-----    298
Kako obdeluj vrt ob suhih poletjih?
Marsikak prijatelj vrtu misii si morda, da bodeaao svetovali, malo sejati in nič ne presajati, dokler je suho, zato pa pridno zalivati in zemlje po nepotrebnem ne razkopavati, da se preveč ne presuši.
Mi pa svetujemo ob suhem vremen i sejati, ker baš tedaj so navadno suhi večeri brez vetra, ko je lahko in enakomerno sejati. Ako seme ob suhem vremenu seješ, je že v zemlji, kadar pride dež, in tasoj lahko kali; po dežji po cesto ne moreš takoj sejati, ker je veter ali pa zemlja premokra, in tako zamudiš najugodnejši čas za kaljenje. Ravno zaradi tega pa tudi vse, kar je treba, presadi, kajti jako se razveseliš, če so rastline že posajene, kadar pride dež, in takoj lepo raato. Če gredo 2—3 dni poprej dobro namoči?, primejo se lahko tudi pri suhem vremenu , posebno če jih vzameš sveže iz zemlje, če jih presadiš, dobro jim pomočiš in tla pokriješ z gnojem, šotnico, čreslom ali drugimi rahlimi stvarmi. Če je treba, naredi jim nekaj sence, pa le ob vročih opoludanskih urah, ker se tako bolje primejo.
Nadalje svetujemo večim rastlinam manjkrat, pa tedaj bolje zalivati, to pa zaradi tega, ker korenine ne morejo rasti globoko v zemljo, če le malo zaliješ in se zemlja globoko ne premoči. Razraščajo se le po površji, koder se posuše ob vročem vremenu, če jim le eden-krat pozabiš zaliti, in rastline zatorej prav ne uspevajo. Če pa rastlinam močno priliješ, poženo korenine globoko v vlažno zemljo in zatoraj lepo rasto in uspevajo tudi ob suhem vremenu.
Svetujemo, da površje ohraniš ob suhem vremenu prav rahlo, da varuje spodnjo prst in jo ohrani vlažao. Zemlja se tem hitreje posuši, čim trša je gornja plast. Narede se razpoke, skozi katere uhaja vlaga, korenine se potrgajo in rastline  silno trpe.
Vse drugače je pa, če zemlja zrahljaš ali vsaj pokriješ z rahlo plastjo. Luknjice se potem pretrgajo, in vlaga potem ne more naravnost na površje. Čim rahljeje je toraj površje, tem vlažnejša ostaje spodnja plast. Zaradi tega je dobro, da zrahljaš zemljo in jo pokriješ z gnojem, sotnico, čreslom, žaganjem, pe^dirjem, mahom in drugimi rahlimi snovmi, zlasti s cestnim gnojem. Ako zemljo pokriješ, ni ti treba toliko prilivati, vsa vlaga se ohrani rastlinam, tla se ne razpokajo in sploh manj iz-suše, manj ti je treba pleti in okopa vati, kajti pokrita zemlja ostane vedno rahla, ne naredi se jej skorja niti pri najmočnejšem dežji, vsako kapljico lahko popije, tudi pri plohi se rastline ne oškrope, oblatijo in onesnažijo. Ako so tla pokrita, tudi lahko polivaš, ko solnce sije, kar je posebno velike važnosti ob suhem vremenu. Vzrok je vsakakor ta le:
Če po leti solnce ves čas pripeka na nepokrito zemljo, ogreje se tako, da voda na njej skoro zavre. Lahko si misliš, da to rastlinam ni dobro. Zaradi tega prijatelji vrtnarstvu obče odsvetujejo polivanje ob vročini. Po naših  dolgoletnih  izkušnjah  pa lahko ves dan
tud1' ob najhujši vročini polivaš, če so tla pokrita. Po-^vaš brez škode tudi lahko s svežo studenčnico, kajti skozi krov se voda precedi in omeči. Neštevilni prijatelji vrtnarstva preverili so se poslednja leta, da se tudi ob največi vročini sme zalivati tudi s svežo vodo iz vodnjakov, če so tla pokrita. Ako imaš dežnico, rečnico, potočnico ali pa morsko vodo, zalivaj ž njo, kajti voda h vodnjakov je za polivanje slabša. Le v sili zalivaj s studenčnico ali z vodo iz vodnjaka, kajti boljše je, da s tako vodo dobro zalivaš, nego pa ne zalivati.
299