Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:	Polletna naročnina . .	... L	1.230
Gorizia, Riva Piazzutta, 18 - tel. 3177	Letna naročnina . .	... L	2.500
PODUREDNIŠTVO :	Letna inozemstvo . .	... L	3.500
T r i e s t e , Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603	Poštno čekovni račun:	štev. 24/12410	
Leto XIX. - Štev. 17 ( 947)
Gorica - četrtek, 27. aprila 1967 - Trst
Posamezna številka L 50
Praznik veselja za delovne ljudi Največji Nemec od Bismarcka do danes
Prvi maj je velik, vesel praznik za vse krščanske delavce in podjetnike. Spominja jih na sv. Jožefa Delavca, ki je bil rednik, varuh in vzgojitelj Kristusa, božjega Sina, ki je s svojim delom posvetil vsako pošteno delo za blagor človeške družbe.
Zadnja leta pa se morejo vsi, ki si s telesnim ali duševnim delom služijo vsakdanji kruh, še posebno veseliti. Cerkev, ki je že od svoje ustanovitve dalje ljubila vse, ki so trpeli krivico in bili zapostavljeni ni brez pravic, jim odpira tudi v sedanjih modernih časih svoje materinsko srce. Na vso moč se prizadeva, da bi bila človeštvu tudi v modernem svetu luč in vodnica k lepšemu življenju.
PRAVIČNOST IN LJUBEZEN NAJ VODITA ČLOVEŠTVO
Na drugem vatikanskem cerkvenem zbo-ru so kardinali, nadškofje in škofje ter vsi drugi razpravljali o nalogah Cerkve v modernem svetu, že v začetku svojega odloka o Cerkvi v modernem svetu ugotavljajo, da more moderno gospodarstvo Posredovati človeštvu vse, kar potrebuje za telesno življenje. Le pravilno ga je treba voditi. Napačno vodstvo svetovnega gospodarstva more povzročiti človeški družbi veliko škodo in spraviti v nevarnost svetovni mir.
Gospodarski razvoj in napredek morata temeljiti na krščanski pravičnosti in ljubezni. Voditelji gospodarstva ne smejo •skati le osebnih koristi, tudi ne koristi Posameznih držav, ampak morajo gledati na blagor vsega človeštva. Ne smejo delati razlik med narodi, med različnimi karvami človeških rodov in med novimi manj razvitimi državami.
Človek mora biti središče, izhodišče in e'lj vsega dela za svetovni gospodarski Papredek. Zato gospodarstvo ne sme imeti za cilj samo pridobivanje in kopičenje karavnih zakladov. Človek nujno potrebu-1® tudi duhovnih, nadnaravnih dobrin. Kristus sam pravi, da človek ne živi sa-1110 od kruha. Pri vodstvu mednarodnih gospodarskih družb in pogodb naj sode-Ipje čim več sposobnih ljudi, čim več različnih držav in čim več narodnih zastop-•Ukov, Id imajo različna mnenja in nazore 0 gospodarstvu. Vsi, ki sodelujejo pri Pj®m, morajo imeti pred seboj isti cilj: Izboljšati svetovno gospodarstvo in življe-kj® človeške družbe.
Pravičnost sama zahteva, da se zberejo Vs® zdrave mednarodne sile, da odpravijo Vs® kričeče razlike iz človeške družbe. Te razlike se danes ne zmanjšujejo, ampak k'nože. Postaviti je treba tudi na trdno Podlago življenje družin in zadovoljivo •mediti delavsko vprašanje. Upokojeni de-vci morajo dobivati redno in točno pralno pokojnino. Tisti pa, ki so zaradi žlezni ali starosti nesposobni za delo, *korajo biti deležni primerne, človeka Vredne denarne podpore, zdravstvene in s°®ialne oskrbe.
ODLIČNOST DELA
Gdlok o Cerkvi v današnjem svetu pou-^krja tudi vrednost in odličnost dela. De-1° opravlja človek s svojim duhom ali s Sv°jimi rokami; je sad njegovih zmožno-st' in njegovega truda. Zato moramo vsa-J10 delo za blagor človeške družbe ceniti ’k spoštovati.
®v. Jožef je bil rokodelec. Opravljal je r°Čno delo, ki ga tedaj še niso cenili in ®Poštovali. Posebno vrednost in pomen pa J® dal delu Kristus, božji Sin, ki je naj-kr®j pod vodstvom sv. Jožefa, po njegovi S|krti pa samostojno opravljal težko tersko delo in tako tudi ročno delo postil. Delo je tudi najzanesljivejši in naj-°'j gotov vir gospodarskega napredka. ®Udar pa delo človeku ne sme jemati Svobode in poniževati njegovega človeške-dostojanstva, ampak mu mora vedno lužiti in koristiti. Človek ne sme nikoli
bodo mogli delavci sodelovati pri njihovem vodstvu in biti deležni njihovega premoženja in dobička. Kjer pa to ni mogoče, morajo imeti delavci popolno pravico, da se svobodno organizirajo. Delavske organizacije naj bodo tako osnovane, da bodo mogle sprejeti čim več delavcev.
Namen teh organizacij naj bo: zastopati in braniti mnenje delavcev pri podjetnikih; braniti pravice delavcev in jim dati možnost, da se tudi versko, kulturno, prosvetno in športno udejstvujejo; preskrbeti jim skupno mašo, lasten dom z dvorano, odrom in pevskim zborom. Poskrbeti je treba delavcem za telesni oddih, za športne prostore in počitniške domove, kamor bi mogle hoditi na počitnice tudi delavske družine. Tako bi delavci manj čutili težo vsakdanjega dela in lažje prenašali težave, ki so z njim v zvezi.
Iz vsega tega more vsak delavec, ki je blage volje, spoznati izredno, iskreno skrb in ljubezen, ki jo ima Cerkev v današnjem modernem svetu do delavcev. Cerkev postaja vedno bolj njihova mati, vodnica in učiteljica, zagovornica in zaščitnica. Zato bodo delavci v modernem svetu srečni le tedaj, če bodo v Cerkev zaupali, radi sprejemali njen nauk in navodila, ki jim jih daje za življenje, vestno in dosledno izpolnjevali. Samo v Cerkvi je rešitev in lepša bodočnost delavstva, ki še ni prišlo do svojih pravic.
G. M.
V torek, 25. aprila so položili k večnemu počitku enega največjih sinov nemškega naroda, bivšega kanclerja Zahodne Nemčije dr. Konrada Adenauerja, o katerem je pokojni Churchill dejal, da je bil največji Nemec od Bismarcka do danes. Ali je Churchill kaj pretiraval, ko je postavil to trditev? Menimo sicer, da bo dokončno
sodbo o tem lahko izrekla šele zgodovina, a že danes drži, da je bil Adenauer njen ustvarjalec skozi tri četrt stoletja. Ne samo, da je dvignil svojo poraženo domovino iz političnih in gospodarskih razvalin zadnje vojne, temveč je aktivno vplival tudi na povojni zunanjepolitični razvoj v zahodni Evropi.
TRAGIČEN ZAKLJUČEK VESOLJSKEGA POLETA
Do:
'statl suženj dela.
delavce je treba podpreti
V NJIH PRIZADEVANJIH
^Kllok tudi zelo priporoča večini delav-podjetij, naj se preurede tako, da
sklh
Tri mesece po tragični smrti ameriških astronavtov Grissona, VVhiteja in Ghaffeija je v ponedeljek, 24, aprila moskovski radio izdal kratko uradno poročilo: »Sovjetski vesoljec Vladimir Kotmarov, ki je vodil sovjetsko vesoljsko ladjo "Sojuz 1” (Zveza), je -mrtev.«
Prejšnji dlan, v nedeljo 23. aprila ob 3. uri in- 35 -minut po moskovskem čas-u je ladja »Zveza 1« poletela v vesolje s 40-letniim kozmonavtom Vladimirom Koma-rovom, ki je bil v dneh 12. in 13. oktobra
1964	že enkrat poletel okrog zemlje. Vse je 'V redu potekalo do petnajstega kroga. Nihče ni vedel, kaj nameravajo Sovjeti s tem poletom in kdaj ga mislijo zaključiti, zato so bili m-nogi mnenja, da nameravajo spusti-ti v tir okoli zemlje še druge ladje s človeško posadko z namenom, da se srečajo s prvo. Moskovski -radio je bil zelo skop s podatki. Omenjal je le vesoljsko ladjo »ogromnih« razmerij. Ta ladja se je ves. čas poleta -držala razmeroma nizko, saj ni prese-gl-a 224 km oddaljenosti od zemlje in se ji n-i približala za več kot 101 km.
Po 27 urah rednega poleta je moskovski radio v ponedeljek ob 6,12 Objavil zadnje poročilo. Nato je do 10. ure -vse utihnilo. Dolgim uram -tesnobe in negotovosti je sledilo kratko, uradno poročilo o tragičnem zaključku potet-a.
Astronavt Kom,arov je že dosegel petnajsti krog okoli zemlje, ko so se -pojavile prve težave. Sporočil je na zemljo, da ne more več obvladati ladje in da se zaan-a-n trudi, da bi ladjo usmeril za povratek na zem-ljo. Med osemnajstim -krogom je Ko-m arov imel spat popolno oblast nad ladjo, a zaradi slabega delovanja glavnega pa-d-ala so nastale težave, ki so ladjo privedle v katastrofo. Vrvi glavnega padala so se zapletle in vesoljska ladja je z višine 7000 metrov začela prosto padati. Treščila je z vso silo n® tla, verjetno blizu mesta Sverdlov-ska ob Uralu, odkoder so astronavta prenesli v Moskvo in njegovo žaro položili na -mrtvaški oder. Ogromna množica -se je v mimohodu poklonila astronavtu, ki je dal življenje za napredek zn-a-nosti.
Ves svet je poslal sožalne -brzojavke v Moskvo, med drugimi tudi sv. oče, italijanski predsednik republike Saragat in predsednik vlade Moro ter zunanji -minister Fanifaini. Pogreb -tragično umrlega ve-
soljca je bil v Moskvi 26. aprila. Pokopali so ga ob kremeljskem zidu na prostoru, ki je namenjen sovjetskim narodnim -herojem.
Sredi aprila so po vsej Sloveniji praznovali tridesetletnico ustanovitve komunistične partij e -Slovenije. Komunisti, ki so prej dolgo vrs-to let igrali na initem-aciona-listično karto in se navduševali za -borbo skupaj z mednarodnim proletariatom, so leta 1937 -prešli na nacionalistično -taktiko, osnovali v času zasedbe Osvobodilno fronto in s pomočjo gesla borbe zoper okupatorja izvedli svojo -socialno revolucijo.
Nekateri od ustanoviteljev partije ne žive več, nekateri so dosegli najvišja -mesta v sedanji ureditvi države in se jim dobro, zelo dobro godi. Nekateri so se zagrenjeni in razočarani umaknili v ozadje. -Sem ter tj-a se celo komu utrne misel, da je bilo v -boju -mnogo več idealizma kot ga- je zdaj, ko so na oblasti.
Vča-si-h so se borili proti odp-uščan-j-u -delavcev in za brezposelnost krivili brezdušni kapital-i-zem ; sedaj v imenu reforma isto sami počno. Vča-sih so -govorili, da bo pod socializmom kruha za vse, zdaj pospešujejo odhajanje delavcev na tuje. Včasih so kazali na kmečko revščino in zanjo krivili veleposestniške kroge ter brezbrižne državne oblasti. Zdaj se jeze, ko televizija poka-že -starko na kmetih, ki leži na- tleh, ker postelje ne premore. Vča-sih so se puritansko zgražali nad meščansko razvrat-n-ostjo; zdaj se naslajajo v barih širom po Sloveniji nad »integralnimi striptizi«, n-ad slačenjem žen-sk pred gledalci z izbuljenimi očmi. Včasih so alkoholizem -in pojave zločinstva med mladino pripisovali pokvarjenosti kapitalistične družhe. Zdaj pija-n-a in podivjana mladima, vzgojena -v socializmu in po sooiali-stični-h metodah, pobija miličnike, varuhe reda.
Tridesetletnica partije nudi slovensk-iim komunistom prav za letošnji prvi maj več kot dovolj motivov za žalno -svečanost ob pokopanih idealih. Vsa Slovenija bi morala -izobesiti zastave na pol droga. Bila je nam-reč žalostno izdana in podlo prevarana!
ADENAUERJEVA OSEBNOST
Ko je zatisnil v sredo, 19. aprila v Rhondorfu blizu Bonna za vselej svoje oči, obdan od sedmih otrok, je imel 91 let, tri mesece in 14 dni. Njegova bolezen je bila kratka. Preprosta influenca ga je teden dni prej vrgla v posteljo. Vnetje bronhitijev je vso zadevo kompliciralo, organizem ni pokazal več moči za odpor — in prišla je agonija. Sam je spoznal, da so mu dnevi šteti. Zaprosil je za sveto maziljenje, ki mu ga je podelil njegov sin duhovnik, 44-letni msgr. Pavel Adenauer. Ko je sprejel zakrament, je vidno ginjen zašepetal: »Bog mi je dal veliko radost, da sem ta zakrament prejel iz tvojih rok, moj sin!«
Adenauer je živel iz svojega krščanskega svetovnega nazora in ga ni nikdar skrival. Prav zato se ni uklonil Hitlerjevemu nacizmu, temveč bil ves čas njegov odločen nasprotnik. Že leta 1917 je postal župan mesta Koln ob Renu in ostal na tem mestu, dokler ga niso nacisti odstavili. Nato se je deloma skrival, deloma živel preganjan, zasledovan in nadziran, deloma v ječi in na zasliševanjih. Pa je vzdržal, saj je bila prav to njegova odlika: nepopustljivost.
Ko so zavezniki Nemčijo premagali, je Adenauerjeva zvezda spet izšla. Ponovno je postal kolnski župan. Pa ni bil simpatičen Angle^ žem, ker ni hotel biti samo njihovo poslušno orodje. Odstavili so ga, češ da nima sposobnosti za tako mesto. Čez štiri leta nato so pa morali z njim znova sodelovati, a ne več kot z županom, temveč kot prvim predsednikom zahodno-nemške vlade. Mož, ki je tedaj imel že 73 let, je Angležem dokazal, da se da tudi pri sedemdesetih letih uveljaviti svoje poglede in da starost ne postavlja nobenih meja v javnem udejstvovanju.
Politično zaslombo si je Adenauer ustvaril v CDU, t.j. krščan-skodemokratski uniji, ki je povezala v svoje vrste tako katoličane kot protestante. V zunanji politiki se je predvsem naslonil na ZDA in Francijo, manj pa na Anglijo. Ko je prišel na oblast De Gaulle, je z njim skoval pogodbo o nem-ško-francoski spravi, ki pa je po
njegovem odhodu z oblasti hitro zvodenela, ker je njegov naslednik Erhard dajal prednost Sev. Ameriki pred Francijo.
Adenauer je ostal na oblasti do leta 1963. Najbolj uspešno politično razdobje zanj je bilo tisto od 1949 do 1954. V tem času so za-padni zavezniki vrnili Zahodni Nemčiji politično neodvisnost; po zaslugi prof. Erharda je vzcvetel nemški gospodarski čudež. Stalinova taktika »hladne« vojne in spopad na Koreji sta ustvarila vo-jaško-obrambno Atlantsko zvezo (NATO). V maju 1955 se ji je pridružila tudi Adenauerjeva Nemčija. Tako so se Nemci spet lahko oborožili, le privoljenja za izdelovanje atomskega orožja si zaradi sovjetskega odpora niso mogli pridobiti.
ADENAUER KOT DRŽAVNIK
Dve vodilni ideji sta gnali Adenauerja pri njegovem državniškem delu: doseči združitev obeh Nem-čij in ustvariti Združeno Evropo. S tem v zvezi bo ostalo njegovo ime tesno združeno z imeni De Gasperija in Francoza Schumana. Zdi se, da se je Adenauer tako gnal za Združeno Evropo tudi zato, ker je po njej upal doseči nemško zedinjenje.
Prav v tej akciji pa ni imel sreče. Kot kaže razvoj zadnjih let, je igral na napačne karte. Odločno je odklanjal vsak kompromis s socialističnim delom Evrope ter izhajal iz prepričanja, da Nemčija lahko zaživi polno življenje velesile sredi Evrope samo z naslonitvijo na ameriško vojaško moč. Toda po Stalinovi smrti so v Sovjetski zvezi prišli na oblast novi ljudje, ki so najprej po Hruščevu in nato po njegovih naslednikih pričeli dialog z Zahodom. Danes Sev. Ameriki Zahodna Nemčija vojaško ni več tako potrebna, saj Evrope Sovjetska zveza ne ogroža več; ZDA vodijo s Sovjetsko zvezo razgovore glede omejitve atomske oborožitve in so Nemčijo izključile od uporabe tega orožja. Zato je Adenauer zadnje čase večkrat žolčno napadel ameriško politiko, ki je očividno za to, da se stanje v srednji Evropi ne spreminja. Doživel je pa to zadoščenje pred smrtjo, da je moral prof. Erhard, ki je njegovo politiko zavrgel, iti v politični pokoj, na površje pa je spet prišel bavarski veljak Franz Josef Strauss, ki naj bi prevzel njegovo politično zapuščino. Zato pa se mora sedanji kancler dr. Kiesinger truditi, da popravi posledice Adenauerjeve trmoglave vztrajnosti odklanjanja Vzhodne Nemčije in najti milejše strune, ki bodo sčasoma uredile zahodnonemške odnose s Poljsko, Češkoslovaško in Sovjetsko zvezo.
Prav dr. Kiesinger pa je bil tisti, ki je morda najbolje označil Adenauerjevo delo, njegovo osebnost in dobo, v kateri je živel. Ko je prišla vest, da je stari državnik preminul, je izjavil: »Klanjamo se pred spominom tega velikega Nemca; njemu je bila zaupana težka naloga, da obnovi svojo domovino, jo dvigne iz njenega ponižanja in privede v zbor svobodnih narodov. Njegovo življenje je bilo polno uspehov in blagoslova od zgoraj, čeprav mu je bilo odvzeto največje zadoščenje, da bi namreč dočakal zedinjenje svojega ljudstva, združenega v miru in svobodi. Samo bodoči rodovi bodo lahko ocenili, kaj nam je pomenil in koliko smo z njim izgubili.«
Ura zrelosti je ura odločitve
Volitve v dveh nemških deželah
Pred tremi leti so sedanjega papeža Pavla VI. obiskali delavci iz Neaplja in okolice. Nad 30.000 jih je bilo. Sv. oče jih je bil vidno vesel. Sprejeti in pozdraviti toliko članov tistega stanu, o katerem se trdi, da je odtujen veri in Cerkvi, je bilo za papeža veliko zadoščenje. Izrabil je priliko ter jim povedal nekaj važnih misli, ki so danes prav tako sodobne kot pred nekaj teti.
ŽIVIMO V CASU SPREMEMB
Marsikaj je danes drugačno kot v preteklosti: spreminjajo se obleke, stanovanja, navade, delovni urniki, zabave, spreminjajo se družabni odnosi. Rekli bi, da se spreminja vse! In prav je tako. Če vam te obsežne spremembe prinašajo bolj ugodno življenje, se tega z vami veselim. Še več, take spremembe pozdravljam. Če te spremembe pomenijo večjo socialno pravičnost, napredek, kulturo, modernost zlasti v življenju delavskega stanu, take spremembe v socialnem življenju hvalim in branim.
Toda spremembe in novosti se ne ustavijo samo tu. Niso samo izraz zunanjega Življenja, ampak predvsem idej. Življenje hočeš-nočeš zavisi od načina mišljenja, od idej. Danes je to vsem jasno: ideje vladajo svet. In v tej točki postane zrelost izredno važna.
Nato sv. oče vprašuje: »Ali naj te spremembe, ki so v teku, spremenijo tudi vaše ideje? Ali mora zaradi njih pasti tudi vaša krščanska vera? Ali jutri ne boste več ne pravi Neapeljci in niti ne pravi kristjani? Vidite, kako lahko postane vprašanje zrelosti dramatično in odločilno.«
Kadar se iz bube razvije metulj, je po svoji obliki in po svojem življenju čisto drugačen, kot pa je bila buba. Toda njegovo življenje se ni spremenilo, ampak se je le izpopolnilo. Nekatere spremembe uničijo to, kar je odvisno, kar je škodljivo. Druge spremembe pa razvijejo, kar je Življenjskega. Nekatere spremembe vodijo v propad in druge vodijo v prenovitev in ohranijo, kar je bistvenega. Zato je važno, da znamo prav presojati in da sledimo prav novim časom.
Mislim, da je prišel tudi za vas trenutek, ko morate prav presojati in prav izbrati. Ura zrelosti je tudi ura odločitve. To je izredno važen trenutek, ker ne gre le za sedanjost ampak tudi za bodočnost. Ali zahtevam morda preveč, če vam svetujem, da se odločite za Kristusa? Kajti, glejte, vse se končno odloča ob imenu Kristusovem! Da se pa boste lažje odločili in prišli do prave zrelosti, priporočam tri stvari:
TRI PRIPOROČILA
Prvič: Vse je treba dobro premisliti. Pri socialnem razvoju italijanskih delavcev obstaja kritična točka: katere ideologije jih vodijo? Kakšni ljudje se ponujajo delavcem za učitelje in voditelje? Kateri časopisi, kateri govori, katere organizacije hočejo vplivati na delavce? Bodimo odkriti: Mnoge izmed teh ideologij skrivajo v sebi družbeno samoljubje in hočejo dati prednost gospodarskim koristim celo na škodo morale in vere, kot na primer prevratni, razredni in brezbožni marksizem ali ideologije, ki imajo na programu uživanje in greh. To so zmotne in škodljive ideologije. V trenutku, ko delavci iščejo gospodarsko varnost, osebno dostojanstvo in svobodo, socialni in mednardni mir, lahko postanejo podobne ideje katastrofalne. Odprite oči in opazujte dogodke sedanjega časa, ki razodevajo znanstveno slabost, družabno neuravnovešenost in politično nevarnost tolikih doktrin, ki so se dokopale do velike moči in ki hočejo voditi delavce vsega sveta.
Želim, da bi te ideološke krize pripravile do razmišljanja ljudi dobre volje, da bi popravili svoje mnenje, če so se vdali toku časa in da bi ta kriza končno koristila za bolj pravično in človeško življenje. Vam, dragi delavci, priporočam razsodnost in ohranite si s\'obodo pred zmotnimi ideologijami. Ne pozabite: treba je pravilno misliti.
Tedaj drugo priporočilo: Ostanite zvesti Cerkvi, ostanite zvesti Kristusu. Cerkev je mati in učiteljica, kakor jo je svoj čas imenoval papež Janez XXIII. Cerkev je mati in učiteljica, a po drugi strani je učenka in predstavnica Kristusova. Vi veste, da je iz te šole najvišjega Učitelja človeštva in edinega Učitelja pravega življenja po glasu papežev v zadnjih letih prišlo nič koliko naukov, ki se tičejo delavcev in vseh problemov, povezanih z njih življenjem.
Povem vam, da ti nauki, ki so jih izrekli zlasti moji zadnji predniki, niso le besede, niso sebičen zagovor lastnih privilegijev ali zemeljskih koristi, niso obram-
ba socialnega stanja, ki ga je zgodovina in logika zavrgla, tudi niso ovira za dosego upravičenih sprememb, tudi ne gre za samo razkazovanje ali propagando. Za vsem tem se skriva resnična in pametna ljubezen do vas, ki ste delavni ljudje. Gre za odkritosrčno prizadevanje, za sodelovanje z vašimi poštenimi in svobodnimi organizacijami, pa tudi s pristojnimi civilnimi in političnimi oblastmi, da bi vladali v družbi pravičnost, red in mir, po čemer vi prvi in najbolj hrepenite in ste jih najbolj potrebni.
Zato pride sedaj moje tretje priporočilo: Vaše prizadevanje naj bo pozitivno, bodite graditelji novega sveta. Namesto da bi sovražili in preklinjali družbo, v katero nas je postavila božja Previdnost, jo skušajmo razumeti, ji služiti, jo ozdravljati in ljubiti. V vaših mislih naj bo vedrost, upanje, moč in veselje, kakor nas uči krščanska vzgoja. Zato ljubite svoje delo. Naj ga spremljajo plemenite zamisli, poštenje, prijateljstvo, bratstvo, solidarnost!
Priredil S. Z.
Zahodna Nemčija je zvezna država, zato ima poleg državnega parlamenta še deželne. Zadnjo nedeljo so se vršile volitve v dveh od teh dežel: v Schles\vig-Holstei-nu in v Porenju. V obeh deželah so krščanski demokrati obdržali ali še celo izboljšali svoj položaj ter ostali vodilna stranka. Nekoliko zaskrbijenostii pa so povzročili nemški neonacisti. Nastopili so prvič in takoj usipeli. V vsaki od omenjenih dežel so si osvojili štiri sedeže. Talko so se, odkar so se pojavili pred nemško javnostjo kot narodno demokratska stranka, uveljavili že v kar 4 deželah: v Hesse-nu, na Bavarskem, in sedaj še v Porenju in iv Schlesvvig-Holsteinu.
Rezultati so sledeči: v Porenju krščanski demokrati 49 sedežev (prej 46), socialdemokrati 39 (prej 43), liberalci 8 (11), narodni demokrati 4 (0). V Schleswig-Hol-steiniu pa je slika naslednja: krščanski demokrati 34 ( 34), socialdemokrati 30 ( 29), liberalci 4 (5), danska manjšina 1 (1), na-
rodni demokrati 4 (0). IIIMIIIIIIIIIlillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHIHIIIIIIlillllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
Vojaški udar v Grčiji
Od četrtka na petelk je v preteklem tedr pu grška vojska prevzela vso oblast v državi. Dogodek je presenetil ne samo grško javnost, temveč tudi inozemske politične kroge. Da so možni v Evropi take vrste prevrati, si je malokdo še predstavljal.
Sprva se je zdelo, da se je udar izvršil v soglasju z mladim 27-Ietnim kraljem Konstantinom. Zadnje novice pa vedno bolj potrjujejo mnenje, da je bil tudi kralj postavljen pred izvršeno dejstvo. Šele, ko je videl, da je udair uspel, je pristal na imenovanje nove vlade, ki jo je sesta-vil državni uradnik pri kasači jskem sodišču Konstantin Kolias. Vsi ostali ministri so vojaki.
Novi predsednik vlade je izjavil, da bo njegova vlada delate za enotnost med Grki. V bodoče v Grčiji ne bo več ljudi desnice, centra ali levice, temveč samo Grki. Vlada bo vzpostavila parlamentarno življenje, ko se ji bo zdel primeren trenutek. Odločena je izvesti poverjeno ji nalogo do konca, zato ne bo dopuščala nobenega nereda. Vlada ‘bo ostala zvesta svojim zahodnim zaveznikom. Zavzela se bo tudi za priključitev otoka Cipra Grčiji.
Ukinjene so bile mnoge ustavne pravice, ki se tičejo civilnega sodstva, ukinjena tudi nedotakljivost stanovanj kakor pravica do svobode zborovanja in tiska. Prepovedana je sindikalna dejavnost. Vsakdo je lahko aretiran za nedoločen čas. Število političnih pripornikov je visoko; med njimi sta tudii oba Papandreiua, oče George in sin Andrej.
Težko je zaenkrat razbrati, kaj je nagnilo vojaške kroge, da so se odločili za udar. Vsekakor so sprožili v gibanje dogodke, ki jim verjetno ne bodo kos. V današnjih časih je nesmiselno z orožjem- krotiti narod in miu z diktaturo onemogočati, da se na svobodnih volitvah demokratično izrazi.
Še štiri leta ječe
Miihajlo Mihajlov, pogumni borec zoper privilegirani položaj komunistične partije v Jugoslaviji, je bil, kot je bilo pričakovati, znova obsojen, to pot na štiri leta in pol ječe. Ker mu je sodišče vzelo v poštev sedem mesecev, ki jih je že odsedel, ga čakajo še štiri leta bivanja v zaporu.
Sodniki so spoznali Mihajlova za popolnoma krivega, kar ga je obtožnica ob-dolževala. Po njihovi izjavi je zlorabil svobodo misli, ker »da se ne more dopustiti širjenje idej, ki so protiustavne«, in zlorabil je svobodo tiska, kar da bi lahko pripeljalo k rušenju sedanjega ustavnega položaja v Jugoslaviji. Besede, ki vsako niiur, ki pozna položaj glede svobode misli ali svobode tiska v Jugoslaviji, lahko sprožijo samo pomilovalni nasmeh.
Sodišče je našlo Mihajlova krivega v dveh stvareh: da je v svojih trdh člankih na zlohoten in zmoten način prikazal v inozemstvu notranji položaj v Jugoslaviji, zlasti ker je zatrdil, da je Jugoslavija totalitarna država (za kar ni treba ravno iskati dokazov, op. ur.), v kateri ima na vsah področjih prvo, edino in absolutno besedo komunistična partija; drugič pa da je širil spise, ki jih je izdala jugoslovanska emigracija v inozemstvu in v katerih se ščuva zoper bratstvo in enotnost jugo slovanskih narodov.
Tako bo Mihajlov, v katerem se na občudovanja vreden način prepletata pogum
in naivnost, da bo izsilil od komunistične partije več demokracije v medsebojnih odnosih državljanov, nasledil v ječi v Sremski' Mitroviči Milana Djilasa, ki je za novo-leto 1967 prišel na svobodo. Razlika med Djilasom in Mihajlovom je le v tem, da se je boril prvi za več demokracije v partijskih vrstah, drugi pa je svojo borbo razširil na zahtevo, da se mora v Jugoslaviji ustanoviti resnično demokratična, svobodna in neodvisna stranka kot protiutež komunistični partiji.
Iz Beneške Slovenije
Tretja številka »Doma«
Po veliki noči je izšla 3. številka med-župnijskega lista za Beneško Slovenijo »Dom«. Ta list ni, kot smo pred časom po pomoti javili, nadaljevanje nekega lista, ki je že nekoč obstajal med beneškimi Slovenci, ampak list, ki je čisto nanovo začel izhajati zdaj po koncilu, da prinaša našimi rojakom v Benečiji in v izseljenstvu novice iz beneških duhovnij ter jih vzpodbuja k zvestobi veri in izročilom prednikov.
Tudi tretja številka je zelo pestra1 v novicah iz beneških vasi, pisana v svojih slikah, duhovita v veselih dogodbicah in jasna v svojih trditvah, zaradi česar bo gotovo z veseljem sprejeta po vsej deželi in tudi med 'beneškimi Slovenci po svetu, ki so zelo navezani na svojo rodno zemljo. Zelo zanimiv je članek o položaju v Benečiji, kjer pisec prikazuje težki problem izseljenstva in tudi razloge, zakaj mora toliko ljudi iz teh krajev zapustiti svojo zemljo in iti s trebuhom za kruhom. Ta članek je v italijanščini, da ga lahko tudi odgovorne oblasti berejo in razmišljajo o tem problemu ter vidijo, kaj vse bi morale narediti in kaj bodo morale ukreniti za te državljane na skrajni meji Italije.
Uvodni članek čudovito lepo govori o vstajenju Kristusovem in o upanju vstajenja tudi Benečanov. Talko zaključuje:
»Mi Benečani moramo, še bolj kot drugi ljudje, ker smo majhna manjšina, od vseh sovražena in zaničevana, razumeti, da bomo, če ne bomo držali skupaj in če si ne bomo podali rok, kmalu uničeni. Kar je med sabo razdeljeno, ne živi.
Velika noč naj nas prerodi do korenin in naj v nas vlije Kristusovega duha ljubezni. Ljubezen do svoje rodne zemlje, ljubezen do svojih družin, ljubezen do svojih izseljencev, ljubezen do tistih, ki pomagajo, da se bo naša Benečija prerodila.
Velikonočna luč naj razsvetli oči in pamet tistim zaslepljenim odgovornim ljudem, ki morejo, pa ne vedo ali nočejo pomagati našemu ubogemu ljudstvu, katero pod težkim križam pričakuje rešitev za bolj veselo in bogato in mirno bivanje na svoji domači zemlji.«	—mf
Katoličani na angleškem otoku
Katoliško prebivalstvo na Angleškem in v Gallasu se je lansko leto povečalo za 4150 oseb. Vseh katoličanov je danes v Veliki Britaniji 4 milijone 4840. V letih
1965	in 1966 je zrastlo število katoličanov na Škotskem za 16.000. Sedaj je tam 825.000 katoličanov. V7 severni Irski jih je pa 498.030, V sami republiki Irski jih je dva milijona 673.470.
Kronanje svetogorske Matere božje
Vsak narod je upravičeno ponosen na zgodbo svojega življenja, na svojo zgodovino. Zato skrbno proučuje svoje narodnostne značilnosti, svoj izvor in razvoj, slavi svoje velike sinove, opeva rodno grudo, svetišča in gradove, bojišča in prizorišča važnih dogodkov, ki so v stoletjih oblikovali njegov narodni obraz in ustvarili njegovo kulturno bogastvo.
Tudi slovensko ljudstvo, in še zlasti primorski Slovenci, moramo z marljivimi raziskovanji posegati v svojo prošlost, zbirati obledele listine in dokumente ter iz teh drobcev sestavljati mozaik svoje zgodovine. Posebno zanimanje moramo posvečati osebam in krajem, ki so na izdaten način vplivali na duhovno rast in kulturni razcvet, na ustroj in razvoj naše narodne skupnosti.
Primorski Slovenci se ne moremo ponašati s slavno zgodovino, v kateri naj bi nastopale vladarske rodbine, zmagoviti vojskovodje in učenjaki, niti ne moremo kazati na vojaške zmage, iznajdbe in znanstvena dognanja, s katerimi naj bi naš narod sovplival na potek zgodovine. Usojena nam je bila pot hlapčevstva 'in podrejenosti, tuji gospod nam je rezal kruh skoposti, ki so ga bile naše žuljave roke pridelale v izobilju. Življenje slovenskega človeka se ni razvijalo v razkošju grajskih dvoran in po palačah cvetočih mest, pač pa v skromnosti skritih naselij in vasi, v senci vaških cerkva, redkih samostanov in svetišč.
Naš človek si je dvignil sredi vasi vaško cerkev, ki je postala središče vsega življenja. V njej je iskal utehe, opore in božje pomoči. Bog sam pa mu je naklonil kot dokaz ljubezni še svetišča, romarske božje poti, kjer je slovenski trpin našel še posebne utehe in najgloblja doživetja. Slovenski človek je po svoji naravi veren, rojen bogoiskatelj, torej romar. Romal je in roma, da zadosti dušni potrebi, pa roma tudi, da zbeži moreči vsakdanjosti, vidi svet, da skupno moli in prepeva, joka in sodoživlja omamne trenutke verske vneme ter prepustitve božji roki.
SVETOGORSKA BOŽJA POT
Primorska je naravnost posejana z Marijinimi svetišči: Marijina cerkvica na Polju pri Bovcu, Mengore na Tolminskem, Marija Snežna nad Avčami, Vrhovlje v Brdih, Žalostna Mati božja na Gradu pri Mirnu, Marijina cerkev na Vitovljah in v Logu na Vipavskem, Oberšljanska Mati božja na Krasu itd. Slovenski romar je rad usmerjal svoj korak tudi k oddaljenim Marijinim božjepotnim svetiščem na Sv. Višarje, na Staro goro in na Barbano. Najdražja pa mu je vsekdar bila božja pot na Sv. gori pri Gorici.
Svetogorska božja pot je po veličastni legi in po čudovitem razgledu na zasnežene alpske orjake, na briške griče in na furlansko nižino tja do sinjega morja biser vseh romarskih ciljev. Ce bi potegnili idealno črto od Triglava do Pirana in od Huntina do Snežnika, bi ugotovili, da je Sv. gora zemljepisno središče ozemlja, ki ga naseljujejo primorski Slovenci. Marijina bazilika na Sv. gori, bela golobica v zračnih višavah, izvaja izredno privlačno silo na sleherno srce ter je zato idealni romarski cilj nepreglednih množic.
Sv. gora je osrednjega pomena za zgodovino primorskih Slovencev. Vpliv sve-togorskega svetišča na verski, nravni, kulturni in narodni razvoj našega ljudstva je bil naravnost odločilen. Z vseh strani je stoletja romal tjakaj naš človek in se pri Marijinih nogah čutil člana iste verske in narodne skupnosti. Deželan, s katerim se je pozdravil na poti, soromar, ki mu je stopal ob strani, božjepotnik, ki je ob njem klečal pred milostno Marijino podobo, so mu bili bratje po veri, čustvih in govorici. Mati božja sredi cvetlic in gorečih sveč na oltarju je vse objemala v isti materinski ljubezni. Duh skupnosti, vzajemnosti in povezanosti je družil Brica in Vipavca, Kraševca in Tolminca, Gorjana in Benečana, Kranjca in Tržačana. Ko je izpred oltarja spregovoril duhovnik v slovenski besedi, ko se je oglasila skupna molitev in zadonela Marijina pesem, je sleherno srce še topleje zagorelo v ljubezni do Marije, dobri sklepi so postali bolj trdni, zlasti pa se je ojačil občutek pripadnosti istemu občestvu, istemu ljudstvu, isti usodi.
Stalinova hči v Združenih državah
Stalinova hči Svetlana, prostovoljna 'begunka iz lastne domovine, 'ki v teh zadnjih mesecih tava po svetu in išče nov dom in novo domovino, je v petek, 21. aprila prispela z letalom iz Švice v Nevv York. Zdi se, da je končno našla svoj cilj in da se, po prvih izjavah, ki jih je dala časnikarjem, počuti varna.
»Tu sem, da končno najdem samo sebe in se posvetim svoji osebnosti, ki mi jo je bilo v Rusiji onemogočeno razvijati,« je prvič, odkar si je izbrala svobodo, brez strahu povedala časnikarjem. »Težko je v nekaj besedah izraziti, zakaj sem tu,« je dejala. »Vse pa bom povedala na tiskovni konferenci, ki jo bom intela prihodnji teden. Zapustila sem Sovjetsko zvezo pro stovoljno. Nihče me ni v to silil. V teh svojih odločitvah sem bila čisto sama. V Indiji sem se dolgo borila sama s seboj, da bi se vrnila v Rusijo. Pomislila sem na svoja otroka, a kljub temu nisem; prišla do prepričanja, da je ‘bolje zame, če se vrnem. Odločena sem, da se v Rusijo ne vrnem več.«
Zakaj? V življenju Svetlane Stalin je ne-
šteto vprašanj. V viharjih in nemiru, v katerem je živela, jim ni prišla do d'na. »Zrastla sem v družini, kjer se nikoli ni govorilo o Bogu. Ko sam dorastla, sern spoznala, da je nemogoče živeti brez Boga.« Tako je z žalostjo izjavila Svetlana zavzetim časnikarjem. »Komunizem je le malo napredoval s časom in izkušnjami. Velike dogme komunizma zame nimajo več privlačnosti. Zame ne obstajajo ne kapitalisti, ne komunisti, marveč samo dobri in hudobni ljudje. Narodi morajo skup no delati za napredek človeštva.«
To so prve izjave Svetlane Stalinove svobodnemu svetu, že sedaj vlada velikansko zanimanje za knjigo, ki jo je spisala Svetlana v Moskvi leta 1963 in ki obsega 80.000 besed. Odposlala jo je po tajnem agentu v Ameriko isti dan, ko je iz Rusije prispela v New Delhi. Knjiga je sedaj že v rokah založništva »Hanper and Row« in bo izšla 16. oktobra letos. Baje je Svetlana za to knjigo prejela bajne vsote. Tudi založništvo »Life« upa, da bo prejelo pravico do ponatisa in je pripravljeno plačati Svetlani en milijon dolarjev.
    um imimmmmimimmimmmmimimmmi mm minil .
Smrt dobrega duhovnika
Na Južnem Tirolskem so pokopali v kraju St. Pauls blizu Bočna župnika Antona Jermana, ki je bil dolgo vrsto let hišni kaplan v samostanu cisteroijank Marien-garten istotam. Verni Tirolci so mu pripravili izredno lep pogreb, saj se ga je udeležilo poleg 7 slovenskih duhovnikov nad dvajset tirolskih sobratov in velika množica ljudi.
Pokojni je bil doma iz šmihelske fare pri Novem mestu. Lani, 23. novembra je spolnil 70 let življenja. Kot dijak je bil poklican na fronto v prvi svetovni vojni, bil tam težko ranjen, prejel srebrno svetinjo 1. razreda za hrabrost in dosegel častniški čin. Po končani vojni je vstopil v semenišče ter 'bil leta 1922 v Ljubljani posvečen v duhovnika.
Lota 1945 se je kot begunec umaknil najprej v Italijo, na jesen leta 1946 pa je prišel na Južno Tirolska, koder je našel svoje dokončno zatočišče. Zadnje čase je nekoliko bolehal, a smrt je prišla čisto nepričakovano. Zjutraj, 3. aprila je še
maševal, dopoldne nato pa že izdihnil.
Pokojni g. Jerman je vsakogar očaral s svojo dobroto, zato so ga imeli tako so-bratje kakor ljudje, kjer je služboval, izredno radi. Nekaj posebnaga je bila njegova zavzetost za vso, kar je slovensko-Vsakomur, iki ga je obiskal, je na podlag' krajevnih imen dokazoval, da so moral' Slovenci priti ne le do Toblaškega polja v Pustriški dolini, temveč še dalje, vse do Brixna, Morana in Bočna. Imel je skromne dohodke, a ni bilo slovenskega časopisa ali publikacije v izseljenstvu, na katere ne bi bil naročen ali jih ne bi kupil-Vse svojo prihranke je zapustil slovenskim cerkvenim ustanovam.
Dobri g. Anton, ki je v mnogočam sličiJ pokojnemu papežu Janezu XXIII., je brl ves čas zvest naročnik našega lista, bil * njegovo smerjo in pisanjem zelo zadovo' Ijen tor rad prispeval v njegov tiskovn' sklad. Večni pokoj in lep spomin zate temu vzornemu duhovniku in zavednem11 Slovencu 1
Stran 1
Spominska proslava
koroških Slovencev v Celovcu
Domišljija in stvarnost
Koroški Slovenci so se preteklo nedeljo slovesno spominjali pomembnega a žalostnega poglavja svoje narodne zgodovine: Petindvajsetletnice izseljevanja pod Hitlerjevim režimom, ko je nacistična vladavina sklenila iztrebiti slovenski živelj na Koroškem. Za to priliko so priredili mogočno enotno proslavo pod okriljem obeh slovenskih predstavništev, Narodnega sveta koroških Slovencev in Zveze slovenskih organizacij.
Proslava se je vršila v veliki Koncertni dvorani v Celovcu, ki jo je z vse Koroške zbrano občinstvo napolnilo do zadnjega kotička. Prireditve se je udeležilo veliko uradnih predstavnikov, kakor zastopnikov deželnega glavarja, celovškega škofa in jugoslovanskega konzulata. Prisotni so bili tudi zastopniki goriških in tržaških Slovencev. Mnogo je bilo še izseljencev, katerim je proslava še posebej veljala. Spored je bil zelo bogato pripravljen in je obsegal predvsem pevske nastope, recitacije in govore. V glavnem so s petjem sodelovali moški in mešani Zbori Zveze pevskih društev in Slovenske prosvetne zveze. Na sporedu so bile zlasti skladbe narodne in domoljubne vsebine, ki so posebno vžgale vse navzoče. Tudi deklamacije so bile pretežno domovinskega značaja.
V središču proslave pa sta bila govora dr. Valentina Inzka, predsednika Narodnega sveta koroških Slovencev ter dr. Francija Zvvi-tterja, predsednika Zveze slovenskih organizacij. Dr. Inzko je v svojem govoru orisal pomen zgodovinske obletnice, nakar je podal pregled manjšinskega položaja na Koroškem. Zlasti se je govornik zavzel za pravično ureditev šolskega vprašanja ter se izjavil proti prijavljanju k slovenskemu pouku, ki je gotovo ustrahovalnega značaja. Omenil je tudi zadnje razgovore s kanclerjem Klausom za bodoče urejanje manjšinskih vprašanj. Tudi dr. Zvvittsr se je najprej spomnil žalostne obletnice, nakar je prešel k obravnavanju perečih slovenskih vprašanj. Govornik se je odločno izrazil proti zahtevanemu ugotavljanju manjšine. Oba govornika je občinstvo nagradilo z viharnim ploskanjem. V začetku je v nernščini spregovoril tudi zastopnik deželnega glavarja in obsodil nasilje nacističnega režima pri koroških Slovencih.
Tudi primorski Slovenci smo ob tej obletnici blizu koroškim bratom, saj je tudi nas zadela podobna usoda s strani fašistične strahovlade. Samo žrtve in kljubovanje zlu so zopet prinesle zmago svobode in pravice, ki pa še v marsičem čaka na uresničitev.
V nedeljo, 16. t. m. so se vršile volitve za obnovitev odborov kmečkih bolniških blagajn. Kakor znamo, se je goriška titovska Kmečka zveza povezala s komunisti, italijanskimi in slovenskimi, in škupaj z njimi je predložila kandidatne liste v Gorici, Doberdobu, Sovodnjah in Štaverjanu. Znan je tudi podvig g. Waltritscha, ki je alarmiral prefekturo in karabinjerje, češ da števerjanski predsednik kmečke bolniške blagajne ni hotel sprejeti titovsko-ko-mumstične liste. Pa se je le osmešil, ker je videl strah in sovražnike, kjer jih ni bilo.
Izid volitev je znan: v Gorici, v Sovodnjah in v Števerjanu so titovsko-komuni-slične liste propadle. Le v Doberdobu je zmagala! Nedeljski »Primorski dnevnik« objokuje poraz titavskokomunističnih list in se tolaži z raznimi smešnimi in neute-moljenimi trditvami o krivičnem volilnem zakonu, ki naj bi omogočal razne volilne sleparije. Izraža upanje na spremembo zakona s proporcionalnim sistemom in trdi, da se je Kmečka zveza zaman potegovala za enotno listo v slovenskih občinah.
Vse to zahteva pošten odgovor. Kar zadeva volilni zakon, je sam1 pristojni minister že napovedal spremembo, pa ne zato, ker bi sedanji omogočal kake sleparije, ampak zaradi uvedbe proporcionalnosti. Kar pa zaideva trditev, da je Krneč-
Kmetijski tečaji v slovenščini
Kaj je bolj naravnega in človeškega, kakor da se uvedejo za slovensko prebivalstvo tečaji za strokovno izpopolnjevanje v njegovem jeziku? In vendar je bilo potrebno, da so v deželnem svetu ure in bre razpravljali ter se prerekali, ah naj v novi zakon o deželni kmetijski ustanovi vnesejo par besed, naj se za slovenske Poljedelce in vrtnarje uvedejo poklicni tečaji v njihovem domačem jeziku. Levji delež v tej razpravi je imel svetovalec Slovenske skupnosti dr. Jože škerk. Imel je ^va dolga govora. Iz njegovega drugega govora posnemamo nekatere glavne misli.
GOVOR DR. SKERKA
Dr. Škerk je k osnutku deželnega zakona o kmetijski ustanovi predložil popravek, naj bodo poklicni strokovni tečaji v jeziku udeležencev, za Slovence torej v slovenščini. Med utemeljevanjem svojega Popravka je dr. Škerk posegel precej na široko in je v začetku z obžalovanjem Ugotovil, da Slovenci za deželni odbor Pravzaprav sploh ne obstajamo v naši deželi. Z izjemo zhkona št. 23, ki govori o Podporah za kulturne, dobrodelne in športne ustanove, v upravnem okviru nismo Ptč dobili, da o deželnih zakonih sploh ne govorimo. Deželni odbornik za kmetijstvo ~~ je pripomnil dr. škerk — se tudi med
to
razpravo sploh ni dotaknil slovenskih
'"Prašamj, čeprav so jih razni govorniki lasno postavili. Čas je že, da deželni odbor *ačne misliti tudi na slovanski dal prebivalstva, ki ga upravlja. Bog z zemlje je ina'na stvar. Potrebno je, da kmečkemu Prebivalstvu priskočimo na pomoč, da mu Ptidimo — in to v njegovem jeziku — mož-n°st poklicne in strokovne izpopolnitve in vsakovrstno drugo pomoč. Izseljevanje se P°®nia na Tržaškem, Goriškem, zlasti pa v Beneški Sloveniji. To se dogaja tudi ^to, ker ni Slovencev v raznih uradih in Ustanovah, ki se ukvarjajo s kmetijskimi vPrašanji. Na Odborništvu za kmetijstvo
  .........
JOSEFINE STEGBAUER \2 ----------------
Prevedel J. P.
ni dežela doslej nastavila niti enega Slovenca, čeprav imamo sposobne strokovnjake. Dr. škerk je omenil, kako so celo pod fašizmom neslavnega spomina imeli za potrebno namestiti nekaj slovenskih funkcionarjev! In danes?
Dr. škerk je v nadaljevanju svojega govora omenil, kolikokrat je že 'govoril in se zavzemali za slovenske poljedelce, vinogradnike, vrtnarje, cvetličarje in sadjarje, o prenizki četni mleka in podobno. Dodal je, kako so zadnja leta razlastili velike površine rodovitne zemlje in to še po krivično nizkih conah. Dalje je omenil nekaj svojih resolucij, ki jih je deželni odbor celo sprejel, potem pa ni ničesar naredil. Pri razlaščevanju so imeli slovenski lastniki zemljišč vsaj 2 milijardi lir škode in jim nihče rti iz javnih sredstev pomagal, medtem ko je deželna uprava nakazala 70 milijonov lir dodatnega prispevka razlaščenim lastnikom v Mamiagu, ker so dobili prenizko odškodnino. Dežela je dala nad deset milijard za Furlanijo, je rekel dr. Škerk. Mi ji to privoščimo, toda apeliramo na Furlane, naj zdaj podprejo vsaj zahtevo po poklicnem izobraževanju v slovenščini! Na koncu je govornik očital deželni upravi, da m ničesar naredila za izposlovan j e določb v korist Slaven cev pri izvršilnih določilih k deželnemu statutu, dasi se je bila obvezala, da bo to naredila. V odgovor tistim, ki pravijo, da nima smisla sprejemati v deželne zakone določil o Slovencih, ker jih vlada izpodbija in ustavno sodišče razveljavlja, je dr. Škerk pripomnil, da so na vladi v Rimu iste stranke leve sredine kot v deželnem odboru v Trste in so torej odgovorne za svojo politiko do slovenske narodne manjšine tako v Rimu kakor v Trstu. In, če vlada ne bo izpodbijala deželnih zakonov, bodo obveljali. Potrebna je nova politika do Slovencev, in sicer politika dejanj, ne samo besed, ki jih nato vsi pozabijo.
POPRAVEK JE BIL SPREJET
Po dolgi in včasih zelo ostri debati je bil popravek v nekoliko spremenjeni obliki sprejet. Pripomniti je treba, da so ga na koncu (z nekaterimi osebnimi izjemami) odobrile vse stranke razen misovcev in liberalcev. Opaziti je bilo, da sta se med krščanskimi demokrati zavzela za sprejem popravka zlasti svetovalca Colami in Ramani.
Izbojevali smo še eno težko bitko, ki sicer ni kaj izrednega, je pa načelno važna, če pomislimo, kako žilavo se moramo boriti na deželi za vsak še tako majhen ukrep v korist Slovencev v Italiji.
RAZNO
Ni bilo prikazovanj
Še lani so se pri nekaterih ljudeh pojavili letaki, ki so govorili o navideznih Marijinih prikazovanjih v Španiji kot o drugi Fatimi. Prikazovanja naj bi se bila vršila leta 1961 v kraju Garabandal v škofiji Saintander v Španiji, škofija v San-tamderu je vso zadevo preiskala in s potrditvijo Sv. Stolice pred dobrim mesecem izjavila, da v omenjenem kraju ni bilo Marijinih prikazanj in ne prikazanj sv. Mihaela. Ni bilo nobenega sporočila: Kar se je pa v kraju dogodilo, se da čisto naravno razložiti.
Skupni katekizem za kristjane
v Siriji
V Siriji so poleg članov muslimanske vera tudi močne skupine katoličanov vzhodnega obreda in pravoslavnih. Posebna skupina strokovnjakov za krščanske veroizpovedi je sedaj izdala tri knjige novega katekizma za vse kristjane v deželi. V skupnem besedilu so v posebnih pojasnjevalnih notah navedene točke, kjer obstajajo doktrinalne razlike.
ka zveza bila za enotno listo v slovenskih občinah, ne odgovarja resnici, ker se je Kmečka zveza povezala s komunisti, ne da bi niti predlagala našim ljudem enotno slovensko listo!
Laž ima kratke noge! Tudi se »Primorski dnevnik« hvali, da so liste Kmečke zveze odnesle 118 glasov v slovenskih občinah. Mi pa rečemo, da so toliko glasov odnesle skupne titovsko-komunistične liste, in ne samo Kmečka zveza. Podtikanje možnosti sleparije, je tudi prazna izmišljotina, saj nadzirajo volitve predstavniki vseh list, in ne saimo predstavniki demokratičnih.
Ce bi titovci imeli le kaj čuta do slovenske stvari, bi se ne povezovali zdaj z italijanskimi socialisti, zdaj s komunisti, ampak bi raje bili samostojni in delovali demokratično. Tako oni ne predstavljajo Slovencev, vsaj politično ne. Politična tribuna je znak samostojnosti. Titovci pa se ne upajo samostojno niti na volitve za kmečke blagajne!
V tem pogledu delujejo za komunistično 9tvar. Komunisti pa, to je vsem znano, težijo za temi, da odpravijo samostojnega kmeta. Kakor v Jugoslaviji! Pa ne samo samostojnega kmeta, almpak vse zasebne trgovce, Obrtnike in sploh podjetnike!
Slovenski kmet ne more zaostati za italijanskim, ker ljubi svojo samostojno kmetijo in se ne mara povrniti v srednji velk pod gospodarja, ‘ki ga zdaj predstavljajo komunistični diktatorji.
V nedeljo, 16. aprila so Coltivatori di-retti odnesli zmago v 6612 občinah, komunisti pa samo v 69. To pot so komunisti prejeli le polovico glasov od leta 1964!
Kmetje spregledujejo! Ne marajo iti na komunistične limanice!
Opazovalec
Nova skupina slovenskih romarjev v Rimu
Med številnimi romarji iz raznih delov sveta, ki jih je sv. oče v sredo, 19. aprila sprejel v splošni avdienci, so bili tudi romarji iz župnij Ljubijana-šiška, Ljubljama-Moste in župnije Komenda. Tako poroča »L’Osservatore Romano«.
ITALIJANSKA TELEVIZIJA
Spored od 30. aprila do 6. maja
Viakdanje oddaje: Prvi program: 17.30 novice; 20,30 novice; 23.00 novice; 17,45 oddaja za otroke. — Drugi program: 18.30 Nikoli ni prepozno.
Nedelja : Prvi program: 11.00 Sv. maša; 11.45 Verske novice; 21.00 Wesembalov podvig; 22.15 Športne novice. — Drugi program: 21.15 Sprehodi po Rimu; 22.15 Obzornik iz sveta znanosti.
Ponedeljek: Prvi: 21.00 TV 7; 22.00 Pestra oddaja. — Drugi: 21.15 Dekleta iz Sv. Frediana, film.
Torek : Prvi: 18.45 Enciklika »Populorum progressio«, govori p. Marjan; 21.15 Grdi in lepa, film. — Drugi: 21.15 Sprint; 22.00 L'Approdo; 22.30 Koncert.
Sreda: Prvi: Beg Otona Johna; 22.00 Šport ob sredah. — Drugi: 21.15 Zakonska postelj, drama.
četrtek: Prvi: 21.00 Skrivač, film (To-to); — Drugi: 21.15 Mladi, tedenska oddaja; 22.00 Plošča za čez poletje.
Petek: Prvi: 21.00 Don Giovanni, Mo-liere. — Drugi: 21.15 Knez iz Spoleta, opera.
Sobota: Prvi: 21.00 Sobotna pestra oddaja; 22.15 Iz sodobnega sveta. — Drugi: 21.15 Turek v Italiji, opereta; 22.15 Perry Mason, film.
RADIO
TRST A
Spored od 30. aprila do 6. maja 1967
Poročila: 7.15 (samo ob delavnikih), 8.15,
11.30 (samo ob delavnikih), 13.15, 14.15, 17.15 (samo ob delavnikih), 20.15 in 23.15.
Dejstva in mnenja: 14.15 (samo ob delavnikih).
Šport: (dnevno) ob 20.00 uri.
Nedelja : 8.30 Kmetijska oddaja. — 9.00 Prenos sv. maše iz župne cerkve v Rojanu. — 10.15 Od nedelje do nedelje na naišem valu. — 11.15 Oddaja za najmlajše: »Giamlhurrascov dnevnik«. Četrti del. —
12.00 Nabožna glasba. — 12.15 Vera in naiš čas. — 13.00 Odmevi tedna v naši deželi. — 15.30 »Osvajanje v ponižanju«, komedija v petih dejanjih. — 18.30 Kino, včeraj in danes. — 20.30 Iz slovenske folklore: Rado Bednarik: »Pratika za prvo polovico maja«. Ponovitev v torek ob 12.00.
Ponedeljek: 8.30 Orkestra A. Mantova-nija in Acquaviva. — 10.00 Zgodovina praznika dela — 1. maja — pripravil F. Jeza.
— 10j10 Skladbe za zbor in orkester U. Vrabca; Zdravica za moški zbor in orkester. — 12.10 Brali smo za vas. — 15.15 Izbor motivov iz operet »Mala Floramy« in »Splitski akvarel« Iva Tijardoviča. —
16.00 »Kato Vrankovič«, drama v treh dejanjih. — 19.00 Tržaški pripovedniki : (11) »Oliviero Honore Biamchi«. — 21.00 Oton Župančič: »Duma«. Izvajajo dijaki Slovanskega dijaškega doma v Trstu. —
Torek : 17.20 Italijanščina po radiu: Spo-polmjevalni tečaj: 49. lekcija. — 19,10 Plošče za vas, quiz oddaja. — 20.35 Ch. W. Gluck: »Orfej in Evridika«, tragična opera v treh dejanjih.
Sreda: 12.10 Pomenek s poslušavkami.
— 13.30 Melodije iz filmov in revij. —
17.25 Radio za šole (za prvo stopnjo osnovnih šol). — 18.00 Ne vse, toda o vsem. —
18.30 Samospevi Vilka Ukmarja. — 18.55 Ansambel »Tamburica«. — 19.10 Higiena in zdravje. — 1925 Zbor Bmi‘1 Adamič, ki ga vodi Marko Munih. — 20.35 Simfonični koncert.
Četrtek : 9.00 prenos sv. maše iz župne cerkve v Rojanu. — 10.20 Zbor Glasbene Matice iz Ljubljane. — 11.00 Ivan Cankar: »Velika maša« - črtica iz cikla »Podobe iz sanj«. — 12.00 Za smeh in dobro voljo. Besedilo Danila Lovrečiča. — 16.00 G. Puccini: »Gianni Schicohi«, operna enodejanka. — 17.00 Iz sloveriske religiozne lirike -pripravil Franc Jeza. — 19.00 Pisani balončki, radijski tednik za najmiiajše. —
21.00 »Med oblekami, ki plešejo«, drama v treh dejanjih.
Petek: 12.10 Med tržnimi stojnicami. —
13.30 Glasbeno potovanje okoli sveta, —
17.25 Radio za šale (za drugo stopnjo osnovnih šol). — 18.00 Ne vse, toda o vsem. — 18.30 Nove plošče resne glasbe. —
19.10 Slovenski znanstveni delavci z univerze: Metka Kacin: »Virusi in bakterije povzročitelji številnih bolezni«. — 20.35 Gospodarstvo in delo.
Sobota : 11.50 Orkestri lahke glasbe. —
12.10 Tržaške ulice in trgi, pripravlja prof. Lojze Tul. — 15.00 Glasbena oddaja za mladino. — 16.00 Zanimivosti in glasba za avtomobiliste. — 16.20 Pregled italijanske dramatike. (25. oddaja). Gledališče L. Kran-della. Prizori iz komedij: »Šest oseb išče avtorja«, »Malo premisli, Giacornino!« in »čepica s kraguljčki«. — 1720 Cerkev v sodobnem svetu. — 19,10 Družinski obzornik: »Težave med zakonci«, 1925 Nastopi zabavnih ansamblov na Radiu Trst. — 20.35 Teden v Italiji. — 20.45 Vokalni kvartet, ki ga vodi U. Vrabec. — 21.00 Za smeh in dobro voljo. Besedilo D. Lovrečiča. — 21.30 Vabilo na ples. — 22.30 Za prijeten konec tedna.
I* število
%vezJa«*(? 44
   wm"m  ..............................................................................................................  umnimi......u........................................................................................................................................................umu........................................m, .....................................11111111111..................................................
Mehko srce gospe Fiohner je ob pogledu na preprosti križ občutilo sočutje tudi za 'ujo bol.
»Uboga Marjetka! Najin otrok je jokal, k° je moral naprej, ona se je pa tako vejila povratka v domovino.«
»Zdaj pa 'beri pismo do konca!« je delal Jurij, žena mu je vrnila fotografijo in ktala naprej:
»Ki mi znano, kdaj bosta mogla priti d«*mov. Ko pa bosta vedela, mi takoj »Poroči ta. Stanovala bosta seveda lahko ^ rneni, dokler ne najdeta kaj bolj prijetnega. Upam, da bom tako mogla izdati malemu Jurčku vso tisto ljubezen, 1 Je Razviti, žal nisem mogla.
, Moja hišica leži na samem sredi zelenja
gornje nadstropje je prazno. Do mesta z avtobusom deset minut in to bo zate,
dragi brat, gotovo ugodno.
Sedaj varna želim prav iz srca obilo tolažbe v vajini težki boli in upam, da bom kmalu zvedela, da se bomo spet sešli. Vse vas prav ‘iskreno pozdravljam in ostajam vaša zvesta sestra in svakinja Dora*
»Kako ljubeznivo piše!« je dejala gospa Frohner. »Tvoja sestra je res zlata vredna. Zame bi bilo naravnost strašno, če bi morala stanovati v kakem hotelu, dokler si ne bi mogla poiskati lastnega doma. Preveč potrebujem dragega človeka, da mi stoji ob strani.«
»Prav tak človek, kot ga ti potrebuješ je moja sestra Dora. Saj veš, da me je vzdrževala z delom svojih rok, ko so nam umrli starši. Veliko je izkusila v življenju in je vsekakor dozorela žena. Ker je bila štirinajst let starejša od mene, mi je bila mati in sestra v eni osebi.«
Zdaj se je življenje Kornelije Frohner vendarle modo spremenilo. Morala je začeti misli ti na selitev: gospodinjstvo je bilo treba razpustiti, pohištvo 'prodati, kupiti prekooceanske kovčke in vanije pospraviti vse potrebno, kar so hoteli vzeti s sabo v
domovino. Vse polno stvari je 'bilo treba urediti, predmo so lahko nastopili pot v domovino. Vse te skrbi in delo pa je bilo za hudo preizkušeno ženo v uteho, ker je pri tem pozabljala na lastno materinsko bolečino.
V DERNBURGU
Prav isti dan, ko se je družina Frdhner odpeljala na parniku »Julia Augusta« iz avstralskega mesta Melbourne, sta se odpeljali tudi obe družini Thorn in Kersten v Dennburg na oddih. Darnbung je imel krasno lego med visokimi gorami. Na mali višini so kraljevale mogočne ruševine starodavnega gradu. Družini Thorn in Kersten sta si najeli nekaj prostorov v kmečkih hišah. Tako so mogli biti več sami in rešeni gostilniškega hrupa.
Za Gretico je bilo vse novo in polno krasot. Dopoldne je hodila z drugimi vred na sprehode ali pa so z otroki igrala in tekala po travnikih, medtem ko so odrasli sedeli po klopeh, ki jih je občinska uprava saima postavila za tujce. Otrokom sta kraj in hrana tako prijala, da so so vsi popravili.
Tudi Gretica je dobila vedno bolj okrogla in rdeča lica. Zdelo se je, da bo postala spet brezskrben, vesel otrok. Toda njeno skrivno razmišljanje im iskanje »od kod in čigava je« ji je dalo več opravka in delalo več skrbi, kakor pa so si mogli odrasli sploh predstavljati.
Med letoviščarji je bila tudi starejša gospa, vdova rajnega svetnika Polila. Bila je na pol hroma in zato jo je .služkinja vedno vozila okrog na nalašč za to zgrajenem stolu na kolesih. Tako je prišla tudi z družinama Thorn iin Kersten pri sončnih kopelih ob travnikih skupaj. O njej je šel glas, da je bila čemerna in sitna im da ne trpi zlepa človeka ob sebi. Znano je bilo, da je takoj ukazala služkinji, naj jo polje kam drugam, če je le prišel kak tej človek v bližino klopi, kjer je sedela.
Nekega dne sta prišli Gretica in Melanija s svojimi domačimi na priljubljeni prostor ob gozdu pred travnikom. Ko je gospa Kersten že od daleč zagledala gospo Poli, je brž namignila otrokoma, naj ostaneta kar pri prvi klopi, da ne bosta pregnali stare žene. Toda komaj je ta zapa-
zila prihajajoče, že je takoj naročila svoji stražnici in ta je prijela za njen stal in jo zapeljala proč. Začudeni in malo neje--voljni zaradi nepriljudnega vedenja so se odrasli usedli na prazno klop, Melanija in Gretica pa sta odhiteli v gozd nabirat jagode.
Gospa Poli je strežnici ukazala, naj se kakih dvajset korakov proč ustavi. Strežnica jo je ubogala, pogrnila preko nog lahno odejo, sama sedla poleg nje im vzela v roke ročno delo.
Otroka sta medtem že nabrala nekaj jagod in hotela nazaj k svojim. Komaj pa je Gretica stopila iz gozda, zagleda samo par korakov pred seboj staro 'gospo, ka tere se je pošteno ustrašila. Biž se ozre po Melaniji, a ta je še stikala nekje za ja godami.
Radovedna se Gretica ustavi pred bolno gospa in zvedavo ter s sočutjem ogleduje bolnico, ki je z zaprtimi očmi slonela v svojem stolu im uživala prijetno sonoe.
(se nadaljuje)
RZASKE
NOVICE
SLOMŠKOV DOM V BAZOVICI priredi
PRVOMAJSKI PRAZNIK
na igrišču Slomškovega doma dne 1. maja
Nastopajo skupine »Veseli planšarji« iz Ljubljane, »Veseli študentje« iz Koroške in »Pleiades« z Opčin.
Popoldanski spored se prične ob 16,30, večerni pa ob 20. uri. Avtobusi iz Trsta s trga Oberdan vsake pol ure.
Prazniki na Vej ni
Vsakoletni praznik Marije, Matere in Kraljice, na Vejni je določen za 6. maj. Glavne slovesnosti bodo pa v nedeljo 7. maja. Dopoldne bo tržaški nadškof imel pontifikalno sv. mašo. Slovenci bomo imeli svojo pobožnost z mašo v svetišču ob 16,30.
Upamo, da bo do takrat Sv. Stolica po-trdila slovenski prevod mašnega obrazca za ta Marijin praznik. Pričakujemo, da bodo 7. maja naši verniki v lepem številu poromali v Marijino svetišče na Vejni in sc tudi v lepem številu udeležili sv. maše in tako z molitvijo in petjem prispevaili k skupnemu in zbranemu praznovanju nebeške Matere.
Druga naša slovesnost na Vejni bo 9. julija, to je v nedeljo po prazniku sv. Cirila in Metoda, ki se obhaja 7. julija.
Tretji javni koncert tržaškega radia
Za ciklus javnih koncertov, ki jih prireja v tekoči sezoni tržaški sedež RAI-TV, je postaja Trst A v slovenskem jeziku pripravila svoj tretji in sklepni koncert, na katerem bo nastopil moški vokalni oktet »Planika« iz Gorice pod vodstvom Franca Valentinčiča. Koncert bo v soboto, 6. maja ob 21. uri v avditoriju »A« v uilici Fa-bio Severo 7. Obsega dva Gallusova moteta, »Iže heruvimy« iz Staroslovanske maše, »Mater et filia« Carla Ortfifa in zborovske skladbe modernih slovenskih avtorjev. Vstop z vabili, ki bodo na razipolago 5. in 6. maja v veži sadeža.
★
Tržačani h Gospe Sveti v torek, 9. maja. Vpisovanje samo v trgovini Fortunato
(ul. Paganini 2) v Trstu. Za vožnjo z avtobusom in skupno kosilo se plača 4000 lir, kar se odda ob vpisu. Vsak dobi takoj številko avtobusa. Vsi, ki hočete biti skupaj, se prijavite skupno. Odhod 9. maja ob 5h zjutraj od glavnega kolodvora; nazaj okrog llh ponoči. Vpišite se takoj, gotovo do torka zvečer. — Tržačani! Med 10.000 rojaki iz Slovenije, bodimo častno
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom
V soboto, 29. aprila ob 21. uri izredni nastop slovitega plesnega ansambla
MOREŠKA
s Korčule Dalmatinske pesmi izvaja oktet •
V sredo, 3. maja ob 21, uri; v četrtek, 4. maja ob 16. uri in v nedeljo, 7. maja ob 16. uri
Alfred Neocles Hennequin
MOJE DETE
Komedija v treh dejanjih
Prevod: Nada Konjedie; Kostumi: Anja Dolenčeva; Scena: Demetrij Cej
Režija: Adrijan Rustja
Prodaja vstopnic vsak dan od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blalgajni Kulturnega doma. Rezervacije po telefonu štev. 734265.
zastopani tudi mi. Moški, ki le morete, pridružite se! Vabi Apostolstvo sv. Cirila in Metoda v Trstu.
m
OR
Jubilejno mladinsko romanje na Sveto goro
V nedeljo 21. maja popoldne se bo iz
vse goriške nadškofije vršilo veliko mladinsko romanje na Sv. goro. Toplo so vabljeni vsi slovenski mladeniči in dekleta, da se poklonijo svetogorski Kraljici ob 250-letnici kronanja njene milostne podobe na Travniku v Gorici.
Z raznimi prevoznimi sredstvi naj se vsaj do 15,30 pripeljejo do Prevala nad Solkanom. Od tam dalje bomo šli v skupinah peš na Sv. goro in bomo kot pravi romarji molili ter prepevali Marijine pesmi. Ob 16,30 bo zborna sv. masa s primernim nagovorom, nato pa se bo vršil na prostoru pred baziliko kulturni program.
Po Mariji k Jezusu! Zato naj številni pristopijo k sv. obhajilu. Med sv. mašo bo prilika za spoved.
SLOVENSKO KATOLIŠKO PROSVETNO DRUŠTVO IZ ŠTEVERJANA
vabi na
TRADICIONALNO PRVOMAJSKO SLAVJE
v nedeljo 30. aprila med »Borovci«
SPORED
Ob 15. uri blagoslov v farni cerkvi.
Ob 15,30 začetek prireditve.
Nastopajo
I
»Veseli planšarji« iz Ljubljane; »Veseli študentje« iz Koroške; moški zbor »Fantje izpod Grmade«; moški zbor »Mirko Filej« in otroški zbor iz Števerjana.
Avtobus vozi od 14. ure dalje vsako uro iz Gorice. V primeru slabega vremena bo ista prireditev v Katoliškem domu v Gorici ob isti uri. — Deloval bo tudi prvovrsten buffet s pečenimi petelini in izbranimi briškimi vini.
Vabimo vse Slovence, da s svojo udeležbo dokažejo ljubezen do slovenske pesmi in besede!
Prizor iz Finžgarjeve ljudske igre »Naša kri«, ki jo je delavna igralska družina SKPD števerjan v nekaj tednih že kar štirikrat podala na odru: dvakrat v Kat. domu v Gorici, v Štandrežu in na Opčinah
ISKE
NOVICE
Naj slovenska mladina pokaže, da ima še vedno rada svetogorsko Mater božjo, Kraljico primorskih Slovencev!
Apostolski nuncij v Keniji je obiskal Gorico
Pretekli teden se je mudil nekaj dni v Gorici naslovni škof iz Tuscanie msgr. Guido Del Mestre, ki je trenutno papeški nuncij v vzhodnoafriški državi Keniji.
Apostolski nuncij msgr. Del Mestre spada med kler goriške nadškofije ter izhaja iz plemenitašike rodbine, ki ima svoj dom v Medeji. Zanimivo je, da se je omenjeni visoki prelat rodil izvem meja se danje Italije in sicer v bosanskem mestu Banja Luka leta 1911. Obvlada več jezikov, kar mu je seveda v vršenju njegove diplomatske službe tudi potrebno. Pravijo, da mu tudi slovenski jezik ni tuj.
Od Mangarta do Triglava
Pod tem naslovom je preteklo nedeljo potekel kulturni večer, ki ga je v Katoliškem domu v Gorici priredilo prosvetno društvo »M. Filej«, katero je za to priliko povabilo v svojo sredo prof. Otmarja Crnilogarja iz mailega semenišča v Vipavi.
Prof. Cmilogar ne samo, da izborno obvlada klasične jezike, da je vnet dušni pastir (prvo njegovo mesto je bilo v Marijinem Celju (Ligu) nad Kanalom), temveč tudi odličen gornik, ki obišče planine, kadarkoli mu čas le malo dopušča. Ni čuda, da so mu v Vipavi poverili mesto predsednika tamkajšnjega planinskega društva. Pred dobrimi desetimi dnevi se je ponovno povzpel na še popolnoma zasneženi Jalovec, najlepšo slovensko goro.
V 150 barvnih posnetkih je g. predavatelj popeljal svoje .poslušalce na mogočno goro Mangart, ki je le sto metrov nižji kot Triglav, nato pa pokazal lepoto gorskega sveta na Slemenu pod Mojstrov-kami, razne čare stasitega Jalovca, prekoračil gorski prehod na Vršiču, se ustavil v Tičarjevem domu, nato pa se po vzpel na Prisank in Razor, ki sta tako privlačna za naskok iz Trente preko Tržaške koče na Doliču in Križkiih podov.
Vmes so se vrstile na platnu čudovite planinske cvetice, encijan, vresje, sleč (rododendron), avrilkel (planinski jeglič) in kraljica gorskih previsov planika. Vsi navzoči so dajali g. predavatelju prav, ko je poudarjal, kako lahko je v taki nedotaknjeni naravi začutiti navzočnost Stvarnikove bližine in zahrepeneti po višjih do brinah, kajti »v gore gre le tisti, ki so vraži hudobijo«, je zatrdil ®. profesor.
Upamo, da se bo g. Cmilogar ob prvi priliki spet vrnil med nas in nam pokazal nove posnetke svojih naporov in osvojitev v kraljestvu gora.
»Knjižice« so se preselile v Ljubljano
V Ljubljani so začele izhajati »Knjižice«. Do sedaj sta izšli dve številki. Prva govori o poslanstvu laikov, druga pa ima naslov »Sončna družina«.
Za olajšave pri najemanju delovnega osebja z onstran meje
Občinska svetovalca SDZ dr. Bratina in dr. Bratuž sta vložila na goriškega župana Martino interpelacijo v zvezi z najemanjem ženskega delovnega osebja iz jugoslovanskega Obmejnega pasu. Kdor želi namreč najeti delovno moč iz tujine, mora po dosedanjih normah vložiti prošnjo na pokrajinski urad za delo, prelko urada za tujce na kvesturi oe. orožniškega poveljstva. Urad za delo izda nato dovoljenje in sporoči to prosilcem, nakar lahko zainteresirani dobe potni list z vizumom za vstop v Italijo zaradi dela. Te ugodnosti pa uživajo samo tisti, ki pridejo s potnim listom in ki lahko bivajo v Italiji z dovoljenjem kvesture. Tako ne velja to za vse one, ki pridejo sem s prepustnicami. Zato bi morala veljati podobna določila tudi zanje, da bi lahko vsak dan šli s prepustnico na delo v Italijo in se nato vralčali zvečer domov. Svetovalca SDZ vprašujeta župana, ali ne smatra za potrebno zanimati se pri pristojnih osrednjih in lokalnih oblasteh, da bi lahko tudi imetniki prepustnic hodili vsak dan na delo v Gorico.
Ob koncu svetovalca priporočata, naj bi se pod vzeli potrebni koraki za razširitev obmejnega pasu od 10 na 20 km.
Podgora
Pretekli petek zvečer 21. aprila je g. Jože Jurak predaval v župnijski dvorani naši mladini o značaju. Zbralo se je zelo veliko število fantov in deklet, ki so z zanimanjem poslušali predavateljeva izvajanja. Naj omenimo, da se taka predavanja vršijo redno že nekaj mesecev nazaj in se dotikajo raznih vprašanj ki še posebej zanimajo današnjo mladino, ki si želi podobnih srečanj tudi z laičnimi predavatelji, ki naj s svoje strani osvetlijo sodobna vprašanja.
Sovodnje
Kmetovalci občine so na volitvah v Kmečko bolniško blagajno oddali večino glasov listi »Neposrednih obdelovalcev zemlje«, ki jo vodi poslanec vladne večine Bo-nomi pod imenom »Coltivatori diretti«. S tem so zopet dali zaupanje staremu odboru še za nadaljnja tri leta. V sOboto je bila prva seja in volitve odbora. Za predsednika je bil ponovno izvoljen Mirko Hmeljak.
Glede enotne liste, ki o njej piše »Primorski dnevnik« smo mi vedno za enotno listo. Pri nas je že obstajala pri prvih volitvah. Podrli so jo tisti ljudje, ki so letos v Števerjanu prav talko zrušili enotnost. Mi vemo, da je Kmečka zveza slovenska organizacija, ali kaj pomaga vse to, ko je ogrnjena s plaščem italijanske komunistične »Alleanza Contadina« in mora delati to, kar ji ona ukaže. Neki komunistični prvak iz bližnje furlanske vasi je nelkoč izjavil, da v Sovodnjah bo zmagala »Alleanza Contadina«, in tik pred volitvami je pel glorijo in slavo bogovom na komunističnem Olimpu na čast zmage. A tokrat se je uštel. Kajti kmetje so dali zmago tisti organizaciji, ki je kmetu nekaj pridobila, in ne tisti, ki bi mu vzela še to, kar ima, če bi prišla v državi na oblast.
S P
»OSiSBi
R T
Meso in prehrana človeka
V okviru milanskega velesejma je bil pred kratkim, mednarodni sestanek, na katerem so govorili o pomenu mesa v pre- | hrani človeštva. Iz govorov je odsevala j zaskrbljenost državnih in svetovnih orga- I nizaoij za prehrano razvijajočega se člo | veštva. 2e danes ima dve tretjini člove- [ štva nezadostno hrano in povprečna pro- i izvodnja mesa na svetu znaša približno 2 j kg. letno na osebo. Predvidevajo, da se j bo število ljudi do leta 2000 podvojilo in doseglo čez 6 milijard. Nič čudnega, če učenjaki zaskrbljeno gledajo v bodočnost in iščejo nove načine pridelovanja hrane, ; da bi čez 30 let nasitili podvojeno število človeštva. V naših razmerah in ob polni mizi se niti ne zavedamo posledic, ki bi lahko nastale, če bo pridelovanje hrane tako močno zaostajalo za vedno večjim porastom človeštva. Obetajo razne rešitve; toda zaenkrat je le zemlja edini in najdragocenejši vir naše hrane. In ta bo vsak dan pomembnejša za prehrano naših družin. Tega naj se zavedajo posebno mladi, katerim pripada bodočnost.
Odbojka. Športno združenje 01ympija je preteklo nedeljo odločno premagalo tržaško moštvo ACLI z rezultatom 3 :0 (15:4; 15:2; 15:2; 15:9). 01ymipija je igrala precej lepo igro, čeprav je bila prstna tehnika zelo šibka. Tržašlko moštvo ACLI je igralo še slabše kot v Trstu, kjer je 01ympija zmagala s 3 : 1.
Moramo pa povedati, da je naše moštvo sprejelo igralca Cotiča, ki je prvič igral z nami in ki se je izkazal kot dober odboj-kaš tako v napadu kot v obrambi; upamo, da bo vedno prišel na tekme, tako da se bo naše moštvo okrepilo, kajti skoraj vsi igralci so študentje in večkrat zaradi enega ali dragega vzroka ne morejo igrati.
Pričakujemo, da bo naše moštvo v povratnem kolu bolje igralo, in da se bo premaknilo kam više s šestega mesta, na katerem se sedaj nahaja. Ce bi zdrknili niže kot simo sedaj, bo trefoa dati slovo seriji »C«. Ker pa so vsi igralci v zadnji tekmi pokazali svojo moč in tehniko v napadu (zlasti tolkači Antonič, Cernic, Cotič) je precej upanja, da se bo naš položaj izboljšal. Ni vse končano, še je čas!
Za Olimpijo so igrali: Susič, Cotič, Antonič, Logiiša Z., Cernic, prof. Kranner, Valentinčič, Brajnik.	(vi)
OBVESTI! A
»PASTIRČEK«, zadnja številka v letošnjem šolskem letu izide 10. maja.
Prosvetno društvo »Igo Gruden« v Nabrežini se bo spomnilo pok. skladatelja Lojzeta Bratuža ob tridesetletnici njegove smrti s spominsko proslavo, ki bo to soboto, 29. aprila zvečer. Sodeloval bo tudi mešani pevski zbor »Lojze Bratuž« iz Gorice.
V mesecu maju bodo šmarnice v Gorici: ob 6,15 v stolnici. Najprej sv. maša, nato šmamični govor in litanije Matere božje; zvečer ob 20. uri pri Sv. Ivanu s sv. mašo.
Na praznik sv. Jožefa Delavca, 1. maja, bo v cerkvi sv. Ignacija v Gorici ob 9. uri sv. maša za vse delovne ljudi.
Prvo sv. obhajilo slovenskih otrok v Gorici bo letos na Vnebohod, 4. maja pri maši ob 9. uri v cerkvi sv. Ignacija na Travniku.
Ravnateljstvo gimnazije-liceja in učiteljišča v Gorici obvešča, da bo v nedeljo, 30. aprila 1967 ob 10.30 roditeljski sestanek. Na sestanek, ki se bo vršil v risalnici učiteljišča v ulici Croce, so vabljeni starši dijakov in njihovi namestniki.
Mladinsko romanje na Sv. goro bo iz
tehničnih razlogov ne 28. maja, kot je bilo javljeno, temveč en teden prej, t. j. 21. maja. O romanju bomo še pisali.
»Naša daritev«, 5, izdaja. To izredno knjižico, ki je izšla že v 5. izdaji, so dobili samo prednaročniki. Nekaj izvodov za posameznike je na razpolago pri Fortunato v Trstu in v Katoliški knjigarni v Gorici. Cena v knjigarnah 250 lir za izvod. Priporočamo.
»Sončna družina« je naslov nove številke v znani zbirki Knjižic. Spisal salez. duhovnik Fr. Mihelčič. Cena samo 50 lir. Knjižice, ki so izhajale doslej v Trstu, se tiskajo sedaj v Ljubljani. Knjižice bodo povsod na razpolago kakor doslej. Vzemi, beri, podari drugim! Cena je sedaj izredno nizka, zato Knjižice še bolj širimo. Od 1. maja naprej dobijo poverjeniki vse knjižice, ki jih imamo še v zalogi. To je izredna razprodaja in izredna cena, le 50 lir za izvod. Berite knjižice, širite knjižice! Uprava Knjižic v Marijanišču na Opčinah.
LISTNICA UREDNIŠTVA
Zaradi praznika Vnebohoda, ki je letos 4. maja, naj bodo vsi prispevki, zlasti pa obvestila na uredništvu našega lista najkasneje v torek, 2. maja zvečer.
DAROVI:
Za Katoliški dom: Cej Jožef 1000; Leban Marinka 1.000; Novak Leopolda 3.000; N.	N. 2.000;	N.	N. 2.000;	N.	N. 2.000;	N.
N.	2.000; N.	N.	2.000; N.	N.	1.000; N.	N.
1.000; F. F. 5.000; N. N. 2.000; N. N. 2.000; N.	N. 2.000;	N.	M. 1.000;	N.	N. 1.000;	N.
N.	2.000; N.	N.	1.000; N. .	1.000; N.	N.
1.000; N. N. 1.000; Bremec Štefanija 2.000; N. N. 3.000; N. N. 5.000; Anica Železnik 1.500; N. N. 1.000; Marijina družba v Gorici 20.000; U. Z. 3.000; V. T. 5.000; N. N. 30.000; N. N. 5.000; N. N. 5.000; L. L. 5.000; Julka Štrancar ob 20-letnici smrti ljubljenega očeta 5.000; I. H. 3.000 lir.
Za Zavod sv. Družine: Ob priliki desetletnice poroke ga. Irena Vetrih-Bertolini 5.000 lir.
Vsem darovalcem Bog povrni!
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski L 3#, osmrtnice L. 50. več 7% davek na registrskem uradu.
Odgovorni urednik: msgr. A r. Fr. Motnik Tiska tiskarna Budin t Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo