698
Listek.
Nove muzikalije. Slovenske pesmi za sopran, alt, tenor in bas. Uglasbil in velečastitemu gospodu Sim. Gregorčiču, slavnemu pesniku slovenskemu, posvetil Hr. Volarič. Op. 7, V Ljubljani. — Tiskali J. Blaznikovi nasledniki. Lastna založba. Cena zvezku je 70 kr. (po pošti 75 kr.) Naročuje se: H V. v Kozani, p. Kojsko —  Gorica na Primorskem.
Takšen je naslov mično in prav čedno avtografiranemu zvezku Volaričevih pesmij op. 7. Vsebina je nastopna: 1. Slovanska pesem, bes. J. Stritarjeve 2. Pogovor z domom, bes. J. Jenkove. 3. Ne zveni mi, bes. S. Gregorčičeve. 4. Pomlad, bes. J. Virkove. 5. Gospodov dan, bes. Fr. Krekove. 6. V noči, bes. Savo Zoranove. 7. Ljubav, bes. J. Kalčičeve. 8„ Na planine, bes. Krilanove. 9. Poziv k petju, bes.? Ako hočemo biti skladatelju pravični, priznati moramo, da je pri njega vsakem novem delu opaziti velik napredek v glasbi, a tudi slovenskim pevcem prav dobro ugajajo pesmi Volaričeve, ker slone na tako zvanem modernem slovenskem glasbenem duhu. Prav zato so njega skladbe čimdalje bolj obljubljene, in nadejamo se, da ostane skladatelj svetla zvezda slovenskega glasbenega neba Harmonija teh pesmij je prav lepa in mnogo-stranska; s harmoniškimi oblikami skladatelj nikjer ni v zadregi; vse teče nekako gladko in neprisiljeno, glasovi se lepo menjujejo, v skupnosti pa se pesmi slišijo polno-glasno  in prikupno.
Na majhen nedostatek pa vender opozarjamo skladatelja. Basovski skok iz 6/4 akorda ni dovoljen, zato ker ta akord pripada šibkim harmoniškim oblikam in je torej navezan na dijatoniški postop. Glej štev. 2., 6. takt in jednako. Harmonija je zelo zmešana štrena, torej je treba v porabi največje doslednosti, da se nam ne bode očitalo neznanje. Drugega nimamo dostaviti, nego to: Pesmi Volaričeve iskreno priporočamo vsem pevcem in pevovodjam po Slovenskem in prepričani smo, da bodo ž njimi jako zadovoljni.
D. F.
,,Materin blagoslov". Gospod Anton Foerster je uglasbil ta znani igrokaz, tako da je sedaj popolnoma opereta. Ker je glasbeni del precej obširen, treba bode tekst izdatno okrajšati in mu dati bolj obliko libreta Foersterjevo delo se uprizori še v letošnji gledališki dobi.
„Cavalleria rusticana." ,,Dramatično društvo je sklenilo pogodbo s slavnim skladateljem opere: ,,Cavalleria rusticana". Skladatelj Pietro Mascagni in založnik Edoardo Sonzogno, zastopana po dr. O. F. Eirichu, zavezala sta se, da sme" to opero dajati v Ljubljani j edino le ,,Dramatično društvo". S to pogodbo je seveda spojena znatna gmotna žrtva, toda pomisliti je treba, da se je s tem storil tudi znaten napredek v razvoji slovenskega gledališča. Libreto je skrbno in izvrstno preložil naš pesnik, gospod Anton Funtek, kateri je ,,Dramatičnemu društvu" kot libretist s svojim sodelovanjem nemala podpora. Ako se pokaže potreba izdaje slovenskega prevoda, bode se tudi zanjo skrbelo pravočasno.
Blaž Potočnik. V Št. Vidu nad Ljubljano je ondotna čitalnica dne" 4. m. m. praznovala petindvajsetletnico svojo in zajedno dostojno poslavila spomin svojega ustanovitelja, župnika Blaža Potočnika. Na pročelji župne cerkve šentvidske se je namreč vzidala spominska ploča z napisom: V tej fari je kot župnik 39 let pastiroval gospod Blaž Potočnik, ustanovitelj narodne čitalnice. ,,Kdor hoče živeti in srečo imeti, naj dela veselo in moli naj vmes." — Narodna čitalnica ob svoji petindvajsetletnici 4. oktobra 1891. — Pri tej priliki je izšla lična spomenica, katero je spisal g. Janko Žirovnik, nadučitelj v Št. Vidu. Zanimiva knjižica priobčuje v štirih oddelkih životopisne črtice o Potočniku, pisane za preprosto ljudstvo, in prinaša dokaj dovtipnih izrekov Potočnikovih, ki je bil sploh  jako   šaljiv in zabaven družabnik.   Spomenica   ima tudi   dobro pogojeno