? ,.utiliza
Hrano r^cvizor
15.
,t Ju*-
oh i/f. wsrntsn

•vy.
Naroča se pod naslovom: „Koroški S!ovenec“, Lido va knihtiskàrna, Wien V., Margaretenpktz 7.
Rokopisi se naj pošiljajo na naslov: Anton Machàt, Wien V., Marg&retenplatz 7.
Ost
&£\ polittico, oospodskrstvo Im prosveto
Izhaja vsako sredo.
Stane celoletno: K IGO’— polletno :	K 50’—
četrtletno : K 251—
Za Jugoslavijo
celoletno: 15 Din. polletno :	8	„
četrtletno: 4	„
Leto I.
Dunaj, 13. aprila 1921.
SiA.
Zveza narodov.
Kdo ni občutil grozote svetovne vojne, ki jo imamo ravnokar za seboj, z vsemi njenimi posledicami za trpeče človeštvo. Nebroj jih jo med onimi, kojih osamljeni grobovi zelene danes po bližnjih in daljnih poljanah, veliko je število nesrečnikov, ki jih je vojna pohabila in vrnila človeški družbi ne več kot zdrave delazmožne ciano, marveč onemogle in hirajoče. Kdo ni premišljeval tudi o vzrokih tega uničujočega evropskega požara in se vzprašal, čemu je moralo teči toliko nedolžne krvi in biti prelitih morje solz. Ali ni bilo mari na tem največ krivo sovraštvo, ki se je gojilo med narodi in napuh držav in njenih državnikov, ki so hoteli vladati tudi nad drugimi, zlasti manjšimi narodi.
Zato je mirovno poslanstvo bivšega predsednika Zedinjenih držav Woodrov Wilsona za spravo med narodi našlo odmeva po celem svetu. Njemu gre v prvi vrsti zasluga, da se je mirovno gibanje započelo z ustanovitvijo Zveze narodov. Misel o Zvezi narodov sicer ni nova, ker so se različni človekoljubi in prijatelji miru že v prejšnjih dobah prizadevali vstvariti slično zvezo držav katere namen bi bil ohraniti svetovni mir. Vendar gre Wilsonu zasluga, da je kot prvi to m'sel uresničil.
Glavni namen Zveze narodov leži v prizadevanju, ohraniti mir med narodi ter preprečiti vsakoršno vojno, ali vsaj onemogočiti nje hipni izbruh. Države, ki so podpisale tozadevni dogovor, so prevzele obveznost, da ne pričnejo vojne na lastno pest, temveč, da predlože svoja sporna vprašanja najpoprej Zvezi narodov v preiskavo in razsodbo. Zveza narodov je torej razsod.šče, ki bo sodila o sporih, nastalimi med narodi in državami, da se v bodoče prepreči katastrofa, kakoršno smo ravnokar doživeli.
Novi dogovor o Zvezi narodov temelji torej na spoznanju, da se mora odstraniti a-narhija, ki je vladala doslej med državami, — mir in vojna sta bila odvisna od samo-
PODLISTEK
Vrnitev.
Iz Rabindranath Tagore:*
„Povestice,“ poslovenil 'France Bevk.
Fatik Kakravorti je bil poglavar vaških poglavcev. Nekega dne si je izm.siil novo porednost. Težek hlod je ležal v rečnem blatu in čakal, da ga spremene v jambor. Fatik je določil, naj pndejo vsi skupaj, da spravijo hlod z vso silo z mesta in ga skotalijo. Lastnik hloda se bo jezil in bo iznenaden, oni pa bodo imeli veselje nad tem. Vsi so pritrdili temu sklepu in se složno spravili na delo.
Toda ravno ko so hoteli izvesti delo, je stopil Makan, Fatikov mlajši bratec, tja in je sedel njim nasproti čisto mirno na hlod. Dečki so bili za hip iznenadeni. Eeden izmed njih ga je sunil precej boječe in mu dejal, da naj vstane. Toda on je obsedel nepremično. Bil je videti kakor mlad filozof, ki opazuje brezkoristnosti igranja. Fatik je bil besen. „Makan,“ je kričal, „čc se ne spraviš pri ti priči s hloda, te premlatim 1“
• Kratko črtico o pisatelja glej pod »Razne vesti".
voljnosti vladarjev državnikov — in na njeno mesto mora stopiti orgfiyózovana moč združenih kulturnih narMov, ki bo urejena na zakoniti podlagi. Kakor se vzdržuje red in mir med posamezniki in v državi na podlagi enakopravnosti in pravičnosti, bo tudi Zveza narodov oblast, ki hoče zajamčiti narodom mir in varnost na podlagi pravičnosti in časti. Tako bo postala Zveza narodov zaščitnica in čuvarlca mednarodnega prava in s tem, da bo zbližala narode in uredila njihove medsebojne odnošaic, tudi vzdrževateljica miru.
Kakor vsaka nova naprava, se ima tudi Zveza narodov boriti z začetnimi težkočami, zlasti odkar se je odtegnila Amerika iz te mirovne organizacije in dokler ji tudi ni pristopila Rusija. Vsekakor pa je položen temelj, na katerem se bo gradila mogočna stavba mirovne ideje.
Za nas koroške Slovence je še posebej važno vedeti, da stojimo kot narodna manama pod varstvom Zveze narodov in je njej poverjeno nadzorstvo nad tem, da se izvršujejo v senžerroenski pogodbi nam zajamčene pravice. Zveza narodov je potemtakem naša vrhovna oblast, ua katero se bodemo obračali za naše pravice.
Čehoslovaki na Dunaju.
Nam koroškim Slovencem doslej ni bilo mnogo znanega o Cehih, ki živijo na Dunaju. V predvojnem času smo sicer večkrat kaj či-tali o njihovih borbah ter o ni bovem nastopu v deželnem in državnem zboru, kadar je bilo treba izbojevati kake pravice, vendar bolj natančno nj:hovega položaja do danes še nismo poznali. Ko pa je razpadla Avstro-Ogerska monarhija in so na njenih razvalinah nastale nove države, med njimi tudi Cehoslovaška, bili so dunajski Cehi odrezani od svojih rojakov v domovini. Morali so se ločiti od centralnih organizacij, ki so jih imeli prej skupno z istimi ter urediti v Avstriji svoje stališče kot na-
Makan se je premaknil samo toliko, da je sedel ugodneje.
Ce bi bil hotel Fatik ohraniti svoj kraljevski ugled pred ljudstvom, bi bil moral izpolniti svojo grožnjo. Toda v odločilnem tre-notku ga je zapustil pogum. Vendar pa si je njegov iznajdljivi duh znal pomagati z novim domislekom, bi je premagal njegovega brata in jim poleg vsega pripravil še večjo zabavo. Ukazal je, da naj skotalijo hlod z Makanom vred čez drn in strn. Makan je slišal te besede, a v interesu negove časti je bilo, da vzdrži na mestu. Prezrl pa je dejstvo, da je s tem združena nevarnost, kot oni, ki hrepene po zemski slavi in drugih stvareh.
Dečki so se uprli z vsemi močmi v hlod in kričali: „Ena, dve, tri, zdaj!“ Pri besedici »zdaj" se e hlod zdrl in ž njim Makanova filo-zofia. čast in vse.
Vsi ostali dečki so glasno kričali od veselja, a6 Fatik je bil nekoliko prestrašen. Vedel je, kaj bo prišlo. In res, Makan je planil kvišku s1ep kakor usoda' in kričeč kakor fu-rije. Vrgel se je na Fat:ka, spraskal mu obraz in ga tepel in brcal, nato je zbežal tuleč domov. Prvo dejanje drame je bilo končano.
Fatik si ie obrisal obraz in sedel na rob pogrezlega čolna na bregu reke in začel grizti
rodna manjšina na podlagi senžermenske pogodbe. Ker imamo tudi mi kox*oški Slovenci v marsičem z njimi skupne interese, zlasti kar se tiče manjšinskega šolstva i. t. d., je umestno, da drug drugega pobližje spoznamo in se medslebojno podpiramo. Iz tega razloga podajamo našim čitateljem v naslednjem kratek pregled o političnih, kulturnih in gospodarskih organizacijah dunajskih Cehov; že iz teh navedb bo spoznati, kaj se da doseči s smotre-nim, vztrajnim in marljivim delom.
Cekoslovakov štejejo na Dunaju 300.000; po razpada Avstrije se jih je precejšnjo število izselilo v Cehoslovaško. Političnih strank imajo pet. Izmed teh je najmočnejša socijalno-demokratična stranka, ki šteje približno 22.000 članov.
S časopisjem so dobro preskrbljeni. Na Dunaju izhajata dva češka dnevnika ,,'Dalni-cky Listi" in »Videnški denik“ —leg teh še pet tednikov. Društveno življenje je med dunajskimi Cehi zelo živalno razvito. Vseh društev v Avstriji imajo Cehi okrog 750. Najširši njih organizacija je »Narodni vybor“ (Narodni svet)kojega naloga je zastopati narodne,1 politične, socjialne in pravne interese Cehoslo-vakov v Avstriji. V »Narodnem vyboru", bi deluje v 3 glavnih odsekih so zastopane vse pol. stranke.	-j
Za češko manjšinsko šolstvo skrbi »Škol-ski spolek Komensky", ki šteje 25 podružnic in ima okrog 50.000 članov. »Školski spolek Komensky" vzdržuje na Dunaju virosici vrtec, 3 ljudske šole s skupno 14 razredi, 1 meščansko šolo, 1 realno gimnazijo, trgovsko šolo, trgovske in večerne tečaje. Druge šole in sicer s skupno 72 razredi in 52 pomožnimi razredi ki jih obiskuje skupno 5000 otrok, pa vzdržuje mesto Dunaj, ker je v to obvezana država po senžermanski pogodbi.
Tudi za socijalno skrbstvo, to je za preskrbo revežev, invalidov, vdov in sirot imajo Cehi na Dunaju poskrbljeno. Ta naloga pripada društvu „Cesky srdce", katero je usta-
travne bilke. Neka ladja je pristala in gospod srednje starosti s sivimi lasmi in temnimi brki se je izkrcal. Ta je videl dečka, ki je sedel brez dela, in ga je vprašal, kje stanujejo Kakravortijevi. Fatik je grizel travo dalje in dejal: »Tam le," oda popolnoma nemogoče je bilo snoznati, kam je kazal. Tujec ga je vprašal še enkrat. On pa je del svoje noge na rob coma in dejal: »Pojte iskat," in je grizel travo dalje kot poprej.
Toda tu je prišel neb služabnik od doma in je javil Fatiku, da ga mati kliče. Fatik se jo branil iti. Toda služabnik si je znal pomagati. Popadel je Fatika, ki je v onemogli jezi bil in brcal okrog sebe precej trdo in ga je tiral s seboj:
Ko je prišel Fatik domov! ga je zagledala njegova mati. Zavila jo jezna: »Tedaj ti si Malsana zopet tepel?"
Fatik je odvrnil nevoljen: »Ne, tega nisem storil; kdo ti je to pravil?"
Njegova mati je kričala: „Ne laži! tako je.« —
Fatik je odvrnil naglo:	»Rečem ti, da
tega n'sem storil. Vprašaj Makana!« Toda Makanu se je zdelo najbolje, da ostane pri svoji prejšnji izjavi. Dejal je: „Da, mati, Fatik me je tepel.« ^	' x
novil 1918 češki pisatelj in pesnik Ma e Lar, ki je sedaj generalni inšpektor v čehoslovaški armadi. Društvo deluje izborno. Leta 1920 je poslalo okrog 12.000 otrok na deželo na počitnice. Izmed teh jih je bilo 1300 v Jugoslaviji.
Veliko skrb posvečajo dunajski Cehi gospodarskim organizacijam. Njihovo zadružništvo je zelo dobro razvito. Imajo 4 banke, 9 'konzumnih društev; samo „Cesko nakupno društvo*' je imelo 1920 okroglo 130,000.000 prometa.
Nadalje imajo produktivne zadruge za krojače, čevlarje, tekstilne delavce, mizarje, trgovce, mesarje, ključavničarje vseh 30, ter svojo lastno trgovsko zbornico. Za denarni promet jim služijo 4 češke banke izmed katerih je omeniti Živnostenska banka, Videnška založna in Ustfedni banka češka. •
Časopisje se tiska v treh velikih čeških tiskarnah: 1. Lidova knihtiskarna, 2. Melan-trieh, 3. tiskarna Hrazdira, ki izdaja „Videh-ski ilustrovani tednik“	'
Dunajski Cehi imajo svoje zastopnike v ustavodajnah korporacijah in sicer 8 v dunajskem občinskem svetu in 3 v deželnem zboru ter 42 v okrajnih svetih in mnogo v mestnih šolskih svetih. Tudi v občinah na deželi so zastopani. V državni zbor spričo razdelitve Dunaja v 8 volilnih okrajev no morejo dobiti zastopnika.
Pri volitvah nastopajo kot združene eebo-slovaške stranke. Čehoslovaška in Avstrijska republika sta uredila vprašanja državljanstva in narodnih manjšin —enako za avstrijsko Cehe kakor za Nemce v Čehoslovaški — z brnsko pogodbo, ki v 32 členih spopolnuje in vsebuje natančna določila glede izvršitve tozadevnih členov senžermenske pogodbe.

TEDENSKI PREGLED
.A
Avstrija.
Plebiscit na Tirolskem.
Tirolska je imela že pred vojno živaime trgovske zveze z Bavarsko. S priklopitvgo južne Tirolske k Italiji pa se je odvzel deželi najbogatejši del in želja po priklopitvi ostale Tiroiske k Bavarski oz. k Nemčiji je postala splošna. Da pa bo mogla vlada opirati svoj predlog na ljudsko voljo, je v. smislu sklepa dež. zbora razpisala ljudsko glasovanje, ki so bo vršilo 24. aprila t. 1. Tudi od načelnikov vseh strank podpisani oklic, so razpošilja po deželi, v katerom se prebivalstvo poživlja, da glasuje za priklopitev k Nemčiji in za združitev z rodnimi brati, ker je to edina pot za rešitev dežela in njenega prebivalstva pred gospodarskim polomom. Odvisno ostane seve od Zveze Narodov, ako ho v to privolila ali ne, četudi bi se za predlog izrekla velika večina prebivalstva. Tudi Salcburška in Štajerska sta odredile plebiscit na 24. t. m. (Vest je došla seie pozneje. Ur.)
Zakon proti povrnitvi Habsburžanov. Ustavni odsek je sprejel zakon, ki naj bi onemogočil vrnitev Habsburžanov,
Avstrija mora izročiti svoj zlati zaklad. Tukajšnji listi poročajo, da zavezniški svet ni upošteval avstrijskega protesta radi izročitve zlatega zaklada bivše a. o. monarhije nasledstvenim državam. Po sklepu zavezniškega sveta se mora zlato razdeliti med nasledstvene države po določbah sanžerinenske mirovne pogodbe.
Graški deželni zbor protestira proti pre* ganjanju Nemcev v Jugoslaviji. Iz Gradca se ..Neues Wiener Abendblattu“ poroča, da so krščanskosocialni poslanci Kolbl, Paul in tovariši vložili v deželnem zboru nujni predlog, po katerem se deželna vlada poziva, da z ozirom na določbe o manjšinskem varstvu naslovi ostro noto na vlado kraljevine SHS ter na ligo norodov. Vlada se poziva, da ukrene vse korake, dà se gospodarsko in politično zafra-nò nemško prebivalstvo v Jugoslaviji zaščiti. Predlog poslanca Holbla, ki je župnik v Hal-borrainu pri Radgoni, pravi, da se pod jugoslovansko vlado dosledno uničuje nemška kultura in nemško gosopdarstvo z jasnim ciljem, tla Nemce tamkaj popolnoma uničijo. Življenje ‘tamošnjih Nemcev je pravi križev pot. Predlog so podpirali govorniki vseh strank. Ali bi taka interpelacija ne bila stokrat bolj upravičena za nas koroške Slovence?
Jugoslavija.
Kakšno upravo dobi Jugoslavija? Ustavni odsek narodnega predstavništva v Beogradu je sprejel glede uprave naslednje določbe; U-prava v kraljevini se bo vršila po pokrajinah, okrožjih (županijah), občinah, kakor bo to določil zakon o ureditvi pokrajinskih oblasti. Število pokrajin ne sme biti manjši od 20. Vsaka pokrajina mora imeti do 800.000 prebivalcev. Na čelu vsake pokrajine stoji župan, ki ga imenuje kralj.
Jugoslavija ali SHS. Kakor je pričakovati, bo večina poslancev konstituante glasovala proti nazivu države SHS, mar več bo obveljal predlog, da se država imenuje Jugoslavija.
Izvoz živil iz Jugoslavije bo zopet dovoljen. Minister trgovine je posredoval pri mi-n’sterskem svetu, da se prepoved ukine ter izvoz živil iz države zopet dovoli.
Čehoslovaška.
Prezident Masaryk zopet zdrav, Prezident čchoslovaške republike Masaryk je ozdravel in je zopet na delu.
Organizacija vojske Čehoslovaška -vojska šteje 8.090 častnikov in 141.910 mož. V slučaju mobilizacije postavi lahko nad en miljon mož. Upeljana je 14 mesečna službena doba. Uniforme so no amerikanskem vzorcu. Armado organizirajo francoski častniki.
Gospodarska razstava v Pragi. Poljedelska zajednica češkoslovaške repu olike priredi v Pragi od 12.—17. maja t. 1. narodno gospodarsko razstavo. Na razstavi bodo zastopane vse panoge poljedelske in šumarske gospodarske industrije, posebno tvornice gospodarit h strojev. Na živinorejski razstavi bodo konji, svinje, ovce, koze itd., na gospodarski razstavi pa bodo razstavili mlini, sladkorna industrija, pivovarska industrija za sitšenie sočivja itd. svoje izdelke.
Trgovinska pogajanja med Češko in Rusijo. Dosedanja pogajanja za trgovinsko pogodbo med CSR in Rusijo so tako daleč dozorela, da bo v. kratkem odpotovala v svrho definitivnega sklepa te pogodbe češkoslovaška delegacija v Moskvo.
Nemčija.
Nemška cesarica umrla. 11. t. m. je umrla
bivša nemška cesarica Avgusta Viktorija.
Gornja Šleziia se bo delila. Iz Londona se poroča, da se v Londonu smatra delitev Gornje Šlezije kot edino mogoča rešitev vprašanj, sproženih po plebiscitu, in da more Francija računati na podporo Anglije.
Obsodba komunistov. Posebno sodišče v Torgau je obsodilo 18 komunistov na ječo 5 do 6 let, ker so 25. marca poizkusili naskočiti ondotne vojašmce in razstreliti most čez Labo z zvezanimi ročnimi granatami, uri čemer sta b’la ranjena dva moža državne brambe. Poljska.
Italija.
Nove volitve za državni zbor.
Italijanska vlada je razpustila državni zbor ter odredila nove volitve, ki se bodo vršile 15. maja t. 1. Po novi razdelitvi šteje država 40 volilnih okrajev, s skupno 535 poslan? skimi mandati. Volitev se bodo udeležili tokrat v prvo pod italijansko oblastjo, tudi primorski Slovenci, ki so postali po rapalski pogodbi, italijanski državljani. 'Tržaški „Pučki pri-jatelj<£ pripominja k predstoječim volitvam sledeče:	Odkar smo pripadli pod italijansko
oblast, je naš položaj znatno otežkočen, ker stoje proti nam velike socijalistične in druge stranke, ki hočejo nas raznaroditi. Na nas pa je ležeče, da jim pokažemo, da zastonj porabljajo moč proti nam. Četudi smo siromošni kmetje, ki živimo v ubogih kočah, se vseeno nočemo prodati bogatašem v palačah. Tuj jezik hočemo spoštovati, a svojega ljubiti. Kot podaniki Italije zahtevamo popolno enakopravnost, enake dolžnosti in enake pravice. Našim rojakom v Italiji želimo mnogo uspeha v borbi za njihove pravice.
Tu je bilo Fatikovo potrpljenje pri kraju. Te krivice ni mogel prenesti. Planil je na Ma-kana in ga pričel obdelovati s pestmi: „Xa,‘“ je kričal, „na to in še to in še to za tvoje laži.“
Njegova mati pa se je potegnila za Ma-kana in potegnila Fatika proč in ga bila z rokami. Ko jo je Fatik potisnil v stran, je kričala: „Kai! ti mali ničvrednež! Ti boš tepel svolo mater? “
To je bilo ravno v onem kritičnem tro-notku, ko je vstopil sivolasi tujec. Vprašal je, kaj se je zgodilo. Fatik je obstal nem in osramočen.
Ko pa ga je njegova mati pustila in po-gmdala tujca, sc je spremenila njena jeza v iznenadanjo. Zakaj ona je spoznala svojega brata in vzkliknila: „Ti si, dada! Od kje prihajaš?4*
Med tem, ko je govorila te besede, se je sklonila k zemlji iu se dotaknila njegovih nog. Njen brat je bil takoj po njeni poroki odpotoval in je pričel s trgovino v Bombava. Njegova sestra je izgubila svojega moža, med tem ko je bil on v Bombaju. Bizamber se je vrnil -zdaj v Kalkuto in je poizvedel po svoji sestri. Nato je prihitel, da jo obišče.
Naslednji dnevi so bili polni veselja. Brat je vprašal po vzgoji obeh dečkov. Izvedel je
od svoje sestre, da ji je Fatik za večno pokoro. Bil je len. neposlušen in divji. Toda Jviakau je bil dober kot zlato, krotak kot jagnje in se je rad učil. Bizamber se je ponudil prijazno, da vzame Fatika s seboj in ga bo vzgajal skupno s svojimi otroki v Kalkuti. Obvdovela mati je bila tem predlogom zadovoljna. Ko je stric vprašal Fatika, če gre rad 2 njim v Kalkuto, je bil veselja ves iz sebe in je dejal: ,.0, da, stric!** In to z glasom, ki je razodeval jasno, da tudi tako misli.
Neskončna tolažba za mater je bila, ko se je iznebila Fatika. Proti dečku je gojila predsodke in nobena ljubezen ni v.ezala obeh. bratov. Dan za dnem se je bala. da bo Fatik Ma-kana nekega dne potopil v vodi, ali mu pri kakem vretenu razbil črepinjo, ali ga spravil v to ali ono nevarnost. Nazadnje e bila nekoliko v skrbi, ko je videla Fatikovo strastno željo, iti od doma.
Ko je bilo vse zmenjeno, je vprašal Fatik strica vsako minuto, kdaj bosta odpotovala. Ves dan jc prebil v trepetajočem nemiru in skoro vso noč e bdel. Makanu je izročil za vedno svojo ribjo mrežo, svojega zmaja in svojega svizca. Res, ob slovesu je bilo njegovo velikodušje roti Makanu brezmejno. .........
Ko sta prišla v Kalkuto, je spoznal Fatik prvič svojo teto. Ta sé ni razveselila tega novinca v svoji družini. Ona je imela s svojimi tremi sinovi ravno dovolj oravila, ne da bi dobila še enega po vrhu. In štirinajstletni deček v njih sredi, to je bilo neskončno vznemirjenje. Bizamber bi se bil moral res dvakrat remisliti, preden je storil tako neumnost.
Ni hujše nadloge na tem svetu kot deček štirinajstih let; Ni ne lep ne za nobeno uporabo. Nemogoče je, da bi ravnali ž njim nežno kot z malim otrokom; in vedno je na poti. Ce govori Ce govori otroško, mu pravijo, da je otročji, če pa odgovarja kot kak odrasel, mu poreko, da je zrel tiček. V resnici jim ne reče nobene po; godu. Tudi se nahaja v starosti, ki je malo privlačna. On raste z neprestano naglico iz svoje obleke; • njegov glas pastaja surov iu se lomi, njegov obraz postane naenkrat oglat in grd. Lahko se dado opravičiti prestopki zgodnje otroške dobe; toda težko je prenesti tudi le neizogibne pogreške štirinajstletnega dečka. Deček sam postane nenavadno samozavesten. Ce govori s starejšim človekom, je bodisi prezgodaj dozorel, ali pa tako pretirano boječ, kot iii se sramoval sam sebe.
(Konec prihodnjič)
■ ■ ■ ■■■•	▼•v'1* --r	w
/
Velika nasilja fašistov.
V Istri uganjajo fašisti velika nasilstva nad tamkajšnjim hrvatskim prebivalstvom. Radi tega je prišlo v nekaterih krajih do vstaje kmetov. Fašisti so odrli v vas Karnico, ter nanadli vaščane. Ker so ti bàli oboroženi, so poklicali na pomoč karabinierje in financarje in šele potem so oklopniifu avtomobili „7,a-vzeh“ vas. Prišlo je do prave bitke. Kmetje imajo dva mrtva :n več ranjenih. Fašisti so požgali tudi več vasi.
Švica.
Karl Habsburg. Zvezni svet je po povratku Karla razpravljal o položaju, ki je nastal vsled njegovega velikonočnega potovanja na Ogersko. Kakor poročajo listu bo švicarska vlada dovolila Karlu nadaljno bivanje v državi samo pod gotovimi pogoji. Po drugih vesteh se namerava preseliti Karl Habsburg s svojo družino v Španijo.
Razne države.
Konferenca nasledstvenih držav. Dne 6. aprila se je otvoriia konferenca nasiedstvendi držav,-na kateri so zastopane Italija, Avstrija, Madžarska, Jugoslavija,- Poljska, Cekoslo-vaška in Rumunija, pričela svoje delo v palači Cighi. Minister za zunanje posle grof Sforza je imel otvoritveni govor.
Grško-turška vojska. Katastrofalen poraz Grkov. „Temps“ poroča iz Aten: Zadnja poročila javljajo, da je grški poraz pri Eski Sehir-ju naravnost katastrofalen. Grki so izgubili 8000 mož in mnogo častnikov. V Atenah vlada velika poparjenost. Poraz pripisujejo dejstvu, da se ni vedelo za pravo moč kemalisnijoh čet, kakor tudi dejstvu, da je po nastopi' kralja Konstantina odstopilo mnogo častnikov. Bivši nvnisterski predsednik Vemzelos, ki se je mudil od povr.atka grškega kralja v Atene, v Parizu, je nenadoma odpotoval. Nekateri listi sklepajo iz tega na predstoječi preobrat na Grškem.
Položaj v Albaniji. V vsej'Albaniji vre. Med katoličani in muslimani je prillò do novih spopadov. Katoličani hočejo,.da pride Albanija pod italijanski protektorat, muslimani zahtevajo samostojno Albanijo, pravoslavni pa žele personalno unijo .z Jugoslavijo. Po tem slednjem načrtu bi bili v obeh državah vojska, finance in zunanji posli skupni, ostale stvari, kakor šolstvo in cerkev’, pa bi bile avtonomne.
Prcliminiram mir . med Poljsko in Rusijo podnisnn. Prelimm;rani mir, ki se je sklenil v Rigi, je ruska sovjetska vlada podpisala.
DNEVNE VESTI IN DOPISI * i.
Novi volilni zakon za koroški deželni zbor.
Koroški deželni zbor je sprejel v zadnjem zasedanju novi volilni red za deželnoborske volitve Koroška na podlagi tega ne ostane „un* geteiit“ marveč se deli v dva volilna okraja: Zgornjo Koroško, ki ji pripadajo okrajna glavarstva Beljak, Šmohor in Spital, ter Spodnjo Koroško z ostalimi okraji,
Iz Pedine se nam poroča: To ni vzgoja za miroljubnost in spravo. Umevamo dobro, da so Nemci po plebiscitu bili lahko zadovoljni m dali svojemu veselju, da ostane Koroška „ungeteilt“ duška na različnih „Siegesfestih‘‘
i. t. d. Nikakor pa ne moremo odobraviti, da se je zaneslo to mnenje tudi med šolsko mladino, kakor da bi bili samo tisti, ki so glasovali za ^nedeljeno Koroško'4 pravi „Korošci" in „heimattreu“ dočim se Slovence, ki so glasovali za »Jugoslavijo" zamečuje in označuje kot »izdajalce" in brezdomovince. Zato odločno protestiramo proti temu, da se med mladi no razpečavajo spisi, kakor je od »Heimats-diensta" izdana knjižen. »Der Heimat getreu", ki jo je »Heimatsdienst poklonil za Božič »mladini osvobojene južne Koroške". V članku »Friede im Land" se na nezaslišan način žali Slovence kjer se čita sledeče: »Na koroškem stanujejo že več stoletej skupaj Nemci in Slovenci. Slednji, ki se imenujejo »u-indiseke" govorijo povsem posebno narečje, ki se od prave slovenščine zelo razlikuje. Koroški Slo-venci niso hoteli od Kranjcev nikdar nič sli-
! sati in so živeli s koroškimi Nemci vedno v miru in snorazumnosti. Smeli so brez ovire svoj jezik govoriti in se učili v dobrih šolah nemščine. Več stoletij to lepo razmerje ni bilo moteno, dokler niso pr šli tuji hujskači v deželo in zlomili mir. Navajali so Koroške Slovence k sovražnostnim proti svojim sosedom... i. t. d." To pač ne more in ne bi smela b;ti hrana za šolsko mladino, ako se jo hoče vzgajati k »spravljivost in miroljubnosti". Kar se bo sejalo, so bo tudi želo. Zato pričakujemo. da bo deželni šolski svet razpečavanje navedenega spisa po šolah prepovedal.
Bilčovs. Prvo nedeljo po veliki noči 3. t. m. ie imelo naše izobraževalno društvo svoje letno zborovanje. Okrajno glavarstvo je zborovanje vzelo na znanje. Društvo bo prihodnje leto obhajalo desetletnico svojega obstanka. Na zborovanju smo pozorno sledili govoru tukajšnjega gospoda provizorja g. J. Muri, v katerem se nam je pojasuil namen društva. Društvo noče delati ničesar kar postava prepoveduje, ker vemo, da smo zdaj avstrijski državljani, toda posluževali se pa bomo vseh pravic, ki jih mirovna pogodba daje narodnim majnšinam. Čeravno Avstrijci, vendar pri tem hočemo hiti in ostati tudi dobri Slovenci. Izobrazba nam je potrebna in ravno izobraževalna društva, so naša nadaljna šola. Na to je bil izvoljen nov odbor. Z malimi spremembami je ostal isti kot lani. Spominjali smo se lanskega zborovanja, ko smo po dolgi vojski, naše društvo zopet poživili. Kot govonrik jo lani nastopil ■■•''•'O. Fajnik, zdaj pri uredništvu .Ko-rosae domovine". V začetku svojega govora je dejal: Dolgotrajna vojska je onemogočila delovanje društva.'Kar je bilo slovenskega, se je med vojsko še posebno preganjalo in zatiralo. Mnogo so jih vtaknili v ječe, naši fantje iu možje so se morali pa boriti z brati po krvi na severu in jugu. Žal, danes ta mož čisto nasprotno misli. Udeležba pri zborovanju je bila obilna. Po zborovanju so mnogi plačali udnino, tako da šteje naše društvo v naši razmeroma maibni fari že nad 10C Članov. Vsa naša bra- ' trska društva v slovenskem Korotanu pa poživljamo. vzdramite se! Na delo! Bilčovčani.
Borovlje. (Resen opomin prizadetim-) Da so v prvih dneh, ko so bili naši nasprotniki takorekoč še ..zmage pijani", radi za tem ali onem mali »poziehobali", po znani šusterpu-bovi žvigarski navadi, da so kaj radi »korakali" in v razumjivem pijanem navdušenje tu pa tam kakega „Cuša“ malo pretepli, je kolikor toliko umevno, ker je mladina, posebno se, Če se jo je napačno vzgajalo, vedno bolj na siabo stran nagnjena. Toda sedaj je minulo že skoraj pol leta, teh slabih razmer pa še vedno noče biti konec. Pijančevanje, ponočevanje, kaljenje javnega reda iu imru .po noči in po dne, zbadanje, surovo psovanje mirnih tržarmv. ki so znani kot Slovenc’, pretepanje, streljanje z revolverji in drugi taki, olikanega čfoveka nevredni čini so na dnevnem redu. Nočemo segati nazaj, ampale črez vse, kar se je prej v razumljivem navdušenju znane kulture zgodilo, zagrniti dobrohotno v piale po-zabljen osti. Toda od zdaj naprej pa bomo z vso resnostjo in strogostjo izročali potom tiska javnosti vse sramotne čine, katere bodo uganjali naši nasprotniki še naprej, v trdni nadi, da merodajni krogi, ki so v to pokimam, vendar enkrat nastopijo proti znanim hujskačem in pretepačem. Je to v interesu dobrega imena našega trga. v interesu bodočnosti naše ponaj-vee zapeljane mlad;ne, pa tudi v interesu nas vseh, ki hočemo red in mir, blagostanje in zadovoljnost v našem kraju.
Št. Jakob v Rožu. Četudi sino postali Avstrijci, vendar se s tem še nismo odpovedali našim pravicam, najmanj pa tistim, ki smo jih že imeli in vživali pod staro Avstrijo. Zato zahtevamo, da deželni šolski svet vendar enkrat - reši vprašanje naše narodne šole ter uredi šolstvo sploh v naši občini. Naj bo ostalo tako, kakor je bilo poprej. Kdor hoče dati 0-troke v slovensko šolo, jih bo dal, drugi jih bodo pošiljali tudi vnaprej v boli nemško šolo. Mi pa hočemo, da se naši otroci naučijo najprej svojega materinega jezika in potem šele nemščine. Kakor hitro se bo slovenska šola o-tvorila bo tudi dovolj šolskih prostorov na razpolago in otroci bodo lahko imeli celodnevni pouk. To mi zahtevamo kot enakopravni državljani in ker je država dolžna nam tega dati.
Sveče. Pri nas se zopet oživlja prejšnje društveno življenje. Na svečnico t. 1. je priredilo naše »Izobraževalno društvo" igro »Domen". Dopadla je ne samo našim ljudem, marveč tudi drugim, ki niso našega mišljenja, pa so kljub temu prišli gle dat. So vsaj videli, kaj znamo. Upamo, da naši vrli fantje in naša ljuba dekleta prav kmalu zopet razveselijo s kako lepo igro. Prepričani so lahko, da nas bo prišlo še več ni da jim bomo za njih» trud iz srca hvaležni.
Borovlje. Dne 18. marca zvečer se je zbrala majhna družba v zasebni sobi gostilne Benko, da proslavi god Ronkovega sina. Kar prihrumi tolpa zapeljanih mladeničev v gostilno; prvi izmed njih Peganov, da brez vsakega vzroka in brez pom’sleka mlademu Renko — torej v očetovi hiši — zaušnico z vso močjo, drugi pa začnejo, kakor po dogovoru vpiti, zmerjati in žvižgati. Mirni slovenski družbi ni drugega preostajalo, kakor pod zabmehovanjem neolikane družbe oditi. Drugi dan, pa so ze znani pobini stepli med seboj v hotelu »Just", ponajveč bili so meuda iz Dolan. Čakali so zuuaj v zasedi nekega lastnega somišljenika, ko pa tega le ni bilo, so oddal: nekaj strelov na hotelska hišna vrata iu se potem oh prihodu orožnikov razpršili. — Vsak, kdor drži še kaj na moralo, dobro ime in postenje, mora tako počenjanje obsojati. Zato pa resno opominjamo vse prizadete kroge, da veda? enkrat vzpostavijo red in mir in se spravi mladina na pravo pot.
Kočuha pri Šmarjeti. (Naša lesna industrija.) Z našo lesno industrijo nikamur ne pridemo prav naprej. Včasih smo z njo prav lepe denarje zaslužili, zdaj pa k večjemu še kaki prekupčevalci ali »lieferanti", ki nič ne delajo, imajo svoj profit, mi pa, ki delamo in »garamo" moramo biti veseli, če sploh pri pičlem svojem zaslužku moremo živeti. Surovine, katere potrebujemo pri naši lesni obrti, les in železo, smo nakupili z jugoslovanskim denarjem še tedaj, ko je naš kraj bil pod jugoslovansko upravo, zdaj pa prodajamo naše izdelke seveda za avstrijski denar. Kupne, oziroma tržno cene za naše izdelke pa so tako nizke, da če preračunamo denar izdan za surovine, ne dobimo več, kakor smo izdali za surovine, Vsak torej vidi, da je pri teh razmerah delo našUi rok zastonj, da ni plačano. Edini, bi pri vsem tem še vselno zaslužijo, so gotovi prekupčevalci, lieferanti med nami, ki imajo odjemalce po svetu. To pa ni prav. Zaslužiti mora tisti, ki dela in izdeluje, blago in robo, ne pa samo tisti, ki nič ne dela, ampak samo »baranta". Zato je zadnji čas. da že enkrat popolnoma izvedemo delovanje in poslovanje »Lesne zadruge"; potem bomo vs:, ki res delamo in se trudimo, imeli tudi pošten zaslužek hi dobiček, ne pa le posamezniki.
Kotmaraves. Našega kmeta, daleč naokoli znanega Ilca, sta dva Celovčana, kakor so o tem svoj Čas natančno poročale »Freie Stim-men" po noči zavratno napadla s kolom in kladivom. s katerim se tolče led. Vedela sta, da ima premožni kmet veliko denarja pri sobi in sta ga torej hotela oropati. Pri napadu sta moža tako zdelala, da se mu je par dni bledlo, ker sta mu prizadejala hude rane na glavi. Če hi Ilc ne bil tako močne in trdne narave, bi bil obležal mrtev na mestu; tako pa se je z rokàma in z upitjem napadalcev toliko u-branil, da mu iz strahu, da pridejo ljudje na pomoč, msta mogla odvzeti denarja in sta zbežala. Sod:šče. v Celovcu ju je obsodilo na en mesec zapora, ki sta ga pa obsedela že v preiskovalnem zaporu. Ilcu so med tem priza-dobljene rane že zacelile, samo omotica se ga včasih še loteva.
m ZDRAVSTVO
u
Kako se obranijo zdravi zobje? Najboljše zdravilo ea zdbe je čistota. 'Po vsaki jed: je dobro, (še se zobje izperejo, da ne •ostanejo uvedi zobmi ostanki i jedil, osdbito mesa:,.ki provzro&ajo gnitje zob. biadar je zde nagnit, tedaj je (reba iti takoj k zobozdravniku.' ker si tako človek (prihrani denar in bolečine. Dobro; je, če se da vsaj enkrat na leto pri zobozdravniku: oči-stili zobe. 'Raznih žetonih vod, ki jih ni .priporočit •zdravnik ali res zanesljiv in pameten prijatelj, pj, ge naj ne kupuje, ker so večinoma slabe in je denar, izdan zanje, zavržen, ~	^ -■» -	>
Iz nosa tekoča kri se ustavi najteužje na feledeči način : Najprej si dc'b'ro wmij prste, nato se viziarne malo vate-, na' katero se natapija nekaj kapljic ■] imono' \'ega- seka'. Tako namočeno vato se vtakne globcko v nos, kjer se jo pusti nekoliko ur. Priporočajo pa se tudi hladni obkladki na čelo in čez nos.
Nftjksijie zdravilo za bolna oči je domači med, ki se uporablja na ta-le način: ©cino oko se dobro izpere, nato pa se spusti v oko eno ali dive kaplji či-stega medu. Če pa je med presile», se ga raztepi v žlici vodo in se ga spusti- v oko tri der štiri feapPje. Učinek je hiter in zanesljiv.
Najfccljža hrana za 'bolnike je mleko, zlasti pa kozje mleko, ki se more sveže zaužiti tudi nekuhano. Kravje mleko je veliko ©pasnejše, ker je v njem polno klali suhice, odi katerih- more čltovek dohiti jetiko. |Rri kozjem mleku ni te nevarnosti, ker kaze nimajo suhice. Najboljše mleko dajejo one koze, ki so vedno na '.prostem. (Zato uporabljajmo predvsem 'kozje mleko, kravje mleko pa je kuhano 1
2ri se hitro pretaka po telesu. V eni minuti preteče pl juča odraslega človeka 11.250 gramov al i lil K kilogramov krvi. Ker pa je v vsem telesu odraslega človeka samo 514 kilogramov krvi, izhaja iz tega, dia preteče vsa kri človeškega tdesa v i minuti ('pravzaprav v 55 sekundah) dvakrat pljuča, da se ebnovi s kisikom iz zraka ter oprosti strupa iz telesa. Potemtakem preteče kri vse 'žile in. premeri vse telo okoli BOOOltrit na dan.
Železo v našem telesa, (V vsaki stanici našega telega je tudi izv osi,na količina železa. Koliko ga je, ile niso mogli natančno dognati, jiačunijo pa, da znaša skupna 'količina železa v samih stenicah 1—3 grame. Razen tega je 'Mežo v rdečih krvnih telescih naše krvi (v tahozvanem hemoglobinu), in sicer ga je razmeroma še dosti več nfjgo v samih telesnih slanicah. Računi se, da ga je tam okoli tri grame.
gl GOSPODARSKI VESTNIKU
Vzroki gospodarske krize.
Še vsaka večja vojna je dovedla države im prebivatelstvo v težke, deloma tudi dolga leta trajajoče gospodarske krize. Tako so nastale občutne gospodarske krize po trideset letni vojni, po napoleonovih vojnah i. t. d. Tembolj pa so se morale pokazati posledice po zadnji vojni, koje vpliv je posegel globoko v gospodarstvo vseh držav. Zato danes lahko govorimo o svetovni gospodarski krizi, ker so na isti prizadete ne le države, ki so bile udeležene vojne, marveč tudi nevtralne.
Celih 41/* let so skrbele države samo za potrebščine, ki so služile vojni, dočim se je popolnoma zanemarjala produkcija blaga za mirovne potrebe. Ker je potemtakem moralo priti po vojni do pomanjkanja različnega blaga, ki se nujno rabi v vsakdanjem življenju in za nadomestilo med vojno opuščenih naročil, je imelo to za posledico veliko podraženje vseh potrebščin, zlasti industrijskega blaga. Vsakdo se je lahko sam prepričal, da je moral blago, katero je kupil včasih samo nekaj dni poznaje že dražje plačati in da cene še vedno rastejo in bodo rastlo tudi še naprej.
Kaj je vzrok še vedno naraščujoči draginji si bo marsikdo mislil. Saj tovarne lahko zopet delajo kot pa v mirnem času in ljudi je tudi dovolj. Stvar ni tako enakostavna, zato poglejmo nekoliko po vzorkih, ki jih je več: Predosem je treba pomisliti, da je vojna uničila posredno ali neposredno ogromno število delavnih sil, ki so bile za delo najbolj sposobne. Izgube na človeških življenjih, ki jih je postaviti na račun vojne se cenijo nič manj kot 43 miljonov. Visoki proizvajalni stroški in po-draženje sirovin vplivajo istotako zelo na po-draženje blaga, ki pa ga največji del prebivalstva, dostikrat vkljub temu, da ga nujno rabi me more kupiti za tako visoke cene. Konsum blaga torej zastaja. Radi tega tudi tovarne ne morejo razpečati vsega produciranega blaga, omejujejo ali ustavljajo delo, kar ima za posledico naraščanje nezaposlenih delavcev. V Ameriki na pr. se je vozil vsaki boljši delavec z avtomobilom; v tovarnah so izgotovili dnevno S500 avtomobilov. Nastala je kriza, delavnice so morali zapreti in 150.000 delavcev je brez dela. Pri nas v Avstriji vpliva na gospodarsko krizo mnogo tudi slaba valuta; sirovi-ne in blago, ki se uvažajo iz drugih držav k nam stanejo ogromne svote našega denarja, ki se pa še podražijo z visoko carino, in visokimi prevoznimi otroški. Poleg tega trpi Avstrija tudi na tem, da je zaprta proti vsem
državam, nastalih iz bivše Avstro-Ogerske z carinsko mejo in da so ji bila naložena po mirovni pogodbi precejšnja bremena.
Zato pa vidimo, da se trudijo vse države, koiikormozoče urediti svoje gospodarske odnosa! e v lastni državi in z drugšmi državami, da spravijo v tir svojo valuto, produkcijo, uvoz in izvoz ter s tem celo državno gospodarstvo.
Kako ščiti postava male najemnike zemljišč.
Postava, ki urejuje razmerje med lastnikom in najemnikom malih posestev ozir. zemljišč ima dvojen namen:
1.	Varovati najemnika pred neopravičenim povišanjem najemnine,
2.	preprečiti neopravičeno odpoved najemninske pogodbe.
Predvsem je treba pripomniti, da se naša ta postava samo na najemnike zemljišč, kojib pridelki s pridelki vseli zemljišč ki jih najemnik obdeluje bod;si, da so njegova lastnina, ali jih ima samo v najem — ne zadostujejo za preživljenje njegove družine. Tudi najemniki, ki so delavci ali obrtniki in s tem imajo svoj zaslužek, imajo pravico se poslužiti določb, ki jih vsebuje ta postava.
Glede najemnine določa zakon sledeče: Najemnina se sme zvišati samo tedaj, ako so razmere temu primerne. O tem določa okrajno sodišče v sporazumu z izvedenci. Proti odločitvi okrajnega sodišča se ne more več pritožiti.
Ravno tako prepoveduje postava, da bi se zahtevalo delo ali vprežno živino v večji meri, kakor je bilo to poprej dogovorjeno.
Najemninska pogodba se more odpovedati samo v sledečih slučajih:
1.	Ako je najemnik zaostal s plačevanjem najemnine nad dogovorjeni rok.
2.	Ako se obotavlja plačevati od sodišča priznano višjo najemnino.
3- Ako najeto zemljišče nedovoljeno izrablja ali isto odda na drugega najemnika.
4.	Ako bi lastnik zemljišča radi tega sam trpel škodo.
5.	Ako bi se dalo zemlj;ŠČe uporabljati na tak način, da bi bolje služdo interesom splos-nosti kakor pa koristi dosedanja nnoraba.
Slednji slučaj dovoljuje zopetno pridobitev zemlj šč, posebno občinam in j'ra daje možnost, zemljišča na se pritegniti, ako je to potrebno iz občinsko-gospodarskih razlogov.
Ako se najemninska pogodba, ki je bila sklenjena na nedoločen čas, ni odpovedala najmanj 6 mesecev poprej.
Proti vsaki odpovedi, naj si bo tudi nepravilna, se mora vložiti pritožba edrao le na okrajno sodišče in sicer v 8 dneh pismeno ali ustmeno.
Zakon predvideva kazni do 20.000 K ali aresta do 6 mesevcc za tiste, ki tem odredbam nasnrotujejo.
Izvoz pšenice iz Jugoslavije. Kakor javlja „Trjo-vinski glasnik", se je iz dražave SHS. do konca meseca decembra izvozilo vagonov pSenice. in sicer v Avstrijo 3926, v Če'te/s,ovaško 938, v Italijo 73, na Grško 39, na Madžarsko 14 in v Nemčijo 4 vagone. V mesecu januarju je' znašal izvoz 1149 vagonov pSenice in 347 vagonov moke. V prvi polovici meseca februarja pa se je izvozilo 127 vagonov pšenice in 105 vagonov moke.
Promet jagoslov. bankovcev. Dne 22ega februarja je bilo bankovcev Narodne banke v prometu za 3.353,042.950 dinarjev, tako da se je zmanjšal promet bankovcev med 15. in 22. februarjem zopet za 13,313.145 dinarjev.
Bankovca po eno krono, to je po četrt dinarja, izda Narodna banka v Beogradu.
Prevoz češkoslovaškaga blaga Cez Trst. Izvoz
češkoslovaškega blaga čez Trst od 1. januarja do 15. marca t. 1. je znašal 667 vagonov in sicer 224 vago nov sladkorja, 140 vagonov stekla, 94 vagonov lesa in 84 vagonov železa in železnih izdelkov. Vr Češkoslovaško se je uvozilo čez Trst 636 vagonov in sicer 253 vagonov tobaka, 156 vagonov barobaža in 104 vagone vina.
Produkcija svile v I. 1920. V Japonski sc je lansko leto produciralo 34 milijonov funtov svile, v vseh drugih deželah pa skupno 25 milijonov funtov in sicer na Kitajskem 17 miljonov, v Italiji 4 railjone, v Franciji pa samo 397.000 funtov.
Izvoz losa iz Jugoslavija. Po službenih podatkih .znaša vrednost iz države SHS. izvoženega lesa 298.525.975 dinarjev. V to vsoto je vračunjen tudi res gradbeni in kurilni les.
Brezposelnost in znižanje piač v £.mariti. V Zedinjenih državah znaša število brezposelnih industrijskih; delavcev' čez 2 ihiiijona: k temu je treba šc prišteti miljon delavcev in nastavljencev. V gradbeni stroki jih je brez posla 300.000, v avtomobiski industriji 250.000, v tekstilni 150.000, pri železnicah -00 tisac in v ©dpremniški stroki 100.000. Vsled padanja cen in slabega razpečavanja blaga so bili industrijaici prisiljeni. • znižati plače svojim delavcem in nastav-ijencem. V tekstilni industriji so plače znižane približno za 20%.
©
RAZNE VESTI
m
Rabindranath Tagore. Rabindrenath Tagore je potomec slavne indijske rodbine Tha-kur (Tagore). Rojen je bil 1. 1861. v Kalkuti. Pesnikov oče Debendranath Tagore, je slovel kot velik modroslovec in je užival radi svoje globoke pobožnosti veliko spoštovanje med ljudstvom. Šole ni ljubil, učitelji so mu bili v muko. Oče ga je vzel iz šole in ga peljal na potovanje po višinah Himalaje, kjer se je učil kot 11 letni deček tisočerih skrivnosti od narave, od očeta pa jezikov in drugih ved. Ko mu je umrla mati, se je vrnil z gora in se naselil v Chaudranagore ob reki Ganges. To je bila doba njegovih lepih sanj. S sedemnajstim letom se je podal v Evrono, kjer je izpopolnil svoje znanie in se izšolal kot pisatelj in pesnik Tagore je storil zelo mnogo v javno dobrobit, Ustanovil jo pri Kalkuti višje deško vzgo-jevališče, kjer je vzgajal učence v duhu svetovnega bratstva, V ti šoli naj bi se vzgojili možje, velike osebnosti, s takimi nazori, kot jih je pridobil on po dolgem in težkem razmišljanju. Pesnik je zastopnik najgiobokejše-ga človekoljubja. Tudi njegove domoljubne pesmi, ki so sicer polne požrtvovalnosti in trdne vere v vstajenje zasužnjenega rodu, so brez vsakega srda in zav:sti proti drugim; on veruje v enotnost človeškega rodu in je prepričan, da je človekoljube močnejše kot vsi narodi. Tagore je modroslovec, duševen voditelj ljudstva in zgodovinar. Poleg tega je tudi pevec in skladatelj; k svoi:m pesu’m dela napeve sam in tako je uglasbil nad 500 svojih pesmi. Tudi j:h poje on:m, ki j h hočejo slišati, da jih potem razširijo med narodom. Tako Čitajo pesnika t'soei, a na pamet ga znajo in pojejo ga milijoni. Ko gre Indiioc zjutraj na delo, poje njegove pesmi, poje jih opoldne, ko poč:va v senci in zvečer, ko se vrača domov, poje jih v veselju in v žalosti, v ljubezni in v samoti. On je prirastel k duši svojega naroda in živi v milijonih svojega rodu. Tik pred svetovno vojno je prejel pesnik Nobelovo nagrade Da b' svoje plemenite ideje o človečanstvu tudi praktično uveljav i, ie stopil pred kratkim '• vezo z velikimi sodolurmi pmatelji; pamen te zveze je. da omili mednarodna nasprotja in pripelje ljudi „pred skupni oltar človekoljubja".
ud ’eìite se obeskih mlihv in glasuite 7a
•Vale kandidate!
Listnica uredništva in npravnifitva.
Našim Sitatoli«!© : Upamo, da dobimo za prihodnjo številko naročene položnice, da jih bomo lahko prilož ji. Prosimo, da se nam sporeče naslovi tekih koroških Slovencev, od 'katerih je pričakovat;, da bodlo Ust naročili; d'ru'gim ga ne bomo pošiljati več, ker se je veliko naslovov upr omeni lo in nas tudi preveč staneta, poštnina in papir, zlasti 'ker moramo list frank'nati še vedno kot tiskovine. — Prihaja k nam vedno več naročil na list in je v pismih često izražen® zadovoljnost in pohvala, kar jasno priča, da je bil tak list za. koroško Slovencu nujno potreben. Vaš je,.širite ga in dopisujte mu! — J. P. v S. Hval® za pismo! Vaše priznanje nam je v dokaz, da smo zadeli pravo pot. Pošiljali Vam bomo 20 številk do nadaljnega, — Š. B. v B. Prikačujem referata! — Tiskovine za cbč. volitve ep dobili: Velikovec, Bor-vofrje, St Jakob, Stetoen pri EJeljakus Pol. in g. društvo v Celovcu. Ako jih tam ne ddbisle zadostno število, naročite pri Volksbuchdruckerei Wien V., ‘Marga-retenplatz 7,
^Izdajatelj; Sirotek Bohumil. — Odgovorni urednik: Žinkovsky Josip. — Tiska Lidova tiskarna (kom. družba), Wien, V., Margaretenplatz 7.