Za poduk in kratek čas. Štajerski deželni zbor pa Slovenci. I. S cesarsko diplomo od 20, oktobra 1860 so svitli cesar Franc Jožef I. slovesno izrekli, da ne bodo več sami novih postav dajali ali starih prenarejali, ampak, da bodo tudi narodi, ljudstva imela po izvoljenih poslancih sodelovati in sklepati, to pa v deželnih zborih za posamezne dežele, v državnem zboru pa za celo državo. Kdo, koliko in kako voli poslance, to je na veliko nesrečo nenemškim narodom pa na grozno škodo kmetsk. ljudem bivši nemško-liberalni minister Schmerling po svojih deželnih rcdih določil, ki so dne 20. februarja 1861 obveljali. Po teh volilnih redih so dobili meščanje in tržanje pa grajščaki povsod odlocilno oblast v deželnih zborili, čeravno so kmetski ljudje prisiljeni ogromno večino deželnih doklad plačevati. Tem je namreč premalo, onim preveč po- slancev odmerjenih. Tako so prisli na Štajersliem nemški liberalci mest in trgov združeui z nemško-Uberalnimi grajščaki do silne oblasti v deželi in se tako utvrdili, da še nas sedaj, ko je minulo 23 let, prav nemilo strahujejo. Slovencev nas prebiva na Stajerskem več kakor 4(10.000 duš, plačnjemo več kakor V.i vseh deželnih doklad pa so nam v primez'i k nemškim kmetom najmanje 5 poslancev odškrcnoli. Vrhu tega še sprva nismo se narodnosti prav zavedali in volili nemške liberalce in kričače, katerih so nam meščani s tržani vsilili. Sicer pa so nemški kmetje tudi dolgo plesali, kakor so jim iz mest godli. Prvi deželni zbori bili so po tem takem kar shajališ'a nemsko-liberalnih strankarjev, ki so sebi in svojim v korist deželno mošnjo v rokah držali in deželi vedno večjih deželnili doklad [Laudesumlagen] nalagala. L. 1861 je še dosta bilo doklade na direktno dačo 340.017 gld., letos pa še jim je 1,919.200 gld. premalo. Za Sloveuce nimajo nikoli dobre besede, še menje pa penez, Vse vleeejo v gornji iu spodnji Štajer ali pa v Gradec, za kar vse imamo lo preveč dokazov. Meseca suica 1861 bile so prve volitve 60 poslancev: veliki posestniki [vseh je komaj 260 in plačujojo. kakor je g. Herman objavil davka 80.326 fi.| so izvolili 12 poslancev, med njimi je bil tudi Karneri pa Pauer, mesta in trgi 19 [mcd njimi je bil Tappeiuer za Maribor, dr, Mul"ley za Celje in neumrljivi dr. Waser za PtujJ. Mesta in trgi štejejo le 120.355 duš in plačajo 326.931 fl. direktnega davka. Graška trgovaka zbornica je izvolila 3 poslance, Leobenska tudi 3, slovenski Štajer pa take zbornice niti nima. Ker v totih zbornicah zopet mešcani odloeujejo, tako pride na nje 25 poslancev. Kmetskih ljudi je 86* >. 105 duš in plačajo 1,800.422 fl. davka, pa izvolijo le 23 poslancev. L. 1861 bili so na Slovenskem izvoljeni: v Mariboru : Alois Feirer pa Matija Loeschnigg v Slov. Gradci Mat. Lohninger, v Ljutomera Ant. Globočnik, v Ptuji Mili Herman, v Brežicah Jan. Janežič in v Celji: dr. Mortl (pozneje 1865 dr. Razlag) in Jos. WolŁ (pozneje 1. 1862 plem. Resinger in 1863 Joh. Lichtenegger. — Slovenci smo torej imeli sprva le Hermana, pozneje se dr. Razlaga v deželnem zboni. Knezoškof Slomšek so nam uže 1. 1862 umrli. Oba deželna škofa in vodja graškega vseučilišča imajo sedež v zboru, ki torej šteje vknp 63 udov. Drnge volitve bile so 1. 1867. Slovenci smo tedaj prvokrat bolj urejeni in zavedni stopili na volišče s sijajnim uspehom. Popihali smo vse liberalce in nemškutarje. Bili so izvoljeni naši: dr. Prelog (Ljutomer), Herman (Ptuj), Lenček (Brežice), Rak (Slov. Gradec), dr. Razlag (pozneje Ivan Žuža) in Jan. Lipold (Celje), dr. Vošnjak in dr. Dominkuš (Maribor). To je bilo nemčurjem preveč ter so dr. Dominkuša zvrgli in aedaj je prisopihal ,,Kamški strah" znani Seidl. Celje mesto pa je prvokrat zastopal tudi dovolj znani Nekermann, v Slov. Gradci (mestu) je prodrl Sonns in v Ptuji ostal dr. Waser. V velikem posestvu priplaval je na vrh baron Hackelberg, Maribor pa je po smrti Tappeinerja dobil znanega Brandsteterja. Tretjokrat smo volili 1. 1870. Pri teh volitvah so n e m š k i kmetje prvič otresli liberalce in izvolili 10 konservativcev. Tudi Slovenci smo povsod zmagali, le v Mariboru sta Seidl pa Brandsteter prodrla. Slovenski poslanci so bili: Herman, Kukovec, Adamovič (Slov. Gradec), Kosar (Brežice) dr. Vošnjak in dr. Dominkuš (Celje). Čudno so mesta volila: Maribor nekega Reuterja, Ptuj znanega Fichua, Celje nekega Tomschiitza in Slov. Gradec dr. Ekmerja. Cetrtokrat so volitve bile naglo razpisane namreč uže 1. 1871. Slovenci smo zopet zmagali povsod, le v Mariboru ni bilo mogoče Seidla in Brandstetterja vreči. Naši poslanci so bili: dr. Sernec (Ljutomer), Herman, dr. Vošnjak, dr. Dominkuš, Adamovič in Janežič (Brežice). V mestih Mariboru, Celji, Slov. Gradci in Ptuji bili so izvoljeni: Reuter, Nekerman, baron Rast in dr. Jos. Kaiserfeld. L. 1874 je blagi Adamovič umrl. Na njegovo mesto bil je izvoljen mahrenberški grajščak F. Schmitt. Tudi Fritz Brandsteter dobil je smrtno rano pred porotno sodnijo v Celji, kder ga je prijatelj Seidl bil zatožil in še vlada priznala, da jo je oškodoval za 64.000 il. ter moral v Karlovo iti v kajho. Ta udarec za neniškutarje smo Slovenci porabili in je 1 1876 v Mariboru sijajno zmagal dr. Radaj (Miha Wretzl je propal, da je dolgo dolgo vzdihoval.) V Brežicah je bil 1. 1874 izvoljen Ig. Šnideršič. Petokrat smo volili 1. 1878 in povsod zmagali tudi v Mariboru. Naši poslanci so bili dr. Radaj, Fluher, Herman. Kukovec, Šnideršu-, Žolgar, dr. Dominkuš in dr. Šuc. Sedaj bližamo se šestim volitvam. Narodna čast zahteva, da ne zgubimo niti enega sedeža. Povsod moramo zopet zmagati, zlasti v Mariboru. Zato pa vzdramite se, slovenski možje v okrajih: mariborskem, št. Jenartskem, slov. bistriškem ter se ne dajto zapoljati po prijateljih in naslednikih Brandstetter-Seidelnovih, ki uže sedaj okolo vas plazijo in vohajo kakor lisjaki okolo kurnika ali kobače. v (Dalje priliodnjir.) Siuešnica 17. Snopsar se v krcnn hudo skrega in zlasa s tovaršem. Jeza ga še doma ni zapustila ter je se slekel, da bi v posteljo legel. Zagledavši svoje lilače na tleh misli, da tovarš tam leži. Hajdi prasne kvišku, zgrabi palico in preteplje uboge hlače, da se je potil in moker bil ko miš. Ko se drugi den strezni, še le zajamra: oh moje uboge lilače!