GLASNIK OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA LETO VI., ŠTEV. 84 Uubljana, 2?. oktobra 1959 OBČINSKI LJUDSKI ODBORI OBČINA UUBUANA-SENTVID 455. , Na Podlogi 24. člena statuta občine Ljubliana-Sentvid in 42. člena cin £• e|*a zu*(ona o proračunih (Uradni list FLRJ št. 13/126-56) je ob-lei' i Uudski odbor Ljubijana-Sentvid na seji občinskega zbora in na J' zbora proizvajalcev dne 19. marca 1959 sprejel ODLOK o proračunu občine Ljubi jana-Sentvid za leto 1939 1. člen poračun občine Ljubi jana-Sentvid za leto 1959 s posebnimi pri- *• Občinski proračun z dohodki v znesku 157,728.000 z izdatki v znesku 157,728.000 H Predračune finančno samostojnih zavodov z dohodki v znesku 53,678.000 z izdatki v znesku 60,778.000 s presežkom izdatkov 6,900.000 Ul- Predračunske sklade z dohodki v znesku 2,194.000 z izdatki v znesku 2,194.000 ki, dovoli, da vplačajo v svoje sklade del doseženega presežka, ki so ga dosegli po prizadevanju delovnega kolektiva ali z uspešno organiziranim izvrševanjem svojih nalog, ter da določi odstotek iz dela tega zneska, ki se vplača v posamezne sklade. V sklad za nagrade se steka največ ena dvanajstina rednih osebnih izdatkov, ki so bili izplačani v letu 1959, vendar ne več kot 50% tistega dela presežka, za katerega dovoli svet za družbeni plan in finance, da se steka v posamezne sklade. To dovoljenje izda svet za družbeni plan in finance šele po pregledu zaključnega računa finančno samostojnega zavoda za leto 1959. Presežek dohodkov nad izdatki, ki ga dosežejo finančno samostojni zdravstveni zavodi, se porazdeli v smislu veljavnih predpisov za te vrste zavodov. 4. člen 5. člen Nove nastavitve pri občinskih organih in zavodih, za katere v njihovih predračunih niso predvideni krediti, se lahko izvršijo le po prejšnji pritrditvi sveta za družbeni plan in finance. 6. člen Krediti, ki so v predračunih občinskih organov in zavodov predvideni za honorarje in posebne izdatke, se smejo virmirati le s prejšnjim pristankov sveta za družbeni plan in finance. 7. člen Svet za družbeni plan in finance je pooblaščen, da razpolaga s proračunsko rezervo v vsakem četrtletju do ene četrtine letnega plana proračunske rezerve, o čemer mori naknadno poročati občinskemu ljudskemu odboru. 8. člen Ta odlok velja od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana, uporablja pa sd od 1. januarja 1959. St. 03/2-867/1-59. 2. člen 6 primanjkljaj v predračunih fi-Ql>čuo samostojnih zavodov v skupil? znesku 6,900.000 dinarjev se pr,J0 z dotacijami iz občinskega 3. člen Svet za družbeni plan in finance je pooblaščen, da finančno samostojnim zavodom, ki bodo po svojih zaključnih računih za leto 1959 dosegli presežek dohodkov nad izdat- Predračune občinskih organov in zavodov, ki bodo v letu 1959 na novo ustanovljeni, potrjuje svet za družbeni plan in finance. Ljubljana-Sentvid, 19. marca 1959. Predsednik Franc Pipan 1. r. VABILO PREGLED DOHODKOV IN IZDATKOV PO DELIM L del del del <>■ del J- del del l del 1' del del o del del .?■ del dcl U. dci A. Občinski proračun Dohodki Dohodki iz gospodarstva in od prebivalstva Ostali dohodki Presežek dohodkov po proračunu iz leta 1958 Sredstva 6% proračunske rezerve Skupaj Izdatki Prosveta in ljudska kultura Socialno varstvo Zdravstvena zaščita Državna uprava Komunalna dejavnost Negospodarske investicije Dotacije finančno samostojnim zavodom 6,900.000 ostale dotacije 4,687.000 Obveznosti in garancije Proračunska rezerva 6 % obvezna proračunska rezerva Skupaj B. 2 dohodki Finančno samostojni zavodi Dohodki 144.415.000 2,180.000 5.938.000 5.195.000 157.728.000 55.256.000 13.190.000 4.100.000 23.953.000 5.031.000 20.738.000 11.587.000 12,000.000 3.100.000 8.773.000 157,728.000 53,878.000 6,900.000 2 usebni izdatki ’ M»terialni izdatki Skupaj 60,778.000 Izdatki 21.497.000 39.281.000 Skupaj 60,778.000 C. Proračunski skladi 1.1, UOl 2 j)®! "“.razpoložljiva sredstva Dohodki 1 &sebni izdatki Materialni izdatki Izdatki Skupaj Skupaj 2,194.000 2,194.000 2,194.000 2,194.000 na 14. sejo okrajnega zbora in zbora proizvajalcev 0L0 Ljubljana Na podlagi 83. člena Zakona o okrajnih ljudskih odborih tet 48. člena statuta Okraja Ljubljana sklicujem 14. sejo obeli zborov, ki bo v petek, dne 30. oktobra 1959 ob 9. uri dopoldne v veliki sejni dvorani na Magistratu v Ljubljani. Predlagam naslednji dnevni redi 1. Poročilo o problematiki industrije gradbenega materiala. 2. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o javnem redu in miru za okraj Ljubljana. 3. Sklep o kategorizaciji nekaterih občin v okraju Ljubljana. 4. Odlok o določitvi položajnih plač uslužbencev upravnih organov in zavodov okrajnega ljudskega odbora. 5. Potrditev odredbe Sveta za blagovni promet o spremembah in dopolnitvah odredbe o določitvi najvišjih maloprodajnih cen za meso po kategorijah za območje občin mesta Ljubljane;, 6. Odobritev sredstev iz Okrajnega investicijskega sklada za delno kritje škode, povzročene po neurju na cestah III. reda v Zasavju. 7. Potrditev odloka Občinskega ljudskega odbora Logatec, o kategorizaciji cest IV. reda. 8. Garancije. 9. Spremembe in dopolnitve pravilnika o plačah finančno samostojnega zavoda Uprava cest 01.0 Ljubljana. 10. Spremembe in dopolnitve pravilnika o plačah Zavoda za ureditev Ljubljanskega barja, kot finančno samostojnega zavoda, in potrditev sistemizacije delovnih mest uslužbencev in delavcev zavoda. 11. Soglasje k odločbi o določitvi položajnih plač uslužbencev Komunalne banke v Ljubljani in Zadružne hranilnice in posojilnice v Ljubljani. 12. Dodelitev gozdov oziroma gozdnih parcel: — KZ Dol pri Hrastniku, — Lovski družini Zagorje, - PTT Ljubljana. 13. Personalne zadeve. Vsak ljudski odbornik ima pravico pismeno ali ustno predlagati spremembo ali dopolnitev dnevnega reda Morebitno odsotnost javite Skupščinski pisarni OLO Ljubljana, Kresija, soba št. 11/1 (telefon: 22-121, interna 207). Nadomestuje predsednika OLO podpredsednik *ng. Ivo Klemenčič 1. t. 456. Na podlagi 1. odstavka 4. člena :jakona o pristojnosti občinskili in »krajnih ljudskih odborov in nji-lovih organov (Ur. 1. FLRJ št. 52/57), !6. člena statuta občine Ljubljana-»entvid v zvezi z določbami zveznega družbenega plana za leto 1959 Ur. list FLRJ št. 50/58), družbenega dana Ljudske republike Slovenije :a leto 1959 (Ur. list LRS št. 44/58) ! n družbenega plana okraja Ljub-Jana za leto 1959 (Glasnik št. 20/59) e občinski ljudski odbor Ljubljana-»entvid na seji občinskega zbora ! n na seji zbora proizvajalcev dne 9. marca 1959 sprejel DRUŽBENI PLAN OBČINE LJUBLJANA-ŠENTVID ZA LETO 1959 PRVI DEL SMERNICE ZA GOSPODARSKI RAZ VOJ. V LETU 1959 1. poglavje Osnovne naloge in smernice gospodarskega razvoja v letu 1959 Smernice in ukrepi za gospodarski razvoj občine v letu 1959 pred-Itavljajo konkretizacijo temeljnih ekonomsko-političnih nalog zveznega, republiškega in okrajnega družbenega plana. V tem okviru so postavljajo v planu za leto 1959 naslednje naloge: t. še nadalje je treba povečati proizvodnjo v vseh panogah gospodarstva, tako da se do narodni dohodek v primerjavi z letom 1958 povečal za 8 •/«; 2. predvideno povečanje materialne proizvodnje bo doseženo predvsem s povečanjem delovne sto- rilnosti, ki je osnovni pogoj za uspešen gospodarski-razvoj; da se uresniči planirano povečanje delovne storilnosti, bo treba aktivirati vse sile; še bolj kot doslej bo treba skrbeti za racionalno zaposlovanje delovne sile in za uvajanje boljše organizacije dela, racionalizirati proizvodne procese s kooperacijo med gospodarskimi organizacijami, bolje izkoristiti obstoječe zmogljivosti in vložena sredstva; dosledno je treba izvajati sistem nagrajevanja po delovnem učinku, po katerem bodo osebni dohodki delavcev odvisni od njihovega dela in uspešnega poslovanja podjetja; 3. med prvenstvene naloge letošnjega plana spada povečanje osebne potrošnje in družbenega standarda delavcev in uslužbencev; osebna potrošnja po mora naraščati skladno s povečanjem celotne proizvodnje in produktivnosti dela; da se zagotovi skladen razvoj družbenega standarda, je treba razpoložljiva investicijska sredstva vlagati predvsem v stanovanjsko izgradnjo, v gradnjo šolskih, zdravstvenih in komunalnih služb ter obratov družbene prehrane, dalje je treba širiti trgovinsko mrežo na drobno in jo tehnično opremiti ter zagotoviti potrebne skladiščne prostore za izboljšanje preskrbe s kmetijskimi pridelki; 4. da se bo dosegel čimvečji efekt predvidenih investicij in smotrnejša uporaba razpoložljivih sredstev, je treba najti primerne oblike združevanja razpoložljivih sredstev gospodarskih organizacij; 5. pri proračunski potrošnji je treba uvesti posebno štednjo pri izdatkih za administracijo. Sredstva gospodarskih organizacij in zasebnih obrti za investicije družbenega standarda 11.500 Sredstva gospodarskih organizacij Industrija 94.781 Kmetijstvo 2.003 Trgovina 4.486 Gostinstvo 310 Obrt 26.068 KZ 1.653 Skupaj sredstva gospodarskih organizacij 129.301 Skupaj sredstva (I + II + III) 278.082 2. Razpoložljiva sredstva, namenjena za gospodarske dejavnosti, je treba vlagati predvsem: — v industriji za rekonstrukcijo in modernizacijo; — v kmetijstvo za povečanje kmetijske proizvodnje, zlasti živinoreje in melioracijo Povodja; v trgovini za povečanje trgov- ljudskego odbora bo sistematično spremljal proizvodne uspehe ter n® osnovi proizvodnih planov ter analiz zaključnih računov za leto 1958 d®' jal gospodarskim organizacijam kon' kretne naloge. Svet za družbeni plan in financ« ter svet za delo. industrijo, blagovni promet in obrtništvo sta dolžni ske mreže, za skladišča in"izpopoI- spremljati izpolnjevanje smernic i® nitev tehnične opreme, predvsem v nalog družbenega plana za leto 19>5 trgovini živilske stroke; In se truditi za njegovo izpolnite* — v obrti za povečanje obstoje- zlasti pri vprašanju naraščanja Pr°' II. poglavje Družbeni bruto produkt in narodni dohodek ravni proizvodnje dosežene v letu 1958 ter danih mater družbenih pogojev, se zn leto 1959 računa z naslednjim porastom družbenega bruto produkta in narodnega dohodka: Izhajajoč iz terialnih Družbeni bruto proizvod 5,640.708 Narodni dohodek 2,519.581 1958 5,983.898 2,638.189 1959 6,678.138 2,853.976 1958 1957 106 105 1959 1958 111 108 Tolikšen porast družbenega proizvoda in narodnega dohodka bo mogoče doseči z večanjem delovne storilnosti, boljšo izrabo surovin in osnovnih sredstev, z razvijanjem kooperacije, s smotrnim investiranjem, pravilno tarifno politiko, nadaljnjimi uspehi delavskega samoupravljanja itd. Pri porastu družbenega bruto proizvoda bodo udeležene posamezne gospodarske dejavnosti takole: Cospodurttke panoge Gospodarstvo skupaj Industrija Kmetijstvo Promet Trgovina Gostinstvo Obrt Komunala KZ III. poglavje Investicije 1. Na podlagi dosedanjega razvoja gospodarstva ter smernic, ki jih nakazuje perspektivni plan gospodarskega razvoja okraja, je treba .vlagati investicijska sredstvo predvsem v tiste dejavnosti, kjer bodo Vložena sredstva v letošnjem letu neposredno vplivala na izboljšanje življenjskih pogojev prebivalstva. Sredstva, s katerimi razpolagajo ob-' Cinski ljudski odbor m gospodarske organizacije, " 1957 1958 1919 1958 1917 1959 1958 5,640.708 5,983.898 6.678.138 106 111 3,950.020 4,076.061 4,633.292 103 114 471.980 505.515 542.624 107 107 35.585 36.226 38.533 102 106 93.494 99.462 102.963 106 104 79.620 85.716 89.515 108 104 911.375 1,064.619 1,144.885 117 108 77.486 99.297 106.149 128 107 21.(48 16.802 20.177 79 120 Virih znašala: I. Sredstva občinskega ljudskega odbora — družbeni investicijski sklad — stanovanjski sklad —• cestni sklad bodo po posameznih V 000 din Skupaj sredstva 24.980 110.107 2.194 137.281 čili obratov, zlasti uslužnostne obrti in izpopolnitev strojne opreme v svrko razširitve asortimana izdelkov. Sredstva, predvidena za negospodarske investicije, se bodo uporabila predvsem za potrebe družbenega standarda, to je za gradnjo stanovanj, za razne komunalne dejavnosti, kulturo in prosveto ter za zdravstvo. 3. Za uspešnejše in čim boljše koriščenje sredstev se predvideva, da bo ljudski odbor v tem letu združeval sredstva gospodarskih organizacij. Ta sredstvu se bodo uporabila: t 000 din — za potrebe družbenega standarda občine 11.500 — za potrebe rekonstrukcije industrijskih podjetij 12.000 — za rekonstrukcije in ustanavljanje novih obrtnih podjetij 3.000 IV. poglavje Zaposlenost in produktivnost Izredni porast delovne sile v družbenem sektorju v letu 1958 za 12% je negativno vplival na povečanje produktivnosti. Zlasti se je to močno odražalo v industriji, kjer je bil ustvarjeni narodni dohodek na enega zaposlenega za 10% manjši od leta 1957. Zato je treba v letu 1959 z organizacijsko tehničnimi ukrepi ter nagrajevanjem po učinku povečati storilnost dela. Družbeni plan predvideva, da se bo števil« zaposlenih povečalo za 2%, in to v glavnem le v obrti in v kmetijskih zadrugah za skupno 74 oseb. Na tej podlagi se predvideva povečanje delovne storilnosti zn 4 do 9%. Da bi se omejilo zaposlovanje nove delovne sile in dvignila produktivnost na planirano višino v letu 1959, se predvidevajo naslednje naloge: V industrijski proizvodnji naj se število zaposlenih ne poveča. Posamezna podjetja naj sprejemajo novo delovno silo samo v primeru večjega povečanja kapacitet. Z vsakim povečanjem delovne sile mora ekvivalentno porasti proizvodnja in narodni donodek preko planiranega povečanja delovne storilnosti. Pri 1-odstotnem povečanju Števila zaposlenih in planiranem porastu proizvodnje se bo storilnost v industrij povečalo za 5%. V obrti bo potrebno vzporedno z ustanavljanjem novih in z razširitvijo obstoječih obratov povečati število zaposlenih. Stanje zaposlitve v gospodarskih organizacijah in dvig storilnosti morajo spremljati delavski sveti pod* žeti j. Zbor proizvajalcev občinskega duktivnosti dela. V. poglavje Osebna potrošnja in družbeni standard A. Osebna potrošnja Izpolnitev osnovnih nalog družbenega plana za leto 1959 in predvideno povečanje narodnega dohodka bo omogočilo, da se I>o osebni potrošnja povečala za 12%. Plače delavcev in uslužbence^ zaposlenih v gospodarstvu in izven gospodarstva, se bodo povečale z® 12%. To povečanje bo doseženo 1 večjo storilnostjo, predvideno v pl®' nu za leto 1939. • Zaradi naraščanja cen kmetijskih proizvodov je osebna potrošnji kmetov presegla povečanje osebo® potrošnje v družbenem sektorju. Zato je v letu 1959 potrebno doseči s pravilno odkupno in davčno politiko, da bodo redni dohodk1 kmetov naraščali vzporedno s povečanjem kmetijske proizvodnjf S tem bo doseženo postopno zmanjšanje nesorazmerja osebne potrošnje v mestihUn industrijskih središčih ter na Vasi. Da bi se dosegi® predvidena osebna potrošnja, n6 ljudski odbor dosledmf izvajal kon; trolo nad maloprodajnimi cenan) ter preprečeval njihovo nenpruvl' čeno naraščanje. B. Družbeni standard Celotna investicijska vlaganja ^ objekte družbenega standarda boo® znašala 130 milijonov dinarjev. I’0' leg naporov občine morajo tudi ST spodarske organizacije vlagati sred' stvn za družbeni standard. Stanovanjska izgradnja bo o to®' gočila za letos vselitev v 92 staU®[ vanj v blokovni gradnji ter v stanovanj individualnih graditelje^ Na novo pa bo v gradnji 6 sta0°< vanj, ki jih gradi stanovanjska druga »Skupni dom«. _' Pii izgradnji stanovanj je, trebuo razvijati blokovno grnduj, in zmanjševati individualno tfr“° njo. , ; /,IX n V rt rr r 11 rl n !n T>r\«Jnwnzln I Za novogradnjo vodovoda, ra** ritev ^javne razsvetljave, uredbe 'vio- Izdelal so bo načrt za novo 5°^ hodnikov oh cesti in druga manj* komunalna dela bo v letu 1959 e'0 ženili 14,9 milijona dinarjev. Izdelal so bo načrt zn nov., v Vodicah, adaptiralo šolsko sta11^ vanje v Skaručni in adaptirali . bodo tudi prosvetni domovi. Za P’ . prave pri izgradnji doma >Partiza.de in organiziranje poinjoče knji«nVa bodo dodeljena sredstva. Skupno . zn ta dela vloženih 5 milijonov < ^ nnrjev. Gospodarske organizpc'L bodo omogočile svojim kolektt'' v objektih družbene prehrane top obroke hrane. DRUGI DEL RAZVOJ PO GOSPODARSKIH PANOGAH VI. poglavje Industrija Industrijska proizvodnja se bo povečala tako, da bo fizični obseg leta'gUj*5 *)0 P*Qnu za Ieto 1939 za 5 % večji v primerjavi z realizacijo v J arast proizvodnje po posameznih gospodarskih organizacijah nam tazejo naslednji indeksi: Indeks Telekomunikacije 1958 1957 94 1959 1958 94 »Rašica« Gameljne 106 111 Bombažna tkalnica Vižmarje 95 103 »SK1P« — Vižmarje 88 105 »TIKU - Trata 185 104 »KOT« — Tacen 90 101 »Toplovod« obr. Poljane »lEv« — Keramika 118 111 147 156 »Plunica-šport« Vižmarje 108 128 Elektrarna Tacen 100 66 Skupaj 103 105 Proizvodnja radijskih sprejem-de) se zmuujšala, ker se je c®l Proizvodnje prenesel v obrat le i °" kilkor desetkratno pa »j ,.° povečala proizvodnja tefe-^'jskih sprejemnikov. Podjetje ^elekomunikacijec bo povečalo l^odnjo naprav za kanalno tele- Hj.^ovcčanje proizvodnje električ-I n bojlerjev sc predvideva na bolj-izrabi zmogljivosti in rednejši g.Cskrbi s surovinami. Povečanje .rojev za gradbeništvo bo predvi-°)a doseženo s povečano serijsko >0?lzvodnjo žerjavov. Proizvodnja Jncnih pletenin se bo povečala ».oovimi stroji, ki jih podjetje >Ra-Ca* izdeluje v lastni režiji. a. Predvideno povečanje proizvod-a/e bodo industrijska podjetja in ot>rati dosegli: i »• na podlagi doseženih rezulta-vZ,.v *e*u ,938 'n predvidenih in-VeMicij v letu 1959; ?• z boljšo organizacijo dela ter brvipolnejšim izkoriščanjem razložljivih kapacitet; [6 z redno preskrbo s surovinami električno energijo; 4. s kooperacijo in boljšo komercialno sposobnostjo industrijskih organizacij v odnosu do zahtev domačega tržišča v pogledu asortiina-na in kvalitete; 9. s povečanjem delovne storilnosti kot posledice stimulativnega nagrajevanja dela, kaor tudi z izboljšanjem delovnih pogojev. Delovna sila se je v preteklih letih povečala prekomerno v primerjavi s povečano proizvodnjo. Zato je v letu 1959 povečanje števila zaposlenih le minimalno. S takim stanjem delovne sile je treba povečati proizvodnjo tako, da bo produktivnost narasla za 5°/e. V ta namen je razširiti plačevanje dela po učinku, izpopolnjevati organizacijo dela, razširjati kooperacijo med podjetji, uvesti standardizacijo izdelkov ter v čimvečji meri doseči izkoriščanje strojev. Delovno silo, ki bo na podlagi takih ukrepov ostala odvišna, je usmeriti v podjetja, kjer se povečuje zmogljivost, ali pa v druge panoge, kjer je primanjkuje. Število zaposlenih se bo po posameznih gospodarskih organizacijah gibalo takole: Gospodarska orgnnlrecije ‘telekomunikacije« ?Kašica< Gameljne ,.?*nbnžna tkalnica Vižmarje S&tfST*. $OT« Tacen 4,,?Plovod« obr. Poljane ‘Lt-V, _ Keramika J lunica-šport« Vižmarje •cktrurna Tacen Skupaj St vi$in: T*l° zaposlenih se giblje na V ni?1 e<1* 1958. Večje povečanje bo Ker rnjlt Toplovoda in v obratu 1EV Itu-T®11*!. skladno s povečanim ob-ylli Proizvodnje. Plod«- P°*t proizvodnje po tekočih M tp?!11'!1 cenah bo za 13*/« večja i0(j,lol.a.}958, čeprav so sc nekaterim ' lrijskim izdelkom znižale cene. VII. poglavje y Kmetijstvo iU 86 predvideva pove-l0»/, kmetijske proizvodnje za • 1 i'Q Predvideno novečanie bo predvideno povečanje predvsem uvedba koopc- «tvaJ' v zasebnem sektorju kmotij-lil ji1sIni0Irno uporaba umetnih gno-izbranilr semen. p 1. Poljedelstvo * let?, ^f^elska proizvodnja se bo u 1^39 povečala za 11,5°/». Ena Število zaposlenih Indeks zanosi. 1957 1958 1959 1958 1959 1957 1958 779 954 831 109 97 475 619 620 115 100 195 195 200 100 101 138 137 138 99 100 89 112 115 125 . 102 175 184 184 111 100 79 83 92 105 110 120 150 164 125 109 67 68 70 102 101 5 5 5 100 100 2.122 2.407 2.419 113 101 najvažnejših nalog je povečanje pridelovanja krušnih žit, okopavin in krmske baze. Ta akcija mora razen razširjenih sort vpeljati tudi sodobno agrotehniko. Za letos je bilo jeseni 1958 v pridelovalnem sodelovanju posejanih 63 ha z italijanskimi sortami pšenice in 37 ha s priznanimi semeni domačih vrst. Setev hibridne koruze — prav tako v pridelovalnem sodelovanju — jo predvidena na 20 ha'saditev krompirja pa na 70 ha. Izboljšanje pridelkov krmskih rastlin bo doseženo z razširitvijo setve krmskih mešanic in z večjo uporabo umetnih gnojil. V pridelovalno sodelovanje bo vključenih okoli 115 lia travnikov. V primerjavi s proizvodnjo leta 1957 m 1958 se predvidevajo letos naslednji hektarski donosi; Pšenica Povprečni ha donosi v q Realiz. Ocena Plan 1957 1958 1959 14,4 15 24 Indeks 1958 1959 [957 1958 104 160 Ječmen 12,4 13,4 19 108 141 Oves 14,3 16 18 112 113 Koruza 12,7 15 29 118 193 Krompir 223,6 223,6 223,5 100 100 Lucerna 28 40 55 143 138 Orna detelja 29 40 55 138 138 Travnato seno 22 28 38 127 136 Kapusnice 225 225 225 100 100 Primerjava posejanih površin v letu 1957, 1958 in 1959 je sledeča: Vrsta kulture Posejane 1957 povrline 1958 v ha 1959 Pšenica 358 344 < 344 Ječmen 123 139 153 Oves. 171 171 171 Koruza 76 76 66 Krompir 338 338 315 Lucerna 104 104 134 Črna detelja 150 150 146 Travnato seno 979 979 932 Kapusnice 16 16 16 Ostale kulture 676 676 716 2. Zaščita rastlin Zboljšana bo organizacija zaščitne službe rastlin pred boleznimi in škodljivci. Uporaba kemičnih sredstev se bo v letošnjem letu povečala za 20%. Prav tako se bo še bolj razširilo škropljenje s hebri-cidL 3. Živinoreja Načrt predvideva povečanje številčnega stanja živine. Glede na obstoječo krinsko osnovo in zaradi mlečne rajonizacije se številčno stanje goveda poveča za 8,5%. Zaradi izboljšanja mlečnosti in prirasta pri živinoreji je potrebno predvsem realizirati povečanje rastlinske osnove in krmske osnove. Za zboljšanje in povečanje krmske baze se v letošnjem letu predvideva proizvodnja travinja v kooperaciji na travniški površini 115 ha. Proizvodnja mleka bo narasla za naslednjih 300 litrov na kravo molznico, tako da bo znašala povprečna molznost 1600 litrov. Zaradi vedno večje vloge kmetijske mehanizacije se predvideva zmanjšanje števila konj. številčno stanje prašičev se bo povečalo za 8,5%. Za napredek prašičereje bodo nabavljeni novi plemenski merjasci. S tem ukrepom se bo vsaj delno preprečila degeneracija prašičev. V prašičereji naj bi se povečala produkcija mesnih prašičev, in to predvsem belih, hitro rastočih pasem. 4. Sadjarstvo Površina v sadjarstvu sc bo povečala za 7 ha jagodičevja. Gnojenju, pomlajevanju, precepljanju in čiščenju sadnega dsevja bo posveča na večja skrb. Predvideva sc, da bo povečano število rodnih dreves za 5%. 5. Zadružništvo V zadružni dejavnosti bo osnovna naloga zadružnih organizacij povečanje članstva. V mejah možnosti, ki jih daje specifičnost zemljišča, nalaga kmetijskim zadrugam odgovorno nalogo povečati proizvodnjo do najvišje mere. Važen ukrep za povečanje rastlinske proizvodnje je vsekakor pravilno gnojenje ter setev (saditev) dobrega semena. Z uvajanjem optimalne agrotehnike in sodelovanja. KZ v proizvodnji, se bo poraba gnojil v letošnjem letu dvignila na 700 ton. Važno nalogo pri razvoju kmetijstva bo vsekakor odigrala mehanizacija. Pri tem se računa, da bodo kmetijska posestva mehanizirala delo do največje mere, zadružni sektor pa bo lahko za- gotovil proizvajalcem v koperaclji vso strojno obdelavo. Kooperacija bo dosežena le z dobro organizacijo pogodbenega sode* lovanja med kmetijskimi zadrugami in zasebnimi pridelovalci. - VIII. poglavje Gozdarstvo V letošnjem planu je predvideno, da se bodo izvršile na gozdnih komunikacijah in na posameznih objektih manjša popravila. V ta namen je po družbenem planu predvidenih sredstev za 300.000 dinarjev. Na območju občine je normalno predvidena sečnja 3000 m*. Glede na lanski snegolom pa je v letošnjem letu sečnja znižana za 50%. Gozdovi so na tem področju zelo izčrpani in bo v bodoče zniževati sečnjo postopoma tako, da se izenači prirastek z letnim etatom. V planu gozdno gojitvenih del, varstva gozdov in vzdrževanja gozdnih komunikacij so v letošnjem letu sredstva mini-minimalna, zlasti za vzdrževanje gozdnih komunikacij. V letu 1959 je predvideno, da bo vplačane gozdne takse 1,500.000 din. Glede na vplačilo gozdne takse V letu 1959 je razmerje za leto 1959 za 73% nižje od leta 1958. Vsako leto bodo na tem področju glede na vzdrževanje gozdov večji stroški, potrošila se bodo večja sredstva za izboljšanje in prirastek. V gozdovih splošnega ljudskega premoženja v letošnjem letu niso predvidene posebne sečnje zaradi tega, ker je bilo lansko leto ogromno snegoloma. Sekalo se bo le iz varstvenih in delno gozdno-gojitve-nih razlogov. V gozdovih se opaža vedno večja škoda, ki jo povzroča divjad na gozdnem drevju. Precejšnjo škodo so utrpeli kompleksi, ki so bili pogozdeni z novim drevesnimi vrstami, zlasti listavcev, ki pa so bili nujno potrebni za izpopolnitev borovih sestojev in premeno gozdov. V ta namen bi bilo potrebno izpo-slovanje večjega odstrela zajcev in srnjadi. V žagarskih obratih so vedno bolj pogoste nepravilnosti, ki se kažejo v razrezu nezakonito posekanega lesa, s podpiranjem šušmar-stva, prikrivanjem prometnega davka in gozdne takse. Pristojni organi so dolžni poostriti kontrolo, nad žagarskimi obrati in te pojave dosledno preprečevati. Med letom morajo organi kontrole vsaj šestkrat pregledati poslovanje žag In skladišča lesa. Za zlorabo naštetih na- činov v žagarskih obratih je ukrepati najostreje z odvzemom obrtnega dovoljenja. IX. poglavje Gradbeništvo Gradbena dejavnost bo ostala na višini leta 1958 in sc v letu 1959 ne bo povečala. Število zaposlenih sc bo znižalo za 6°/e, produktivnost pa se bo povečala za 6%. Predvideni obseg gradbene dejavnosti bo terjal racionalnejšo organizacijo in izpopolnitev gradbenih naprav za hitrejši način gradnje in bolišo oskrbo z gradbenim materialom. Na vseli gradbiščih naj bi dela potekala po naprej izdelanem operativnem planu s strogim zasledovanjem izvršitve. .Vsa dela* katerih učinek se da meriti, je treba normirati. Uvesti je treba premiranje za dosežene uspehe pri izboljšanju proizvodnje, da bi se povečalo zanimanje kadrov za racionalnejšo gradnjo. Povečati je varnostne mere in higiensko zaščito, da bi se zmanjšalo število boleznin in poškodb. Za ^jm cenejšo gradnjo so dolžni investitorji tam, kjer obstojijo pogoji, osvojiti tipizirane načrte. X. poglavje Trgovina Osnovne naloge trgovine v letu 1959 temeljijo na doseženih rezultatih v letu 1958. Promet sc bo povečal za 3,3%. število zaposlenih se bo povečalo za 2%. V cilju izboljšanja preskrbe prebivalstva se postavljajo nasleanjc naloge v letu 1959: Uvesti v čim večji meri prodajo predpakiranega blaga. Izboljšati preskrbo s kmetijskimi pridelki-. V ta namen bo ljudski odbor jamčil za preskrbo osnovnih kmetijskih pridelkov prebivalstva. Nadaljevati je z evidenco in kontrolo cen ter s tem preprečevati neupravičeno zvišanje cen. Nuditi pomoč kmetijskim zadrugam, da bodo sposobne odkupiti vse tržne viške iz svojega področja ter jih po najkrajši poti nuditi potrošnikom. Kmetijske zadruge naj preidejo na odkup kmetijskih pridelkov po kvaliteti pridelkov. Za izboljšanje poslovanja trgovskega podjetja »JColoniale« bo občinski ljudski odbor najel 12 milijonov posojila iz občinskega investicijskega sklada za gradnjo skladišča. Za boljšo družbeno kontrolo in hitrejši napredek poslovanja trgovine bodo formirani novi potrošniški sveti tudi za mesnice in mlekarne. XI. poglavje Gostinstvo V letu 1959 se bo promet gostinstva povečal za 4% nasproti I. 1958. Med osnovne naloge v letošnjem letu spada skrb za družbeno prehrano. Izkušnje s toplimi obroki hrane v odmoru kažejo, da produktivnost dela narašča s tem, kjer je to uvedeno. Gospodarske organizacije naj v cilju boljše izrabe zmogljivosti in cenejše preskrbe počitniških domov in objektov zn letni obmor sodelujejo med seboj in s turistično zvezo, sindikati in družbenimi organizacijami. Izkoristijo naj tudi možnost združevanja sredstev v te namene. Gostinske gospodarske organizacije naj v tem letu uvedejo nagrajevanje po učinku po principih, ki jih je izdelala Gostinska zbornica. S tem načinom dela sc bo povečala produktivnost dela in izboljšala kakovost uslug. XII. poglavje Obrt Skupen obseg obrtne proizvodnje in storitev se bo povečal za 8%, od tega v družbenem sektorju za 11%, v zasebnem sektorju pa za 6%. Obseg obrtne proizvodnje in storitev je računan na bazi obstoječih zmogljivosti. V teku tega leta pa je pripraviti in predvideti sredstva za ustanovitev in izgradnjo obrtnih delavnic ključavničarske, kleparske in elektro ter vodovodno inštalaterske stroke. V ta namen je predvidenih za gradbena dela 10 milijonov dinarjev. Predvideva se ustanovitev delavnice za cementne in mozaik izdelke ter delavnice za izdelavo kaset za radijske sprejemnike. Vedno večjo potrebo po storitvenih obrtih bo občina reševala z uporabo nezadostno zasedenih prostorov zasebnih obrti. Za povečanje obrtniških kapacitet naj organizirajo industrijska podjetja servisno službo. Taka služba se priporoča gospodarski organizaciji Telekomunikacije za popravilo radijski in televizijskih sprejemnikov ter podjetju »Tiki« za popravilo bojlerjev. Za ugotovitev potreb po kvalificirani delovni sili je v obrti potrebno povečati vključevanje vajencev v družbeni sektor obrti ter priznati večjo stimulacijo podjetjem in učnim mojstrom, ki vzgajajo kadre. V zasebnem sektorju se bo z ekonomskimi in administrativnimi merami preprečilo ustanavljanje žfl-sebnih obrtnikov v tako imenovane donosne stroke obrti, kjer si posamezniki z Izkoriščanjem monopolnega položaja in izkoriščanjem tuje delovne sile neupravičeno prisvajajo prekomerne zaslužke. Posebno skrb morajo organi uprave za dohodke posvetiti realnemu ocenjevanju davčnih osnov, pri. določanju stopenj doklad pa naj se pri proizvodnih obrtih izvrši potrebna diferenciacija. Prav tako je potrebno izvesti diferenciacijo obrti, id se hkrati ukvarjajo s proizvodnjo in storitvami. Pravilna davčna politika mora biti stimulativna za obrt, ki se izključno bavi samo s storitvami. ZA TRETJI DEL EKONOMSKI UKREPI IZPOLNITEV DRUŽBENEGA PLANA ZA LETO 1959 XIII. poglavje Amortizacijo Vse gospodarske organizacije bodo plačevale poln znesek amortizacije. XIV. poglavje Prispevek iz dohodka Kmetijske organizacije in splošne kmetijske zadruge bodo celoten znesek prispevka iz dohodka vložile v svoje sklade osnovnih sredstev. XV. poglavje Proračunski prispevek iz osebnega dohodka Plačevanja dela proračunskega irispevka iz osebnega dohodka, ki iripnda občinskemu ljudskemu od-loru, se oprostijo: Poslovalnica Ljubljanskih mlc-;nrn, Šentvid, Poslovalnica časopisnega podjetja Ljudske pravice, Šentvid, Poslovalnica Knjižnega zavoda, Šentvid. Oproščeni del prispevka iz osebnega dohodka morajo gospodarske Organizacije vložiti v svoje sklade skupne uporabe. XVI. poglavje Dopolnilni proračunski prispevek Plačevanje dopolnilnega proračunskega prispevka je določeno s posebim odlokom. XVII. poglavje Izredni proračunski prispevek iz osebnega dohodka Na podlagi 2. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o proračunskem prispevku iz osebnega dohodka delavcev so določa plačevanje izrednega proračunskega prispevka za gospodarske organizacije s posebnim odlokom. XVIII. poglavje Občinske doklade Občinska doklada od kmetijstvo in občinska doklada od samostojnih poklicev in premoženj bo določena S posebnim odlokom. XIX. poglavje Potrošnja občinskih skladov 1. Občinski investicijski sklad. Sredstva občinskega investicijskega sklada, ki so po predpisih zveznega družbenega plana razpoložljiva v letu 1959, znašajo 33 ntl-lfjonov 306.000 dinarjev in se bodo uporabila za tele namene: V 000 din Industrija V osnovna sredstva V obratna sredstva 2.323 Kmetijstvo Trgovina 2.000 — 13.500 2.500 Obrt 9.480 3.503 Skupaj 24.980 8.326 2. Razpoložljiva sredstva stanovanjskega sklada bodo znašala 110 milijonov 107.000 dinarjev. Uporabila se bodo takole: Za stanovanjska graditev 88.607 Za komunalno izgradnjo 13.350 Za industrijo gradbenega materiala 8.150 3. Razpoložljiva sredstva cestnega sklada bodo znašala 2,194.000 dinarjev in se bodo uporabila za vzdrževanje občinskih cest in poti. XX. poglavje Proračunski dohodki in izdatki V 000 din 1. Proračunski prispevek iz gospodarstva _ 13.382 2. Proračunski prispevek izven gospodarstva 6.080 3. Dohodnina od kmetijstva za proračun 4.760 4. Ostala dohodnina 30.531 5. Davek od zasebnikov 12.225 6. Davek od vina in žganja 22 7. Zemljarina po odbitku delo za sklade ■ 184 8. Ejnpolnilni proračunski prispevek 4.042 9. Občinske doklade od kmetijstva 21.853 10. Ostale občinske doklade 21.853 11. Občinski prometni davek 34.500 12. Občinski prometni davek na malo prod. prom. 2.418 13. Občinska takso 1.509 14. Ostali proračunski dohodki 2,180 15. Izredni proračunski prispevek iz osebnega dohodka 1.880 16. Obveznosti 6-odstotnc rezerve iz leta 1958, 5.195 17. Skupaj 151.79° 18. 80% proračunskega presežka iz lfcta 1958 5.9» 19. Skupaj 157.728 Proračunski izdatki po planu 1. Prosveta in ljudska kultura 55.256 2. Socialno skrbstvo 15-J.j 3. Zdravstvena zaščita 4. Državna uprava *3.» j 5. Komunalna dejavnost 6. Negospodarske investicije 20. , 7. Dotacije 8. Obveznosti in garancije ‘"S 9. Proračunska rezerva 10. 6-odstotna proračunska rezervo 11. Skupaj 157.72» XXI. poglavje Ukrepi za zagotovitev skladneš8 razvoja gospodarstva 1. Pristojni občinski organi ffjjj rajo skrbeti, da se bodo izT0Lj. vsi ukrepi, ki so s tem planom P™^, videni. Stalno morajo spremljat1 , vajanje občinskega družbenega Pij na. Upravni organi občine so do . ■ analizirati dosežene rezultate v,s j, tri mesece in o tem poročati pps, 1 nim svetom. Sveti so dolžni zokU ^ ke poročati občinskemu zboru zboru proizvajalcev. ,, J 2. Da bi se dosegel prcdviu č, porast produktivnosti dela in P0.* cul narodni dohodek na zaposlen*.6 v gospodarskih organizacijah, j, rajo podjetja zagotoviti^ tako denco, s katero bo možno sPr u 1 jati produktivnost dela. Dela sveti morajo vsakomesečno o»‘ navati izpolnjevanje plana in zirati storilnost dela, narodni oo dek in poslovne stroške. , 3. Za delo pristojni upravni ji gan obične mora stalno sprem razmerje med zaposlenimi in lovno storilnostjo gospodarskih ganizacij. Ugotovljena nesorazm ja z družbenim planom mora P% čati pristojnemu svetu občinsn in okrajnega ljudskega odbora- 4. Med letom morajo g°sP,g,)j< $ke organizacije preiti na mcrl p* in plačevanje po učinku dela n, vsou tam, kjer za to obstojijo r ne možnosti. • XXII. .poglavje Končne določbe Ta družbeni plan velja od objave v »Glasniku«, uradnem ,]ji) niku okraja Ljubljano, upor® pa se od 1. januarja 1959. Šentvid, 19. marca 1959. Predsednik ,wfi Občinskega ljudskega Ljubljana-Scntvid Franc Pipan 1. T- OBČINA DOBROVA PRI LJUBLJANI 4*7. Zbor proizvajalcev obči)1? j„y-ljudskega odbora Dobrova prl Ijnni je na seji dne 9. oktobra^«, na podlagi 1. odstavka 157. * 0d‘ zakona o volitvah in odpokb1. bornikov ljudskih odborov tu list FLRJ št. 25/57) sprejel ODLOK v o razpisu nadomestnih vol' v 10. volilni enoti zbor®f^er proizvajalcev občinskega odbora Dobrova pri Lji|l,,J 1. člen |jl<® Razpišejo se nadomestne v 10. volilni enoti — pr°1/V > S skupina kmetijstvo — zbora proizvajalcev občinskega ljudskega odpora Dobrova pri Ljubljani — ker je prenehal mahdat odborniku tega zbora Andreju Petelinu, ki je bil izvoljen v tej volilni enoti. 2. člen Volitve bodo v nedeljo, 22. novembra 1959. 3. člen Ta odlok se objavi v »Glasniku«, Uradnem vestniku okraja Ljubljana ln na krajevno običajen način v navedeni volilni enoti, ki obsega območje Kmetijske zadruge Polhov Gradec. St. 01-684/2-59. Dobrova pri L j., 2. oktobra 1959. Predsednik občinskega ljudskega odbora: Stane Vrhovec 1. r. OBČINA HRASTNIK 458.- Na podlagi 2. odstavka 15. člena gekona o občinskih ljudskih odborih 'Uradni list LRS št. 19/52) in 7. člena Uredbe o potnih in selitvenih strogih (Uradni list FLRJ št. 28/55 in 26/56) je Občinski ljudski odbor Hrastnik na seji občinskega zbora ene 28. avgusta 1959 sprejel ODLOK 0 kilometrini za službeno potovanje uslužbencev občine Hrastnik 1. člen . Uslužbencem občinskega ljudskega odbora Hrastnik pripada ki-'ometrina za vsak prehojeni oziro-16 ek » ooc dir Zap 51 Naz. v postavke Znesek v ooc d'n l. n* Osnovna sredstva t tw°vn» iredstva •Uh^rn* sredstvi osnov-'red štev *• »redstva skupne t Sr-* P«rabe , v DcnistVa »kupne porabe »redstva skupne *• Obratna sredstvi Dn» obratna sredstve *■ *^°čena sredstvi 6«gi?rna »redstva rezerv- V t^adovW"*da 10 drucU' sredstva neraz-^ Jenih sredstev v obračana >tbrw fln,ee »ktlva Dt dmge terjatve *» aktiv. 1.568 107 148 2.785 (6 n A. viri osnovnih sredstev t. Sklad osnovnih sredstev t Drugi vtri osnovnih sredstev B Viri sredstev skupne porabe I. Sklad skupne porabe L Drugi viri sredstev skupne porabe C. viri obratnih sredstev 3 Sklad obratnih sredstev 8. Drugi viri obratnih sredstev D. Rezervni sklad In drugi skladi i. Rezervni sklad tn drug) skladi 4 Viri nerazporejenih sredstev B V Irt sredstev v obračunu In druga pasiva I. Kratkoročni Icredlti za obratna sredstva tl. Dobavitelji In druge obveznosti il Drugo nazive 2.368 1.001 143 601 ■ 79 <79 1.670 9 k o e a J i 0 339 9 k n o n l 0 339 Zaključni račun podjetja »VINO«, Cerknica pri Rakeku Ustvarjeni čisti dohodek Je znaSal 1,717.010 din. Zaposlenih Je skupaj 0 oseb. Plan - prometa Je bil dosežen. AKTIVA BILANCA na dan It decembra US* PASIVA i t I. t e. i. l. i. i. Z d P St N*/i\ oofftavkr Znesek > ene din Zap et Nas i .»vrtavke Znesek i 'er din A Osnovna sredstva Osnovna sredstva Denarna sredstva osnovnih sredstev B. sredstva skupne porabe Sredstva skupne porabe Denarna »redstva skupne porabe C, Obratna sredstva Skupna obratna sredstve O Izločena sredstva Denarna sredstva rezervnega sklada ln drugih skladov Denarna sredstva neras-porejenih sredstev E. sredstva e obračano ln druga aktiva Kupci ln druge terjatve Drut* ,kr.1v» 9.440 1.935 28 2.923 •01 1.172 10.078 A. Vtri osnovnih sredstev l. Sklad osnovnih sredstev L Drugi vtri osnovnih sredstev B Viri sredstev skupne porabe L Sklad skupne porabe L Drugi vtri sredstev skupne porabe C. Viri obratnih sredstev I Sklad obratnih sredstev L Drugi vtri obratnih sredstev D Rezervni sklad In drugi skladi t. Rezervni sklad tn drugi skladi t. Viri nerazporejenih sredstev B Viti sredstev » obračunu In druga pasiva I Kratkoročni krediti za obratna sredstva ta. Dobavitelji ln druge obveznosti I Drug, onstvr 11.380 28 452 901 152 14.411 797 359 »kopal’ 28 480 s k n P a l 28 480 Računovodja! Predsednik UO: D rektor: Računovodja! Predsednik UOi Diektoi Ani Pavlič Jožel« Potočnik Franc G ure no Julka Mevea Anton Vatovec Ivo Žumer Zaključni račun gostinskega podjetja »FIGOVEC«, Ljubljana-Ajdovščlna Podjetje Je bilo ustanovljeno z odločbo MLO Ljubljana dne 12. novembra 1953 Nudi gostinske kavarniške ln slaščičarske usluge Poleg notranjih prostorov Ima v času |ptnc sezone tudi gostinski vrt. Promet v letu 1958 Je znašal 35,161 031 dinarjev. .KTIVA BILANCA na dan 31 decembra 1958 PASIVA maziv postavke Znesek v 000 din Zap gt Naz v postavke Znesek v ooo din A Osnovna sredstva A. Viri osnovnih sredstev |. Osnovna sredstva 5.307 l. Sklad osnovnih sredstev t Drugi viri osnovnih 8.267 1. Denarna sredstva osnov- 2.950 58 nlb sredstev B. Viri sredstev skupne porabe porabe |. Sredstva skupne porabe 8. Sklad skupne porabe 15.388 16.388 L Drugi viri sredstev skupne porabe C. Viri obratnih sredstev 4. Denarna sredstva skupne porabe - 1138 5 Sklad obratnih sredstev C. Obratna sredstva 6. Drugi viri obratnih K Skupna obiatna sredstva 5.973 sredstev - D. Rezervni sklad D Izločena sredstva ln drugi skladi 8. Denarna sredstva rezerv- 1. Rezervni sklad ln drugi 482 nega sklada ln drugih skladov 136 skladi « Viri nerazporejenih 1. Denarna sredstva neraz- sredstev 8 153 porejenih sredstev E Viri sredstev v obračunu ln druga pasiva 9 Kratkoročni krediti E, sredstva e obračunu ln druga aktiva za obratna sredstva 8. Kupci ln druge terjatve 9. Drnca aktiva 29 10. Dobavitelj) to druge obveznosti n Druga pasiva 1.251 14 Skupaj. 29 949 S k u p a i 29.949 Računovodja Predsednik UO: D.rektor Tončka Melik Vladimir Cerar Milan Ponikvar Zaključni račun kavarne-slaščičarne »TIVOLI«, Ljubljana AKTIVA BILANCA na dan 31 decembra 1958 PASIVA Zap §1 'Maziv postavke Znesek v-ooo din Zap Naz v postavke Znesok v 0C0 din A Osnovna sredstva A. Viri osnovnih sredstev 1. Osnovna sredstva 4.669 l. Sklad osnovnih sredstev 7 931 1. Denarna sredstva osnovnih sredstev 8.089 L Drugi viri osnovnih sredstev 44 B Viri sredstev skupne B, sredstva skupne porabe porabo 3. Sklad skupne porabe 479 8. Sredstva skupne porabe 4. Denarna sredstva skupne - L Drugi viri sredstev skupne porabe • porabe 479 C. Viri obratnih sredstev J Sklad obratnih sredstev 164 C. Obratna sredstva 6. Drugi viri obratnih 8. Skupna obratna sredstve 3.501 sredstev • D Rezervni sklad D Izločena sredstva In drngl skladi 8. Denarna sredstva rezerv- L Rezervni sklad to drugi nega sklada to drugih skladi m skladov 199 4 Viri nerazporejenih 1- Denarna sredstva neraz- sredstev 2 668 porejenih sredstev 11 E Viri sredstev E. sredstva v obračunu * obračunu to druga pasiva 9 Kratkoročni krediti In druga aktiva za obratna sredstva 130 8. Kupci m druge terjatve 1.485 io Dobavitelji to druge 9. Druex iktlve 465 obveznosti n Druge pasiva 1.891 8 k n p a j : j 14 118 Skupaj: 14 118 Računovodja Predsednik UO: Direktor: Egidlj Resman Avgust Plestenjak Ivan Travnik Zaključni račun krojaškega podjetja »NOVOST«, Ljubljana, Rimska c. 8 Plan za leto 1958 Je bil postavljen na 190,000.000 din, « dosežen s 198,751.853 din, to Je s presežkom 4.8%. Povprečna obratna sredstva so znašala 18.821.876 din, a koeficient obračanja 10,5. Osnovna sredstva (delovne priprave) so se novečala za 447 288 dinarjev. Povprečno je bilo zaposlenih 132 oseb AKTI V' A___________BILANCA na dan 31 decembra 1958 PASIVA Zap gl Naziv postavke Znesek v 000 din Zap §t Naz v postavke Znesek v eco din A Osnovna sredstva A. Viri osnovnih sredstev 1. Osnovna sredstva 6062 L Sklad osnovnih sredstev 4.48» t Denarna sredstva osnov-nlb sredstev 1.418 L Drugi viri osnovnih sredstev 8.011 B Viri sredstev skupne B. sredstva skupne porabe porabo S. Sklad skupne porabe 99 8. Sredstva skupne porabe 4. Denarna sredstva skupne - L Drugi viri sredstev skupne porabe • porabe M C. Viri obratnih sredstev 5. Sklad obratnih sredstev T.778 C. Obratna sredstva 6. Drugi viri obratnih 6. Skupna obratna sredstva 15.159 sredstev 8.027 D Izločena sredstva D. Rezervni sklad ln drugi sklatil 8. Denarna sredstva rezerv- 1. Rezervni »klad to drugi nega sklada to drugih skladi 1.208 skladov 1.005 1 Viri nerazporejenih t. Denarna sredstva neraz- sredstev 0-321 porejenih sredstev 1.847 E Viri sredstev E. sredstva v obračunu v obračunu to druga pasiva 9. Kratkoročni krediti to druga aktiva za obratna sredstva 4» 8. Kupci to druge terjatve 12.804 18. Dobavitelji to druge 8. Druga aktiva 80 obveznosti 11. Druga pasiva “S Skupaj: 37.444 Skupaj: 37.444 Računovodja: Predsednik UO: D.rektor: Franc Temine Alojzij Požete ivan Pue Zaključni račun gostilne »PRI VINSKI TRTI«, Ljubljana, Bohoričeva 9 Gostilna le v letu 1958 dosegla 24.722.261 din. Zaposlenih Je bilo povprečno B delavcev Obveznosti so bile v redu poravnane. AKTIVA BILANCA na dan 31 decembra 1958 PASIVA Zap št Naziv postavke Znesek v ooc din Zap it Naz v postavke Znesek v ooo din A Osnovna iredstva l Osnovna sredstva L Denarna sredstva osnov- nih sredstev B. sredstva skupne porabe *. Sredstva skupne porabe 4. Denarna sredstva skupne porabe C. Obratna sredstva I. Skupna obratna sredstva D Izločena sredstva I. Denarna sredstva rezervnega sklada ln drugih skladov |. Denarna sredstva nerazporejenih sredstev E. sredstva v obračunu ln druga aktiva 8. Kupci ln druge terjatve 9. Druga aktiva 9 K n p a | 370 453 2006 14 2 853 A. Viri osnovnih sredstev L Sklad osnovnih sredstev t Drugi viri osnovnih sredstev B Viri sredstev skupne porabo 3. Sklad skupne porabe 4. Drugi viri sredstev skupne porabe C. Viri obratnih sredstev 5. Sklad obratnih sredstev 8. Drugi viri obratnih sredstev D. Rezervni sklad ln drugi skladi l. Rezervni sklad ln drugi skladi 8 Viri nerazporejenih sredstev E Viri sredstev e obračunu ln druga pasiva 9 Kratkoročni krediti za obratna sredstva 10. Dobavitelji tn druge obveznosti il Druga nosiva 370 1.119 ■ 181 0 m m S k u n a ) I 1003 2.853 Računovodja: Plevel Štefka Predsednik UO D.rektor: Maček Franc Zaključni račun" podjetja »ZMAGA« — čevljarstvo, Ljubljana, Igriška * pasiva AKTIVA Bil A N C A na dan 31 decembra 1958 Znesek v ooo din Zap gt Naz v postavke 1.091 A. Viri osnovnih sredstev 1. Slclad osnovnih sredstev 257 L Drugi viri osnovnih « sredstev e Viri sredstev skupne porabe ' . S. Sklad skupne porabe 4. Drugi viri sredstev skupne porabe | C. Viri obratnih sredstev 4.231 5 Sklad obratnih sredstev 8. Drugi vtri obratnih sredstev T7 D Rezervni sklad ln drugi skladi 1. Rezervni sklad In drugi skladi » Viri nerazporejenih sredstev E Viri sredstev 820 e obračunu In druga pasiva 9 Kratkoročni krediti za obratna sredstva 10. Dobavitelji to druge obveznosti ll Druga našivs 6.583 S h o o a ] Zap St N«?iv pontAvke Znesek v noo din A Osnovna sredstva l Osnovna sredstva 1. Denarna sredstva osnovnih sredstev B. sredstva skupne porabe S. Sredstva skupne porabe 4. Denarna sredstva skupne porabe C Obratna sredstva S. Skupna obratna sredstva D Izločena iredstva I. Denarna sredstva rezervnega sklada ln drugih skladov I. Denarna sredstva nerazporejenih sredstev E. sredstva v obračunu ln druga aktiva 8. Kupci ln druge terjatve 9. Druga aktiva s k u p a | : 1.388 a 1.307 100 1669 1.580 638 6 585 Računovodja Marica Mravljak Predsednik UO. Rafael Vidmar D.lektor: Leopold Trdan Zaključni račun trgovskega podjetja s sadjem tn zelenjavo »MARELIC^ Ljubljana V letu 1958 je bila Izvršena pripojitev trgovskega podjetja »Breskev« LjublJay, ([ podjetju »Marelica«^ katero je Imelo konec leta 1958 v svojem sklopu 18 .tf*' Cnot. Plan realizacije Je bil presežen za 2,67 %. Podjetje zaposluje povprečno S*Jll lavcev ln uslužbencev. Obveznosti do družbene skupnosti ln skladov so poravn« pastv* AKTIVA BILANCA na dan 31 decembra 1958 Naziv postavke Znesek v ooo din Zap gt Naz v postavke A Osnovna sredstva 1. Osnovna sredstva 2.797 A. Viri osnovnih sredstev L Sklad osnovnih sredstev L Denarna sredstva osnov- t Drugi viri osnovnih sredstev B Viri sredstev skupne porabe l. Sklad skupne porabe 4. Drugi viri sredstev * nlb sredstev B. sredstva skupne porabe Sredstva skupne porabe 899 L Denarna sredstva skupne porabe e C. Viri obratnih sredstev C. Obratna sredstva 6. Skupna obratna sredstva 8.434 3 Sklad obratnih sredstev 6. Drugi viri obratnih sredstev D Izločena sredstva 8. Denarna sredstva rezerv- D. Rezervni sklad In drugi »kladi t. Rezervni sklad tn drugi nega sklada to drugih skladov 18 skladi 6 Vtri nerazporejenih 8- Denarna sredstva neraz- sredstev porejenih sredstev f» E Viri sredstev E. sredstva v obračunu to druga aktiva 8. Kupci In druge terjatve 8.11) v obračunu In druga pasiva 9 Kratkoročni krediti za obratna sredstva 10. Dobavitelji to druge 8 Druga aktiva - obveznosti U. Druga pasiva Skupaj: 12 003 Skupaj: 8.33» 44 I« * itf 1*1 0 Računovodja: Marta Kregar Predsednik uoi Malda Lah D rektor: Jože Novak