za primer slabega vremena 27. avgusta, izlet k podružnici Ptuj z lastnim avtokarom z odhodom točno ob 8. uri zjutraj. .Udeležniki izleta se morajo prijaviti do 15. avgusta pri društvenem tajništvu, Maribor, Zrinj-skega trg 6. VI. 24. septembra, v primeru slabega vremena 1. oktobra, predavanje o zazimovanju čebel pri g. Dšuri in Repniku, Radvanje pri Mariboru. Predavatelj g. Dšura. Predavanje se začne ob 14. uri. VII. 8. oktobra, v primeru slabega vremena 15. oktobra ob 14. uri, predavanje o pitanju čebel pri čebelnjaku g. A. in J. Zivka na Pobrežju pri Mariboru, Miklošičeva ulica 1. Predavatelj g. Alojz Živko. Odbor podružnice si pridržuje pravico spremembe gornjega reda. Opozarjamo že sedaj, da priredimo dne 2. julija, v primeru slabega vremena pa 9. julija veliko vrtno veselico ter bomo pravočasno obvestili čebelarje ter prijatelje čebelarstva o kraju in sporedu. * Ne odlašajte s plačilom članarine! Dolžnost vsakega organiziranega čebelarja je predvsem, da ob začetku leta zadosti svoji članski dolžnosti, to je, da pravočasno poravna članarino. Na to prvo dolžnost vsakega zavednega člana je ljubljanska čebelarska podružnica opozorila pri njej včlanjene čebelarje v 1. letošnji številki Slov. Čebelarja ter ji priložila poštne položnice. Obenem so bili člani opozorjeni na sklep občnega zbora, po katerem se mora članarina poravnati vsako leto najkasneje do konca meseca marca. Kdor ne bi do določenega roka plačal, se ga črta iz imenika, istočasno pa se mu ustavi nadaljnje pošiljanje društvenega glasila. Pri pregledu vplačil članarine za leto 1939. po stanju dne 20. marca t. 1. pa se je žal moralo ugotoviti, da je domala tretjina članov spregledala poziv k poravnavi članarine, ali pa se k temu še ni mogla odločiti, četudi v redu prejema društveno glasilo. Za prizadete zamudnike prilagamo današnji številki vnovič poštne položnice in jih naproša- mo, da nemudoma zadoste svoji članski dolžnosti. Kdor navzlic današnjemu opozorilu ne bi najkasneje do 20. aprila t. 1. poravnal članarine za leto 1939., se mu bo brezpogojno ustavila nadaljnja dostava društvenega glasila, zaostanek za do tedaj prejete številke in s tem narasle stroške pa izterjalo po potrebi po pravnem zastopniku. Nadejamo se, da ta poziv na stanovsko zavest in čut dolžnosti ne bo ostal glas vpijočega v puščavi. 4i Mariborska podružnica naznanja svojim članom oziroma čebelarjem, da je uvedla za svoje poslovanje uradne ure in sicer vsako sredo od 15. do 17. ure pri društvenem tajništvu v Mariboru, Zrinjskega trg št. 6 (trgovina Črepinko). Podružnica Ormož-Velika Nedelja. Člani podružnice so zborovali na dan sv. Treh kraljev v gostoljubni domačiji vrlega tovariša g. Hržič Franca v Mihovcih. Na pismena vabila bi lahko bila udeležba na rednem občnem zboru večja. No, pa sklepčni smo le bili in smo v tovariški šegi v vzpodbudni nameri izmenjali več pametnih besed za naše skupno delovanje v prid poedincu in celoti v nastopnem letu. Saj je tudi predsednik v svojem uvodnem in pozdravnem govoru želel vsem čebelarjem, da bi se one nesrečonosne razne pege v vsemirju in na zemlji v prihodnosti več ne pojavljale. Nadebudnemu našemu članu Brezniku Franju, ki je moral že v mladeniški dobi leči v grob, se je oddolžil zbor s slava-klici. Očetu, ki je zgubil sina-edinca so poslali zborovalci pismeno sožalje. Predsednik je čestital k ozdravljenju našemu tovarišu blagajniku g. Kuessu, ki je po dolgotrajni in težki bolezni popolnoma okreval. Še bo i nadalje podpiral naši zadružni hišici tri vogle! Po odobren ju zapisnika lanskega občnega zbora je predsednik, kateremu so bili poverjeni tajniški posli, podal svoje poročilo o poslovanju podružnice v minulem letu. Po opravilnem zapisniku (24 enot) je omenjal došle ozir. odposlane zadeve s potrebnimi pojasnili. Vodstvo je izvršilo vse društvene posle pravočasno in točno. Pomote v obračunu za 1. 1938. je tajništvo SČD popravilo. Terjatve ni nobene. —• Podružnica je imela ob koncu 1. 1938. 28 članov. Sreski kmetijski odbor v Ptuju ji je naklonil podporo din 200.—, katero je prejelo pet pomoči potrebnih članov v sladkorju. Kmet. odboru še s tega mesta: Bog plačaj! ■Zveza v Celju je priredila meseca avgusta 1. 1. pri Vel. Nedelji predavanje. Predaval je našim čebelarjem zelo priljubljen predsednik Zveze g. župnik Peternel o času in razmeram primernih važnih čebelarskih razmerah in poslih. Njegova prepričevalna, včasih tudi malo muhasta, a poljudna in stvarna beseda je privabila še iz bližnjega in daljnega okoliša poslušalce. Še čvrsto mlado „matico" smo imeli v svoji družini. Naš „finančnik" nam je povedal poleg raznih zanimivosti v svojem delokrogu tudi to, da ima naša podružnica ob sklepu leta 1938. din 12375 prebitka. Je malo, a vseeno dobro gospodarstvo. Rubeža ne bo! Odstopila sta 2 čebelarja, na novo pa je pristopil k podružnici naš krajan in priden čebelar, stanu- joč v savski banovini onkraj Drave, g. Bombek Franc. Podružnično vodstvo pričakuje, da bodo poravnali vsi člani članarino do konca marca t. 1. Z vzklikom je bil izvoljen lanskoletni odbor, ki pri tej priliki prosi, da ga člani pri delu vsestransko in složno podpirajo. Le z vztrajnim in vzajemnim delom bomo dosegli zadovoljive uspehe. •— Nova naredba o prevažanju čebel v ajdovo pašo je vplivala na čebelarje splošno pomirljivo. — Pri raznoterostih je občni zbor prav ostro kritiziral pogoje, pod katerimi je čebelarjem mogoče dobaviti sladkor za pitanje čebel. Dejstva so: a) sladkor je pomešan s papriko. Zdravniki branijo, človeku uživati ostro začinjene jedi. Lačnim čebelicam, z nežnimi prebavili, naj ne škodi sladkor s pekočim dodatkom! b) v inozemstvu uživajo' ljudje in živali v naši državi pridelan sladkor zelo poceni. Tudi naši vinogradniki dobivajo zelo cenen in čist sladkor. Vprašamo merodaj-ne činitelje, katerim je izročena skrb za zdravje državljanov: Kaj je za ljudsko hrano in zdravje bolj potrebno: vino ali med? c) kontrola nad porabo sladkorja pri čebelarstvu je zelo ostra in otežkočena. Ta čebelar pokrmi sladkor zdaj, drugi pozneje, kakor pač to zahtevajo razmere in čas. — Kljub izvršenemu pregledu panjev v našem okraju še najdemo zanemarjene čebelnjake, okrog katerih se širi v toplejšem času čuden vonj, ki ne spominja ravno na duh vijolic. Lastnike takih ulnjakov bo treba zaradi ponovnega pregleda naznaniti. Končno je naprosil občni zbor našega domačega strokovnjaka v izdelovanju satnic g. Fr. Hržiča, naj za določeno odškodnino še nadalje preskrbuje čebelarje z voščenimi zidarskimi fundamenti. Čebelarji, pazite na primeren čas, čistost in količino v obdelavo oddanega voska! Le korajžno na delo! Prav dobre uspehe v novem letu! Podružnica št. Vid pri Stični je imela svoj občni zbor dne 8. januarja. Člani so se pritoževali zaradi s papriko denaturiranega sladkorja, ki ga odklanjajo. Prosijo, da bi glavni odbor dosegel denaturacijo sladkorja z žaganjem. Najvažnejša je bila razprava glede pasišč. Vsi so dokazovali, da so domači čebelarji zaradi dovoza tujih čebel skoro že uničeni. Prosijo, da bi se pasišča uredila čimprej. Podružnica Krka. Zborovanja se je udeležilo 12 članov. Ves dnevni red je bil obravnavan mirno. Razburjenje pa se je pojavilo, ko je prišla na vrsto razprava o pasiščih. Sklenjeno je bilo, da podružnični odbor ne pošlje prej članarine, dokler ne dobi od osrednjega društva jamstvo, da ne bodo v okoliš podružnice vozili tuji čebelarji svojih čebel na pašo. Čebelarji imajo v tem okraju 445 panjev. Člani so se izjavili tudi proti s papriko denaturirane-mu sladkorju. Podružnica Kranj je imela občni zbor dne 6. januarja. Poročilo o zborovanju navaja točno blagajniško in tajniško poročilo, podano v skrbni obliki in vsebini ter obravnava vse važne podružnične zadeve. Odbor je priredil zadovoljivo uspelo veselico, ustanovil je svojo če-belno plemenilno postajo in uredil vse potreb- * Le kako morete od društva zahtevati takega jamstva, ko pa nihče drugi ne more dovozov čebel preprečiti kot pristojna oblast. Ur. no ža ustanovitev „Zveze gorenjskih čebelarskih podružnic". Tako je bilo delo podružničnega odbora lansko leto zelo uspešno. Podružnični čebelnjak v Bašlu je bil lani ob paši zaseden. Ako pojde v tejn pravcu naprej, bo podružnica dosegla še lepe uspehe. Podružnica Cerklje ob Krki je imela občni zbor 22. januarja. Izvoljen je bil stari odbor, ki bo pod vodstvom Pacha Alojzija še nadalje vodil podružnične posle. Isti dan dopoldne smo kuhali in čistili vosek podružničnih članov pod vodstvom člana Ajstra Jožeta, ki ga podružnica predlaga za zastopnika v sreski kmet. odbor. Podružnica je priredila eno predavanje ter ši je nabavila leseno točilo in leseno stiskalnico za vosek. Sestavila je seznam panjev v posameznih vaseh, ki pridejo v poštev pri ajdovih pasiščih in ki naj bi služil okr. glavarstvu pri . razsojanju morebitnih pritožb pri prevažanju čebel v pašo. V najlepšem prijateljskem razpoloženju se je razšla naša mala družina čebe-; larjev. H. P, Podružnica v Braslovčah je imela občni zbor dne 15. januarja. Uvedla je kuho voščin in izdelovanje satnic, kar se je kakor prejšnja leta zelo dobro obneslo tudi lani. Člani so razpravljali o vseh podružničnih zadevah in sklenili občni zbor v lepi čebelarski slogi. Z obžalovanjem pa. so člani sprejeli poročilo predsednika, da je podružnico zapustil tajnik g. Lušin. Odločno pa člani zahtevajo, da jim glavno društvo preskrbi nedenaturiran sladkor za pitanje ': čebel. Podružnica Ormož—Vel. Nedelja. Občni zbor podružnice je bil dne 6. januarja. G. predsed-v . riik je podal svoje poročilo. Spominjal se je umrlega člana Breznika Franja. Z zadoščenjem pa je omenil, da je od težke bolezni okreval blagajnik g. jK-uess in se zdrav vrnil med čebelarje, kar so. vsi z odkritim veseljem pozdravili. Občni zbor je odobril tudi tajnikovo in blag&jnikovo poročilo. Podružnica je dobila od kmetijskega odbora v Ptuju 200 din podpore. Zveza v Celju je priredila lepo predavanje ob ■ - udeležbi 25 čebelarjev. S posebnim zadovolj-stvoon je občni zbor vzel na znanje, da je kmetijski. odbor dovolil dobremu in siromašnemu članu podružnice primerno podporo. G. Hržič Franc bo tudi v bodoče izdeloval satnice za podružnične člane. Člani so se izjavili proti papriki za denaturiranje sladkorja za čebele. Občni zbor je sklenil, da bo naznanil sreske-mu načelstvu nekega čebelarja; ki ima okužen Ali nam je sladkor za pitanje čebel potreben? Na to vprašanje bomo morali v kratkem načelno odgovoriti. Preskrba de-naturiranega sladkorja je za nekatere predele naše banovine življenjske važnosti. So pa tudi kraji, kjer čebelarji to blago redkokdaj potrebujejo. Tajn pridelajo običajno precej medu, ki ga pa težko speča jo. Zato vidijo v sladkorju nevarnega tekmeca medu pitancu in se jeze, da društvo „pro- čebelnjak, pa ga ne razkuži. To je edino pravi postopek proti nemarnim čebelarjem, ki delajo škodo sebi in drugim. Podružnica v Borovnici je imela občni zbor dne 2. februarja. Udeležilo se ga je precejšnje število članov. Na občnem zboru so se obravnavajo razne čebelarske zadeve, posebno pa še o zaščiti domačih čebelarjev pred velečebelarji, kateri vozijo čebele v naše kraje v pašo takrat, ko še domače čebele nimajo kaj brati in jih moramo pitati. Da se ne bode v bodoče tako godilo kakor lasni, smo storili vse potrebno, da obvarujemo domače čebelarje pred uničenjem. Gospod Tavčar, tukajšnji šolski upravitelj, nam je izčrpno poročal o delovanju podružnice, za kar se mu najlepše zahvaljujemo. Črnska podružnica je imela občni zbor dne 15. januarja. Iz poročil je bilo razvidno, da ima podružnica 26 članov, ki so imeli skupno 222 panjev, od tega 129 žnideršičev. Seji sta bili dve. Premoženja pa ima 1968 din. Odbor je bil izvoljen stari z agilnim predsednikom Hrobath Francem na čelu. Želje podružnice so, da se doseže izvoz čebel v Nemčijo. Iz naših krajev se je prej vsako leto izvozilo lepo število kranjičev v Avstrijo. Za krmljenje čebel naj se dobi čist sladkor ali pa s papriko dena-turiran. Je boljši kot z žagovino ali z ogljem denaturirani. Pa po nižji ceni naj bo kot je sédaj!. - • . . Podružnica Sv. Marjeta niže Ptuja. Več zaporednih slabih čebelarskih letin in pa mestoma prevelik dovoz tujih čebel v našo ajdovo pašo, je ¿našim čebelarjem močno zrahljalo veselje do naše organizacije. Predlanska letina za nič, lanska pa skoraj slična. Rojev je bilo malo, poletnega medu komaj 1 kg na panj. Ajda zelo slaba, tako da bo v zgodnji spomladi treba krmiti povprečno najmanj 2 kg na panj, kljub temu, da je bil jeseni vsak Čebelar primaran združevati. Tako je naše čebelarstvo že dve leti namesto producent rojev in medu, le konzument sladkorja. Ne vemo, kako je to, da sokolska društva baje dobivajo za svoje člane sladkor za krmljenje čehel foo domača "železniška postaja kilogram po 5'50 din. (Prip. ur. Ne verjemite tega! Sladkor stane v tovarni okoli 7 din. Kje so pa drugi stroški, vozni.na, den. taksa i. dr.?) Nekaj bi bilo treba ukreniti, ker drugače ne more biti govora o državljanski enakopravnosti. pagiTa" sladkor, namesto da bi čebelarje navajalo k nakupu medu za klajo. S tem bi bila na mah rešena kriza v trgovini z medom. O tem kočljivem vprašanju sem se zadnje čase razgovarjal z mnogimi odličnimi čebelarji in si zabeležil njih mnenja. Objavljam jih, da z njimi dokažem, kako težko je rešiti take zadeve v splošno zado-voljnost. To ni nič čudnega! Interesi čebe- DROBIR larjev so zelo različni in imajo svoj izvor v . krajevnih razmerah ali pa v slučajnih okoliščinah čebelarja samega. Interesi niso stalni in se spreminjajo ter ravnajo po čebelarskih letinah, petičnosti čebelarja in po praktičnih razlogih. Letos mi kaže storiti tako, lani je bilo pa drugače. Naš' namen ni, da bi skušali vplivati na to ali ono naziranje v tej zadevi. Te vrstice naj bodo le nekak uvod k razpravi, ki se bo na letošnjem občnem zboru o tem predmetu vodila. Želimo, da bi bila kratka in stvarna in da bi na koncu dobil odbor SČD smernice, po katerih naj se v bodoče ravna pri preskrbi sladkorja. Vprašanje: Ali je prav, da društvo preskrbuje sladkor; kdaj ga naj nudi svojim članom? ' ' ' ' Odgovori. Čebelar A: Jaz ne potrebujem nobenega sladkorja. Pri nas čebele tudi ob najslabši letini toliko naberejo, da imajo dovolj za zimo. Brez zimske zaloge so ostale samo štirikrat v tridesetih letih. Takrat sem jih podprl z medom, ki ga imam v rezervi za slabe čase. Tista sladka voda itak malo zaleže in panji izpodrejajo same „degenerirane" čebele. Včasih ni bilo sladkorja, pa SO čebelarji vseeno obstali, in tudi več medu je bilo. Kaj bi čebele in čebelarje razvajali s sladkorjem! Če je letina slaba, naj podrejo polovico panjev, ali pa še več, in ohranijo le najboljše. Saj se žival hitro zamnoži, da je le kaj bere. čebelar B: Jaz sem za letos odločno proti sladkorju. Čebelarji imajo še mnogo medu, ki ga ne morejo prodati, društvo pa naro-čuje sladkor in kvari s tem kupčijo. Na ta način se čebelarstvo ne pospešuje; marveč ovira. Kdo naj še čebelari, če medu ne bo mogel prodati? Ali ni bolje, da pokupijo odvečen med čebelarji za pitanje in pomagajo s tem tistim, ki ga ne morejo spečati? Kaj pomaga vsa reklama za med, če pa društvo samo skrbi, da se konsum ne more povečati. Boste videli, kam bomo prišli, če ne bo sladkorja konec. Čebelar C: Menda ga ni čebelarja, ki bi ne bil načeloma proti sladkorju. Nihče ne mara tega blaga, zlasti če je zelo umazan ali močno paprieiran. Vendar nas razmere pd časa do časa prisilijo, da moramo kupovati sladkor, če hočemo svoje čebele ohraniti pri življenju. Nikakor ni prav, da bi. jih ob slabih letinah žveplali in s tem močno znižali število panjev. To ni gospodarsko, ker š tem uničujemo narodno premoženje. Nisem, proti podiranju slabičev, dobre dru- žine pa moramo ohraniti, da prihodnje) dobro letino lahko izkoristimo. Tisti, ki imajo slučajno medu odveč, se jeze, zakaj ga čebelarji ne kupujejo za klajo, da bi na ta način poživili kupčijo z medom in okrepili njegovo ceno. To stališče je pravilno in zdravo, toda samo za ti^ stega, ki ima preveč medu in bi ga rad. naglo vnovčil. Ali naj bom jaz lačen zato, da bodo drugi siti? Že več let se borim za svoj čebelarski obstanek. Doprinesel sem velike denarne žrtve, vse v upanju na boljr še letine. Kako morete od mene zahtevati, naj kupujem med po znatno višji ceni, če pa še za sladkor vselej ne zmorem? Naloga društva je, da pomaga spečavati med, toda ne na rovaš čebelarjev s praznimi posodami. ' /•:'/; Društvo nikdar ne bo moglo ustreči vsem čebelarjem, pa naj stori tako, ali tako. Le kadar bo letina splošno dobra, bomo vsi proti sladkorju. Zato naj ima društvo sladkor na zalogi, oddaja naj ga pa le tistim, ki ga prav zares rabijo. Čebelar D: Z dobavo sladkorja moramo biti previdni. Čebelarji ga naj dobe le takrat, kadar bije čebelam zadnja ura. V starih časih je imel vsak čebelar železno zalogo pitanca, ki ga je hranil ,za slabe čase. Sladkorja nismo poznali in smo morali ž medom varčevati. / '; . • Dandanes, ko se je število panjev čez me-ro pomnožilo, je z medeno rezervo križ. Recimo, da imam 30, 40 panjev in pride zelo slaba letina, kakršne so bile v zadnji dobi kar po vrsti. Kako velika bi morala biti rezerva, da bi zadoščala za ■ dve, tri leta? Ali je račionelno, spravljati .toliko medu? Ali ni bolj pametno, da ga prodamo, v sili pa sežemo po sladkorju? Le pomislite na razliko v ceni in npoštevajie še, da se star med slabo prodaja. Omenil bi se marsikaj, pa saj bodo tudi drugi kaj povedali. Čebelar E: Resnih odgovorov boste lahko dobili na kupe, naj bom pa jaz nekoliko šegav. Sem odločno proti sladkorju — kadar mi kaže. Če imam med, sem na strani tistih, ki se sladkorja otepajo, kadar medu ni — živel- sladkor! Pred leti sem jeseni iskal ajdovca za pitanje. Šele, ko so se čebele že spravile k zimskemu počitku, konec oktobra, sem dobil prve naslove dobaviteljev:'; •' •• 'a; '" O vseh svetih pa pita samo „racionelni" čebelar, jaz opravim to že dosti prej, Vprašam vas, ali ste že kdaj pokladali čebelam toliko medu, da ga je dobil vsak panj 5 do 6 kg? Hvala lepa za to delo! Pa ko bi človek vsaj vedel, kaj pita! Čebelarje boste težko zadovoljili, vsak bo zavijal po svoje, kakor mu pač godi. Kdo naj mu zameri? Vsak sam najbolje ve, kje ga srbi. Mene največkrat v denarnici. Čebelar F: Čeprav sem lani pridelal dosti medu, sem moral vseeno kupiti „denaturi-ranega", da sem izboljšal zimsko zalogo. Vsakemu panju sem ga dal tri kile, ker nimam spomladi rad grižavcev in mrličev. Sladkor bomo vedno potrebovali, tudi ob dobrih letinah. Takrat imamo v panjih večinoma gozdni med, ki za zimo ni dober. Poraba sladkorja naj se najstrožje nadzoruje in dobimo naj ga le ob resnični potrebi. Čebelar G: Pri nas je čebelarjenje brez sladkorja skoraj nemogoče. Medu nikdar ne pridelamo v obilici. Finega cvetličnega medu pa je škoda za klajo, ker ga v tukajšnjih letoviščih lahko prav dobro prodamo in ga naročujemo celo od drugod. Le zakaj ne bi dobivali sladkorja? Nam se čebelarjenje na roje bolj izplača, in pri jesenskem krmljenju čebel raje segamo po cenejšemu in zanesljivejšemu sladkorju. Spomladi itak pokladamo med, če ga imamo. O, nismo tako skopi, da bi ga čebelam ne privoščili, samo imeti ga moramo. Čebele prevažamo v ajdovo pašo, ker je doma ni. Ovire so čedalje večje. Če bo šlo tako naprej in če bomo morali z njimi ostati doma, bodo šli vsi čebelarji rakom žvižgat, ali pa bo pel sladkor, dokler se bo izplačalo. Sladkorja se najbolj branijo tisti, ki ga ne potrebujejo. Blagor jim! Čebelar H: Ne vem, kako to, da se nekateri čebelarji razburjajo zaradi prodajanja denaturiranega sladkorja. Kakor ne bomo nikdar dosegli samih prvovrstnih družin v čebelnjaku, tako tudi nikdar ne bo povsod taka čebelarska letina, da bi čebelarji sploh ne potrebovali sladkorja. Dostikrat se vreme naglo pokaži in nastane dolgotrajno deževje ravno v maju in juniju, ko potrebujejo panji največ živeža. Že nekajkrat sem jih rešil s sladkorjem. Večkrat sem moral kar čez noč začeti s pitanjem. Ali naj med takrat šele iščem? Preden ga dobim, bo čebel že konec. Mestni čebelarji gledajo svet s svojimi očali, podeželski pa s svojimi. Mi se jezimo na mestne čebelarje, ki nam odjedajo kupce medu in prevažajo čebele na kmete, mestni pa nas gledajo po strani, ker „silimo" z medom v mesto. Vse kar je prav: sladkor moramo dobivati, kadar je sila, ni ga pa treba, če je v panjih dovolj medu. Siliti koga, da bi moral kupovati tuj med za krmljenje, se mi ne zdi pravično. Čebelar J: Že letos stokajo posamezni čebelarji zaradi slabe kupčije z medom, kaj šele bo, ko pride resnično dobra letina, pa ne samo pri nas, ampak povsod v Jugoslaviji. Takrat bo javkanja na kupe, in ves žolč se bo razlil na čebelarsko društvo, ki je bilo pred — šestimi, tremi, dvemi leti toliko neprevidno, da je čebelarjem pomagalo s sladkorjem. Za spomladansko pitanje uporabljam vedno dober med, če ga je kaj v posodi. Nikakor se pa ne morem odločiti za tuje blago, zlasti iz rok kakega prekupca. Vzroki so dovolj znani, zato jih ne pogrevam. Očitkom zaradi sladkorja se ne bo izognili, saj nam jih je pred leti serviral celo neki vojvodinski čeb. list, češ, da je tam doli poplava medu, Slovenci pa kupujejo sladkor namesto vojvodinskega medu. Rad bi vedel, koliko našega medu so lani in letos kupili ondotni čebelarji za svoje lačne čebele? Če med ne gre v denar, so gotovo vzrok predvsem slabe gmotne razmere nekdanjih najboljših konsumentov medu, ne pa dena-turirani sladkor. Tudi je včasih kljub težavam zdrknil kak vagon hojevca čez mejo in so se s tem naše medene zaloge toliko zmanjšale, da smo ostali med laže prodali, sedaj niti kila ne gre v tujino. O, lahko bi ga prodali — po 7 din kg. Le kdo bi ga dal po tej ceni! » * * Že iz teh odgovorov lahko povzamemo, da se glede sladkorja še dolgo ne bomo zedi-nili. Pa ostanimo kljub temu dobri čebelarski prijatelji. Ni treba, da bi se gledali s pisanimi očmi, če imamo o kaki zadevi različna naziranja. Listnica uredništva. Ostali dopisi in poročila prihodnjič! Sklep za uredništvo je 20. dne vsakega meseca. Pisma in denar za društvene namene je naslavljati na „Slovensko čebelarsko društvo" v Ljubljani. Ček. račun št. 11.066. — Blagovne pošiljke (vosek, med) in naročila za čebelarske potrebščine je pošiljati na „Društveno Čebelarno" v Ljubljani, Tyrševa c. 21. Telefon 35-45. Ček. račun št. 15.645. — Društveno tajništvo je v Ljubljani, Poljanska c. 13/1. Telefon 38-38. Izdajatelj za Slovensko čebelarsko društvo in urednik: Avgust Bukovec. Tisk J. Blasnika nasl., Univerzitetna tiskarna in litografija d. d. v Ljubljani. Odgovoren L. Mikuš. Navodila III. za vodstvo tajniSkiH in blagajniških poslov podružnic Slovenskega Čebelarskega društva. 2. rajnik naj inia za spravljanje dopisov posebno mapo, ki naj bo iz močne lepenke, v velikosti pisarniškega papirja. 3. Važna je knjiga za sejne zapisnike. Ta knjiga mora biti debelejša, trdo vezana, strani oštevilčene in črtane. Knjiga je za podružnico zelo važen dokument, zato jo je skrbno voditi in jo po zadnjem vpisu spraviti v arhiv. Vsak zapisnik mora vsebovati datum seje, imena navzočnih odbornikov in vsebino vsega, kar se je na seji obravnavalo. Vsak zapisnik morajo podpisati vsi člani odbora. v 4- Predavanja. Predavanja so brezplačna. Stroške krije osrednje društvo. Ce podružnica želi predavanje, sporoči to tajnik, če je podružnica v območju bivše Kranjske osrednjemu društvu, če je v območja bivše Štajerske pa Zvezi čebelarskih podružnic za mariborsko okrožje. V prošnji je navesti sledeče podatke: Kdaj naj bi bilo predavanje, kje, v kateri uri in o čem naj bi se predavalo, ter katerega predavatelja žele podružnični člani. Tajnik razglasi predavanje podružničnim članom šele tedaj, ko dobi od predavatelja zagotovilo, da bo določeni dan prišel. Po predavanju je poslati osrednjemu odboru poročilo (na beli dopisnici) s sledečimi podatki: Kdaj je bilo predavanje? Kdo je predaval? O čem je predaval? Koliko članov je bilo navzočnih? 5. Imenik članov. Osrednje društvo dostavlja vsako leto vsem podružnicam dva izvoda tiskovin za imenik članov podružnice. Tajnik aH blagajnik izpolni oba izvoda, osrednjemu društvu pa pošlje le enega, drugi ostane pri podružnici. Naslove članov je napisati skrbno iii točno. sicer nastanejo pri pošiljanju lista pomote. Točno je pa-žiti in napisati, ali je član „nov" ali „star". Pozneje pristopivše člane je sporočiti osrednjemu društvu po "dopisnici, člana pa vpisati naknadno v imenik članov. Vsak izvod imenika Članov ima zgoraj prostor za imena članov odbora. Ta prostor je izpolniti, da je glavnemu društvu znano, kdo je izvoljen v novi odbor. Na desni je \ pisati zneske. ki so bili nakazani na račun članarine. .Naročitev sladkorja. Čebelne družine, ki imajo premajhno zalogo medu, naj člani pitajo predvsem z medom, ki ga še hnajo, oziroma, ki so ga kupili. Le v skrajni .sili naj naročajo sladkor. Naroča ga podružnični tajnik tako, da pošlje osrednjemu društvu dopis z navedbo množine sladkorja, ki jo potrebujejo člani. Priložiti pa mora vsa od oblasti zahtevana potrdila, ki jih osrednje društvo objavlja vsako leto v „Slov. čebelarju". Denar za sladkor je poslati vnaprej, ker mora tudi društvo plačati sladkor vnaprej. Pri delitvi sladkorja se mora podružnica točno ravnati po predpisih finančne kontrole, oziroma finančne direkcije. 7. Čebelne bolezni. Podružnični odbori, oziroma njih tajniki morajo stalno voditi evidenco o zdravstvenem stanju čebel podružničnih članov. Da pa bodo člani poučeni o čebelnih boleznih, jim je priporočati nakup prof. Verbičeve brošure „Čebelne bolezni'. Iz sumljivih panjev je nekaj čebel, satja ali medu primerno zaviti in takoj odposlali Drž. Veterinarskemu bakteriološkemu zavodu v Ljubljano, ki poslane predmete brezplačno preišče. Zavod obvesti prizadetega čebelarja o uspehu preiskave. Ce pa je bila ugotovljena čebehia kužna bolezen, obvesti zavod tudi okrajno načelstvo, ki odredi razkužbo panja in Čebelnjaka ter vsega orodja. Razkužitev izvede okrajni veterinar, oziroma pooblaščeni čebelarski izvedenec. 8. Tečaj o kuhi voska. Kakor med, je tudi vosek važen pridelek v čebelarstvu. Zato je treba z voskom zelo varčevati. Mnogo voska si prihranimo s pravilno kuho voščin. Kako je pri tem postopati, se nauče člani v posebnih tečajih, ki jih prireja osrednje društvo na prošnjo podružnice brezplačno, rajniki podružnic morajo zato posredovati pri osrednjem društvu, da pošlje predavatelja. Kakor za običajna predavanja, je treba tudi za ta predavanja glavnemu odboru sporočiti, kdo naj pride predavati, kje in kdaj se bo vršil tečaj. 9. Zavarovalni sklad. Po sklepu občnega zbora leta 1938. se je ustanovil poseben sklad za zavarovanje čebelarjev za škodo, povzročeno po čebelnih kužnih boleznih. Pravilnik o poslovanju tega sklada je bil objavljen v štev. 3 Slovenskega Čebelarja leta 19->9., stran 46. Tam je točno označeno, kako je podružničnim tajnikom postopati s prijavo oškodovanca. (Se nadaIjuje.) Čebelarji! Jida Vam itajMje postceže/p & čeMatskimi potte&scUiami * Društvena v Ljubljani ki je domače podjetje in last Slov. čebelarskega društva. Ček. račun 15.645 - Telefon 35-45 Največja zaloga čebelarskih potrebščin v dravski banovini. vosek in med po najvišjih dnevnih cenah. vse čebelarske potrebščine, najboljše kakovosti, po nizkih in solidnih cenah. Svojim članom in podružnicam daje primerne popuste. - Zahtevajte cenik! Čebelarji, podpirajte z naročili lastno podjetje Sl