248
Gospodarske skušnje.
(S reber niča — die Ringelraupe, phataena bombyx Ne u s tri a). Srebernice jablanam, hruškam in cen pije m neizrečeno škodljive gosence se prikažejo po navadi proti koncu malega travna in v začetku majnika io žive do poslednjega levenja v družtvu skupaj najraje čez dan v drevesnih rogovilah proti soncu oberujenih, kjer se jih po cele gruče skupej derži; preprežene so z lahko in tanko pajčevino; s pokonci deržanimi glavami migajo urno in veselo sem ter tje; ravno tako delajo in z glavami migajo tudi takrat, kadar jim kaka nevarnost žuga, naj izhaja od človeka ali kake druge živali. Ta neizrečeno požrešna in škodljiva gosenca bi se dala najložej takole saj nekoliko zatreti in pokončati, in sicer: 1) Da se v jeseni in pozimi tiste vejice in manjše mladike, na kterih se kakor perstan ali zapestnica okrog njih nanizane sive jajčica zapazijo, z vertnimi škarjami ostrižejo, v šope povežejo in v ogenj pomečejo. 2) Da spomladi se debelejše veje in mladike, posebno na sončni strani, kjer se omenjenih gosenc čez dan cele gruče skupaj najde, skerbno pregledajo in s kakim drogom, kteri je na zgornjem koncu z volnato cunjo ali slamo ovit, razmečkajo in pomore. Ce so se pa že po drevesu, kakor, postavimo, gosence belega metulja, razlezle, naj se pa z oljem in žajfnico pokončajo. 3) Da se po vertnem zidovji in po drevesnih votlinah, v rumeno-bele mešičke zapredene pomore; čez dan pa se drevje večkrat potrese, da metulji, ki sem ter tje po drevji sede, na tla počepajo in se pohodijo.
„Frauend. Bl.a (Moč ogeljnega prahu).   Ce se seme korenstva. kakor na pr. korenje, repa, čebula itd. s frišuem ogeljnim prahom pomeša in poseje (prahu se vzame desetkrat ved
249
kakor semena). Skušeni kmetovavci pravijo, da se po ogeljnetn prahu vse korenstvo prav dobro ponaša in bogato obrodi. — Kdor na ogeljui prah kumare sadi, bo ravno tako tudi dovelj in posebno lepih kumar pridelal. Oglje, kakor je znano, vleče dovelj gazov na-se, in skoraj bi rekel, da ravno to korenstvo najbolj kviško in na debelo žene. Boljši od lesnega ali drevnega oglja je pa koše no oglje, kar je posebno za tiste rastline koristno, ki se v kahlah in drugih posodah rede. — Kdor ima priložnost, naj poskusi, korenstvu in drugim rastlinam z ogeljnim prahom gnojiti, in naj nam svoje skušnje ob svojem času po „No-vicab" naznani.
(Kako se dajo verbe najbolje zasaditi). Po naznanilu višjega gojzdnega svetovavca barona Berg-a se je pri predoru Obre pri Grunberg-u v 8 lezi i zasadba verb takole najbolje obnesla. Skopali so namreč po velikosti okolice en ali dva 10 čevljev široka velika grabna, v ktera so po 12 čevljev narazen 6 čevljev široke stranske grabne napeljali. Ti stranski grabni so se vštric eden druzega naravnost v veliki graben razlivali. Tako so ostale med grabni precej visoke grede, po kterih so p o prek in po 2 čevlja saksebi potegnili po 3 pavce globoke grabničke in v te grabničke so po 3 do 4 b e k o v i h mladik, eno zraven druge, položili, da so tako rekoč majhine, pa vendar ne zvezane fašine napravili. Cez to se je toliko peska nasulo, da so bile vse bekove šibine ž njim zasute. Pesek je za to potreben; če ga ni na mestu, se mora pa od drugod pripeljati. Skušnje s posipanjem rodovitne in ilovnate zemlje, namesto peska se niso poterdile.         „Prakt. Wochenbl.tt
(Kmetovavci posipajte hlevni gnoj z gipsom). ;,Novicett so hlevni gnoj z gipsom posipati že večkrat pri-poročevale. Pa že spet ga morejo priporočati po skušnjah, ki so se v poslednjih časih tako koristno obnesle. Tukaj omenimo med drugimi skušnjami le nekoliko tistih, ki jih je eden najpervih kmetovavcov, namreč svetovavec dežel-skega gospodarstva, gosp. Christiani v Oderbrach-u napravil. Pognojil je namreč en oral polja s 4y3 vozmi z gipsom poštupanega gnoja in pridelal je 15 vaganov krompirja več, kakor se ga je sicer na ravno tem polji pridelalo, ki je bilo z navadnim gnojem pognojeno. Felenberg-Ziegler pri Bernu je dal pozimi kravji in konjski gnoj prec, ko je bil izkidan, nekoliko na kupu potlačiti in tako z gipsom po-tresti, da je za vsako odrašeno govedo blizo dveh funtov gipsa po gnoji potresel. Tako poštupan od šestero krav in ravno toliko konj napravljeni gnojni kup je bil zadnjo spomlad ravno tak, kakor da bi bil ravno zdaj iz hleva izkidan; ni bil ne splesnjen ne sparjen. Mesca velikega travna so ta kup 4 pavce na debelo s perstjo zasuli, in ga do mesca k i m ovca ležati pustili. Le za poltretji čevelj se je posedel, njegov obsežek pa le za 256 kubičnih čevljev zmanjšal. Ce bi ne bil omenjeni gnojni kup z gipsom potresen, bi se bil v ravno tem času gotovo za 945 kubičnih čevljev zmanjšal. Ko se je tedaj gnoj z gipsom posipal ali gipsa I, se ni le prihranilo 689 čevljev gnoja, teinuč ostal je v njem tudi ves gnjilec. Ce postavimo, da se od odrašenega goveda na leto le 220 centov gnoja dobi, bi se v njem, če bi bil gipsan, 173 funtov gnjilca ohranilo, med tem ko ga negipsan gnoj nima več v sebi kakor 110 funtov. 5 centov in pol gipsa velja (če je cent po 2 dvajsetici) 11 dvajsetic, dobička je pa zato najmanj 11 gold., ki se očitno pokaže v obilnisih pridelkih tacih njiv, ktere so bile z gipsanim gnojem pognojene. Gnoj je kakor vsa dišeča reč; če ga ne zapreš, se ti izdiši; z a p r e s mu pa duh in dušo njegovo, če ga dobro potlačiš, — še bolj pa če ga z gipsom po-siplješ; gips oklene dišečo gnojno moč, ktera nam polje rodovitno dela.