Si 17.
¦; „Sofi»(' izhaja vsak petok in vclja po poiti prejcmana ali t florin tin 'lorn poftiljana:
r. 4.4f
Vse leto    ,   . Pol let a     ....'.„ '>;H Gctvrt tela.    .   .   .   .   „ 1 i<i Pri oatiaiiilih in tako tudi pri „po. »!anicah" se plafiuje ssa imvadiio tristop-too tmto!                                     -
8 kr. Ce se tiska 1 krat I   »   »   "     »   J   »
Zav«5e firke  po prostnru
V Gorici, 27. aprila 1888
SOČA
TemWm
Posamezne fitevilkfe 8 kr. v tbbakaruicalii btizu ,„treh   *krou", in v han'sk'i. ulicl tor V'
Dopisi in naro&niria »Faj' ae poslja opravniSfcru n$o&il- Via S&ninario St. JO.
Rokopisi ae ne vrafiajoj dopisi naj so blagovoljno frankujejo, — Delalcem in drughn neprexnbgnim se nar»»6nina Bniia, akose oglase pri oprarai&va.
Oj Slovani, sluge narodov!
B0j liehaTrii sviete, robe omamljeni! Trikrati slovenskom krvcom odkupljeni." (Stanko Vraz, Djubabije II. 82.)
„0j Slovani! kje so nasi junaki P — Oj Slovani ! kje je uaSa kri ?!" — Tak6 privro iz vrficega slovaoskega arcd toino peaoi bridki glasovi o mnogih, prcmnogih prilikab, ko vidi Slovaa v prah toptane narodne svetinje svoje, ko mu v blato gdzijo staro* davna prava, ko ma pohlepni tujci s kleve'tumi bld-tijo slavno im6, dii ko mu z lazmf paCijo slavno |pre-teklo8t tor jiikoli neCejo prav pripoznati onib slavnih cinov, katere je zgodovina z zlatiini Crkami zapisala v knjigo svojo!
Vaakemu Sirokoustnezu je ao dovoljouo grditi in blatiti Slovanstvo, Mnogi kar tekmujejo pri takem novodobnem v'tefitvu, — da si s tern nabirajo zaslug. Cim nevednejfii so, tcmvecje je njihovo prizadeviiuje proti nam. Slovun jitn je barbar „appena uscito dalle barbarie chc parla uo gergo barbaro di una lingua barbara". Slovau jim je divjdk, bcez omiko, kulture, brfiz literature, govorec" barbarsko mesanico raznih barbarskih jezikov. Tak6 citamo in slisimo ma lone vsakcga dne.
MKeSitelJ8vetubode naj Slovan!u — vskliknil jo slavni naS Stritar. AH kak6 drugaco mora vsak pofiten tujeo soditi in spoStovati Slovana, ako pomiali, da je Slovaa res ze ranogokrat r e s i 1 vea kultut'oi evropski svot barbarskih nasilstev in da je Slovau stal z mecem v roki na bramku kultur-nega svctd, da so tako mnogi evropski narodi mirno napredovali za njegovim hrbtom tor Cedalje viSjo lezli po lostvici narodne prosvete, blagostanja in napredka. Slovan je ze ve^kiat bil resitelj svetd; saj nam je di(5ui nas Stanko Vraz zapel o njem, da je bil ze Trikrati alovenskom krvcom odkupljeni. Da, vi gospodje Italijani, Madjari in Nemci (omuo .trinum est perfertum!),  smejali  se mi   bote v avoji
nevednosti aii slovano^rakej......,  todd   zavezati   vam
bofcm U8ta I — Keddj so Slovani  p r v i c  reetH evropski svetP Evo:
Divji Mongoli ali Tartar}; pridero \z Azijo v Evropo, katerej so grozili z inecem, ognjem in divjo okrutnostjo. Evropa se je tresla pred njimi. Nikdo so ni upal postaviti ae jtm v bran, — le ob slovan-
LISTEK.
Noveleta.
(Ceiki Bpisal Joiip Kajetdn Tyl; poslovenil Viastimil).
IV.
Ti osebi, namre5 Pepcok in Fepica, ti pleme-niti duSi morali sta se v vsakdanjem Livljenji sredati! Bilo je v njitna nekako prijateljatvo, katoro je sililo drugega k drugemu ter je uSinilo, da sta se moral a v Ijudoatej Progi najti. On hodiLjc v iefiko glcdi-S5e; ona brala je ceske knjige. Oba bila sta doino-ljubncga misljcnja, imajo^ prod mnogiimi zoanimi domoljubi prodnost, da o tern niti vedola nista, ter so tedaj ponaSati nista mogln.
Pepica je uprar prebirala v plodovih novo ro-mantike, nemogoda se nasititi neizrekljive lepoie, kojo je PepLck prvifi zagledal; bilo jo v nedeljo prod o-bedom. In veselil ae je uprav v duhu a s praznim zolodcom na popoludanjo vescloigro,   ko je oko nje-
§ovo zaslo v prodajalnico in na Pepioo. V trenotku ilo mu je gledis6e iz mislij, in prikazan v 'prodajal-nici v mislih. Trikrat jo M nkoli, a potem je vstopil, da bi si kupil kolad za pet novoev. Ia to je bil za-Setek njogove ljubozni 1
PepioA so je bila ravno zagrizla v plodova ka-kor v ioozomske ^o,rie; veydar morala je op^jeaa i
| skein scitu se je razbilo barbarsko velity'o, le slo-j vanakib niedev, biatov in kopij nebroj je porazil v I pi-ah tatarsko okrutnost! 6 e S k i kralj Veoealav I. J postal je proti tern okrutnim uailjencem svojega vi-; teskega vojvodo Jdioslava Zvezdog6rakega, kateri je i pri Olomuou 1. 1241. nenadoma prebitol jeden ta-, tdrski oddelek ter ga zmagonosno porazil. „Kvi bo je valila ko hudourniki, mrtvih je lozalo ko v gozdu drevja", — kakor popisuje staroceaki pevec. — Druga ogromna vojska tafaraka krenila je caz Ogersko, ka-tcro je bila popolncm zatrla, Ho tec v Italiji nadalje-vati okrutnosti svojo, aii na Qrobniskem polju zadeli so ob hrvasko-siovenska kopja in zafiolo je meaarsko klanje — uniCen je bil in poraLen )avsiJ3ki divjdk. In pri tej priliki so tudi rcStli ogerskega kralja Bola IV, ki je bil ze malone zrtva Tatnrjev. (Kak6 bvalo nam znajo Madjarji za to? Povra^ajo nam z skorpijoni!) Da niso torej Cehi pobili divja-kov pri Olomuci, JS"em<Sija in Prancija bi fcrepetali pred njitni. In kdo more vodeti, da-li bi jim bila sie$a toli mila, kakoi' Cchom P Kdo ve, koiiko gro zovitcatij bi po^eli So v oaih dezelah P — la da niso Sloveoci in Hrvatje pobih! divjaka na QrobniSkcm polji, kopala bi ae Milan in Him v pepetu avojih krasnib pala61 Koiiko dragadenosti in itnonitnoatt je ohrarijemh tako umetnosti in napredkul In Slovan ni ni6 stoiil na polji svetovna kulture P Storil je, storil mnogo% kajti p r v i 6 je resil Evropo in ev-ropsko kulturo Mongolskega. naailja ! Pod konec stir-najatemu stoletju zapret.6 is Azijo novi sovra&iiki evropskomu svetu, katcre jo navdnjal usodepolni islamaki fatalisom — divji Turki. Na tuioem Kosovem polji so razbili staroslavno slavo bratskega nam na-roda srbskega (1. 1389.). oavoje si Carigrad vl, 1453. a Bosno deset let potem v 1. 1463. In od tu so zadeli se Slovenci in Ilivati tristotetni boj, da tri ato let occtjo nasi niso le joduo no^ zaspali v src5nej brezskrbnosti za glavo svojo. A.U medtem ko so ve5 stoletij vladali celo sreu Ogerskp, v Budimu, jezgri Sloveuijo in Hrvaske niso bili gospodarji. Slovenci in Hrvatje pa so v tell bojih ovekove&Ii starodavno svoje im6 in isti Rim jo za vecne 6aso oven6al to slavo nas.) z zaaluzenim pridevkom „a u t e ra u r a I e ch riatiani tatis". Ali v 1. 1683. obaedejo celb BrediSSe cole Avstrije — Dunaj in cola mogo6na Avstrija trepetaia je v poalodnjih odd'.hljcjih. %\ je staroslavna Avstrija umirala ter preddjala kljude svoje slobodo azijskemu divjaku, ze so Turki dvigali ttvoj polnmesco  proti slavnomu Sv. Stefaaa, — kar
radostna knjigo pred gostom odloziti ter skrbeti za kup6ijo. A ocesi fcfa jej obticali tedaj na kupujo6em mladeni6u. V Ijiibem vsnenadenji dala mu jo — kar givi, pt vid 1 — na deaetico ssdeminStirideset saraih krajcarjev; uiSesa ni vedela. Tudi on ni nifiesa opa-zil, doklcr ni, doinu prifiedsi, pripravijal deoarja za glcdis6e. Kako tznenadenje t — petindvajset krajcarjev veo v zepu! Zavrisoil jc, kakor p.avi kiojad in ne dal bi bil svojega veselju niti za petindvajaot zlatov; temveS br^6 jo izvrtal v vsak krajcar luknjieo, vse nabral na trak tor jih kakor dvag spomin obeail o-koli vratu na golo iei6.
V.
6otiri nodeljo hodil je Piipook okoli prodajal-nice, kupovivl kolafia in dotiri nodoljo nm je Pepica prodajala kolaSe — no da bi mu bila dajal.t sicec preveC, a vundar so jej je ljabezrtn do njega vzbujala in mnozila. V potom tcduu so jc Pop^ek nekoliko oarfiil tor ji je napisal pismice.
A najiiaal j« 6<;iko I V Pragi rojen in vzgojea umel jo najbolje 5e§6ino; a Cesar so ni vpdel, 3e J8 navadil, hod6 v <Soako gledisce. Luhko ma jo bilo tedaj pisati.
„Najrira2a in Ci-cz vso spoStovana Pepioa! — Odpustito moji predrmosti, d-i V-.w s t«»mi vrsticami belestigujem; src6 mije je tako zigorelo, da ai no morem drugaCe pomoCi. Ne vstrasite se tegal Cul sent, da ate veSkrat prar prijavino govorili o meni ia radi tegx si dpvplim Vas spoajjjivo proaiti, da mi do-
se zasveti z briba prapor poljskega kralja Jan* So-bleak ega, a za njim privr6 priatni Blovanski bi-novi ter brez milosti poskuSajo ojstre mo8e sroje ob mosleminskih glavah. PoraSea ia poteptan je bil Turfiin, resen je bil Dunaj, a kmalu potera vse o-gerBke pokrajine; — slava turfika je dobila od; slovan ske i.;ke smrten udareo. Ni U Slovau reiil se-daj 2a drugic ves evropski sv6t? Tfpji, fie mores! In ta slavni slovan ski kralj zasiuzil je pri de-nasojih Dunaj5anih toliko Cesti, da je njegov kip skrifc nokj6 v kota, — mejtem ko se kip Karo Mu-stafe (tedanjega turskega poveljnika) oblastno fiopiri na uzglednem mestu. Svet povraSale s — skorpijoni!
Napoleon si je osvojil Ze celc zap ad no Evropo; on je postal jedini imperator zapadne Evropo. Evropa se je tresla pred njegovo besedo. Ali gejati ga je zacSela go Rusija! In rea, v i. 1812. ubero pot po ruskih stepah s strahovito vojsko — 600.000 moi. In kakor ogromna je bila slava Napoleouova pred vojako z Rusijp, tak6 globoko je padla, ko jo je o; kresala slovanska arCnost in.junastvo, kajti komaj si je samemu sobireSil JSivIjenjo. In tudi leto pozneje pri Lipskem (1313.), kjer je dobil Napoleon poslednji udareo, — tudi tarn je teklo najveS slovanske krvf. Da niso torej Slovani porazili Napoleona, Nomfiija bi bila morda 8a danoa fcancoska provincija in tudi Avstrije bi morda ve8 he bilo. Todd le posluBajino j;h, ta Nemce, in BliSali jih bomo fiirokouatnoze, da so oni reSili E?ropo pred* nasiljem Napoldonovim. Todd mi vemo, — da je Slovan tukaj 2a tretjio refill fvso Evropo,
Slovan je sluzil celej Evropi, lil je potoke krvl, tri ato let je oral k levico, a me5 je dtzala desnica, ali hodil je okrog nsa glavom a torbi", kakor veil Hrvat in vse to — zikaj? Kak«j dobi^ke ima sedaj od tega? Sovraato. preziranje, zani^ovanje, zatir&nje, gazenje narodnih svetinj in to ravno od tistih, za ka-tere je Slovan lil svojo krf! Ne vzdihamo torej za-mdn: „Oj slovani 1 kje so nam junaki 3* - Oj Slovani! kje je naSa kri? — Oj Slovani Is luge narodov!!8 --------
Todd tudi Slovanstva prihaja svoj Cast So malo! — kajti narodna zavest in zavest, da je globoko zaljona nasa Cast, td rapidno napreduje! nN a-rodnaStrebaz batom tepsti, dasezav6 iz pogubnega spanja, da sname raz sebe prirojeao golobicjo nrar ter sveCano odbije sovrazne naskokeM, — tako je dejdl nekdaj slavnoznani ljubljedec zati-rane iatrako raje in mi hvalimo Bogd, da so nas res
volite, da Vas smem danes popoludne peljati ven. Ne bojte se niSesa; zaupajte vse mojemu postsn emu Brcu do Vas.*
VI.
Radi Pepcekovega pismica bila je Pepica vsa iz sebe. V nobenej Klaurenovi povesti ji ni bilo tako sladkoga pismici — da, Se v novi romantiki ni bilo ni6 tako ginljivcga. Prav rada vslISi proSnjo mlade-i)''(5a, in tako si i sama pripravi lepSe {popoliidne, ka-kor} 6e bi domd zevsla ia „nakopi&etr grah" saSila.
Bilo je v poatu, in v glediSCi niso fgraii CeSki. A kaj je Pepcok potreboval igre glumaoev I sam je dancB igral najkrasnejso vlogo in niti Sepotalca ni potreboval.
Kakor na perutih skakal je okoli Papice — sedaj na levo, scdaj na desno, in veselje je bilogaipo-giedati, kako je sukaV roki v ozkih rokavih in raz-grinjal Btrani frakove, dasi je leden voter bril. jStra-stno gledal je v notranjem razvnet na P^pico, l^tera je v velikej, rudoccj ruti stbp&la poleg njega,fkak6r §panska donna, in niC druzoga ni ga bolj joziio, nogb da se je tako kmalu stemnilo.
Ko sta se moj vratmi loCila, tola^ilo ju je, da bode jutre praznik sv. JoSefa. Nadejala sta se tudi, da se bosta precej 2a raha videTa — i v resnici sta se videla. Najeadnji parCek, kfceri je lanskega leta zjutraj o shodu sv. Jo>lefa stal (p*red eerkvijo HixWRi oo. kapuoinov, bila sta PepWk ib P6p?fcat
.1 .. .     '¦-    «tf.\.
ralatili s bati — Bicer ae ae zavemo, — aU pa hi Be ze med Babo lujoem na ljubo — pokavsali!
G. N. Rozinsku
Grvorfejavnega poslanca prof Fr. ^ukljeja.
(T sejSjlr&Yfteg* zborft dne 19. aprila t. 1. v generalnq     I debsti o'buSgeta. Po stenografskem zapisnikn.)            I
Visoka zbornioa!                                           I
Zacetkoni sem se bii za besedo oglasil samo z namenom, da bi pri razpravi drzavnega proracuna I izrazii narodne pritozbe avojega naroda in gospodar- | sko tfrjatvc svojo ozje domovine. Toda .proj'-govor-niki, ki so bili z mano vred upisani, pocastib so me a svojim zaupanjem tor mi oalozili noprimerao ˇ»»* nejgo nalogoj; nalogo, da kot genoralrii govornik «a-kijugira vrsio od to (desne) atrani upisanik govormkov tor da osnaclim staliSSe, nasproti v!adi in ojenemu delovaoju. Ta naloga jo torn tezavnej§a, ker pontic-nega zacetnika aili, da avoje modi rabi v nejedaakem boji s atarim parlameniarcem, z oeakom bndgetnc kritike, kateremu jih jo v poznanji budgeta malo koa in kojega morda mhoe ne prekosi.
Zastavil bodem svojo slabe, pomankljivo modi ˇ to nalogo. Spuatiti ao mislim v ta namen najprvo v pretresaoje stevilk drzavnega proracuna; kat ae pa tiLe izjav castitih gospodov predgovornikov, kateriaa aeveda no pristoja za vse jednaka ocena, mislim, da j bodem mogol o njih gevoriti tekom mojega razkla- I dafija pri primerni priliki.
Bndgetni odsek jo naSel, da izdatki za tekoce Ieto znasajo okolu 537,000 000 goldinarjev, dohodki 516,000.000 gld. ukopm primankljaj pa 2U/4 milijona goldinarjev.                                                      .
Culi 8mo,  da se je tudi  torn Stevilkam  nekaj oHtolo. Gospod poslanec dr. Monger je dokazoval, da ukupui primankljaj znaia 25 do 26 milijonoy goldinarjev in vcerajsnji  gospod  generalni govornik jo tadi izraeunil, da je 24 V, milijona goldinarjev vsega | deficita. Toda, moja gospoda, glede teh ugovorov mo-glx bi so b tern pomiriti, da se sklicujemo gladko na racunske zakljutike in tabnlarni progled, kateri je gospod porocevalec priioiil nastrani 8.poro$la. Iztega j se namreo razvidi, da so v istini UBpehi pod sedanjo zistemo bili vedno nerazmerno ugodnejSi, nego li pro- j racuni in to, moja gospoda, jo dokaza dovolj. da vlada in ve&na pri seatavi proraouoov ravna s tislo voatno previdnostjo, s tiato bistro skeptiko, katera je za me prva zapoved za pravo budgeiovanje.
To vso, moja gospoda, je zabvaliti ravno res-nicnoati racunskih zakljuckov, vceraj pa je odlicen poslaneo Hcbske trgovinske zbornic", kolikor jaz mi-slim, mojstersko, takticno struno nbral, ker je neu-emiljeno oster mce kritike zasadil v racunske zakljuc-ke, osobito v zakljuSka zadnjih dveh let, 1885. in 1886. lota, katera pred nami lezita. S tern je on mocoo obvladal svoje pristaso in priznati moram, tudi jaz sem nekoliko casa stal zaslepljen vsled njegovih ugovorov.
Odkrjfo rocem, da imam nekako posebno ve-aelje, ce se nkvarjam z nekaj vabilnim prebiranjem centralnih radunskih zakljuckov. Id to je bilo, ua sem si vceraj bridko o&tai, ker so mi bile to pomanklji-vosti o§Ie pri proucevaoji raLanskih zakljuckov. To mo je tako dolgo straiilo, da sem pn'Sel domu ter takoj uzel §e jedenkrat v roko ragunska zakln6ka iz leta 1885, ia 1886. Pregledaval sem, primerjal je s podatki gospoda poslaaca dr. pi. Plener-ja in sedaj mi bodete dovolili, da Yam razloLim, kar sem ko-necno naSel.
Prosim le, da bi visoka zboruica moje razla-ganje tako pottpezljivo poslufala, kakor je posluSala razlaganje gospoda poslanca dr. pi. Plener-ja, katero bilo je ie zavoljo govornika samega seveda ronogo znamenitejsi, pa je stvarno vender z vefiine bilo po-polnem pogreSno in napaSno, kakor bodem dokazal.
Friznavam sedaj, da ngodnejSi nspeb 1. 1885 kakor je po prazici gospod poslaneo dr. pi. Plener , naglaial, odtod izvira, ker je 14.600.000 gld. doslo od povrnenib plaLil ce3ar Ferdioandove severno 2e-leznice in avstrijsko severoo-zahodnu zeleznice. Tega ±Mq ne oporeka, in to jo tudi tako zoano, da ni bilo treba So le avtoritete gospoda poslanca dr. pi. Plenerja, iki bi nas zavrafial, kakor sem dejal, na obLe znano istino.
Manj lojalnega pa so je gospod poslanec dr. pi. Plener tedaj pokazal, ko je govoril, da so se vsled dohodarioa od strani juine 2elezoico direktni davki pomnoftli za 33milijone. Pogledal sem jaz v racun-eki zakljucek iz leta 1885 in v pojasuila, pa tega dokaza nihce dognati ne bode mogel. Ros se pri do-bodarini — 0 tej govori gospod poslanec dr. pi. Plener — kaze vecji znesek, toda no za 3,300.000 gld. nego za okroglih 1,300.000 gold. Kako je navstal ta vecji znesek ? Prosim, poglejmo v pojasnila! Ta na-bajamo ?a slran: 115. doslovno (5ita):
„Kar so tide tega viSjega dohodka, dosegel so )> a tern, ker ao so dehma zboljsale razmero pri pri- ! dobivanji in gospodarstru, ker so se plaLali znameniti zastanki iz prejinjik let in dosegel so je v vecib de-ielaL..;¦•> dodatnib plaLilib za leta 1880 do 1883, ka- j ie» f 0 se zvrSila vsled defioitirnega dolofiila dohoda-siae oi jozon fttoufee".
Tedaj ne 3*3 milijona, ampak le 1*3 milijona, in ne le juSna Leleznica, temve6 poleg julne LeIeznico tudi dva draga jako tehtovita faktorja 1 To jo — iz-raziti se boSem milostno — le polovicna resnioa ali polovicna resnfca more v^asih uSiniti ravno toliko ko-riati ali §kode, kakor oela neresnioa.
Grlavm udareo je pa gospod - poslanec dr. pi. Plener nameril proti radunskema zakljudku 1.1886 in to jo fiiato jasno, zakaj P V tern raC-uuskem zakljucku kaze se 5isti prebitok 2*7 milijona in co si mislimo | polozaj castito opozicije, je jasno, zakaj njoj s stran-karskega staliSca ni mogla po vsom prijotna biti ta iatina. Zato so jo tudi potrudil gospod poBlaaec dr. pi. Plener, da bi spravil a sveia ta probitok in juz sem se dadil, kako httro se jo v piespretuib rokah gospoda poslanca dr. p(. Plenerja kakor bt trenil I spremonil ta probitok v primankljaj. Eaj pa ugovarja ! \ v tem poglcdu?                                                       I
Opurtka nnj prvo pri sladorji proti proraiuna vi§ji dobodrk 11,571.00.0, rceimo okroglo 11,600.000 j in piavi, da vecji U (iohodck uavst&l zgolj vsled do-j dattiih plafiil. Toda znrsek 11,700.000 gld. kaLc ven-| der tudi sam, da so morali go drugi faktoiji sodclo-vati. Spominjain vns na to. da so pav§a!na merila pri aladoriicin davku bila zvi&ma za obratno dobo 1886 — 1887. Spominjam na delje, d.i se je v letu 1885 jako malo rope sej&Io, kakor jc to razvidno iz poja-suil k temu obratnomu h'tu in da jc vsled tega po-kazal se piimakljaj 1,600.000 gld. v primeri s pro-rafiuaom, docim se j« v letu 1886 veliko veft repe sijalo in pridelalo. All knj bi bilo splob dokazanega, ce bi tudi ves ta vecji doln dek 11,600.000 gld., kateri se je racunskemu zakljutku za leto 1885—6, v dobro zapisal, izviral od dodatnib placilzal. 1885? To je jednostaven predevek. Saj jc gospod poslaneo dr. pi. Plener s svojimi o&tanjt nastopil proti racunski-ma zakljucKoma iz ieta 1885 in 1886. Ce jo tedaj teh 11,600 000 gld. odStoti hotel pri letu 1885, ce je na jedni strani prebitek za toliko znizil, moral bi ga bil za jednako vsoto zvisati pri lein 1885.
Drug zuesek, s katerim sem si zelo glavobelil, nahaja so (am, kjer so kaze  znizano  materijalno in inventarno premoienje  diiftvnih  ^eleznic;  ta znesek upisan je med neprorafiunjonimi dohodki v neprora^u- I njenem zneaku 1,108.000 gld.   Ker  pojasail za leto I 1886 se ui, niaem si znal  pomagati  in ne razlagati I si tega zneska j Sel sem torej naravnost k najviSjemu j racunskemu dvoru in tarn sem dobil pojasnilo, kafe- 1 ro sera zvlel. Navstul je ta stavck doloma tako, ker ! so so lota 1886 velike  kvantitete  staiih iierabljenth j I matenjalij prodale, potem tako, da se je varCno go-I spodarilo pri nakupavanjt in slednjid tako,  da Be jo vsled centralizacije reserv za   vozila restringoval ob-stoj rezerv —  tedaj tako,  da je   bilo  korcktno po mojem moenji, Ce tudi ne po mnenji gospoda poslan- ! ca dr, pi. Ploiierja, katcrewu se je zljdbilo, da je to \ ozna6iI kot zniftuijc diiitvnoga premozenja.   Pri tem je pa gospod   poslanec  dr. pi. Plener  prezrl uckaj inalega: v centialncm  raCunskem  zakljucku za leto 1885 fiita uamrec mej razhodki  ravno pod istim na-I slovom, znesek ttpomno2enje materijatnega  premoSe-nja" z 824.000 gld.  Ako je tedaj  hotel,   da odpade zniianje v znesku 1,100.000 gld. h prebitka za leto I 1886, moral bi po iogifticm postopanji na drugi stra-I ni pri letu 1885 upisati to pomno^enje in tako bisc bit za ta znesek uspeb leta 1885 zboljSal. (Ptav real j na desnici.)
I          Svojim u§esom pa nisem mogel verjeti, ko sem
I tako odlifioega mo2a, kakor je gosp. poslanec dr. pi. I Plener, fini  kritikujo^Sega znesek,   ki se  tiLe znanrh I po8ojilnib dolgov pri liranitnienh. S t'mi, dOjal bi, jo I vzbudil mej svojimi pmtaSi vihar moralnega zadudo-I nja,  ker je stvar tako slikal,   da se na jedni strani | I dolgovi delajo, posojila jemljejo, pase na drugi stra-I ni upisujfjo  19  posojila kot  dobodki.   Jaz sem cul I klice: „Neverjetno IStotndalozno 1" Oglejmo si pa von- | I der racunski zakljucek 1 Ali res gospod poslanec dr. I pi, Plener ne vidi,  —  M mi je,  ni ga v zbornici, I I — da v raLunskem zakljufiku  leta, 1886 mej drzav- j I nimi dohodki — povzel bodem le  nekoliko — stoji | I na strani 118 to-lo (6*ta): »Pa prvr avstr. posojilni-I ni vzeta posojila za stavbo po§tno in dikasterijaluo j ca Dunajt 343.000 gld., vOlomuci 136.000 gld., v 0-pavi 87.000 gld."   Ce bi se le bil gospod  poslanec I dr. pi. Plener potrudil, p<>glertati tudi mej razhodke, I moral bi bil na str. 70. isto tako mej neproracunje* | nimi rnzhedki nnjtt (6ita): za uradno poslopje postno J na Duuaji 343.C00 gld.,   v Olomuci   126.000 gld., v j Opavi 87.000 gold."   Elor uvidi,  da ima ta znesek j zna5aj, preboduega zneska, potem bi bilo pa( | zanj pray, da je s svojo sod bo splob previdnejgi.
Priznavam. da je vecji dobodek iz prodaj v 0- j kroglem znesku 574.000 gld. res le slu^sjw izvaore-deu dobodek,  kateri je navstal,  kakor se mi je na I vprasaoje pojasnHo, pred vsem iz zneskov, nobravSib | se pri piodaji Praskih fortifikaoijskih zeralji^. Toda opozaijati   moram  na to,   da na drugi  strani temu ' znesku nasproti atojijo izvanredni vecji izdatki in da se taki zneski naiiajojo v vsacem cent rain era ra(un-skem zakljucku,                                 (Dalje prih.)
Dopisi.
Iz Brd, 24. aprila. Bodoljub, ki je pfsal v zad-njej Soci olutncm oMnom zboru vinorejskega in sadje-rejskega druStva za Brda, dal mi je poved opomniti.da druStvo ne namerava, da bi se zovelo „Steverjansko vino •in sadjarsko druStvo", temuc v»Vino in sadjarsko drustvo za Brda so sede2em v Steverjani; kar se mi zdi tadi -p'ra?; kajti iimu se sedeiem v Pevmi. kakor do zdaj, ker 11 ima tarn nijednega uda.
1............Radostuo omeniin. tudi, da  so pridno oglaSajo
I novi udje in, kar naj vec velja, taki, ki kaiSejo po^r-tovalnost za drustvo, h tem, da koj pri vstopu vpla-cujo lotnino. Ce pojde tako naprej, bodo kmalu mo-gofino stevilo udov. Ce bi hotole druge obfiine posne-mati vrle in naprednjaske Steverjance, bi ne bilo dolgo, da bi narasilo Stevilo na tisoC udov. Potem bi se lahko delalo; naprcdovalo bi se z orjaSkimi koraki; vse bi se potem v kratkem popravilo, nar se je do-zdaj zamudilo. Biici, pristopitu torej k drusstvu ! to je prosnja Vasega rojaka, koj emu sto bo tako prirasrli na sice, da so ho6e ^ertvovati' za druStvo, Prijakljil drustvenina je na leto samo 1 gl. za uda; ta pa vtc-I gae povrniti v prihodncsti tisoCe. Zdru2imo so to-I rejl v druzbi jc mo«5; sloga ja6i! Slo^ni bodimo, da ne pride spodjcdljivi crv, 2id, okoriSfievati se z nasimi I 2ulji.
I Slikal sem, 0 naprcdnjaSkih Steverjancib, da misli-jo skupno roinati na Sveto Goro z njih diuStveno za-stavo in tarn gori prositi Mater bozjo za rnzne po-I trebo, posebno da bi ona sprnsila Baga, da bi odver-1 nil nevihte. Mislijo pa svoj dub razveseliti tudiv z jav-no veselico. — VaS nameo in pricetek, vili Stever-janci, je fasten in slavou; le stanovitno ga izvrsite; gotovo si pridobite s tem obile zasluge pri Bogu in pri ljudeh.___________Opazovalec.
j          Sv. Ivan pri TrStU, 20 aprila. Dragi Citatolj 1
mislim si, da ti je znaua lepa vas sv. Ivana pri Tr-
I sto. Valovi  italijanske  kulture  se silno  zaganjajo v
I njo in v kraSke peCine, vendar pa ne morejo preplo-viti 'trfaSke slovenske okolice. Cul sem dva rmlefikar-ja prisedSa iz mesta pogovarjata so; oden iz mej nju re6o: „Glej, tarn le blizo tistega briba Se no more-mo imenovati naSe in dalje grede pravi: Glej, ta jc \M drugi Bvet, tu vlada drugi rod—'.No, mislil snm si: pravo spoznanje je pravifina refi. Tam, kjer je ccsta v podobi podkve zavita, tarn na levem robu stoji mala pa prijtitna hiSica, katerej vbod koSatijo tri mladc lipe ter sc ob uji razpro.stira lep obdclan vrt, tam biva gospodar, katercga okolicn i ves Trst po-zna. Pustimo hiSo ter stopimo v sv. Ivansko cerkev. Ta stoji na ravnem, sredi vasi; za njo je Sola z ve-likim vrtom. Cerkev jo vclika, pa njo notranjost ni preobloftma. Tiije biscrji razvesele clovoku sreo, ko stopi v ta sveti hram; to so trije oltarji.
Ka§ preSiron je pel: Le firevlje sodi ^aj kopi-   • tar! Prav je imel. —Jaz nisem oiti inzenir niti kam-nosek, vide! sem pa vze lepo stevilo del te vrste, torej si dovolim izrcci vsaj svoj utis in svojo miael, Ce tudi ni merodajna.
Vse tri oltarje rodila je ena in ista fantazija; narisala in izsekala ista mojstcrska roka. Razliva se zato nad vse tri isti dub, de tudi ima vsak altar svojo posebuost. Giobje oltarjcv je iz razuega pegastega marmorja, stebri pa po pri vseh treh iz najfiistt jsega rudefiega kararsk<gi marmorja. Delo je tako natan-cno, kakor da bi bilo zlito; kako ne^no i polagoma so deblo stebra ozi proti kapitelu, kateri ga pokriva, ko venec glavo. Kapitcli so iz tistega belega marmorja i tako cisto izdoiboni, kakor bi bili izrastli.
[          Tu je v-e mojstersko; vsaka Crta, sleberna za-
reza je v lepo harmonijo zlita ter kaze dovrsenega mojstra. Ko sem jih gledal, zdolo se mi je, da pla-vajo komaj slone na tezkeni podnoiji.
Kaj pa tabernakclj na velikem oltarji iz belega marmorja in oni stirji stebrici, ki nosijo nebo nad njim ? Iz2agani so iz enega kosa, vsi enako proti vr-hu pegasti, kakor bi bili nalaSc zato vstvarjeni. Ta-bornakelj se mi zdi kot krasen Sopek na velikej sve-tej mizi. Dragi Litatelj! rad bi poznat mojstra tega dela, kaj ne ? — Tik ceste stoji hi§ica, za hisico je pa njegova delavoica. — On je mojster, katerega ves Trst pozna in cisla; zove se Anton Trobec, kamno* sek in oltarist. Ou je pravi biscr slovenskcga rodo-Ijubja.
VeS, dragi bralec, sv. Ivanska cerkev nima pre-mo^enja, so pa vasfiani tako radodarni, da je cerkev dobila dostojui kind. Trije oltarji in vcliki zvon stall so lepo svoto 1 Osobito g. zupnik Treven (z besedo) in g. Gaspercifi veleposestnik in trgovco (a deuarjem) sta najvefi pripomogla, da se jc vse \o bogofastno delo izvtiilo. Slava tukim vascanoin I
Ljubljana, 23. aprila. ?6oraj bila je v tukaj-snjem gledalis6u, t. j. v prostorih nar. citalnice, zadnja prestava za to dobo,
Igralo so jo povsern izvrstno. Obm'nslvo bilo je j»ko nauduueno.   Posebno g. Borfituik, prodstavljoje
taljubtjenega sluga, izvabil je'obilo Imeha. To so modi; to a© igralci I
Opereto „Ticnika vodil je pev. g. Grbic, sprem-Ijal pa doniaci orkesfcer. Jako lepa, a dovolj tezavna opereta izvrsevala se je izvrstno. Pevkinji gospo Gr-biSevo in Daoesevo sprejelo je obcinstvo koj pri na-stopu z barnim ploskanjem, ter jiraa vro&lo kiasna Sopeka.
Ker jo operttfa slovensko delo, bilo bi zeloti, da se tudi oa Goriskem udoinaft. Na§a citalnica v Gorici naj bi kolikor niogoce po izgledu Ljubljanske Sitaldice prirejala predstave in tudi operete tor tako pomogla k raz§irjanju oporet. Ako su bpdemo operet vedno ogibali, tudi skladatelji no bodo pisali teb, in druzih obsirnej§ih del Saljivik in druzik prizorov, ter ostanemo veduo pri starem. Poprimite se torej do-mace opereto, da a spodbudite s tern nafie skladatelje k delu.                            ¦
Politieni razgled.
Liberalci zmeraj iSfiejo in pripravljajo pri-loznosti, da krifce zoper. sedjanjo vlado, ker ni po njih 2elji sovraSna Slovanom. Kako grozno so kricali in Sirukoustili se vsako leto v pro-rafcunskej debatii Njih puhli krik je vcdno tako prevladavai dejanske razloge desntfarjev drjBav- ! nega zbora, da je bilo pricakovati, da kmalu zopct dobd vladno krmilo. Se pred sedanjim zasedanjem driavnega zbora je bilo po posto-panji ministra Gautsclia in drugih znakih soditi, da jim vlada pripravlja pot. A vse to je bil le nekak poskus — 6e bi §lo ali kako jaka je des-nica in kako dalec* hofiejo in si upajo Slovani. Nasi slovcnski poslanci so se bili se le lani prav uredili in pripravili za proraGunsko raz-pravo ter so tako dobro govorili, da je nasprot-nikom kar sapo zapiralo in na vse strani naredilo globoki utis. Letos je bilo uzrokov dovolj, pri-Sakovati, da bodo slovanski, osobito pa sloven-ski poslanci prijeli Se huje kot lani. Proti temu bi saina govorniSka mofi na§ih nasprotnikov ne opravila nifi vefi; treba jim je bilo tedaj druge pomofii — in dobili so jo v ogerskih listih. Ti piSejo pG3lednji fcas o tostranskili politiftnih raz-mehab tako, da niso razdrazeni le nasi drzavni poslauci, ampak je celo grof Taaffe jako ncvol-no in odlofino odgovoril, da se v na§e notranje zadeve nima nih<5e utikati, bodi si inostranstvo onstran ^itave, ali pa se dalje — ko se je nararefi levifiar dr. Sturm v svojem govoru opi-ral na to, kako pisejo ogerski listi in prizna-vsjo, da tostranska vladna uredba ne more in ne sme dalje obstati, Zarad take pisave ogerskih vjadnih listov je bil celo ogerski minister-ski predsednik Tizsa pozvan na Dunaj.
Prvi na§ govornik pri proracunskej razpravi, namreg profesor Suklje, je tako srefcno govoril in enega najhujsih in najodlifinejsih nasih libe-ralnili nasprotnikov, „rojenega finanfcnega ministra" dr. pi. Plenerja tako hudo pa dostojno zdelal, [da je vsa desnica jako ponosna na nje-gov govor. Zarad tega smo danes priceli Suk-Ijejev govor na prvem prostoru priobSevati.
Med podrobno razpravo prorafcuna vefckrat rezijo poslanci eden nad drugega. Tako se je hotel razncst; tr2a§ki poslancc Luzzatto in do-kazati, da je tu na Primorskem vefi Laliov nego Slovanov, ter da so primorski irredentarji tako lojalni kot Slovenci.*)
NajnovejSi dogodek pri podrohai razpravi dbaedaj je bil ta, da zbornica ni dovolila vladi ,dispozicijskega fonda", s katerim podpira vlada 5asopise; glasovala je nasproti „Ievicau in Mla-dofcehi, t. j. 128 poslancev; a na desnici so bili naSteli 1c 116 glasov — po pomoti meada 19 menj, nego jih je bilo — a predsednik pozneje ni hotel tega popraviti.
Domafie in razne vesti
Slovenska Sitalnica v Qorioi bo — kakor smo poroLali uie zadnji$ —• prihodojo nedeljo slo-vesno prczoovala svojo petdeBetletnioo. Usta-
Ta moramo omeniti iz "Edinoiti,,, da jo trSnSki ineatni BTet r tnjnej seji 19. due t- m, dovolil nekemu MQllorju po-kojnino, da ni ni avBtrijaki dr^arljan, ampak urodotk italijan-nkega miniaterstTft. Ter.iu sklepu so je uprl Tlndni zaatopnik. Dalje imamo omeniti, da so jo letos v Tcstu 190 mladonSut odte^niI# fojai„tea* tubomj Mo W U I* k*»vw iljj? — j
novljeoa na podlagi pravil potrjenih dno 26. septcra-bra 1862 je uLe v istom letu prirediia par malih, doinafiih veselic — a februvarja 1863 svoj pivi sijajni plea in julija prvo veliko besedo. Osuovalni odbovje bil tako sestavljen: Gg. Andrej "Winkler c. kr. sodnijski pristav iu de2elni odbornik, piedscdnik; Viktor Milhav6ic,. c. kr. sod. pristav, podprodseduik; Andrej Jeglic, de^. radanar, tajnik; Joze Fur lani, duhovnik, denaruifiar; Ferdinand Zorcr, c. k. sodu. svetovalec, odbornik; Anton V. Toman c. k. uci-telj, odbornik; Androj Maru5»6. nciteJj verstva na gimnaziji, odbornik. — DruStvo Xivi in deluje nepre-trgoma uv^o 25 let, kakor nobono dtugo zabavno dru-Stvo v n:i§o»n mestu ; ono jo mnogo uplivalo na pro-bujo in uarodui razvoj Slovoncov na Goriskom in se sme ponoano ozirati na svojo preteklost, kakor smo zaupno zreti v svojo bodofinost.
pitalnit5(ia petimlvajsetletniedi ju jako pomenljiv, historifen dan za dmStvo sarao in za Boriske Slovenes sploh, zato jo prav, da se dostojno obbaja. Priobfieni program sveSanosti obeta mndgo in ker imatho v sloznoati in deiavnoati druStvenega odbora in v spret-nosti na§ih diletantov zanesljivo porostvo, da se bo program tudi dejaasko izvrstno izvedel, -^ ni tteba druzega, nego da omikano slovensko ob5inst70 z o-bMno udele2bo doka^e, da po pravej vrednosti ocenja vazuost eloveuake citalnice v Gorici, ktero so je do-zdaj vsikdar sponeslo in 5e Bog da, se bo tudi za naprej, kot pravo narcdno ognjiS6e v dezelnein are-di§6i.
Jako lepo bi bilo, da bi bile pri tej izredni sve-cauosti dostojno zastopane vse druge sestrioe 6italnice na Goriskem in da bi se je po svojih deputacijah deleSila tudi *druga narodna druStv." v dokaz pobra-timake Ijubozni do uaSega drustva in v izraz onega srfinega voioila, ktero prihaja iz sro vaeh postenih rodoljubov: Naj goriSka Citalnica 2ivi, napreduje in I so razvija ter naj skoro dozivi oni srefini dom, da jo bomo mogli rauostno pozdravljati v — narodnem d o m u.                                                                              I
ZupuiSki izpit dostali se protekli teden v tu-kajSnJHm semeuifiii prefiastiti gospodje: Peter Vuga, vikarij, v Bkrbini; JoM Golja, vikarij na Kamnemj Franc Leban, vikarij v Ravnici; Josip Kadenars, ku-rat v Dolenji Tiibusi in Janez Kodric, opravitelj v Kotnnu. Cestitamo!
Primorsko vojaSko veteransko drustvo za Gorico in GradiSde pod pokroviteljstvom Nje-govega e. k. apoHtolskoga Yeli^anstva eesarja Franca Jozofa I. vabi k obfinomu zboiu, ki bo v nedeljo 13. uiaja 1838 ob 10. nri predpoliidne v dvorani gostilne pri Kateriniju. Dnovni red: 1. odpre se ob6ni zbor; 2. prebero in potrdi se zapisnik obenoga zbora dne 17. aprila 1887; 3. porodilo o dru§tvenem razvitku in upravi; 4. pojasni se racun o drustvenom denarji ter so predlozi v potrjenjo prese^ok stroskov; 5. po-ro5ilo pravil za podporno drustvo druStvenikov v Gorici in okolici; 6. dopoloiho volitve nekaterih od-bornikov in njih namestnikov.
Popravljena pravila uditeljskega druStva za goriski okraj potrdilo je c. k. namestnidtvo v Trstu.
Na§i fantje pospolka 97 premeate se zopct iz Go rice v Pulj ; aa njih incsto dobtmo dva ba aljona lovcev §t. 19. iz Trsta in St. 20 iz Kopia.
Porotne obravnave so jbile v Gorici ta teden. V ponedeljetc sta biU na vrsti dva mlada moza, ki bta meseoa septcmbra po noSi v druSbi z nekim tretjim v Ameriko pobeglim tovari^em pri „rudeLi hi§i" napadla nokega kmeta iz Skril in mu vzela denar, kojega sta prod v neki k:cmi zupazila pri njem. Obsojuna sta na 7 lee v jc^o. V torek so bili pred porotniki nekateri fanHje iz Brume in Gra-disda zarad tt*pe2a in trskega poskodovauja, obre-zanja po obrazu in odrezauja koa uSesa. Hudodeleo je. obsojen nu 2 leti v jeco* V sredo je bila obrav-nava tajna; obsojen je bil nekdo zarad oskrunenja mlade deklice na tri leta v.jeco. V cVtrtok je bil na vrati neki Z. od 8v. Lucije, koji je bil svoj< mu tovarigu na poti siloma vzel nekqliko denara. Porotniki ga niso spoznali krivega rop'a, ampak letatvine; zato je dobil lo 14 dni zapora.
Snopsar se jo uduSil v KoBtinjevici na Krasu prolekli teden. Ta kuga jo za5!a uie tudi v vicorej-ske kraje.
V Temnici na Krasu so se te dni pobijali. Dva mladonca sta uze pod zemljo radi dobljeaih ran. MladenMvine sprli so se po no6i v krdmi, kjer so se menda menili in veselili radi dobljenega i\xpan-stvenega dovoljenja — za pics, kiterega bo na vsak na6in hoteii imeti. Slirani naj si zdaj ro-gove, kedor si jih je sncl 1
Star! bankovci h leta 1866 zamenjujejo bo na postavno kolekovane proanje, katere je treba vlo-2iti pri c. k. finanSaom rainisterstvu, le se do 30. junija t. 1.; po pseteku te dobe izgube svojo veljavo.
Avstrijskega tabaka bo je razprodalo lani za 77 milijonov 265 tisofi in 872 gl. To je o«romna $iot$f ki 10 je bf*z pctrebe ia oajvfii v r*!ik0 Ikodo
filovegkega zdravja v zrak izpuSila. Ako bi vedeli dostavifci Se koliko se za Skodljivo zganje porabi in koliko zdravja I njim oSkoduje, bi bralec kar ostrmel m spoznal, da sta tabak in zganje bolj uzrok dana-Snjih alabih fiasov nego cesarski davki.
Proti.solncarici, ki filoveka ob hudi vroftini napntlc in navadno umori, pravijo, da je jako dobro vznuti kristalizovan) eitionino Icisliuo. Posebno seta prifninofipk priporoCa vscm, ki imajo ob hudi vrofii-ni na p.,lji ali sploh pod inilim nebom opraviti. Vo-jaki jo piilfti 2c vefi Casa s seboj jemljd na veUke vaje in se prav pohvalijo z njo.
Ferdinando Gonzales, slavni Spanjski pesnik in rotnanopiscc,  umrl je nedavno v najzalostnejSem
mu priredili sijajen pogreb; sedaj mu bote postaviti pa —dragooon spomenik. Ko je 2:vel v m i z e r i j a h, niso se spbmnili hanj ! Kak6 dobro bi bilo pri srei slavnemu wozii, ako bi so ga bili spomnili v te^avah. Tako je na svetu: da marsikdo pridobi so^utje se le po smrti. Trnje naj bo hrani za grobe I
Radunska knjiga se je nasla. Lastnik jo do-bi nazaj, ako se oglasi pri policijskem oddelku tu-kajgnega glavarstva.
Cerkvene skiadbe. Z veseljem pozdravljamo lepe cerk. skiadbe, ki jih nam podaja goriSko cecili-jansko druStvo. Pred seboj imamo dva zvezka starih cerk. pesmi, koje so vrli «oriski cecilijanci rn§ili po-gina in jim priskrbeli lepo, znanstveno uglasbo. Lan-sko leto je druStvo prisktbelo organistom prekoristno knjigo mediger, pod naslovom: UH fugiranih pred ali poiger v vseh tonovskih nafiinih dura in molla; za orglje ali harmonij zlo^il Danilo Fajgelj, op. 29. Izdalo in zalozilo cecilijansko drustvo za goriSko nad-Skofijo, 1887.
Kdor ume skladje glasov, iati ve tudi te Pajgeljnove skiadbe vredno ceniti, to, tudi jih ne vidi. Zo mnogo mnogo, umelnih skladeb namje vrli glasbenik F. portal, a raed vsemi odlikuje se njegov op. 29. 8 tein delom 8tnemo se ponaSati pri vsakem muzikalifiuem izobrazu, naj bode Nemec ali kedor koli. Motivi v teh igrah so jako zuoCajni; veSiemu glasbeniku izrazajo to zaupanje, drugi slovesnost, tretji ^alost in oto2nost, gctrti znafiajnost i. t. d. Vse vglasjc izvrSeno je iz-gledno na podlagi „kontrapunkta in fuge, tako, da bi bil Clovek preverjen misiiti, da je to delo velika-na Baeha. Tako dalcfi Se nobeden Slovencev ni pri-gel v kontrapunktiki in tudi g. F. ne bi bili toliko upali, ce ne bi imeli od ujega Crno na1, belem doka-zov. Dela g. Fajgelj na morejo biti nam Slovencem ponos; veseliti nas mora, ker vidirao pred seboj plo-dno klasje, ki je vzrastlo v domaccm logu. Toliko umetnih izdelkov, kot Fajgel, uam za orglje se ni nobeden slovenski skladatelj podal. Podpirati bi ga mo-rali torej vsi zavedai Slovenci, posebno pa cerkvena predstojniStva.
GG. organistii ako je Vam mar si prisvojiti pravilno orglanje in popustiti pastirske dadljanje kmo,^ kih godcev poprtnii se teh mediger, da boste vred-ni imena organist. 7 Fajgeljnovih medigrah dobite za vescle praznike, navdusene in mogoCue; za resno-bne, otczne pa mile medigre. Vporaba spremenov je pri vsakej medigri posebej naznanjena. Spoznali boste kmalu, kako v kentrapunkticnera komadu pravil-nem p^stopa glavno lemo. Zaznamovan je s posebno Lrto glavni] motiv, odgovor, medmetek, protistavck, i. t. d. Res da staue nckoliko truda, a trud se iz-pl:t(5a izvrstno. To delo se dobi v „Katoli5ki bukvar-ni(l v Ljubljani za 55. kr.                             J. Lab.
Kesniei na ljubo. Vinohrad pri Pragi. Imam 65 let, trpim za trganjem po udih in pretrgo navzdoli. Prvo moje trpenje zahtova sedeaja, po katorem nattaja otrjenje blata. Ve5 let rabil aeux razlioae pomotike pro i tem, a brez uspeha. Pred 2 leti sem pa vzel pri lekarai&rji FSratu skatlico §vi-oarakih zrn od P. Brandta in te ao ini kmalu ppmagale prav prijetno in dobro. Teh ne opuatim, dokler zivim, ker mi vse mojo slabosfi tako izvrstno tolaJijo, da jih niti ne outiot. Kedor enako trpofi bi bo teh zrnio poslnzeval, gotovo bi 80 le Jbhvalno o njih izrazil. Z odlicnim Stovanjem udani Edttard *achremmer.
Sviearska zrna lakarnarja R. Brandta dobo se y Skaili-eah po 70 kr. v vsaki lokarni. Paziti jo, da imajo na belem pokrovu rudeS kriz in R. Brandtovo ime z zadrso.
Mil in iricakli iz prA asgtaM torn
H. Bock-a o& fiunajL III. fonptae \\. 72.
Ceniki se dopoSiljajo brezplaono.
POZOR!
Izvrstne garantirane kmetijslie kakor tudi Sivalne stroje naro-^uje le:
Josip DeMeva
Via Rastello it. 37.
-9E JdA-OE! A. J»»
Evgenij Galeusig
v Oorlci
za mesnicami (via Morelli) hit. 4.
fevrSuje in pbpravlja tsakovrstna zlatarska dela, cerkvena in domaca in ima v svoji de-lavnici lepo izbjrko ogledal, alik, okvirjev, kipor is krede ». t. d. po prav nizki ceni.
ZZ3000CZ
Samo sredi Rasttelja St. 7.
V GORICI.
jZaloga norimberskegii drobnegaj blaga
razprodaja na debeto in na drobno.
razne detelje, olepsevalne in zarastilne tra-ve, krmno repo in razna zelenadna semena.
Samo sredi Kastelja st. 7.

Tekofo zlato, teko6e srebro,
s katerim vsakdo lahko pozlati ali posrebrni i okvire in lesene, rudene, papirnate, usnjate
in vsakosnje reLi, da so prav krasne in trajno f svetle. 1 steklenica s Copi5em se dobi za 1
gld.; 6 steMenic za B gl. s postnim povze-pri S. FEITH-TJ v Brnu na Mo-
E
Tumi n
(Orte- unci Reise Lexikon) AvstrO-Ogerske,
izdelala
Josip pi. Kendler in Leop. Siller.
[rajevni in potovalni leksikon
¦¦ obseza vse avstro-ogerske kraje ter zelez-
LL niene, postne, parobrodske in brzojavne
postaje b zaznamovanjein zelezntfnih in paro-
brodnih podjetij;   zaradi tegu je za vsacega ne-
obhodno potrebna knjiga.
Krajevni in potovalni leksikon sestavljen na podlagi dana&njib prometoih raz-mer, je visoke pomenljivosti za C. kr. VCJake IH VOJaske dradHJke, leer je r njem navedena natanjdna lega vsaeega kraja r Avstro-O-gerski. — Balje je tndi va&en za postne, zelezniske in brzojavne nradnike,
rajevni in potovalni leksikon
je posebne vrednosti za vsacega o&vetnika, bi-leznika, todnijskeg* uradnika ltd., ker je pri vs'icem kraji povedano politisko in sod--*•*. ,nysko nvrsfcenje, kata* tadi za vsakega gra-!:*$?&eB* oskrbnika, tovarnarja, potovalea, iz-Vozttlka fn Uvbznika itd., in to zaradi tega, ker je prtTigkatt krafcL navedena posta, zelezniea, ozi-toma bllinja p3ata in zeleznTdna poitaja.
rajevui  in  potovalni   leksikon
izide t 30 zvezkib po 30 kr. ali sabBkripcijska cena za celo delo a, v. gl. 7.— ter se dobiva v vseh knjigotrznicalx ali pa pri. zalo5niku
I
I
Loop. Sil!er-ju, Duna] i., GrUnangerflawe I.
•nVQ110Q     w6isti hitro in feotoro..
X X iftHOfopfttoy Karl pi. Braun m Panaji- ¦
J O Z 6 f SL ne UEroJcuie nikaWh te2ftV jrote pi- Bamberger at -tali*
Ordlki    »*ela bolj uspeSno, ko drugs grenke *ode,"
V releC him Leidesdorf n, Dttaji-
Zakteva na» se veilno in razlofino: FRANCA JO&EFA GRENKI VRELEC. Zaloge povsod. V Gorici: lekap go>p. Cristofoietti, in A. Seppenliofcr. RaaspoSilja se iz Ba-dapeSte.
„SLOVANSKI SVET,"
slovonski fiaropis, ki izhaja dne 10. in 25, vsakogft meaeoa na 16. velikih atraneh, objavlja poHti8no filanke in^spise knlturna vsebine, kakorSni bo za na§o in sedanjo dobo, zlosti avatrij* skim Slovnnom, jako potrobni in vazni. Pnobiujo prevodo »io> vanskih.del, dopi-so iz slovanskih dozol indt'isav, vesti, dogodko in slovanako knjiievnost. Cono jo nenafadao nizko. e ,9Slo^aTislti Svet" atoji: za celo ieto 3 gld., za pol leta 1 gld. L»0 kr., za fietrt leta 75 kr.
Naro8nina so poSilja  upravnistvu  „Narodne Tiskarna1* v Iflutoljani.
Tzdajatolj: Fran Podgornifc

MARTIN POVERAJ,   |
civilski in vojaSki krajaS.

J BOGATA ZALOGAl!
|{   V>S\K()Vl{ST\K(i\ SUKW   l|j
izdcltinilt suliiienih ot>lell      fm
tai               in sicer po naslcd^^ih cenah:               FW
M spomladanBke in Ietne oblcko od gl. 8   napej \Jl fi            »                  n     ]"nP'<So    n    »  4^^   »
n                  n     hlace     n    n   2 50   „
9                  „     suknje  „    „   9.—   9
salonska oble'ca   ....„„ 25.—   „
8- - obleke za dekliee in device    w    n   1.30   „ pla§5i za dom in za dci   .    „    „   9.—  „
M        Narodila se po 2elji izverSuiejo po W ¦ ^ najnovejSem kroj za vsak stan in po M
1
1
poSteni ceni.
I~ j]      Vzorci se po&iljajo po zahtevanji |J                        na ogled.                        _.
i|l T Corici, na kis, wiproti voj&snici. i
^O0C=X>«34fO0C30OC
jo edini sloveuski, gospodarski list s podobami, ki izhaja drakrat na niosec na celi poli. in pri-n\ naSa poljedelako, zivinnrske, vinarskoin drugo clan he, gespedarsko novice ter dajo nnrocnikom svojim j dobro gospod<:rske avete. „Kmetovalec'* stoji na leto i gld., za gg. ucitelje in knjiznico Ijudskih fiol pa le 1 gld. "Narotfniki, ki vstopijo med ietom, dobe vse izigte Stevilke tistega letnika.
IETOVHLEC.
MMAtfUlS
VRTNAR
je list s podobami,  ki prinaSa sadjarske  in  Bplofa. vrtnarske filanke in izhaja dvakrai na meaec.,, Vr« j tnarja" dobe naroSniki BKmetovalca" zastonj.
Ita/pis draZlic.
Dne 6. maja 1888 ob 4. uri popoludne oddalo se bode v gostilni J. Ho6evarja v Stan-jelu po o&tni dra^bi zidanje drustvene fcleti. Stroski so prendarjeni na gld. 3971.45. — Do ti^ui nafcrt in prendarek je razviden pri pred-scdnikn vinorejskega drustva (v Stanjehkem gra-du) od danes naprej slchern dan. Podjctnik po-lo2i 10 od sto var§6ine.
Odbor vinorejskejja druStva v Stanjelu dne 19. aprila 1888.
Na dLr-o'bri.o In xia, dLelbelo.
Jo^ef (ulot
v Goyici v Eatteyf;
obilna in mnogovretna zaloga uorlmberBklh, ga1ant«rljftklli9 mallb r«dl In Ifira6#
Najveci izbor blaga za rnznoifleko (havzirarje) kraniarjo, 6ovljnrje in kroja^e, potetn molkov, avetjh podob, roienkrance itd.; priporoda svojo veliko zalogo •wmJK*4&m ali lepoti6ij, tapecorij, olepSovalnega papirja knkor tudi zlate in erebrhe podloga za :to[mm*trw-L»Lfe:ix:4& *3t?*WL-^4B po fabritjnih conah, veliko zalogo a?e6 in veliko zalogo iSevljov vsako aorte za male in velike ceno in raozo itd.
POSEBNOST
VRTHA SEMENA
vsake vrste in gotovo dbbrote.
Cene tako nizke, da se ni bati tekmo* vanja.
IVa,  cielboio — na  drobno*
umnm * #%irmi mmm H, Msk? - m*r\jwk* 'W*o* w QvM.
OZNANILO.
Prodnjalnica stelilarslie^ii, por-cela.n»k:eg-a. in lo»^arslLega blaga iz najboljsib. domadik in ptujih tvornic odpro se 28, dne t. in. v gosposkib ulicah v Gorici. Prodaja se na drobno. Ker so cene jako nizko in iz-delki nov3 vrBte, prifiaknjo lastuik obiio ku-J povalcev.
MARIJACELJSffB KAPLJICE
so izvrstno zdrovilo za vse ?.elod« Povo bolc.ni; noproscgljivo zdravilo so ob slabej slasti dojedl, sla-bem vzduhu, napenanjL ki-slem zdrgovanji. zvijanji po trebuhu, prehlaienji zelodca, zgagi, nabiranii skameneloa, za odpravo preobilne zleflae, ble-dice, gnjuai in riganj i, glavo-
bola od zelodca, zeloddavega krea, je proti otrjenja in zagatl, preobjedi in prenapitli, glistam, bolezui na vranici, jetran in ztati zili.
Cena male steklenico z naznanilom vporabo je 35, veejo pa 60 kr. Osrednja razpoSiljavnica je v Kromorizah.
Marijaceljske kapljice niso RkrivSno zdra-vilo. Njih 80stan8ki doli so naznanjeni na listka o njih vporabi.
Prave Marijaceljske kaplje se dobo skorej v vsoh lckamah v ovitka z radeco znomko zgorne podobe znlepljenom.
T Oorici jih imajo lekavne Gironcoli, Cristofoietti, Kflraer in Pontoni; v SeJani pa Philip Ritachel.
6rnilo od Rich. Gaertnerja,
It* naredi devlje svetle.
ne da bi jih bilo treba s S^etjo v-glajati in ostanejo svetli tudi v mokrem. Uradno je pr< skuSano in potrjeno, dausnju ni &kodlJivoin ua je najboljSe med sedanjimi ma-zili.
TpeUano je pri vojnkilK Gledati Je na varstveno znamenje. Napravlja go, tovarna Rich. Gaertner
_^__                        na Dunaji, <5i8ola»tr. 4, Part.
Steklenica volja 10 kr.; s poSto naroConi voljata 2stekle nici 1 gl. 80 kr., 6 fiteklenic S gl. J2 kr., 12 steklonio d gl. 80 kr. V Gorici we dobi pri E. Geutilejn v gospoakih ulicuh it. 10»