Št. 102 (15.204) leto LI. PRIMORSKI DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul, Montecchi 6 - Tel. 040/7795600 GORICA - Drevored 24 maggb 1 - Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190____ i cnn Min POŠTNINA PUČANA V GOTOVIM IOUU UK $pe>. IN ABB.POST.GR. 1/50% CISALPINA '■(kp&i GESTIONI S4vV investicijski sklijili ETrli/b banca di credito di trieste DVIKd tržaška kreditna banka TOREK, 18. APRILA 1995 Kljub luknjam edini xz- xz- * V sat Barbara Kramžar NekoC v prvi polovici tega stoletja se je človeštvo prodalo hudiču. V zameno za znanje o neskončno majhnih delcih smo dobih nenehno nevarnost, da se s tisoči jedrskih bomb sami vržemo v zrak s čudovitim planetom Zemlja vred. V vesoljskih daljavah, kamor nas (Se) ni popeljal satanski vir znanja, bi neznani bogovi bržkone pripomnili, da si je ndro človeštvo prižgalo zadnji ognjemet. V palači Združenih narodov ob newyorSki Vzhodni reki pa si bodo najspre-tnejsi diplomati sveta v naslednjih treh tednih prizadevali, da bi oddaljeni bogovi - z njimi pa tudi prebivalci Zemlje -mimo spali. Pogodbi o neširjenju jedrskega orožja (NPT) je namreč potekla veljavnost in na newyorSki konferenci bi jo bilo treba obnoviti. Pogodba je leta 1970 realistično dovolila jedrske arzenale petim tedanjim lastnicam jedrskih bomb -ZDA, Sovjetski zvezi, Veliki Britaniji, Franciji in Kitajski. Te države naj bi se počasi razoro-ževale, vmes pa nepri-vilegiranim ostalim zagotavljale jedrsko tehnologijo v miroljubne namene. Na tem svetu seveda ni nič popolnega, zato se je spridila tudi NPT. Jedrske velesile se s sporazumoma Start-1 in Start-2 počasi in neprepričljivo razo-rožujejo Sele v nekaj zadnjih letih. Nekatere med njimi - na zatožni klopi je predvsem Kitajska - celo nasprotujejo prepovedi jedrskih poskusov, pa čeprav so ti kdove koliko nič hudega slutečim ljudem skrajšali življenja. Razen tega so se skrivaj jedrsko oborožili Izrael, hdija in Pakistan, ki jih Qihče noče prisiliti k razorožitvi. Samo Irak -Podpisnik pogodbe! -jih je dobil po glavi zaradi svojih jedrskih apetitov. Že naslednjo Mednarodno izobčenko, Severno Korejo, všliki raje podkupujejo, namesto da bi ji pove-dali, kar ji gre. , Pogodba o neširjenju jedrskega orožja ima torej neskončno Število lukenj, toda za zdaj je edino, kar vsaj približno varuje svet pred Pohlepnimi diktatorji, ki bi radi z jedrsko grožnjo zavladali svoji okolici. ■ Ukradli cerkveni I zvon na Jezeru Že skoraj mesec dni je mimo, a za zvonom, ki je bil na cerkvici na Ježem, se je izgubila vsakršna sled, karabinjerji niso Se izsledili tatov, ki so ga neke noči odnesli. Zvon je bil zelo star, čeprav morda ne toliko kot cerkvica, ki naj bi jo bili postavili že leta 1624. Tehtal je okrog 30 kilogramov in tatovi verjetno niso imeli posebno zahtevnega dela, saj so se na streho lahko povzpeti kar po drevesu, ki raste tam zraven. Na 3. strani i Rekordna zmaga I Kamijke v Lipici LIPICA - Igralnico v Lipici je na velikonočno nedeljo obiskalo rekordno Število ljudi. Od 12. ure, ko je odprla vrata, do 3. ure zjutraj je srečo preskušalo 2705 igralcev. To pa ni bil edini rekord lipiske igralnice, kajti ob 17. uri je padel - kot temu pravijo v igralniškem žargonu - progresivni milijonski Jack pot, vreden skoraj 300 milijonov tir oziroma približno 20 milijonov tolarjev. Dobitek je šel v žep 55-letne upokojenke A. A. iz Car-nie, ki je prvič obiskala lipiško igralnico. (C. R.) Pl PIETRO NAD VSEM Bivši sodnik zelo zasenčil upravne volitve RIM - Bivši milanski sodnik Antonio Di Pietro je za javna občila zanimivejši kot nedeljske upravne volitve. Med velikonočnimi prazniki so ga novinarji zasledovali vse do rojstne vasi in zalezovali njegove sorodnike, prijatelje in vaščane. Di Pietro je zaradi te res pretirane novinarske pozornosti in radovednosti tudi včeraj nekajkrat glasno protestiral. Da so priprave na nedeljsko volilno preizkušnjo tako v senci, pa niso krivi samo novinarji. Silvio Berlusconi in Gianfranco Fini sta od vsega začetka predstavila volitve 23.aprila kot neke vrste ultimat za ali proti desničarskemu Kartelu svoboščin ter za ali proti vladi predsednika Lamberta Dinija. Levica je kmalu osvojila tako »tolmačenje« nedeljskih volitev. Ne gre pozabiti, da zanimajo te upravne volitve kar 43 milijonov državljanov, ki bodo obnovili petnajst deželnih uprav z navadnim statutom. Na2.strani VELIKA NOČ / OBRAČUN PROMETNIH NESREČ LA2JI OD LANSKEGA Gost promet in množice tujcev po vsem polotoku Velika noč v mrazu včeraj lepo sončo RIM - Polna letovišča, natrpani muzeji in zgodovinska središča mest, živ žav na smučiščih in reke avtomobilov na cestah, s katerih tudi tokrat ni manjkalo novic o tragičnih prometnih nesrečah. Tako se je v glavnih potezah iztekel praznični konec tedna z velikonočnim ponedeljekom, ki je za razliko od nedelje postregel z nekoliko prijaznejšim vremenom. Med tujimi turisti, ki so tokrat dodobra napolniti zmogljivosti, so prevladovati Nemci in Japonci s svojimi močnimi valutami, veliko pa je bilo tudi Francozov. Običajna gneča, ki se je na italijanskem cestnem omrežju ustvarila predvsem v drugi polovici včerajšnjega dne, je kot ponavadi povzročila celo verigo prometnih nesreč, v katerih je po začasnem obračunu izgubilo življenje 39 oseb, 62 pa jih je bilo ranjenih. Številke so k sreči nižje od lanskih, ko so italijanske ceste zahtevale kar 50 življenj. Na 2. strani SARAJEVO / SPOR V SRBSKIH VRSTAH Karadžič hoče nadzor nad vojsko Muslimanska vojska je napadla oslabljene srbske položaje na Treskavici SARAJEVO - Vojaški in politični voditelji bosanskih Srbov so se v nedeljo na zasedanju parlamenta sporekli o krivdi za vojaške uspehe vladne vojske. Poslanci so obtožili vojaškega poveljnika Ratka Mladiča, ta pa je krivdo zvrnil na politike, ki naj bi preprodajali strateške surovine. Spor je izkoristil Radovan Karadžič, ki je zase zahteval tudi popoln nadzor nad vojsko. Napovedal je preureditev sil, ki bodo dokončno opravile s sovražnikom. Muslimanska stran je odgovorila z ostrimi napadi na oslabljene srbske položaje pri Treskavici. Na 9. strani Idrijsko Divje jezero zahtevalo življenje blejskega potapljača IDRIJA - V nedeljo ob približno 11.30 sta se v 200 metrov dolg in 84 metrov globok podvodni rov, ki se poševno spušča z dna Divjega jezera, podala dva potapljača blejskega Društva za potivodne dejavnosti. Po pripovedovanju spremljevalca, 30-letnega Janeza Andrejca, ki se je iz jezera vrnil ob 13. uri, se je ponesrečeni 42-letni Rado Pristov spustil do najnižje raziskane točke podvodnega sifona. Spremljevalec je ponesrečenega nazadnje videl tik pred vrnitvijo, in sicer na globini približno 81 metrov, ko sta si brez težav izmenjala znak za odhod proti površju. Gibajočo luč in zračne mehurčke pod seboj naj bi spremljevalec opazil še na globini 70 metrov, vendar se kolega iz podvodnega rova ni vrnil. Na kraj nesreče so popoldne prispele ekipe jamarske reševalne službe. Iskanje pogrešanega potapljača se je včeraj do popoldneva nadaljevalo, vendar trupla ponesrečenca niso našli. (R. B.) V OZN pogajanja za prepoved širjenja jedrske oborožitve NEW YORK - Z besedami rja ZN Bu- trosa Galija o »veliki skupni stvari človeštva« se je v palači Združenih narodov v New Yorku začela konferenca, na godbo o neširjenju jedrskega orožja Na konferenci bodo skušali zunanji ministri in nato delovne skupine podpisnic NPT doseči soglasje o usodi pogodbe.Če ne bodo dosegli sporazuma, bo NPT prenehala veljati, državam pa nihče več ne bo mogel preprečevati jedrskega oboroževanja. TRST, GORICA - Letošnji velikonočni prazniki so se iztekli v znamenju lepega sončnega vremena, ki je privabilo na tisoče ljudi iz mest na podeželje in v letoviščarske kraje. V nedeljo sta jo mraz in nadležni veter zagodla ljudem, ki so morali povleči spet na dan težke zimske plašče. Kljub temu so bile gostilne in restavracije prepolne gostov. Včeraj se je otoplilo, zasijalo je sonce, ki je kar vabilo ljudi na sprehod ati na izlet v bližnjo okolico. Domačini in turisti so navalili v Breg, na tržaški in goriški Kras in v Brda, mnogo ljudi pa si je za oddih izbralo Gradež. Med njimi je bilo največ tujcev, Avstrijcev in Nemcev, kar dobro kaže za letošnjo poletno sezono. V Doberdobu se je s Praznikom pomladi začela letošnja sezona šager. Na Tržaškem si je včeraj kar 1.500 ljudi ogledalo Miramarski grad in njegov cvetoči park, mnogo Tržačanov pa si je privoščilo sprehod po barkovljanski obali. Verniki so v teh prazničnih dneh sledili številnim verskim obredom. V nedeljo se je v Gorici škof Bom-marco spomnil 50-le-tnice konca druge svetovne vojne in pozval k spravi s počastitvijo vseh žrtev konflikta; v Trstu je škof Bellomi med homilijo podčrtal pomen življenja in nauka iz zadnje papeževe enciklike Evangelium vitae. Na 4. in 7. strani Danes v Primorskem dnevniku Lov za domnevnim atentatorjem Stran 2 Zelo mirna volilna kampanja Volilna kampanja za nedeljske volitve je stopila v zadnji teden. V zgoniški, repentabrski in dolinski občini je bila doslej zelo mirna. Stran 3 Razstava narodnih noš v Repnu V petek so v Kraški hiši v Repnu predstavih narodne noše z ročnimi vezeninami, ki jih je pripravila večja skupina žensk iz širšega tržaškega območja med dveletnim tečajem KD Kraški dom. Stran 4 Glasbeni natečaj Alpe - Jadran Več kot 150 mladih violinistov in violončelistov sodeluje od včeraj v Gorici na mednarodnem natečaju za gojence glasbenih šol iz dežel skupnosti Alpe - Jadran. Stran 6 Italijansko-nemški spopad danes v pokalu UEFA V nogometnem pokalu UEFA bosta danes povratni polfinalni tekmi Parma - Bayer Leverkusen in Borus-sia Dortmund - Juventus. Stran 12 PRED 23.APRILOM VELIKONOČNA KRONIKA / Z IZBOLJŠANJEM VREMENA PO MRZLI IN DEŽEVNI NEDELJI Di Pietro zasenčil volilno kampanjo za upravne volitve Bivši sodnik predmet pretirane radovednosti javnega mnenja Tujci, muzeji in letovišča so bili protagonisli praznikov Začasni obračun gostega prometa je 39 mrtvih v dolgi vrsti nesreč RIM - BivSi sodnik Antonio Di Pietro je hočeš nočeš skoraj popolnoma zasenčil priprave na nedeljske upravne volitve. Njegove velikonočne počitnice v rojstnem kraju v Moliseju so za novinarje očitno zanimivejše od volilnih priprav, ki vendarle zanimajo približno 43 milijonov volilnih upravičencev. Za to res pretirano radovednost javnih občil ne gre kriviti bivšega sodnika, ki je najbrž naveličan tolikšne pozornosti, ampak seveda predvsem novinarje in tudi vsedržavne liderje raznih strank, ki so doslej popolnoma zanemarili upravni pomen nedeljske volilne preizkušnje. Začela sta Silvio Berlusconi in Gianfranco Fini, ki sta upravne volitve takoj predstavila kot neke vrste politični ultimat za ali proti desničarskemu Kartelu svoboščin ter za ali proti vladi Lamberta Dinija. Desnici se je pri takem tolmačenju volitev kmalu pridružila tudi levica, ki je bila doslej - vsaj po tradiciji - občutljivejša za upravne programe. Volilna kampanja se je tako s časom spremenila v pravo generalko bližnjih predčasnih političnih volitev. Govori se o vsem, ne pa o stvarnih problemih in težavah, s katerimi se soočajo deželne, občinske in pokrajinske uprave. Vsedržavne zdrahe namreč niso le zasenčile deželnih, ampak tudi pokrajinske in občinske volitve, ki imajo vendarle tudi svoj pomen. Ne gre namreč pozabiti, da bodo v mnogih velikih mestih občani v nedeljo prvič neposredno izvolili župane. Desnici, ki glasno zahteva Dinijev odstop takoj po upravnih volitvah, se je za veliko noč vehementno pridružil tudi vodja desne frakcije bivše Ljudske stranke Rocco Buttiglione. Z odobritvijo pokojninske reforme bo Dini jeva vlada izčrpala svoj program in svoj parlamentarni mandat, je glasno poudaril Buttiglione, ki je naenkrat pozabil, da je bil med glavnimi pobudniki sedanje vlade. Nedeljske volitve, kot rečeno, zanimajo kar 43 milijonov volilcev, ki bodo obnovili petnajst deželnih skupščin. Marsikoga je v tem letnem času upravičeno presenetil pogled na zasneženi Vezuv (AR) VARESE / VČERAJ V DRUŽINSKI GROBNICI V VELATEJU Pokopali »gospo roza romanov« Ualo Umrla je v soboto v starosti 98 let - Napisala je veliko romanov ljubezenske vsebine VARESE - Kot je bila sama naročila že leta 1971, so jo oblekli v zla-to-drap večerni komplet Valentina, v istih barvah okrasili cerkvico blizu njene vile in se zadnjič poslovili od nje. Amalia Liana Negretti Cambiasi Odescalchi, ki je zaslovela kot Liala - ime ji je bil izbral Gabriele D'Annun-zio - avtorica številnih ljubezenskih romanov s srečnim koncem, je umrla v soboto v častitljivi starosti 98 let. Pokopali so jo včeraj v družinski grobnici malega pokopališča v kraju Velate pri Vareseju (telefoto AP). RIM - Italijanske ceste je včeraj preplavilo več kot dva milijona vozil, promet pa se je posebno zgostil v popoldanskih urah, ko so se začeti ljudje vračati s krajših ali daljših izletov in potovanj. Na najbolj prometnih žilah so se ustvarile običajne kolone, ki napovedujejo poletne počitnice, najbolj gost promet pa so kot ponavadi zabeležiti okrog Milana, med Milanom in Bologno, okrog Firenc in seveda Rima, ki ga v teh dneh niso oblegati samo turisti, ampak tudi množice vernikov. Po deževni in celo zasneženi veliki noči je velikonočni ponedeljek turistom vendarle podaril nekaj bledega sonca in omogočil ohranitev izletniške tradicije. V gorah na severu dežele se je zbralo lepo število smučarjev, v zgodovinskih središčih mest in v znamenitih arheoloških krajih so prevladovali tujci, v prvi vrsti Nemci, Japonci in Francozi. Prvi so dodobra napolniti tudi obmorska letovišča severne in srednje Italije, vključno s tistimi v Furla-niji-Julijski krajini, ki so po zaslugi močne marke oddati vse svoje zmogljivosti. Povsem »razprodane« so bile tudi Benetke, Gardsko jezero in Gortina, za ostala večja središča, vključno z Milanom pa lahko rečemo, da so njihovi muzeji preživeti včerajšnji dan kot resnični protagonisti. Praznična kronika pa bi žal ne bila popolna, ko bi jo tudi tokrat ne pospremili s tradicionalnimi tragičnimi notami. Zgostitev prometa neizbežno povzroča povečanje nevarno- sti na cestah in v takih razmerah se seveda število nesreč in tudi smrtnih izidov občutno poveča. O petih smrtnih žrtvah trčenja med dvema voziloma poročajo iz Brindisija, v pordenonski pokrajini pa je izgubil življenje 39-le-tni Silvano Vallar iz kraja Chievolis pri Tramontiju di Sopra. Moški se je peljal v pandi, ki jo je upravljal njegov 34-letni brat Franco, ki stanuje v Padovi, na zadnjem sedežu pa je sedela 28-letna Francova Zena Mariarma Marta-gon. Po prvih ugotovitvah prometne policije je nesreče krivo neko drugo vozilo, ki je prerezalo cesto pandi. Vallar se je hotel trčenju izognitiin je zavozil v levo, kjer je trčil v obcestno ograjo, od koder je lahko vozilo odbilo na polje. Silvano Vallar je bil pri priči mrtev, Franco in njegova žena pa sta se le lažje poškodovala. Tretja nesreča se je pripetila na pokrajinski cesti med krajema Mattinata - Vieste v pokrajini Foggia, kjer sta s terenskim vozilom strmoglavila v 200 metrov globok prepad zakonca Carla Rigamonti (54 let) in Mario Vincenzo Gripa (57 let) iz kraja Perego pri Comu. Reševalna akcija, v kateri je sodeloval helikopter, je trajala dobri dve uri. Zenska je po prihodu v najbližjo bolnišnico umrla, njen mož pa je utrpel manj nevarne poškodbe in bo okreval v poldrugem mesecu. Cma kronika žal s tem še ni pri koncu, začasni obračun pa govori o 39 smrtnih žrtvah in 62 ranjenih v prometnih nesrečah, kar je sicer manj kot lani, ko je bilo žrtev 50. NOVICE MILAN / PREISKAVA DELO / OBNAVLJANJE KOLEKTIVNIH POGODB Casson zaslišal videmsko vicepretorko BENETKE - Beneški tožilec Fetice Casson je včeraj zaslišal častno videmsko vicepretorko Elisabet-to Mizzau, ki je bila aretirana v okviru preiskave o nepravilnih podpisih za predstavitev kandidatnih list v Vidmu. Mizzauova je edina od osumljenih, ki je še v zaporu, medtem ko so biti ostali že izpuščeni na hišni pripor. To je najbrž posledica dejstva, da je kot vicepretor Mizzauova član sodstva in je zato videmsko sodstvo moralo poslati gradivo beneškemu, ki je pristojno za preiskavo. Spet poskus atentata v Firencah? FIRENCE - Florentinska policija in karabinjerji od sobote vsako noč pregledujejo vse florentinske spomenike in zgodovinske palače, da bi preprečiti možnost atentata. Alarm je sprožila ženska iz Padove, ki je v soboto po naključju ujela telefonski pogovor med dvema neznancema, ki sta govorila o »nočnem atentatu na palačo v središču Firenc«. Doslej preiskovalci še niso odkriti nič sumljivega, iz varnostnih razlogov pa bodo s pregledi nadaljevali še nekaj noči. Sodstvo nadaljuje preiskavo o jokajočem Marijinem kipcu CIVITAVECCHIA - Tožilstvo iz Civitavecchie še ni končalo preiskave o jokajočem Marijinem kipcu. Kaže celo, da namerava lastnika kipca Fabia Gregorija osumiti zduževanja v zločinske namene, medtem ko je zaenkrat obtožen zlorabljanja ljudske lahkovernosti. Baje je to le tehnična pretveza, da bi lahko odrediti analizo Gregorijeve krvi in jo primerjati s tisto, ki je pricurljala iz kipca. Nobene sledi za teroristom, ki je prežal na D’Ambrosia Razgreta pogajalska pomlad Okrog pet milijonov zaposlenih čaka na nove delovne pogodbe MILAN - Milanska kvestura je sklenila, da okrepi varnostne ukrepe za zaščito sodnika Gerar-da D’Ambrosia, potem ko je koordinator tima čiste roke v petek za las ušel atentatu. Preiskovalci so namreč prepričani, da je bil prav D’Ambrosio tarča neznanca, ki je s puško čakal v zasedi blizu sodnikovega doma. Dosedanji izsledki preiskave sicer niso obrodili sadov, vendar so na kvesturi tudi zaradi tega prepričani, da je bil atentator profesionalni morilec, ki je pobegnil in skušal zabrisati vsako sled za sabo, ko je videl, da ga je D’Ambrosiovo spremstvo opazilo in da ne bo mogel izpeljati morilske naloge. Kljub prazničnemu dnevu je kvestor Marcel-lo Carnimeo tudi včeraj sklical najožje sodelavce, da bi skupaj z njimi preučil dosedanje izsled- ke. Skozi zid molčečnosti ni prodrlo veliko novic. Kvestor Carnimeo je novinarjem povedal, da preiskovalci upoštevajo tudi možnost, da je neznanec čakal v zasedi na koga drugega, dodal pa je, da se mu ta hipoteza ne zdi zelo verodostojna. Povedal je še je, da so v teh dneh večkrat zaslišali policista, ki je v petek zjutraj spremljal sodnika in ki je opazil neznanca, ko je čakal v zasedi. Na kvesturi so prepričani, da se policist ni zmotil in da je D’Ambrosio res v nevarnosti. Vprašanje - zaenkrat brez odgovora - je seveda, kdo je hotel streljati na sodnika, ki je v sedemdesetih letih veliko prispeval k odkritju resnice o pokolu v Kmečki banki na Trgu Fontana in o strategiji napetosti in ki je bil v zadnjih štirih letih zelo izpostavljen kot koordinator sodnijskega tima »čiste roke«. REM - Najmanj pet milijonov odvisnih delavcev še vedno čaka na obnovo kolektivne delovne pogodbe. Med njimi najdemo užitelje, zdravnike, bolničarje, tekstilne delavce, gradbenike, kmetijske delavce, novinarje in pilote. Na področju javne zaposlitve čaka na novo delovno pogodbo več kot dva milijona zaposlenih. Med njimi je največ šolnikov (nekaj čez milijon), zdravstvenih delavcev (približno 650 tisoč), zaposlenih v avtonomnih javnih ustanovah (-okrog 290 tisoč), v raziskovalnih dejavnostih (skoraj 16 tisoč) in na univerzi (98 tisoč). Največji optimisti so za šolnike napovedovati pogodbo v velikonočnem pirhu, vendar bo na sporazum treba še čakati. Pogodba jim je zapadla ze pred petimi leti in upati je, da jo bodo obnoviti še pred iztekom meseca. Ze nekaj mesecev so v teku tudi pogajanja za obnovo pogodbe za zdravstvene delavce, ne pa tudi za zdravnike. Za avtonomne ustanove, univerzo in razoskovalne dejavnosti, ki so po tradiciji prav na repu procesa pogodbenih obnavljanj, pa se pogajanja niso še niti začela. Bolj srečni so tisti, ki delajo na ministrstvih (več kot 280 tisoč), v krajevnih upravah (približno 680 tisoč) in v neekonomskih javnih ustanovah (70 tisoč), ki so pogodbo že podpisali. Državni uslužbenci so začeti novo pogodbeno sezono s privatizacijo svojega delovnega odnosa, kar zadeva gmotno plat, pa pogodba, podpisana 1. decembra lani, predvideva 163 tisoč lir povprečnega mesečnega zvišanja plače, medtem ko je 40 tisoč lir tega zneska vezano na raven proizvodnosti. Za uslužbence občinskih, pokrajinskih in deželnih uprav znaša povprečno zvišanje 137 tisoč tir mesečno, medtem ko so podržavni uslužbenci dosegli v povprečju 177 tisoč lir več na mesec. Na področju zasebnega dela so med kategorijami, ki še čakajo na obnovo pogodbe gradbeni, kmetijski in tekstilni delavci, piloti in novinarji. Za skoraj milijon zaposlenih v kmetijstvu so pogajanja v zastoju že nekaj tednov, kolektivna pogodba pa jim je bila zapadla pred 15 meseci. Nič boljše se ne godi gradbenikom, ki so v odgovor na zastoj pogajanj oklicali stavko za 28. april, pogajanja za obnovo pogodbe za tekstilne delavce pa se zaenkrat le premikajo. Veliko bolj problematična so pogajanja za obnovo pogodbe za letalske pilote, ki jih močno ovira sanacijski načrt Alitalie, v katerem je predvideno krčenje 2.500 delovnih mest. Na mrtvem tiru so tudi poganjanja med založniki in novinarji, zaradi česar je prišlo v preteklih dneh do vrste stavk, s katerimi je želel novinarski sindikat prisiliti delodajalce k nadaljevanju pogajanj. PRIPRAVE NA VOLITVE PRAZNIK MANJŠINSKIH ŠOL NOVICE Zelo mirna kampanja Jutri pobuda zgoniške SSk Boris Pangerc z mladimi Ze jutri pri nas gostje iz Evrope Pričakovanja srednješolcev, skrbi organizatorjev V dolinski, zgoniški in repentabrski občini se počasi izteka volilna kampanja, ki je bila razmeroma kratka, vsekakor pa zelo mirna, da ne rečemo dolgočasna. Nekateri Županski kandidati (se posebno predstavniki Kartela svoboščin) so se sploh odrekli tradicionalnim oblikam soočenja z volilci, malo ali skoraj nič ni bilo polemik oziroma ostrejših besednih spopadov, če morda izvzamemo začetno polemiko med dolinsko Zeleno listo in volilnim zavezništvom »Sku-paj-Insieme«. Županski kandidat te liste Boris Pangerc se je v okviru volilne kampanje sestal z mladimi iz dolinske občine. Vzdušje na srečanju- kot beremo v tiskovnem sporočilu - je. bilo prisrčno in konstruktivno, pogovor pa je tekel o problemih in pričakovanjih breške mladine ter o upih, ki jih mladi polagajo v to demokratično zavezništvo. Pangerc je mladih predstavil program svoje liste, mladi sogovorniki pa so mu izpostavih svoje želje in pričakovanja, med katerimi je najbolj izstopal problem pomanjkanja prostorov za družabno življenje in udejstvovanje mladih. Pangerc je povedal, da je prišel med mlade z iskrenim namenom, da bi prisluhnil njihovim predlogom in s stvarno obljubo, da se bo v primeru izvolitve boril za rešitev vseh najbolj žgočih vozlov na področju mladinske problematike v občini Dolina. Zgoniska sekcija stranke Slovenske skupnosti prireja jutri - v sodelovanju s strankinim deželnim vodstvom -srečanje z mladimi kandidati na nedeljskih občinskih volitvah. Srečanje bo ob 20.30 v agriturizmu Škerl v Sa-ležu z začetkom ob 20.30. Večer bo uvedel županski kandidat SSk Joško Gruden. Jutri bo tudi volilni shod dolinske sredinske liste »S.Dorligo-Dolina«, ki je za županskega kandidata izbrala predstavnika Ljudske stranke Roberta Raffaeleja. Kandidat za podžupana Silvana Bogliolo bo spregovorila o gospodarski problematiki in o vprašanju nezaposlenosti, kandidat za občinski svet Pier Paolo Pergolis pa bo govoril o nalogah in tudi o perspektivah dolinske občinske u-prave v okviru tesnejših stikov z Evropsko zvezo. Srečanje, ki bo ob 18.uri v prostorih doma Antona Ukmarja pri Domju, bo vodil županski kandidat Raffaele. Volitve bodo samo v nedeljo. Volišča bodo odprta do 22.ure, glasove pa bodo prešteli v ponedeljek zjutraj. V Zgoniku in na Repenta-bru bo za župana neposredno izvoljen kandidat, ki bo dobil največ glasov, v Dolini pa kandidat, ki bo prejel absolutno večino glasov. V vseh treh občinah lahko vohlec odda eno preferenco kandidatu za občinski svet, s tem, da napiše priimek izbranega kandidata. Po dolgih pripravah je praznik Sol narodnostnih manjšin Evropske zveze zares tik pred vrati. Ze v sredo popoldne in zvečer bo prispelo v Trst, Gorico in Benečijo približno 350 mladih gostov in njihovih spremljevalcev, ki se bodo razmestili po družinah tržaških in go-riških srednješolcev in otrok dvojezične šole iz Spetra. Gostje pripadajo 13 manjšinam iz 10 različnih držav Evropske zveze: Bretonci iz Francije (gostile jih bodo družine otrok dvojezične šole v Spetru), Slovenci iz avstrijske Koroške (srednja Sola I. Trinko, Gorica), Nemci iz Danske (I. Trinko, Doberdob), Valižani in Skoti iz Velike Britanije (I. Gruden, Nabrežina in Križ), Danci in Lužiški Srbi iz Nemčije (F. Levstik, Prosek), Ladinci iz bocenske pokrajine (S. Kosovel, Opčine), severni Frizijci iz Nemčije (F. Erjavec, Rojan), hči (Sv. Ciril in Metod, Sv. Ivan in Katinara), Frizijci iz Nizozemske (I. Cankar, Sv. Jakob), Baski iz Francije in Španije (S. Gregorčič, Dolina). Kot opazovalci - ker Slovenija še ni v Evropski zvezi - se bodo praznika udeležili tudi otroci italijanskih šol iz Kopra, Phana in Izole, ki pa se bodo vsak večer vračali domov čez mejo. Med organizatorji so tudi v prejšnjih prazničnih dneh tekle zadnje priprave za tako obsežno prireditev, morda najobsežnejšo, vsaj z vidika števila gostov, kar so jih priredili v okviru slovenske Sole in manjšine nasploh. S srednjih šol, ki bodo sodelovale pri pobudi, to se pravi z vseh slovenskih srednjih šol so Se prejšnji teden sporočili, da v družinah, ki bodo gostile evropske manjsince, vlada veliko pričakovanje, še zlasti med otroci. Za le-te bo edinstvena priložnost, da se spoprijateljijo z vrstnikom oz. vrstnico iz oddaljenega kraja, z drugačno kulturo in drugim jezikom. Program Evrošole se bo začel v četrtek, 20. aprila, ko bodo naši otroci in gostje zjuhaj skupaj na šolah, popoldne bodo obiskali Rižarno, sledil bo kulturni spored po mestnih trgih, ob 16.30 bo uradna otvoritev na Trgu Unita. Zvečer bo v Kulturnem domu v Trstu akademija ob 50-letnici obnovitve slovenskih šol. V petek, 21. aprila bo športno srečanje v Zgoniku, zvečer pa sprejem v krajevnih kulturnih in športnih društ- SLOVENSKA EVROŠOLA ’95 TRST - GORICA - ČEDAD 19. - 23. APRILA 1995 vih. V soboto, 22. aprila bo zjuhaj obisk Postojnske jame (samo za goste), popoldne ob 16. uri prireditev v Gorici na igrišču v Ul. Baiamonti. Slovenska Evrošola ’95 se bo zaključila v nedeljo, 23. aprila s svečanostjo v Devinu. Podobna srečanja so že bila 1988 v Bretaniji (Francija), 1991 v VValesu (Velika Britanija), 1993 pa v Friziji (Nizozemska). Tokratno srečanje bo posvečeno 50. obletnici obnovitve slovenskih šol v Italiji, ki so jih fašistične oblasti ukinile leta 1926. Ze med antifašističnim osvobodilnim bojem so ustanovili ilegalne slovenske šole, uradno pa so jih v Trstu in Gorici obnovili leta 1945. V videmski pokrajini še niso dovolili javnih slovenskih šol, zato so ustanovili zasebno dvojezično šolo v Spetru. Morda bo tudi Slovenska Evrošola ’95 pripomogla, da bodo nasprotniki manjšinskih Sol pri nas uvideli, kako zastarelo in pravzaprav neevropsko je njihovo prepričanje: v državah Evropske skupnosti živi približno 50 milijonov državljanov, ki ne pripadajo večinskemu jeziku oz. kulturi. Evropski parlament pa sodi, da njihova prisotnost bogati našo staro celino in da je heba zato podpreti pobude, ki zagotavljajo obstoj in razvoj manjšin in njihovih šol. Slovenska Evrošola ’95 bo torej proslavljala 50-letnico obnovitve slovenskih šol, obenem pa bo tudi pokazala večinskim sodržavljanom, da so prizadevanja naše manjšine v duhu evropske civilizacije, da bogatijo skupno kulturo in da so lahko tudi vir mladostniškega veselja. V tržaški občini ogrevanje do 30. aprila Glede na slabe vremenske razmere prejšnjih dni je tržaška občinska uprava odredila, da bo vse do 30. aprila dovoljeno ogrevanje 12 ur dnevno. Oprema za sesljanski dom ostarelih Devinsko-nabrežinska občina je razpisala licitacijo za nakup opreme za Dom ostarelih »F.lli Stuparich« v Sesljanu. Kupili bodo razne nabiralnike in vozičke za distribucijo, zdravstvene naprave in stroje, uradniško opremo in tehnološke shoje. Razpis je na razpolago pri Domu v Sesljanu 132, tel. 299195, prijave pa je treba predstaviti na devinsko-nabrežinski občini do 13. ure dne 3. maja letos. Sporočilo KZ Urad Kmečke zveze v Ul. Cicerone sprejema do konca meseca davčne prijave »730«, za kar deluje pri KZ pooblaščeni center CAAF. Kdor se je odločil za plačevanje davkov s prijavo »730«, je naproSen, da se čimprej oglasi v uradih KZ, in naj ne odlaša z izpolnitvijo svoje obveznosti na zadnje dni. Razstava pejsažev na Gradu Umetnostno-literamo društvo Trst razpisuje 33. slikarsko razstavo, posvečeno pejsažem naše dežele. Razstave se lahko udeležijo samo z enim delom prostega formata umetniki iz F-Jk ter iz območja Alpe-Jadrana, odprli pa jo bodo 7. maja na Gradu sv. Justa. Dela je heba izročiti na Gradu v dneh 27. in 28. aprila od 16. do 19. ure ter 29. aprila od 10. do 12.30. Za podrobnejše informacije telefonirati na št. 040/305762 ali 040/639747. Nove zaposlitve pri ACT V perspektivi novih zaposlovanj pri podjetju ACT bo sindikalna organizacija FILT CGIL priredila usposobitvene tečaje za šoferje in mehanike. V ta namen vabi vse zainteresirane, da se udeležijo prvega sestanka, ki bo v četrtek, 20. aprila ob 19. uri na sedežu sindikata v Ul. Viđali 1. Novi sedež pogrebnega podjetja Pogrebno podjetje s sedežem v Ul. Zonta 3 sporoča, da se z današnjim dnem preseli v nove prostore v Ul. Torrebianca 34. Telefonska Številka (630696) ostaja nespremenjena. Pobuda istrskih organizacij Kulturni krožek Istria in Klub ishskih študentov prirejata v čehtek, 20. t.m. ob 20. uri na sedeži v UL Sv. Frančiška 14/1, javno srečanje z dr. VValterjem Cittijem iz Centra ACLI Caritas o temi »Splošni normativ o tujih državljanih, Studijskem bivanju in o načelih dvojnega državljanstva«. Uvodni poročili bosta imela predsednik društva Istria Marino Vocci in predsednik Kluba istrskih študentov Tiziano Sosič. NA NOVEM SEDEŽU STRANKE TATOV ŠE VEDNO NISO IZSLEDILI Dr. Silvius Magnago gost SSk Zgodovinski voditelj SVP bo govoril o svojih političnih izkušnjah Na Jezeru ukradli zvon Slovenska skupnost je Pred časom prenesla svoj tržaški sedež iz Ul. Machiavelli 22 v Ul. G. Gallina 5, III. nadshopje. ^ petek, 21. aprila, bi želela svoje prostore odpreti širši javnosti. Za to Priložnost je povabila v Trst zgodovinskega voditelja Južnotirolske ljudske stranke, njenega častnega predsednika dr. Sjlviusa Magnaga. Poli-jlk, ki je danes star 81 lep je bil 34 let predsednik svoje shanke, v letih 1948-60 je bil predsednik pokrajinskega sveta ^ Bocnu oz. izmenično deželnega sveta Triden-j1 Uske-Južne Tirolske, v etih 1960-89 pa je bil Predsednik pokrajinske-8a odbora v Bocnu. Dr. Silvius Magnago P o svojih narodnopoli-ičnih izkušnjah in o Sv°jih pogledih na ^njšinsko vprašanje v aljji in Evropi sprego-voril v petek, 21. aprila, 0 17- uri. Sledila bo prosta razprava. tega dogodka bo prire- Omenimo naj Se, da dila izredni kongres v Južnotirolska ljudska soboto, 29. aprila, v stranka letos praznuje Meranu in je nanj že 50-letnico svoje usta- povabila tudi predstav-novitve. Za proslavitev nike SSk. Huda prometna nesreča v Bazovici V prometni nesreči v Bazovici se je včeraj huje poškodoval 51-letni Fausto Turco, ki so ga s pridržano prognozo sprejeli na nevrokirurškem oddelku katinarske bolnišnice. Turco, ki je doma iz Dekanov, prebiva pa v Ul. Le vri er 3/1, se je s svojim motornim kolesom na križišču za Jezero zaletel z avtomobilom in se močno udaril v glavo. Na kraj nezgode so prišli karabinjerji, osebje Rdečega križa in openski gasilci, ki so počistili asfalt. Manjši požar pod MaCkoljami Manjši požar (gorelo je na dveh krajih istočasno) je včeraj popoldne za dobro uro zaposlil miljske gasilce, katerim so priskočili na pomoč tudi prostovoljci Brega in gozdni čuvaji. S plameni, ki so izbruhnili za naftnimi rezervoarji pod Mačko ljami, pa so opravili brez težav, saj je gorelo le grmičevje. Na miljski gasilski postaji pa so nam povedali, da zadeva ne bi bila tako nedolžna, če bi bilo vreme vehovno. Ze skoraj mesec dni je spada pod to župnijo), ki 30 kg in tudi dostop do odkar je iz cerkvice na je o kraji seznanil dolin- njega je bil razmeroma Jezeru neke noči izginil ske karabinjerje. Odtlej enostaven, na cerkvico zvon. Domačini so ne- pa ni nobenih vesti, kam so tatovi lahko splezali mudoma obvestili žu- je zvon končal. po bližnjem drevesu, pnika iz Boršta Alberta Težko ga ni bilo odne- Glede na to, da je bil ze-Miklavca (Jezero namreč s ti, saj tehta samo okrog lo star, lahko domneva- mo, da je bil morebiti ukraden po naročilu. Cerkvica sama ima več kot tri stoletja, pravijo, da so jo postavili leta 1624. Zvon pa so verjetno prinesli kasneje, a natančnega datuma nihče ne ve. V cerkvici na Jezeru mašujejo dvakrat na leto, 25. aprila (sv. Marko, nekoč je bila ob tej priložnosti tudi procesija iz Boršta), ter 10. avgusta, ob sv. Lovrencu, kateremu je cerkvica tudi posvečena. Mašo imajo tudi ob izrednih priložnostih, ob porokah ali ob osminah. Domačini z Jezera, kjer živi 10 družin (vseh oseb je 28) hodijo k maši večinoma v Bazovico, za večje praznike pa v Boršt. Julija letos bo minilo devet let, ko je za župnika v Boršt prišel Albert Miklavec, pred njim je 27 let duhovno pastirstvo opravljal Jože Jamnik, a še prej Franc Malalan. VELIKA NOČ / ŠKOF BELLOMI V STOLNICI SV. JUSTA PRAZNIKI / MUHASTO VREME V cerkvah letos večja udeležba Odmevi no zadnjo papeževo encikliko »Vstali Kristus je najvišji garant življenja, človeškega življenja in vsega, kar ga omogoča: narave, okolja in celotnega stvarstva... Velika noč je prav to in nič drugega. Je Jezusova oseba, ki zmaga nad zlom, nad peklom, nad smrtjo in ki se kot taka razdaja vsem, ki jo sprejmejo. Na dlani je torej, da biti s Kristusom pomeni postati sodelavci Boga življenja.« Tako je med drugim povedal škof Lovrenc Bellomi v svoji velikonočni homiliji v nedeljo dopoldne v stolnici sv. Justa. Cerkev je bila nabito polna kot že dolgo ne. Izhajajoč iz zgoraj navedene misli, pa se je škof v svojih izvajanjih navezal tudi na »zdravilni pretres«, ki ga je v Cerkvi in izven nje povzročila zadnja enciklika papeža Janeza Pavla II Evangelij življenja. Bellomi je dejal, da je treba papeževo pismo razumeti predvsem v pozitivnem smislu, se pravi kot obrambo temeljne pravice do življenja, ki jo ima vsako živo bitje. Res je, da je pismo vzbudilo kritike, polemike in odklone. Toda v resnici gre za nastop proti kulturi smrti, ki se je kot strup razširila v Človeštvu in ki se javlja tudi v raznih oblikah umora, kot sta splav in evtanazija. »Papež ima pogum, da glasno opozarja na to, pri čemer se ne boji nasprotovanj in nepopularnosti ter zavrača vsak kompromis in dvoumnost,« je še poudaril tržaški škof. Podobno so se na zadnjo encikliko Janeza Pavla II. sklicevali številni župniki in drugi duhovniki, ki so nagovorili svoje vernike med velikonočnim bogoslužjem. Škofov vikar za Slovence Franc Vončina je velikonočne obrede vodil v Boljuncu, kjer je župnik. Tudi on je govoril o življenju v luci vstalega Kristusa. Sicer pa je bila v Boljuncu kot v marsikateri drugi cerkvi na Tržaškem v soboto zvečer tudi vstajenska procesija. Nekoč so te procesije prirejali na velikonočno nedeljo ob zori, v zadnjih Časih, odkar se je celotno naše življenje pomaknilo proti nočnim uram, pa jih prirejajo kar v soboto zvečer med vstajensko mašo. Podobno kot v tržaški stolnici se je tudi v drugih cerkvah na Tržaškem letošnjih velikonočnih obredov udeležilo veliko ljudi, po vsej verjetnosti več kot v prejšnjih letih. Mraz na veliko noč, včeraj je zasijalo sonce Gost promet mnogo ljudi na podeželju, gostilničarji in osmičarji zadovoljni - Včeraj 1,500 ljudi v Miramarskem gradu Nadležen, mrzel veter je v nedeljo zjutraj boCil bandere na velikonočnih procesijah, s katerimi so po vaseh verniki proslavili Jezusovo vstajenje. Mrzlo vreme je prisililo ljudi, da so iz omar spet potegnili težke zimske plašCe, kajti velika noC je bila letos vse prej kot znanilka pomladi. Na srečo je bilo že včeraj drugače: praznični velikonočni ponedeljek je prinesel ljudem milejšo klimo. Velika noC je poskrbela za vremensko presenečenje. V nočnih urah je temperatura padla za nekaj stopinj, močan mrzel veter pa je k tej neugodni vremenski sliki dodal še svoj neljubi pisker. Ljudje, ki so se zjutraj opravljali k službi božji, so se morali topleje obleci (kot vidimo na sliki - desno zgoraj - F. Balbi/KROMA), saj je zeblo, kot da bi bili sredi zime. Na veliko noč so si mnogi privoščili kosilo v gostilnah in restavracijah. Marsikateri javni lokal na Krasu in v Bregu je bil prepoln gostov, dobro pa so poslovale tudi osmice. Lepo število ljudi se je odločilo za izlet v Furlanijo ali pa v bližnjo Istro. Na cestah je bilo vozil na pretek, gost promet pa je tudi botroval daljši koloni avtomobilov na mejnem prehodu na Škofijah. V večernih urah, ob vrnitvi v mestu, je prišlo tudi do manjših zastojev, a brez hujših posledic. Včeraj se je že otoplilo. Dopoldne je bilo sicer še pretežno oblačno, v popoldanskih urah pa se je nad tržaško pokrajino razjasnilo in prijetno sonce je ogrelo praznično ozračje. Lepo vreme je privabilo ljudi iz mesta v okolico (na sliki - desno spodaj - F. Križ-manCiC/KROMA); tudi včeraj so prišli gostilničarji in osmiCarji na svoj raCun. Ob tolikšnem izletništvu je bil promet na cestah spet gost. Poleg domačih vozil je bilo opaziti številne avtomobile tujih registracij, predvsem avstrijske in nemške. Verjetno se sedaj že uresničujejo napovedi o navalu tujcev, ki naj bi jih v Italijo privabila šibka lira. Turisti (pa tudi domačini) so izkoristili dela prost dan za ogled nekaterih tukajšnjih zanimivosti. Med vsemi je bil že spet najbolj privlačen Miramarski grad. Po podatkih tiskovne agencije ANSA si ga je včeraj ogledalo kar 1.500 ljudi. V openski knjižnici o knjigi »Slovenci in Italijo« Drevi ob 20. uri bo v knjižnici Finko Tomažič in tovariši na Opčinah predstavitev pravkar izšle knjige »Slovenci in Italija« izpod peresa Ane Kalc Hafner, Sama Pahorja in Lucijana Volka. Podnaslov, Promemoria o odnosih z zahodno sosedo, jasno kaže na vsebino dela, ki nam ob devetdesetih straneh z raznimi podatki in datumi nudi vpogled v zgodovino Primorske vse do današnjih dni. Kažipot k boljšemu razumevanju da- našnjih odnosov med Slovenijo in Italijo in kritičnega stanja manjšine so poglavja, ki osvetljujejo bilateralna pogajanja ob zaCrtavanju meje med Italijo in Jugoslavijo, danes Slovenijo, po drugi svetovni vojni in nadaljne mirne in legalne omejitve slovenske pristonosti v Italiji, predvsem z razlaščanjem slovenske zemlje in zavlačevanjem pri sprejemanju zaščitnega zakona. Avtorji bodo odgovarjali na vprašanja prisotnih. Primorski dnmik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tižaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: EDIGRAF. Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6. tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, DFM, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naročninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL tel. 040-7796611, fax 040-768697 Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana tel. 061-1262044, fax 061-224943 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (Širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%: mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formam. IVA 19% Cena: 1.500 LIT - 55 SIT Naročnina za Italijo 430.000 LIT Postni t.r. PRAE DZP SL 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 Registriran na sodiSCu v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze Časopisnih založnikov FIEG _____KRAŠKA GALERIJA / ODPRTJE RAZSTAVE NARODNIH NOS_ Dokaz navezanosti na narod »Ge pomislimo koliko ur, dni, mesecev in let preciznega dela je potrebnega za izdelavo noše, je to največji dokaz ljubezni in navezanosti na narod in njegove korenine!« S temi besedami je predsednik zadruge Naš Kras Egon Kraus v petek v Kraški hiši v Repnu predstavil roCno vezene eksponate neprecenljive vrednosti, ki jih je oblikovala večja skupina žensk iz širšega tržaškega območja med dveletnim tečajem Kulturnega društva Kraški dom. Na razstavi v Kraški galeriji je na vpogled nekaj primerkov od skupnih petnajstih novih Zenskih in tridesetih moških noš. Prvič v povojni zgodovini so se tokrat temeljito in strokovno spoprijeli s krojenjem moške noše, ki po blagu, kroju, barvi in oblikovnih nijansah verno ponazarja avtentični model, ki se žal v originalu ni ohranil. Te razstave so nekaj posebnega in edinstvenega (pred to sta že bili pred dvema oziroma štirimi leti razstavi ženske noše in krpuna). Ne da bi hotel pogrevati staro polemiko, je Kraus ocenil, da si ta noša bolj kot ljudska zasluži naziv »narodna noša«, ker »označuje našo prisotnost, izvira iz naših korenin, dokazuje samobitnost, skratka z ozriom na našo posebnost nas na zunaj opredeljuje tudi v narodnem smislu«. Poleg zasebnim krojiljam je izrekel priznanje organizatorju tečaja KD Kraški dom in še zlasti mentorici Marti Košuta, ki je v zadnjih šestih letih žrtvovala vec sto večerov v svojem hvalevrednem zanosu, da se narodna noša primerno ovrednoti. Kraus je tudi podčrtal, kolikšen razvoj in pravcati revival je v zadnjih letih doživela narodna noša, saj je pred 27. leti na prvi izvedbi kraške ohceti sodelovalo le kakih 50 noš, pred dvema letoma jih je bilo že preko 300, letos avgusta pa jih lahko pričakujemo nad 350. Harmonikarskemu kvintetu podružnice Glasbene matice s Proseka, ki je v kulturnem delu programa izvedel štiri humoreske Jana Truhlarja in tango fantastico Marjana Haušvvirtha, se je zahvalila predsednica KD Kraški dom Vesna Guštin, ki je izrekla hvaležno in globoko priznanje Marti Košuta za 6-letno potrpežljivo mentorsko delo in ji ob zaključku tečaja poklonila v spomin simbolično kmečko darilo - »žbrin-co«, ki ni bila natlačena z listjem, ampak z znanjem, ročno spretnostjo, ljubeznijo do narodove tradicije in odkrivanjem korenin. Bogata in dragocena razstava narodnih noš v Galeriji Kraške hiše v Re' pnu bo odprta ob nedeljah in praznikih vse do 28. maja.(B) SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Sergej VerC ♦ SAJMOMOR KITOV Krstna uprizoritev, režija Mario Uršič Premiera V petek, 21. t.m., ob 20.30 RED A RAVNATEUI SLOVENSKIH SREDNJIH ŠOL in ODBOR SLOVENSKE EVR0Š0LE TRST obnovitve slovenskega šolstva na Tržaškem Slovesna akademija bo v Četrtek, 20. aprila 1995, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu Ul. Petronio 4 VCERAJ-DANES □ LEKARNE Danes, TOREK, 18. aprila 1995 POLON Sonce vzide ob 6.15 in zatone ob 19.54 - Dolžina dneva 13.39 - Luna vzide ob 23.41 in zatone ob 7.17. Jutri, SREDA, 19. aprila 1995 EMA VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 14,1 stopinje, zračni tlak 1008,7 mb narašča, veter severo-zahodnik 3,6 km na uro, vlaga 52-odstotna, nebo rahlo pooblačeno, morje mirno, temperatura morja 11,3 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Valentina Stojicevic, Kevin Svetina, Jacopo Degano, Mattia Canziani. UMRLI SO: 77-letni Giorgio Giammattei, 72-letni Mario Vrech, 81-let-ni Giovanni Micheli, -66-letni Bruno Bologna, 64-letni Nicola Del Monte, 74-letni Mario Urizio, 71-letna Maria Carmela Var-nier, 80-letni Antonio Bugliovazzi, 61-letni Gio-condo Fumich. Od PONEDELJKA, 18., do NEDELJE, 23. aprila 1995 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Trg Oberdan 2 (tel. 364928), Sv. Ivan - Trg Gio-berti 8 (tel. 54393), Milje -Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124). SESLJAN (tel. 414068) -samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Trg Oberdan, Sv. Ivan -Trg Gioberti 8, Ul. Baiamonti 50, Milje - Mazzinijev drevored 1. SESLJAN (tel. 414068) -samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Baiamonti 50 (tel. 812325). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELEVTTA Urad za informacije KZE-USL-tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. ADRIA AIRVVAVS SLOVENSKI LETALSKI PREVOZNIK NOVOST V POLETNEM VOZNEM REDU Ljubljana - Praga - Ljubljana 3-krat tedensko Ljubljana - Barcelona - Ljubljana 2-krat tedensko Ljubljana - Kopenhagen - Ljubljana 2- krat tedensko Ljubljana - Rim - Ljubljana 3- krat tedensko Informacije in rezervacije: ADRIA AIRVVAVS, Ljubljana, Kuzmičeva 7,. tel. 061/131-81-55 prodaja vozovnic Ljubljana, Gosposvetska 6, • tel. 061/313-312 ADRIA AIRVVAVS, Maribor, Cankarjeva 3,. tel. 062/27-038,26-155 ^^^DRI^IRWAYSri •' ,».».» /f * **/•<.» ' .j >».*.* ,» svojo 133 MHz-čno verzijo. Se največ preglavic pa ji povzročata NexGenov Cip višjega razreda Nx686 in AMD-jev K5 (150 MHz), ki se bosta pojavila prihodnje leto, skupaj s Cyrixovim 150 MHz-čnim Ml. Da bi vendarle nekoliko prehitel svoje konkurente, je Intel pospešil razvoj sekstiuma (P6), torej Cipa nove generacije na 0, 6-mikrometrski tehnologiji, kakršnega smo lahko videli na CeBIT-u v različici s po dvema vezjema v enem ohišju. Osnovno, večje vezje je 32-bitni procesor s 5, 5 milijona tranzistorjev (pri Intelu so celo govorili o šestih milijonih), z dvema 8 kB-nima predpomnilnikoma (eden za ukaze, drugi za podatke). Drugo vezje je dvoravninski predpomnilnik (256 kB), ki operira z enako hitrostjo kot procesor. Cip deluje z napetostjo 2, 9 volta (doslej so govorili le o 3, 5 V) in ima 387 nožič. Podobno kot penti-um ima tudi P6 zunanje podatkovno vodilo (64 bitov), ki lahko deluje s polovico, tretjino ali Četrtino hitrosti procesorja. Ocenjujejo, da bo 133 MHz-Cni P6 stal približno 1.400 dolarjev, kar je nekaj več kot dvakrat toliko kakor dvakrat šibkejši 100 MHz-čni pentium, kakršen od januarja naprej stane 673 dolarjev. Že bližnja prihodnost pa bo pokazala, koliko so sedanje poslovne in razvojne poteze korporacije Intel utemeljene, še posebej v luči sorazmernosti med procesorsko močjo in ceno. v '.»..v' mq wm mm . hlij i -* <* /» I* fi e /- f* n rt 11,« r j e .».« <• ArVLN* :' '/■ r'.<* ''VVVV* i ->■»* ' - f - f' r VhVV1* o, *! *' t: < AANN' K A «* i hh L. •r KK'-' - * -BANAKA CD-ROM Maska brez maske Novi CD-ROM Maska (The Mask, Cambbc Publishing; 39, 95 dolarjev), ki ne skriva navdiha nedavne filmske uspešnice, kakršna je spet posledica kultno-stripovske inspiracije, zapira krog in snema vse maske. CD-ROM je pravzaprav večinoma le prežvekovanje strani izvirnega stripovskega albuma. Na disku lahko najdemo tudi posamezne scene pretepanja, ki so vzete iz filma (spomnimo se oCi na »vzmeteh« ali metrskega podaljševanja jezika igralca Jima Carreyja!). Vse drugo je kopija stripa, toda ne glede na multimedijske dodatke mnogo slabša od izvirnika, ker je zlobna, nasilna in zelo krvava. V izvirni zgodbi Stanley Ipkiss najde masko, ki najditelja osvobaja od vseh inhibicij in mu zagotavlja neranljivost. Ipkiss se odloči, da se bo pod zaščito maske maščeval vsem tistim, ki so ga prej poniževali. V filmu ga bolj zanimajo potegavščine kot kaznovanje. Na CD-ROM-u pa se je Ipkiss spremenil iz smešnega zagove-dneža v silovitega maščevalca - nekje na robu norosti. Ko si tudi detektiv Kellaway nadene masko, postane zgodba nadvse krvava. Multimedijski značaj diska je popolno podtikanje: nečutni glasovi izgovarjajo besedilo iz stripovskih oblačkov, napisani »-BUM-BUM« v bistvu samo materializirajo streljanje, medtem ko monotonijo občasno zelo nespretno razbijajo akordi kitare. Založnik tega, za otroke povsem neprimernega diska, ki je še bolj neumen od filma, bi se moral tudi sam skriti pod eno izmed mask. rešitve Token Ring-Ethemet-FDDI Letališka 33, 61000 Ljubljana, tel. 140 22 22 ____________rn iac o rn _______ SERVIS- Koželjeva 6, Lj., Tel.: 061/13-72-123, Iax: 061/13-74-210 NUDI VSE VRSTE SERVISNIH STORITEV • SERVIS VSEH VRST OSEBNIH RAČUNALNIKOV • SERVIS VSEH VRST MONITORJEV, T1SKA1NIK0V, TIPKOVNIC, NAPAJALNIKOV ■ SVETOVANJE PRI OBNOVI VAŠEGA OSEBNEGA RAČUNALNIKA ' OBNAVLJANJE TRAKOV ZA MATRIČNE TISKALNIKE j« ' PRIKLOP OSEBNEGA RAČUNALNIKA NA DOMU ' POGODBENO VZDRŽEVANJE OSEBNIH RAČUNALNIKOV it iiPFsššH DELOVNI ČAS: od 8" do M' In od IS" do 47"-Prva sobota v mesecu od 8" do 13j. PROGRAMSKA OPREMA / NOVA RAZREZNA NAPRAVA IZ TIM LAŽKO Inovativnost pri razvoju investicijske opreme Trženje računalniško vodenih naprav v Sloveniji V Razvoju investicijske opreme TTM-a (Tovarna izolacijskega materiala) Laško so pred kratkim, kot rezultat raziskovalne naloge, ki jo je sofinanciralo ministrstvo za znanost in tehnologijo, predstavili računalniško vodeno napravo za razrez penastih materialov. Gre za napravo, ki je v celoti plod domačega znanja in ki predstavlja novost na tržišču ter pomemben dosežek na področju računalniško vodenih obdelovalnih naprav. TIM Laško je največji slovenski proizvajalec termo in hidroizolacijskih materialov, embalaže iz ekspandira-nega polistirena (EPS-a), poleg tega pa tudi proizvajalec veziv in malt, lesenega pohištva ter investicijske opreme. Tovarna, ki ima upravljanje kakovosti usklajeno z zahtevami ISO 9001 in pod nadzorom BVQI, je bila ob razpadu jugoslovanskega trga ter ob spremenjenih pogojih gospodarjenja primorana intenzivirati razvoj naprav za izdelavo in obdelavo penastih materialov. Eden izmed rezultatov tega razvoja je prav računalniško vodena naprava za razrez Penastih materialov. Naprava, pri kateri je uporabljen princip rezanja s segreto žico, je namenjena, za uporabnike, enostavnemu, hitremu in poceni reza-uju vseh tistih izdelkov zapletenih oblik iz stiropora in ostalih penastih materialov, ki jih je bilo do sedaj potrebno rezati roCno ali izdelovati na kakšen drug naCin. Elementi za toplotno in zvo-cUo izolacijo, embalaža, Črke iu simboli različnih oblik in velikosti, kulise za gledališča in izložbe, razni dekorativni izdelki ter propagandni material so samo neka-leri primeri izdelkov, ki jih lahko izrežemo s to napravo. . P° besedah vodje razvoja investicijske opreme mag. ^larjana Bolčine, dipl. ing. m samostojnega razvojnega raziskovalca-projektanta Ro- mana Tušek, dipl. ing., je računalniško vodena naprava za razrez penastih materialov primerna predvsem za izdelavo manjših in srednjih serij izdelkov. Pri manjših in srednjih serijah izdelkov, ki jih danes tržišče pogosto zahteva, je namreč klasičen postopek izdelave izdelkov iz penastih materialov z namenskimi stroji, ki zajema izdelavo modela, kalupa in šele nato penjenje samega izdelka, Časovno predolg in predrag. Nasprotno s klasičnim postopkom izdelave izdelkov iz penastih materialov pa je lahko pri računalniško vodeni razrezovalni napravi prav čas od trenutka, ko kupec naroči izdelek, pa do trenutka ko je izdelek izdelan, zahvaljujoč enostavnemu programiranju naprave, bistveno krajši. Programiranje naprave je namreč grafično in ne tekstualno, kot je v uporabi pri velikem številu računalniško vodenih strojev, zaradi Cesar je lahko programiranje lažje, hitrejše in s tem tudi cenejše od tekstualnega. Programska oprema za grafično programiranje ter za vodenje naprave je uporabniško prijama in teCe v grafičnem okolju Microsoft VVindovvs. Zanemarljivo ni tudi, da je poraba električne energije, potrebne za delovanje računalniško vodene naprave, majhna, kar samo še potrjuje usmerjenost podjetja TIM Laško k zmanjševanju porabe energije in varovanju okolja. Skupaj s podjetjem TIM Laško, ki je bil hkrati naročnik in izvajalec razvojno raziskovalne naloge, sta bila izvajalca še Gorenje Ino-va in Tehniška fakulteta v Mariboru, oddelek za elektrotehniko, računalništvo in informatiko ob sofinanciranju naloge s strani ministrstva za manost in tehnologijo. Podjetje HM Laško ima v skladu s strategijo posodabljanja opreme za predelavo EPS-a, računalniško vodeno napravo za razrez penastih materialov že vključeno v poskusno proizvodnjo ter-moizolacij in embalaže. Opravljena tržna raziskava je pokazala, da v Sloveniji ni proizvajalca, ki bi izdeloval naprave te vrste. Konkurenco podjetju TIM Laško bi lahko predstavljali predvsem proizvajalci opreme za predelavo EPS-a iz zahodnoevropskih držav. Z natančno preučitvijo njihovega proizvodnega programa, pa so v podjetju TIM Laško ugotovili, da so se ti proizvajalci specializirali za naprave, ki niso konkurenčne zgoraj omenjeni računalniško vodeni napravi za razrez penastih materialov, in da bo ta naprava predstavljala razširitev ponudbe na trgu. Tako v podjetju TEM Laško načrtujejo trženje računalniško vodenih naprav v Sloveniji, zahodni in vzhodni Evropi in na področju bivše Jugoslavije. (RIO) Pravočasni spanec rešuje življenja Načrtovanje počitka in kava (Foto: NS) Za mlade zdravnike na urgentnih oddelkih bolnišnic je proti koncu noCne izmene odločanje o življenju in smrti bolnika izjemno težko. Kako bi najlaže ostali budni tako zgodaj zjutraj in se kar najbolje upirali naravni želji po počitku? Odgovor je, če gre verjeti raziskovalcu iz Združenih držav, v štiriurnem spancu pred noCno izmeno in moCni kavi med delom. Mnogi raziskovalci so ugotovili, da so ljudje, ki prebedijo noC, zjutraj manj pozorni in se slabše odrežejo na psiholoških testih. Nihče pa še ni meril učinkovitosti ljudi med Četrto in šesto zjutraj, ko je telesna sposobnost zares nizka. Michael Bonnet z Državne univerze VVright iz Ohia je skupini moških, starih od 18 do 30 let, v pravilnih intervalih v štiriindvajseturnem delovniku, ki se je začel ob osmih zveCer, zastavil vrsto psiholoških testov. Nekateri so pred delom lahko za štiri ure zaspali, ob pol dveh in ob pol osmih zjutraj pa so jim dali tableto kafetina. Drugi so ponoči štirikrat legli za eno uro, namesto kafetina pa so dobili placebo. Bonnet je ugotovil, da so tisti, ki so spali štiri ure, znatno bolj budni od ostalih. Bolje so se odrezali tudi na preskusih, ki so zahtevali logično sklepanje in seštevanje. Razlika je bila najopaznejša okoli štirih zjutraj. Tako spanec kot kafetin povečata budnost in pozornost ljudi, vendar pa po Bonnetovem mnenju nimata enakega psihološkega učinka. Po drugi stani kafetin in spanec vplivata drug na drugega. Ljudje, ki so vzeli kafetin, niso občutili »treska«, ko so učinki ponehali; zaspali so kot navadno. Bonnet meni, da predhodni dremež ljudi pripravi na pomanjkanje spanca, kafetin pa najbrž obrne običajno upadanje budnosti.Bonnet je ugotovil, da spanec pred delom poveča človeške psihološke sposobnosti za kakih 15 odstotkov. Odpravi tudi etično dilemo mladih zdravnikov, ki se ne morejo odločiti, ali naj ostanejo pokonci in pomagajo bolnikom ali pa naj se naspijo in pomagajo sami sebi. Vrh tega jim omogoča jemanje kafetina: tisti, ki se zanašajo na kratkotrajno dremanje med delovnim časom, pa zaradi kafetina ne morejo zaspati tedaj, ko bi mogli. Obenem lahko trpijo za hudimi posledicami »inercialnega spanja«, če jih zbudijo zaradi nujnega primera. (C. P.) Tatovi v središču pozornosti Cenena videotebnologija tehnologija za nadzor tij bila lahko že kmalu na voljo tudi manjšim galeristom, da bi laže pazili na svoje Picasse in ostale umetnine. Doslej je bilo tatove na posnetkih oddaljenih varnostnih kamer pogosto mogoče prepoznati le, ce so dovolj dolgo stali nepremično, da so jih posnele. Novo tehnologijo so strokovnjaki družbe Iterated Systems iz Atlante prvotno razvili za Potrebe ameriške vojske, ki je iskala način za radijski prenos slike iz daljinsko vodenega tanka. Civilna inačica sistema omogoča pošiljanje zelo natančne slike varnostnih kamer po običajnih telefonskih linijah. Edina dodatna oprema, ki jo potrebujemo, je osebni računalnik. Drugi sistemi za prenos kakovostne slike so bodisi zasnovani na digitalnih telefonskih zvezah - ki zahtevajo namestitev drage opreme, da bi bila stvar z^re® učinkovita - bodisi delujejo le na krajših razdaljah. V osrčju nove tehnologije je fraktalno stiskanje podatkov, pri čemer razbijemo sliko na omejeno število gradnikov z iskanjem podobnosti v oblikah. Kodiranje fraktalnih slik zahteva manj Podatkov od sestavljanja slike iz mnogo številnej- ših slikovnih točk. Kljub učinkovitemu stiskanju, ki ga dosežemo s fraktalno metodo, pa je podatkov s celotnega vidnega polja kamere še vedno mnogo preveč, da bi jih lahko z običajnimi telefonskimi zvezami prenašali na daljše razdalje. Te lahko zanesljivo prenesejo le okoli 10 kilobitov v sekundi. Celotna gibljiva slika da približno desetkrat veC podatkov. Strokovnjaki Iterated Systems so težavo rešili z bistroumnim kompromisom. Na začetku nadzora kamera okoli 10 sekund prenaša zelo kakovostno mirujočo sliko celotnega nadzorovanega področja. To sliko nato »zamrznemo« na zaslonu osebnega računalnika. Operator z miško nariše majhno okno okoli pomembnega dela slike, kot so, denimo, slabše zaščitena vrata ali dragocena slika na steni. Kamera daje gibljivo sliko označenega dela in ne celotnega vidnega polja. Ker je izbrani del zaslona razmeroma majhen - okoli 10 odstotkov cele slike -, je kakovost gibljive slike odlična, pa jo kljub temu lahko prenašamo po telefonski liniji. Čeprav torej vidimo celotno vidno polje kamere, nam ta nudi izjemno čisto sliko kakršnegakoli gibanja v poljih, ki jih je treba nadzorovati. Množina podatkov, ki jih moramo med nadzorovanjem prenesti po telefonskih zvezah, je razmeroma skromna: eno uro materiala lahko shranimo na eno samo disketo, kar moCno zmanjša težave s skladiščenjem. Alan McKeon iz družbe Iterated Systems je dejal, da lahko - ker je bazične raziskave že plačala ameriška vojska - za civilni trg izdelajo zelo cenen sistem »za vsakogar, ki želi paziti na Mona Lizo«. Vezje za stiskanje podatkov bodo z modemom vred vgrajevali v videokamero in vse skupaj prodajali za okoli 1.200 ameriških dolarjev. Vse, kar potrebuje uporabnik poleg tega, sta osebni računalnik in telefonska linija. (B. F.) Balon-svetilka je že vzletel! Tako filmski režiserji kot gradbeniki bodo veseli balona, ki je v mnogocem lažji od zraka. Balon z imenom Lunbc ni napolnjen le s helijem, ampak vsebuje tudi močne luci. Balon, ki so ga razvili v grenoblski družbi Airstar, lahko služi za razsvetljevanje filmskih in športnih prizorišč, gradbišč in celo zabaviščnih parkov z nemotečo svetlobo. Tehta poldrugi kilogram, zložimo in prenašamo pa ga nadvse enostavno. Pogosto je razsvetljava z balonom primernejša od množice reflektorskih luCi, kakršne stojijo na stolpih ob stadionih. Francosko podjetje nudi zaenkrat dve inačici: ena meri v premem 1, 5 in druga 2 metra. V balonu so name-, ščene halogenske žarnice. Dvometrski balon daje 4 kilovate svetlobe. Baloni so izdelani iz prosojnega poliestrskega blaga - podobnega tistemu za padala -, ki svetlobo enakomerno porazdeli po prostorskem kotu. Balon povezujeta z zemljo dve zid. Po eni teCe električni tok, ki napaja žarnice, z drugo pa je ba- lon privezan. V balonu je tipalo, ki zazna vsako spremembo oblike balona. Ce helij uhaja in se balon prazni, tipalo prekine električni tokokrog. V dražbi so se lotili izdelave ve- čje inadce balona, v kateri bodo obločne luCi. Svetloba tega balona po na las podobna dnevni - kot naročeno za tiste filmske mo-gule, ki dnevne scene raje snemajo ponod. (T. P.) Prizor z balonom-svetilko v ozadju na nočnem nebu ^ Torek, 18. aprila 1995 KULTURA S Cirilom Zlobcem smo se pogovarjali o ljubezni, viru njegove življenjske moči Ciril Zlobec, eden najbolj branih in prevajanih slovenskih pesnikov, bo letos poleti slavil sedemdeset let, ki jih mimogrede nikakor ne kaže. Ob tem jubileju sta izšli dve njegovi pesniški zbirki, Stopnice k tebi in Skoraj himna, ki obsega kratek izbor pesmi od Pesmi štirih (1.1953) do Ljubezni dvoedine (1993), ter monografija o pesniku, ki jo je napisala Marija Švajncer. Veljate za pesnika ljubezni. Večino svojih pesmi ste posvetili ženi Veroniki. Kaj Času navkljub ohranja ljubezen živo? Mislim, da mora biti vsaka ljubezen predvsem zanimiva. Nikakor ne sme postati rutinska, dolgočasna. Celo prepiri med partnerjema so boljši kot neživa-hno soglasje. Predvsem pa je pomembno, da Človek raziskuje na dveh ravneh hkrati: najprej sebe, ker noben človek ni vedno enak; ko odkriješ sprotni status trenutka v sebi, ti ta omogoča, da iščeš in najdeš trenutek drugačnosti tudi v svojem partnerju. In to dela ljubezen zanimivo, saj poglablja občutek medsebojne pripadnosti in tudi dragocenosti te pripadnosti. Vaša ljubezenska poezija, v kateri izpričujete sožitje ženskega in moškega principa, je priljubljena zlasti med bralkami. Zdi se, kot da imate žensko dušo na dlani. V Cern se moška in ženska narava bistveno razlikujeta? Po lastnih izkušnjah lahko z-vso zanesljivostjo rečem, da je ženska po naravi senzibilnejša. Moški, ki praviloma skuša biti uspešen v družbi, gleda na senzibilnost, v katero sodi tudi dojemanje poezije, skoraj kot na nekaj neprimernega. Izhaja pač s tistega racionalnega stališča, kakršnega se drži ali se mora držati-pri svojem vsakodnevnem poslovanju. Medtem pa me prijetno preseneča, da Uidi v tem našem času, ko se zdi, da je svet povnanjen, dobršen del ženskega sveta čuti pomanjkanje v tistih spoznanjih in občutjih, kijih ta tempo življenja tako surovo izloča, potiska na stran. In to je prav ta tenkočutnost odnosov, ki zajema ves spekter emocij, v katerega ne sodi samo seks, ampak tudi razumevanje, potreba po sožitju, ljubezni in življenju v dvoje. In za to imajo ženske nedvomno večji dar. Morda od tod ta moj občutek, da moja ljubezenska pesem skoraj nikoli ni samo moj glas. Moj glas je zmeraj v projekciji z ženskim glasom. Ta zlitost glasu ljubezni je mnogo bogatejša, če je dialoška, kot pa Ce ostaja monolog, kar je bila celo naša najveCja poezija. Prešernova ljubezenska pesem je na primer tragična do te mere, da pesnikovo ljubezen dojemamo hkrati tudi kot parabolo usode slovenskega naroda. Moja ljubezen skuša biti resničen odsev pesnika moškega, ki ga nesrečna ljubezen sploh ne zanima. Tudi zato, ker nisem občutil te nesreče, da bi moral živeti kot zavržen partner, kot neuslišan moški. Zato pa odkrivam ves razpon ljubezenskega doživljanja, od evforije do dvomov, celo sovraštva. Ampak, ko se vse to zbere skupaj, nenadoma postanejo tudi tisti temni trenutki dragoceni; so kot ožarjena črna sonca. Vaš sonet Sveta mesta tvojega telesa so uvrstili v antologijo najlepših ljubezenskih pesmi-vseh Časov in dežel. V njem ste izjemoma uporabih krščansko metaforiko, ki je sicer ni v vaši poeziji. V poeziji precej pogosto uporabljam antično motiviko, na primer Sizifa, Prometeja, Prokrusta, pri Čemer tem klasičnim figuram skoraj zmeraj dajem nasprotno konotacijo. Prometej ni več zanimiv zaradi upora, ampak zaradi kazni, ki jo mora prestajati. Sizif uživa, ker ima cilj, ki bo tirajal-vse življenje, ker nikoli ni izpolnjen. In imeti energijo, da se vse življenje zavestno boriš za nedosegljivo, je pri meni tudi metafora za iskanje popolne ljubezni, za katero veš, da je ne boš nikoli našel. Kljub temu pa v tem sizifov-stvu dosežeš tiste globine in višine, ki jih sicer ne bi nikoli dosegel, Ce se ne bi boril za nedosegljivo. In tako je tudi krščanska metaforika v moji poeziji res samo ikonografska. Zaljubljenec, ljubimec je kot vernik v odnosu do boga, v ekstazi, zanosu, kontemplaciji, skratka v največji mogoči zbranosti. Takšen naj bi bil tudi erotični odnos, tisto božansko, kar lahko Zensko telo daje moškemu in najbrž tudi obratno. Poleg fizičnega užitka daje namreč tudi neko velikansko psihično zadoščenje, da se človek v ljubezni resnično počuti božansko, blizu bogu kot absolutumu in ne v konfesionalnem smislu. In zato jaz častim to živo žensko telo, »molim« k njemu v kombinaciji z vsem, kar nosi v sebi, erotična mesta postanejo prispodoba romanja vernikov, na primer v Rim. Zato nastane skoraj religiozna pesem, ali pa blasfemična, kakor jo kdo pač razume. Od kod se - poleg erosa - črpate svoj življenjski vitalizem? Bil sem zadnji otrok v številni družini s sedmimi otroki, nekakšen postržek. Imel sem krasne starše, ki so me resnično ljubili. Doma nisem nikoli občutil pomanjkanja ljubezni. Z brati in sestrami smo se tudi veC kot idealno razumeli. Kot otrok sem torej v družini doživel ljubezen v idealnih pogojih. V tej samovzgoji-sem Čedalje bolj razumel, da je ljubezen največ, kar si človek lahko pribori za svoj mir in srečo. Hkrati pa sem bil glede na socialne razmere zgodaj primoran skrbeti zase. S trinajstimi leti-sem odšel od doma. In takrat-sem si rekel: Karkoli se ti zgodi v življenju, pomagaj si sam. Začutil sem, da je moja socialna dolžnost, da ne obremenjujem staršev, ki bi si morali odtrgati od-ust, karkoli bi mi lahko dah. Torej gre za nekakšno etično opredelitev, da moram skrbeti sam zase, ne samo materialno, ampak tudi ko sem v stiski. Se danes, čeprav imam skoraj idealno družino, ne iščem pomoči; od fizične bolečine do duševnih stisk,-vse zadržim zase, tudi zato, ker nočem obremenjevati najblizjih. Le žena vidi skozme in vame ter mi pomaga, tudi kadar ne prosim za pomoč, a sem je potreben. Hkrati pa sem prepričan, da bom toliko močan, da bom zmogel-sam, in doslej mi je to vedno uspelo in to daje človeku blazno samozavest. Ko sem najbolj na-dnu, si pravim, da je to začetek vzpona. Vsak konec je torej lahko spet nov začetek, kot je vsak začetek lahko že konec nečesa. Pa vendar se tudi v vaši vitalistični poeziji pojavljajo sence smrti, resigniranost spričo neizbežnega konca. Vsak ustvarjalec se srečuje s-tem misterijem. Ce bi bil veren človek, bi rekel, da je to božja pomanjkljivost. Človek je del zemeljske »vegetacije«, kot vsaka-stvar se tudi človek izčrpa, odmre. Ampak če pogledamo drevo, je to vedno, do konca, ko strohni, lepo in v določeni funkciji. Človek pa ima tako dolge priprave, preden dozori, in tako hitro odmiranje, da je smrt kot-smrt pravzaprav samo zadnje dejanje odmiranja. Cas, ki je Človeku dan, da živi, dozoreva, ko se pripravlja tudi za socialno življenje, je krivično kratek in V-tem smislu tragičen. In tudi če vzamete videz - kako kratek čas je namenjen ženski lepoti! Človek je ustvarjen za večno življenje, njegova ambicija, neustavljiva sla ga žene, dahi nenehno ne- povzroča kritika kot ustvarjalci. Kritika skuša iz vsakega obdobja izluščiti tisto, kar je novo, drugačno ah se kot tako lahko »prodaja«, in to potem absolutizira per negationen, tako da zanika prejšnje. Kritika, ki je sicer nepogrešljivi del sleherne umetnosti, je v enem svojem delu tudi uničevalna, ker je ofenzivna. Po svoji naravi je kritika mihtantstvo, kot religija ah filozofija ponuja neko resnico, čeprav samo estetsko. Naredil sem vrsto antologij za tujino, v katerih sem upošteval vse smeri. In kar je bralce v tujini najbolj šarmiralo, je bilo prav to, da ima tako majhen narod v-istem obdobju tako različne umetniške izraze hkrati. Torej ne izločanje, ampak sinteza. Kdo je najbolj vplival na vašo ustvarjalnost? Priznati moram, da je bilo moje prvo srečanje srečanje z italijansko literaturo. Moja prva lirskega subjekta, vsaj deloma najbrž v nasprotju z moderno kritiko in literaturo, ki skuša popolnoma zakriti lirski subjekt. Nisem ljubitelj čistega intelektu-alizma, čeprav je veliko intelekta tudi v moji poeziji. Vsi moji ljubezenski soneti imajo namreč tudi neko filozofsko misel, poanto. V vašem esejističnem pisanju je rdeCa nit slovenstvo, ki mu pogosto pripisujete tudi negativne atribute. Kakšen je vaš današnji pogled nanj? Kolikor je človek družbeno bitje je pogojen z določenimi zakonitostmi, prek katerih ne more. Tako tudi Slovenci. Menim, da-smo zdaj v zelo kritični fazi. Ogromno slovenskih intelektualnih moči je blokiranih (Na univerzo se je na primer letos vpisalo približno sedemnajst tisoč študentov; ko sem se vpisal jaz,-nas je bilo le 2500.), ker je slovenski ekonomsko-tržni prostor Zal tudi v primerih, ko komuniciramo z drugimi državami. Ali imate tudi v prihodnosti ambicije politično delovati? Imam lepo navado: kadar neko stvar zaključim, se od nje poslovim brez nostalgije. Ne vračam se. Svoj mandat sem končal v predsestvu republike. Menim, da sem ga opravljal častno. Ko je to minilo, sem se iz pohtike popolnoma umaknil. Na akademiji se ukvarjam izključno s kulturo, delujem, pišem. Edino, kar me še zanima in ima določeno politično konotacijo, je prav ta problematika - vse, kar je nacionalno, državno v smislu narodne identitete. Pohtika v smislu oblasti pa me absolutno ne zanima in moram reci, da me ni zanimala niti takrat, ko sem bil politično aktiven. Zanimala me je pohtika kot sinteza možnega v razlikah, ne pa oblast. Večino politikov pa ne zanima tako pojmo- »Nagrade pomenijo veliko, če jih ne dobiš« (Foto: Jože Suhadolnik/BOBO) kaj počel, se gibal, kombiniral, se družil, ustvarjal... Nesprijaznje-nost s smrtjo čutim kot znamenje zdrave človeške reakcije. Človek je zapisan življenju, čeprav ve, da bo umrl. Kaj menite o mlajši literarni generaciji in sploh o antagonizmu med generacijami, ki so stalnica človeške družbe? Vsaka generacija se najprej skuša uveljaviti z zanikanjem prejšnje. Tudi mi smo se tako obnašali, vendar smo premogli določeno spoštovanje do starejših, že zato, ker so bili starejši. Te primerjave so z vsako generacijo ostrejše. Zdaj človek srečuje mlade avtorje, ki so komaj objavili kakšno knjižico ah pa tudi ne, pa že suvereno zanikajo celo generacijo, ki ima za seboj svoj nesporen opus. To razumem. Čeprav mislim, da ni modro. Kajti ne samo kultura, umetnost, vsa civilizacija v svojem bistvu je kontinuiteta, vse je nadaljevanje. Lahko so ostri robovi, zastranitve ah pa korekcije poti, ampak brez preteklosti tudi duhovnega ži: vljenja ni. Zdi se mi, da te konflikte med generacijami morda bolj ambicija je bila, da Slovencem ponudim to, česar imajo Italijani v obilju, Slovenci pa sploh ne -to je ep. Kot mlad mule sem tako začel pisati ep o primorski zasu-žnjenosti pod fašizmom, ki sem ga v semenišču preoblikoval z metaforo o izraelskem suženjstvu v Egiptu. Napisal sem kar-dva tisoč verzov v tercinah, v stilu Dantejeve Božanske komedije. Hvala bogu je vse izgubljeno. Po vojni sem pisal ep o narodnem heroju, partizanu Janku Premrlu Vojku, ki je bil takrat pravi mit na Primorskem. Nekakšen primorski Cid. Potem sem ugotovil, da naš čas ni čas za-epe, zato sem opustil »epsko pisanje« in šel v popolnoma drugo smer. Ugotovil sem pravzaprav, da mi je ljubezen kot možnost mojega celovitega izražanja najbližja. Morda tudi zaradi moje mediteranske vzgoje, kjer je ljubezen v poeziji prevladujoča in-kjer velja estetska filozofija, ki je v nasprotju z večino današnje slovenske kritike, da je namreč najboljša tista poezija, ki je pravzaprav neposredna avtorjeva refleksija, domala pesnikova avtobiografija. Torej, sem privrženec premajhen, da bi se lahko vsi vana politika, ampak oblast,-uveljavili in sproščeno, ustva- oblast kot moč, kot uporaba in rjalno zaživeti. Zato je v vseh nas tudi zloraba te moči. veliko nezadovoljstvo. Toda člo- Stanujem še vedno v istem vek nikoh ne bo obtoževal sebe, stanovanju, v katerega sem pri' ampak začne dolžiti razmere, šel leta 1959 kot novinar pripra- druge ljudi, generacije, klane. vnik. Na prireditve zunaj Lju- Poglejte samo našo politiko, bljane sem vedno prihajal z naj- strankarske odnose, razprave v skromnejšim avtomobilom od- parlamentu: devetdeset odsto- vseh - z golfom. Na pohtičnih se- tkov tega (Odstotki so metafori- j ah sem strašno rad opazoval Iju- eni!) je medsebojno obračunava- di. In ko sem ugotovil, kako je nje, komaj deset odstotkov pa re- nekaterim čez noč zavrela kri in Sevanje resničnih problemov,- so iz skromnih, ponižnih anoni' Smo pac narod, ki izgublja dobr- mnežev postali agresivno polm šen del svoje energije z medse- sebe in željni oblasti, je to delo- bojnim izločanjem, spotikanjem, valo name kot nekakšno opozo- spodnašanjem, zanikanjem. rilo, da sem si govoril: Fant, pa' Obnašamo se kot podgane, ko zi, da te ne oplazi ta politična- imajo premalo življenjskega pro- strast, ki človeka deformira. Ves štora. Po drugi plati pa ima to tu- čas sem ohranjal to psihološko di svoje pozitivne strani. Prisilje- distanco do politike. Ustvarn- ni smo se nenehno usposabljati, sem si kar določeno filozofijo o- da vzdržujemo to tekmo s seboj tem: Narava daje človeku v vsa- in svetom. Poleg tega smo se vso kem obdobju njegovega življenj zgodovino oblikovati kot narod. določeno dragocenost. V mlado Na tem področju smo nacional- s ti obilje strasti, v starosti mo no zavest razvili bolj kot kateri- drost. Ampak kot pri vsaki stvan koti drug narod v Evropi. Tudi- so tudi tu izjeme. In ena najj6 zdaj, ko smo postali država, še Cjih izjem je ta, da se v politik1 zmeraj razmišljamo o vsem sa- leti strasti večajo, modrost pa P0" mo skozi svojo nacionalno za- gosto usiha. , vest, ne pa tudi skozi državno,- Andreja Paljev ZAPISANO (NE TAKO) MIMOGREDE Kaj pomaga, če je minister »čisto fejst« Glasba, besede, aplavzi - vse je potihnilo, lud so ugasnile. Se eni, tokrat jubilejni (deseti) Slovenski glasbeni dnevi so uspeSno »pospravljeni«. Toda tudi v tem primeru ni (bilo) »vse zlato, kar se sveti«. Zakaj? »Tako kot stvari zdaj stojijo, 11. Slovenskih glasbenih dnevov ne bo! Da smo letošnje sploh lahko organizirali, gre zahvala Ljubljani (mestu), ki je prispevala dva milijona tolarjev. PromCun SGD smo oklestili, kolikor smo največ mogli, vendar pa je Se vedno ostala nepokrita njegova tretjina,« pojasnjuje Prof. dr. Primož Kuret, dolgoletni izjemno prizadevni »-Sef« simpozijskega dela Slovenskih glasbenih dnevov. Nastop za hotel z zajtrkom Kot večina zgodb, se tudi ta, glasbena, začenja in končuje pri denarju. Namreč: način financiranja, kakršnega se gre ministrstvo za kulturo je, povedano enostavno, nemogoče. »Mi moramo pripmvljati simpozij, ker smo vezani na tuje goste, že zgodaj v jeseni. Tedaj mzpošljemo vabila, ker si momjo ljudje rezervirati čas, da lahko aprila nastopijo v Ljubljani. Pridejo pa, ne da bi jim plačali vožnjo, jim dali kakršenkoh honorar; plačamo jim le hotel z zajtrkom in (skromno) dnevnico«, (dr. Kuret) Festival Ljubljana, ki SGD organizira, je v času, ki ga je ministrstvo določilo, zelo natančno pripravil zahtevo za financiranje dnevov. Gospodje z ministrstva so že večkrat nastopili na tej prireditvi, za kar so jim njeni organizatorji seveda hvaležni, in imeli zelo lepe govore o pomenu in vrednosti te manifestacije. Zal se to - in Se manj dejstvo, da so, ki pravijo, kako je minister 'čisto fejst' - v financah, Id jih ministrstvo namenja SGD, ne kaže. Spet dr. Kuret, pojasnilo: »Ministrstvo za kulturo nam je poslalo dopis potem, ko smo zaprosili za okrog 8 milijonov SIT;, dobili smo ga 23. februarja, v njem pa nam sporočajo, da so nam ‘na osnovi mnenja ekspertne skupine za glasbeno dejavnost zagotovili za realizacijo SGD en milijon SIT. Prizadevamo si Se za zagotovitev dodatnega milijona iz rezervnih sredstev ministrstva, vendar so pogajanja o proračunu Se v teku in vam za ta Inilijon Se ne moremo dati zagotovila'«. Dr. Kuret ocenjuje, da je to, milo rečeno, norčevanje iz prizadevanj organizatorjev, kap »kaj lahko naredimo z milijonom tolarjev ob tem, da si prizadevamo za glasbeno manifestacijo, Id ima mednarodno razsežnost, ko gre za to, da prihajajo tuji gosti k nam in tu spoznavajo slovensko glasbo, potem pa o njej pišejo ali delajo oddaje. Ce je slovenski državi vseeno, ali imamo na glasbenem področju tako odmevno prireditev doma in v tujini, bo moralo biti vseeno najbrž tudi drugim. Potrebno pa je vendarle opozoriti na to, da so glasbeni dnevi že postali tmdicija, P obvezuje, P jo je sicer zelo lahko prekiniti, vendar pa jo bo kdaj v prihodnje v taki obliP težko obnoviti«. Vsaj dvakrat prespana priložnost So seveda Se druge plati te medalje. Vprašanje je npr., kako izrablja slovenska glasbena javnost ali srenja priložnost, P jo ponujajo slovensP glasbeni dnevi, vsakič sestavljeni iz vrste koncertov in simpozija, lahko pa bi bili seveda Se kaj več. Njihovi snovalci so že nekdaj Poskušali s tem, da bi promovirali nove izdaje ploSč in kaset. Tega letos ni bilo, pri čemer lahko dr. Kuret izrazi P svoje začudenje ob tem, da stoletnica rojstva Slavka Osterca najbrž ni od danes, pa vendar se ti, P izdajajo Predvsem ploSče in kasete, nanjo niso pripravili in so Prej prespali priložnost za njihovo predstavitev. »Kajti slovenska glasba je zunaj Se vedno premalo prisotna, in sicer ne le s partiturami, temveč tudi s posnetP. Tako si ne moremo predstavljati, da se bodo tuji glasbeniP oziroma muzikologi ukvarjali s slovensko glasbo, če ni te-meljnega materiala, P bi ga morali imeti«. Naj tedaj »Ponovimo vajo«, če bo kaj zaleglo: brez prodora temeljnega gmdiva - partitur, ploSč in kaset - si ne more-1110 predstavljati, da bodo »zunaj« o naši glasbi kaj na veliko razmišljali, jo poslušali, ali pa o njej pisali. A/e nazadnje je dr. Kuret Se omenil, da SAZU izdaja želo zanimivo serijo starejših del slovensPh avtorjev m da »smo jo že pred leti povabili, da naj sodeluje z razstavo, a je to naSe povabilo iz nerazumljivih razlo-g°v odPonila«. Za finale dragoceno spoznanje Za sPep beseda dve o simpozijskem delu letošnjih gjasbenih dnevov; tema Glasba med obema vojnama in avko Osterc je bila izjemno zanimiva za strokovnjake iz fine, bilo je kar 37 gostov. Raznolikost tematike se je zrcalila v mzličnih prispevPh, predvsem pa je pomembno sPoznanje, P se je izPistaliziralo na koncu. Nastopili so PredstavniP dvanajstih evropskih narodov, tudi tistih, P im tradicionalno zgodovinski glasbeni narodi opredelju-•/1° kot kulture na robu Evrope, čemu seveda nasprotujemo. Vendarle so pmv predstavniP teh kultur opozarjali bogato glasbeno življenje v času, ki ga je simpozij ° ravnaval. Prof. Vladimir Karbusicky iz Hamburga je Pmidaril, da je bil to čas uveljavitve kultur manjših naro-ov v Evropi, tako da postaja vprašljiva misel o tedanji Prevladi in o edinozveličavnosti nemške glasbe. »lo spoznanje,« pravi dr. Primož Kuret »je gotovo dm-CTI^Jn že^m Si’ d® bi rtom bilo omogočeno, dapriPju-, ? devetim dosedanjim zbornikom, P smo jih izdali, nn z letošnjo tematiko, P bo to spoznanje tudi Predelil oziroma dokumentiral«. ______ Marjan Kunej 'T »Moj zet pravzaprav niti ni tako slab. Ima pa-eno slabost: ne zna kartati.« »To pa res ni nikakršna slabost!« »O, je! On vseeno karta.« & & & Mali Moritz vpraša očeta: »Oče, kako se pravilno reče: tri odstotke ali tri procente?« »Pravilno se reče štiri odstotke.« ^ ^ Albert Eistein je razložil relativnostno teorijo takole: »Ce je moja teorija pravilna, bodo Nemci trdili, da sem Nemec, Francozi pa bodo razglašali, da sem svetovni lažnivec. Ce moja teorija ni pravilna, bodo Francozi trdili, da sem Nemec, Nemci pa, da sem Žid.« <0> T Issaku bolha ne da spati. »Bolha,« pravi on strogo, »če si zdrava, kaj-sploh delaš v postelji, če pa si bolna, zakaj toliko skačeš?« cO> $<0; Moritz pravi: »Potem me je sprevodnik pogledal kot da nimam vozovnice.« »Kaj si pa ti storil?« »Pogledal sem ga kot da vozovnico imam.« & & »Gospod svetnik, vaš-sin študira na Dunaju.-Kaj bo, ko bo študij končal?« »Bojim se, da bo samo star Zid.« X* & & Stari Goldstein je učil sina ekonomije. »Vse, kar je redko, je drago. Dober konj je redek, zato je tudi drag.« »Ampak, oče,« pravi-sin, »dober konj, ki bi bil poceni, je še redkejši.« ^ ^ ^ Zidovske šale, ki jih objavljamo, so iz knjige Salom za šalo, ki bo izšla sredi maja, hkrati s knjigo Grizem aforizem; obe sta plod dela našega sodelavca Evgena Juriča. Vinjete in ilustracija-Aleš Jurič. PODOBE SLOVENSKIH SKLADATELJEV Namesto sklepa Po dvajsetih izbranih Podobah slovenskih skladateljev, v katerih smo iz obširnega opusa mednarodnega mojstra fotografije Tihomirja Pinterja in iz besedil o njih izpod peresa muzikologa Franca Križnarja predstavili na oba načina, s sliko in besedo, »cvetober« slovenske glasbene ustvarjalnosti današnjega dne, predstavnike najrazličnejših slogov in šol od Pavla Sivica (1908), Marijana Lipovška (1910), akademika Primoža Ramovša (1921), Božidarja Kantušerja (1921), akademika Uroša Kreka (1922), Janeza Matičiča (1926), Sama Vremška (1930), Iva Petriča (1931), Alojza Srebotnjaka (1931), Daneta Škerla (1931), Darijana Božiča (1933), Janeza Gregorca (1934), Vinka Globokarja (1934), akademika Lojzeta Lebiča (1934), Pavla Mihelčiča (1937), Alojza Ajdiča (1939), Marijana Gabrijelčiča (1940), Maksimilijana Feguša (1948) in Uroša Rojka (1954) do Jerce Oblak (1966), sledi še sklepno dejanje obeh avtorjev, Pinterja in Križnarja. Tako sva namesto sklepa dolžna neke vrste »opravičilo« za izbor »le« dvajsetih slovenskih glasbenih ustvarjalcev, hkrati pa tudi zahvalo uredništvu dnevnika Republika, da je začetnih dvanajst dogovorjenih objav »podaljšalo« in »zdržalo« do dvajset. In to je hkrati tudi glavni razlog, da sta avtorja teh objavljenih Podob po poprejšnjem skupnem izboru žal morala opustiti (preo) stale Podobe, ki jih ima mojster Pinter še ve- dno »v zalogi«. Se naprej bi lahko izbirali med že narejenimi fotografijami Pavla Merkuja, Bojana Adamiča, Cirila Cvetka, Zvonimirja Cigliča, Radovana Gobca, Janija Goloba, Jakoba Ježa, Igorja Stuhe-ca, Janeza Kuharja, Alojza Krajnčana, Janeza Bitenca, Damijana Močnika, Milana Potočnika, Marka Mihevca, Albina VVeingerla, Brine Jež Brezavšček, Nenada Firšta, Marjana Si-janca, Aleksandra Lajovca, Petra Kopača, Tomaža Sveteta, Larise Vrhunc in Bora Turela. Vsekakor se »cvetober« Podob slovenskih skladateljev še nadaljuje, njihov opus je enormen, slovenska glasba živi in je aktualna; tako ali drugače. Ce se je najino (prvo) skupno delo na tem področju na straneh Nedeljskih tem dnevnika Republika šele začelo, ni nujno, da je s tem že končano. Ce že ne zaradi drugega, vsaj zaradi še neobjavljenih, neobravnavanih Podob slovenskih skladateljev bi ga bilo vredno nadaljevati ter zaokrožiti v njihovo skupno podobo... in s tem trajno in na enem samem mestu zaokrožiti vse te Podobe. Izbor pa je (žal) moral nastati in je nastal v dogovoru s fotografom izključno v muzikološki delavnici avtorja. Poleg že omenjenih zahval pa gre v marsikaterem od navedenih primerov zahvala tudi skladateljem, vsem po vrsti še živim slovenskim glasbenim ustvarjalcem, M so mi pomagati z interpretacijami svojih za zdaj zadnjih skladateljskih dose- žkov. Kljub intenzivnemu spremljanju slovenske glasbene scene je njena podoba včasih nepopolna, kajti med Podobami so tudi stalni ati občasni »emigranti« v Freiburgu, Parizu, Pittsburghu... Hvala vsem skupaj in še enkrat: opravičilo vsem (doslej) neupoštevanim ali ne obravnavanim. Za drugič, ob naslednjih celovitih (književnih) podobah pa vse to zagotovo ne bo več potrebno. Franc Križnar Foto: Tihomir Pinter Franc Križnar (levo) in Tihomir Pinter (desno) KULTURA GALERIJA TATE V NOVIH PROSTORIH Torek, 18. aprila 1995 Švicarja Jacques Herzog in Pierre de Meuron sta zmagala na mednarodnem natečaju za usposobitev dodatne zgradbe galerije Tote, britanskem kulturnem podvigu desetletja Cas pušča za seboj vedno daljšo sled. Človek tek časa poskuša iz minevanja spremeniti v napredovanje tako, da pred mlinom uporabnosti varuje tisto, kar je v času nastalo. Na svetu je več in več muzejev in galerij, Id sproti postajajo pretesni. Za zaklade in pomnike bližnje preteklosti je premajhna tudi londonska galerija sodobne umetnosti Tate. Sedanjo stavbo na severnem nabrežju Temze Mill-bank bo leta 2000 dopolnila prenovljena elektrarna na južnem, v Soutinvarku nasproti katedrale Sv. Pavla. Galerija Tate je bila ustanovljena, da bi predstavljala novejšo britansko likovno umetnost. Stalna zbirka galerije obsega dela od 16. do vključno 19. stoletja. Posebej ponosni so na zbirko VVilliama Turnerja, ki je v mogočnih zlatih okvirjih postavljena v nalašč zanjo zasnovano sobano s škrlatnimi stenami. V dodani zbirki iz 20. stoletja je največ kubističnih in nadrea-lishčnih slik. »Živi« galerijski prostor pa v Tate namenjajo mednarodno pomembnim predstavitvam sodobnih umetnikov in rehospe-ktivam sodobnih umetnosti iz vsega sveta. Vendar je 120.000 kvadratnih metrov razstavnih površin, ki so na voljo v galeriji Tate, za vse te namene kmalu postalo premalo. Lansko leto so se poslovili od prvotnega načrta, da bi dozidali galerijsko stavbo, in poiskali dodatne prostore. Opuščena elektrarna iz 30. let na drugem bregu Temze v bližini turističnega centra Londona se jim je zazdela kot nalašč, saj je v njej mogoče usposobih najmanj toliko površine kot v stari galeriji, njeni notranji prostori so veliki in torej primerni za razstavitev modemih del velikih dimenzij, neposredno pod njo pa je tudi postajališče ene izmed najbolj prometnih linij podzemne železnice. Upravni odbor galerije Tate je sklenil, da bo v svoji sedanji stavbi ohranil zbirko britanskih umetnikov od 16. do 20. stoletja, novopridobljena stavba pa bo nudila streho predstavitvam druge sodobne likovne ustvarjalnosti ne le s pomočjo razstav, pač pa tudi simpozijev, seminarjev in družabnih aktivnosti. Za preureditev izbrane elektrar- ne je galerija Tate razpisala mednarodni arhitekturni natečaj. V ožji izbor med 150 prispelimi so prišli osnutki Japonca Tadaa Anda, Britancev Davida Chiperfielda in Richarda Gluckmana, Spanca Rafaela Monea in Italijana Renza Piana, zmagala pa sta Švicarja Jacques Herzog in Pierre de Meuron. Retrospektivo njunih del si je do 22. maja mogoče ogledati v Centra Pom-pidou v Parizu. Razpis ni zahteval načrtov preu- Nekdanjo elektrarno na obredu Temze bodo preuredi v novo golenjo Tote Natečaj je zahteval, da se ohrani čimveč prvotnih značilnosti prostora meme za razstave najrazličnejše umetnosti), svetlobo v stavbo uvajata tako, da nadomeščata betonske stene s steklenimi, njun urbanizem prostora temelji na simetriji in odzivanju na že obstoječe značilne elemente. Čeprav sta enostavna, nista nevtralna: neprepustno odsluženo ladjo zgradbe sta popolnoma spremenila v vabljivo, skoraj krhko šatuljo luči. Natečaj je bil marca letos predstavljen v obliki razstave v sedanji galeriji Tate in je vzbudil posebno pozornost strokovnih medijev. Za uresničitev izbranega projekta bo potrebno 100 milijonov funtov, ki jih bodo prispevale britanske državne in zasebne ustanove. Z višino shoškov si ne belijo glav, saj projekt dojemajo kot priložnost za arhitekturni spomenik in novi ustvarjalni center nacionalne kulture. Številna izjemna arhitekturna dela, ki so se potegovala za uresničitev na natečajih, niso bila nikoli izvedena, o čemer priča tudi knjiga Arhitekturni natečaji od leta 1792 do danes, ki jo je letos izdala nemška založba Benedikt Tasc-hen. Na poti k novi galeriji Tate pa ni videti ovir. Finančni načrt bo usklajevalno telo zaključilo ta mesec, še letos pa naj bi tudi zaceli s prvimi prenovitvenimi deli-Lela B. Njatin Arhitekta Herzog & de Meuron bosta preuredio elektrarno v novo gderijo reditve, pač pa predstavitev dosedanjega dela arhitektov-kandida-tov z idejno zasnovo projekta nove galerije Tate. Podrediti so se morali sedanjim likovnim značilnostim prostorov in zunanje podobe stavbe, pristopili naj bi jim »rajši rece-sivno, kot pa agresivno«. Galerija Tate smelo načrtujsvojo dejavnost v novih prostorih. Koncept razstav v njih naj bi šel mimo in izboljšal zasnovo razstav v najbolj uglednih svetovnih galerijah sodobne umetnosh: newyorškega Muzeja sodobne umetnosti, Centra Pompidou v Parizu in Muzeja sodobne umetnosh v Los Angelesu. Arhitektura naj bi čim manj določala postavitve. Herzog in de Meuron sta komisijo osvojila s svojo preprostostjo. Njun arhitekturni slog najbolje ponazarja železniški nadzorni stolp v Baslu, kjer sta arhitekta doma. Oblečen v bakrene trakove deluje kot Faradayeva kletka, ki varuje občutljive elektronske naprave v notranjosh pred električnimi interferencami iz zunanjosti. Okna, ki jih je podnevi skozi trakove komaj mogoče zaznah, razsvetljena zaži-ve šele ponoči, kar je avtorjema prineslo vzdevek »Hitchcocka arhitekture«. Preprostost Herzogovega in de Meuronovega načrta za prenovo londonske elektrarne je v enostavnih metodah: ohranjata dimenzije prostorov, kakršni že obstajajo v stavbi (tako bo galerija pridobila različno visoke in velike sobane, pri- Opuščena elektrarna čaka na prenovitev v likovno razstavišče tudi v Ljubljani Opuščena elektrarna na Kotnikovi ulici v Ljubljani je že zaživela kot kulturno prizorišče: v njej je priredila modni performance Ema Kugler, razstavo slikarska skupina Irvvin, leta 1992 pa sta arhitekturni načrt za prenovo objekta v likovno razstavišče kot svojo študentsko nalogo izdelali Lenka Kavčič in Špela Hudnik Stavba je kot kulturni spomenik pod nadzorom Regionalnega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine, ki se zavzema za uresničitev tega projekta Napoti uresničitvi je bilo najprej izvajanje Zakona o denacionalizaciji, zdaj pa sta oviri zazidalni načrt mestnega središča in še ne opravljeno razvrščanje kulturne dediščine v prioritete glede na nacionalni pomen. Zavod-skibnik medtem opravlja sanacijska dela na objektu, z Mestnim muzejem Ljubljana pa so se tudi dogovorih o postavitvi dragega dela razstave Potres v Ljubljani v prostore, kakršni so na voljo. Prenovitveni ahitektumi načrt predvideva usposobitev 1.300 kvadratnih metrov razen za razstaviščni še za muzejski in gledališki prostor, kinodvorano in ateljeje. V vsem svetu so aktualna arhitekturna priza- devanja za ohranitev prvotnega značaja stavb, ki s prenovo spremenijo namen uporabe. Kavčičeva in Hudnikova sta jim sledili tako, da sta obranih prvotna razmerja soban, dodali sta le lebdečo konstrukcijo, s katere je možen razgled po vsej notranjosh. Arhitekturni posladek načrta je dvigalo, nameščeno v nekdanji dimnik zgradbe. Med Slovenci ob predstavitvi projekta ni vzniknilo zanj nič manjše zanimanje kot med Britanci za novo galerijo Tate. Upah je, da se bo moč tega zanimanja obnovila tudi pri uradnih organih (republiško kulturno ministrstvo in mestni sekretariat za to področje), ki bodo po odpravi zakonskih ovir za uresničitev načrta morali namenih sredstva za njegovo izvajanje. (L B. N.) S RAM 6.45 9.35 10.05 11.40 12.25 12.35 13.30 14.00 14.10 15.00 15.45 17.30 18.00 18.10 18.50 19.35 20.25 22.20 22.40 22.55 0.05 0.15 Jutranja oddaja Unomat-tina, vmes(7.00, 8.00, 9.00, 9.30, 10.00) dnevnik, 7.35 Gospodarstvo Nan.: Gose deli’ altro mondo Film: Johnny 1’ indiano bianco [pust., ZDA ’58), vmes (11.00) dnevnik Variete: Tutti a tavola -Vabilo k mizi Vreme in dnevnik Nan.: Gospa v rumenem Dnevnik Deželne volitve ’95 Kviz: Sala giochi Nan.: Fronto soccorso (i. F. Amendola) Mladinski variete Solleti-co, vmes risanke Nan.: Zorro Dnevnik Dnevne zanimivosti TGl: Italia sera Variete: Luna Park (vodi Milly Carlucci) Vreme in dnevnik Nogomet: Borussia Dort-mund-Juventus (pokal UEFA, polfinale) Posebna oddaja o nogometnem pokalu UEFA Dnevnik Variete: Seconda serata (vodi Alessandra Casella) Dnevnik in vreme Videoesapere F RAI 2 7.00 8.15 8.40 10.30 H.30 12.00 13.00 14.10 14.30 15.40 18.05 18.25 19.15 20.30 22.30 0.05 0.50 2.00 2.05 Variete za oboke, risanke INan.: Black Stallion I Nad.: Quando si ama [Aktualno: Vabilo k j branju, 10.35 Lo sportel-lo del cittadino, 10.50 Fra le righe TG2-33,11.45 dnevnik Variete: I fatti vosbi Dnevnik, gospodarstvo, deželne volitve in vreme Otroški variete: Quante storie!, risanke Nad.: Paradise Beach, 14.50 Santa Barbara Kronika v živo (vodi A. Cecchi Paone), vmes (15.45,17.00) dnevnik Vreme in Sport Nogomet: Parma-Bayer Leverkusen (pokal UEFA, polfinale) Dnevnik in šport Film: II tenente dei cara-binieri (kom., It. '86, i. E. Montesano, N. Manfredi) Deželne volitve ’95 (vodi Nuccio Fava) Dnevnik, pregled drugačnega tiska, vreme Košarka: Play off Filmske novosti Sanremo Compilation ^ RAI 3 11.05 12.00 12.30 12.40 14.00 14.50 15.15 16.30 18.30 19.00 19.50 20.30 22.30 22.55 0.30 Pregled tiska Videosapere: angleščina, filozofija, Latinsko-ame-riški oboci, Prva pomoč, Potovanje po Italiji, itd. Fantastica Eta Fantastica Mente Dnevnik in gospodarstvo Znanstveni dnevnik Dove sono i Pirenei? Deželne vesti,dnevnik Deželne volilne bibune Sport: avtomobilizem F3, pentatlon SP, M Videosapere: Argo, 16.45 Parlato semplice, 17.45 Kultura News, 18.00 dok. Geo Sport, Insieme in vreme Dnevnik, Deželne vesti Deželne volilne tribune Aktualno: Chi l’ha visto? (vodi G. Milella) Dnevnik, deželne vesti Aktualno: Ad armi pari, 23.55 Famiglie Dnevnik, pregled tiska, vreme, filmske novosti g? RETE 4 RAI 3 slovenski program Nan.: Strega per amore, 7.40 Tre cuori in affitto (poskusna oddaja) Nad.: Manuela, 9.20 Ca- 20.30 Na letalski progi tene d’amore Trst - Gorica Variete: Buona giornata, vmes 9.55 Grandi Magaz-zini, 10.45 nad. Febbre (reportaža) d’amore, 11.50 Rubi, 13.00 Cuore selvaggio, vmes (11.25, 13.30) dnevnik Rubrika o lepoti Nad.: Sentieri, 15.25 La donna del mistero 2 Aktualno: Agenzia matri- fr* SLOVENIJA 1 moniale, 17.10 Perdona- mi, 18.00 Funari News, vmes (19.00) dnevnik Igrajmo se gledališče, Film: Charlot (biog., ’92, 2/13 del serije n i. R. Dowwney jr.) Toscin poljub, pon. švi- Dnevnik carskega filma 35® Film: 11 bacio della don- TV avtomagazin, pon. na ragno (dram., ’85, i. Poročila W. Hurt, S. Braga) Sedma steza Pregled tiska Sobotna noc, pon. CANALE 5 Na prvi sbani Variete: Maurizio Costan-zo Show Aktualno: Forum Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Nad.: Beautiful Kviz: Complotto di fami-glia (vodi A. Gastagna) Oboški variete, vmes risanke in nanizanka TG5 Flash - Kratke vesti Kviza: OK, il prezzo b giusto, 19.00 La ruota della fortuna Dnevnik TG 5, vreme, 20.25 Striscia la notizia Film: Un figlio in cambio (dram., ZDA '93, i. C. Shepered, T. O’ Brien) Večerni dnevnik Variete: Maurizio Costan-zo Show, vmes (24.00) dnevnik Sgarbi quotidiani Novice iz sveta razvedrila; Traffic, koncert; Angleška glasbena lestvica Mostovi TV dnevnik 1 Arabela se vrača, 2/26, češke nadaljevanke K. Kovič: Moj prijatelj Piki Jakob, 7., zadnji del nanizanke Regionalni studio Koper Lingo, TV igrica . Risanka TV dnevnik 2, vreme, sport Tango za bi, 2/5 del danske humoristične serije Obotavljanje Osmi dan TV dnevnik 3, vreme, šport Žarišče Poslovna borza Sova Naravnost fantastično, 7/12 del angl. nanizanke Bolnišnica Jalna, 13/16 del francosko - kanadske nadaljevanke Renny zasnubi Helen ITALIA 1 Oboski variete Nan.: Chips, 10.25 T.J. Hooker, 11.30 MacGyver Aktualno: Village Odprti studio 10 Aktualno: Fatti e misfatti Sport studio Oboški variete Odprti studio Variete: Smile Variete: Non e la RAI Nan.: Highlander Aktualno: Village Nan.: Primi baci, 18.20 Melrose Place (i. G. Show, A. Shue) Odprti studio, vreme Sport studio Variete: Karaoke Variete: Re per una notte Fatti e misfatti Sport: Torkov priziv Italia 1 šport Sgarbi quotidiani jalan.: Kung Fu # TELE 4 13.30 20.30 19.30, 22.25, 0.05 Dogodki in odmevi Film: I diamanti sono pe-ricolosi (krim., ’72) (•) MONTECARLO 14.00 14.10 20.35 23.00 18.45, 20.25, 22.30, 24.00 Dnevnik, 13.30 Sport Film: I marciapiedi di new York (dram., ’50) Nogomet: Borussia Dort-mund-Juventus Variete: Tappeto volante fr* SLOVENIJA 2 Euronews Video strani Malo angleščine, prosim National Geographic, pon. Karaoke, ponovitev Sova, ponovitev Murphy Brovvn, 17. epizoda ameriške nanizanke ■ Jalna, 12/16 del fran. -kan. nadaljevanke iUBa Iz življenja za življenje VideoSpon Gore in ljudje Roka rocka C. Cookson: Hoja po žerjavici, 3., zadnji del angleške drame Svet poroča Prijateljska rokometna tekma (M): Slovenija -Francija, iz Hrpelj ik KANALA 10.15 Luč svetlobe, pon. Dežurna lekarna, pon. Video igralnica A - shop, Spot tedna a CMT 16.10 16.15 16.25 18.00 18.45 19.00 19.05 19.10 20.00 20.50 20.55 21.55 22.25 Spot tedna A -shop JFK, pon. 1. dela Rodeo A -shop Poročila Risanka Luč svetlobe, 406. del To bapasto življenje, del am. nadaljevanke Poročila Na vodnih poteh ZDA Računalniška kronika Rodeo, pon. 2. @ Koper Euronews Ponedeljkov športni pregled, ponovitev Globus Slovenski program Studio 2 - pogovor Primorska kronika TV dnevnik TV šola Euronews Vsedanes - aktualnosti Rhythm & News - vodi Andrea F. Slike iz Seduana: NoCno življenje Vsedanes - TV dnevnik Sportel - oddaja o zamejskem športu in športnikih COIRIF Avstrija 1 06.05 13.00 15.35 16.25 17.10 17.30 18.05 19.00 19.30 20.00 20.15 21.10 22.00 23.30 23.35 01.10 01.35 02.35 04.25 04.45 i Ponovitve ; Oboški program Vesoljska ladja Enterpri-i se ; Speči tiger ; Knight Rider ; Lovec na zaklad Strašno prijazna družina : kdo tukaj smrči/ Nas hrupni dom IV Evropo in nazaj Wolffov revir Samoobramba i Pri Huxtablovih Zaljubljen do ušes Cas v sliki, kultura Pogledi od sbani Skrivno življenje rastlin, 5. del dokumentarne serije sir Davida Attenboro-ugha Živeti skupaj Chichago Hope, 7. del serije Uboj iz malomarnosti 38 ur strahu, ameriška kriminalka, 1990 Cas v sliki Maigret ne pozna usmiljenja, francosko - italijanska kriminalka, 1959 Glavna vloga: Jean Gabin Režija: Jean Delannoy Strašno prijazna družina, pon. Vsak dan s Schiejokom, pon. Dobrodošli v Avstriji, pon. Raji živali, pon. Rdeči hudič iz Arizone, ameriški vestern, 1951 DMF Avstrija 2 * Cas v sliki m Vsak dan s Schijokom, pon. Sut, pon. Klub za seniorje 1 Milil Cas v sliki Po rdeče - belo - rdečih tipkah, pon. Pravica do ljubezni Moč strasti, serija Duhovi iz preteklosti Umor, je napisala Skandal za zapahi Schiejok vsak dan Dobrodošli v Avstriji Zvezna dežela danes Čas v sliki/kultura Sport Akti X - skrivnostni primeri FBI Stroj Poročilo Cas vsliki Na prizorišču, reportaža tedna Polovica sveta, avstrijski zf film, 1993 Režija: Florian Flicker Izgubljena leta, doku-mentarni film Ujetniki mesa, avstrijski film Tisoč mojstrovin r Slovenija 1 5.00, 6.00,6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, N.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Radio plus; 8.30 Dnevnikov odmev; 8.40 Novakovi; 10.30 Pregled slov. tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.30 Poslovne informacije; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Ekološki kotiček; 17.00 Ob 17-ih; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slov. zemlja v pesmi In besedi; 21.05 Igra; 22.30 Informativna odd. v tujih jezikih; 22.40 Podoknica; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.40 Koledar kulturnih prireditev; 8.45 Radio Most; 8.50 Koledar prireditev; 11.35 Obvestila; 12.00 Opoldne; 13.00 Val 202 popoldan, obvestila; 14.00 Drobtinice; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Lingvistični kotiček; 17.50 Sport; 18.10 Fiesta latina; 19.30 Štos - še v torek obujamo spomine; 21.00 Zgodnja dela; 22.20 Stoletje improviz. glasbe. Slovenija 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 8.05 Glasba; 10.05 Kulturni globus; 11.05 človek in zdravje; 13.05 Enajsta šola; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Big Band RTVS; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Ljudsko izročilo; 16.40 Esej; 17.45 Izšlo je; 18.00 Koncerti na tujem; 19.30 Arije in monologi; 20.00 Literarni večer; 20.42 S koncertov; 22.25 Glasba našega časa; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) 6.00 Otvoritev; 8.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 7.30 Pregled tiska; 7.40 OKC obveščajo; 7.45 Evergreen; 8.15 Vsak dan je dober dan; 9.00 Servisne informacije, prireditve; 9.45 Iz odvetnikove pisarne; 11.15 Hladno, toplo, vroče; 12.15 Pesem tedna; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Daj, povej... kontaktna odd.; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.45 Informativni sen/is; 17.15 Borzno poročilo; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Iz kulturnega sveta; 19.30 Večerni pr. M. Vala; 22.30 Torkov koncert MV. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30.19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.45 Prireditve; 8.05 Horoskop; 8.40 Telefonski kviz; 9.00 Pred naše mikrofone; 9.50 Izbirali ste; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Edig Galletti; 10.35 Souvenir d'ltaly; 11.00 Kultura; 11.30 Aktualnosti; 12.00 Balio e bello; 13.00 Glasba po željah; 14.50 Single tedna; 15.00 Zoo statlon; 16.00 Modri val- glasbeno popoldne; 18.00 Italijanska glasba; 18.45 II flauto magico; 20.00 RMI. R. Glas Ljubljane 5.15, 7.15, 10.15, 13.15, 14.15, 17.15, 19.15 Novice; 7.35 Vreme; 8.15 Napoved; 9.30 Kam danes; 11.00 Anketa; 11.45 Borza znanja; 12.00 BBC novice; 12.15 Novinarjev gost; 14.05 Pasji radio; 15.15 RGL komentira in obvešča; 16.10 Spoznajmo se; 16.25 Uganka; 18.15 Okrogla miza; 20.00 Labirint znanja; 23.00 Egosty-le; 24.00 DJ Alf; 2.00 Sat. Radio Kranj 9.00, 14.00, 18.00 Gorenjska včeraj, danes, jutri; 5.30 Dobro jutro; 7.40 Pregled tiska; 9.20 Pediatrična klinika v Ljubljani; 10.40 Informacije, zaposlovanje; 11.20 Zdravstvena kolonija v Novigradu; 12.30 Osmrtnice, zahvale; 13.00 Pesem tedna; 113.20 Tudi jeseni je lepo; 5.30 Dogodki in odmevi; 16.20 Nasveti vrtnarja; 17.00 Na vrtiljaku z Romano; 19.30 Turbo 911; 21.30 Jasnovidka Sara. Radio Maribor 6.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00. 14.00, 15.00 Poročila; 17.00, 19.00 Dnevnik; 6.05 Kmetijski nasveti; 6.45 Pregled tiska; 7.00 Kronika; 9.05 štajerske m iniature; 11.45 Infoservis; 12.10 Mali oglasi; 13.05 Pod Pekrsko gorco; 15.10 Kmetijski nasveti; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Želeli ste; 17.30 Osmrtnice, obvestila; 18.00 Študij in glasba; 19.30 Športna sobota; 21.00 Kulturno-umetniški program. Radio študent 9.00 Jajčkova lestvica; 12.00 Kondicija dvojiške-ga sistema; 14.00 OF (24 ur in-fo + Zenske v OFFu); 15.00 Recenzije & Napovedi; 17.00 Joculator; 19.00 TB: Ego Malfunction N. 1; 20.00 Undergorund International, Techno; 24.00 Reprize. Radio Trst A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Cigani, večni potniki; 8.40 Slovenska lahka glasba; 9.15 Odprta knjiga: Nomadi brez oaze (B. Pahor, r. Prepeluh, 11.); 10.30 Intermez-zo; 11.45 Okrogla miza; 12.45 Primorska poje; 13.20 Glasbd po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Aktualnosti; 16.00 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: KO Camerata Laba-cemsis; 18.00 Novela: Golo življenje (r. B. Kobal); 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11.30, 15.30, 17.30 Poročila; 10.00 Glasba po željah; 15.00 Rok z Vami; 18.00 Otroški vrtiljak; 20.00 Oddaja SKD Tabor Opčine; 20.30 Smeh in glasba. Radio Koroška 18.10-19.00 Partnerski magacin. , SLOVENIJA LJUBLJANA CANKARJEV DOM, tel.: 061/ 222-815 Danes, 18. aprila, ob 20. uri: Dumb Type: S/N. Umetniški peiformance japonske skupine Dumb Type (LD). SNG DRAMA, tel.: 061/ 221-511 V soboto, 22. aprila, ob 19.30: W. Alton - ZAIGRAJ SE ENKRAT, SAM, za izven. MALA DRAMA, tel.: 061/ 221-511 V sredo, 19. aprila, ob 20. uri: W. Alton - ZAIGRAJ SE ENKRAT, SAM. Razprodano! SNG OPERA IN BALET, tel.: 061/ 331-950 Danes, 18. aprila, ob 19. uri: J. Strauss ml. - NETOPIR. Zadnjic v sezoni! V sredo, 19. aprila, ob 19. uri: G. Donizetti - LJUBEZENSKI NAPOJ, za izven V petek, 21. aprila, ob 16. uri: L. Minkus - DON KI-HOT, za izven. MGL, tel: 061/210-852 Danes, 18. aprila, ob 19.30: T. Bemhard - PRED UPOKOJITVIJO, za abonma študentski D. V sredo, 19. aprila, ob 19.30: F. G. Lorca - YERMA, za abonma študentski C. Predstava bo še v Četrtek, 20. aprila, ob isti uri, za abonma red B. LGL, tel.: 061/314-962 VELIKI ODER V soboto, 22. aprila, ob 11. in 17. uri: F. Milčinski -GOSPOD IN HRUŠKA, za izven. Gostuje lutkovna skupina OS Golar iz Škofja Looke. KULTURNICA, Zidovska steza 1 V četrtek, 20. aprila, ob 17. uri: B. Bojetu - GREMO K BABICI, za izven. KUD FRANCE PREŠEREN, tel.: 061/332-288 V nedeljo, 23. aprila, ob 20. uri: predstava DOĐI MAKAR SEBI, AKO NEMAŠ KOME DRUGOM v izvedbi gledališke skupine NEPOPRAVLJIVI OPTIMISTI, premiera. Šentjakobsko gledališče, tel.: 061/312-860 V petek, 21. aprila, ob 19.30: D. Jovanovič - ŽIVLJENJE PODEŽELSKIH PLEJBOJEV, za abonma red A in izven. V soboto, 22. aprila, ob 19.30: J. Graham - TEŽAVE S HRBTENICO, za izven. CEUE SLG, tel.: 063/25-332 Danes, 18. aprila, ob 11. uri: W. Shakespeare - BENEŠKI TRGOVEC, za abonma 5. Šolski in ob 19.30, za abonma torek. KRANJ PGK, tel.: 064/222-681 Danes, 18. aprila, ob 19. uri: V. Modemdorfer -TRANSVESUTSKA SVATBA, za abonma dijaški I in izven. Predstava bo še v sredo, 19. aprila, ob 19.30, za abonma zeleni in izven. MARIBOR SNG OPERA IN BALET, tel.: 062/ 221-206 Danes, 18. aprila, Velika dvorana ob 18. uri: G. Verdi - TRAVIATA, za abonente in izven. LGM, tel.: 062/26-748 V nedeljo, 23. aprila, ob 11. uri: Jožica Roš - UGANKE, ZANKE... ? NOVA GORICA PDG, tel.: 065/25-326 V sredo, 19. aprila, ob 20. uri: E. Ionesco - PLEŠASTA PEVKA, DELIRIJ V DVOJE, za abonma predpremiera in izven. Predstava bo še v Četrtek, 20. aprila, ob isti uri, premiera in v petek, 21. aprila, ob isti uri, za abonma petek in izven. FURLANIJA-JULUSKA KRAJINA TRST Kulturni dom V petek, 21. t. m., ob 20.30 krstna uprizoritev igre Sergeja VerCa »Samomor kitov«. Režija Mario Uršič. SSG gostuje danes, 18. do 26. t. m. v Kranju s predstavo V. Moderndorferja »Transvestit-ska svatba«. V Četrtek, 20. t. m., ob 20.30 vabijo ravnatelji slovenskih šol in Odbor slovenske Evrošole na slovesno akademijo ob 50-letnici obnovitve slovenskega šolstva na Tržaškem. Gledališče Rossetti Od 11. do 13. maja nastop Giorgia Gaberja v »E pensare che c’era il pensiero«. Izven abonmaja. Predprodaja vstopnic pri blagajni gledališča Rossetti. V teku sta predprodaja vstopnic in rezervacije za predstave »Diciasette e quattro« v izvedbi gledališke skupine Serapions Gledališča Odeon iz Dunaja (predstava 6V), ki bo na sporedu 19. in 20. t. m., »La frontiera« (predstava 4V) in »Otelio« (predstava 10A). Urnik blagajne gledališča: 8.30-14.30 in 16.00-19.00 ob delavnikih (tel. 54331) in pri blagajni v Pasaži Protti (tel. 630063): 8.30- 12.30 in 16.00-19.00. Gledališče Cristallo - La Contrada Od 22. do 30. aprila gostovanje gledališke skupine Plexus T. iz Rima z delom Gliva Ex-tona »Tvvist«. Režija Ennio Coltorti. Nastopata Marco Columbro in Lauretta Masiero. TRŽIČ Občinsko gledališče »Ecco mormorar l’onde«: Jutri, 19. t. m., ob 20.30 koncert za Čembalo. Nastopata Ton Koopman in Tini Mathot. V sredo, 26. t. m., ob 20.30 koncert »Purcell in »The Ale House«. Nastopa ansambel Oro Cantione Antiqua iz Londona. Cerkev della Marcelliana: v sredo, 3. maja, ob 20.30 koncert orglarja Klementa Schnorrja. KOROŠKA CELOVEC Mestno gledališče: danes, 18. trn., ob 19.30 Cabaret - mušicah Jutri, 19. t.m., ob 19.30 - Opera »Gosi fan tut-te«, premiera v italijanskem jeziku. Dirigent Giovanni Pacor. Klegenfurter ensemble SPZ, Sudbahngurtel 24: v petek, 21. t. m., ob 20. uri Janko Messner »XY ungelost«. PLIBERK Kletna dvorana Posojilnice: Jutri, 19. t.m., ob 20.30 - Literarni veCer z domačimi avtorji. S kitaro spremlja Janez Gregorič. TINJE Dom: v Četrtek, 20. t. m., ob 18. uri jezikovni pogovori; ob 18.30 seminar »Obveščanje javnosti v moji fari«. RAZNE PRIREDITVE SLOVENIJA iS^VDOM, tel.: 061/ 222-815 Danes, 18. aprila, ob 19. uri: ROJEN POD RADOVEDNO ZVEZDO - predavata alpinista Andrej Štremfelj in Marko Prezelj. Od, 20. do 26. aprila, ob 20. uri: SPI Z MANO/SLEEP WITH ME. Neodvisni ameriški, nakladaški, komični, romantični film. GALERIJA KAPELICA, Kersnikova 4 V petek, 21 aprila, ob 21. uri: plesno-gleda-liški dogodek TELO avtorja Nebojše Ivanoviča. Ponovitve: v soboto, 22., in v nedeljo, 23. aprila ob 21. uri. GALERIJA SOU, Kersnikova 4 V sredo, 19. aprila, ob 21. uri: predavanje in razgovor z japonskimi umetniki - elani skupine DUMB TYPE. KUD FRANCE PREŠEREN, tel.: 061/ 332-288 Danes, 18. aprila, ob 20. uri: IGOR Z. ŽAGAR in MIRJAM MILHARČIČ HLADNIK - Kaj je seksistično: jezik ali njegova raba. »V Cern se biološki spol razlikuje od slovničnega oziroma zakaj ljudje, kljub vsemu, še nismo stvarni.« V sredo, 19. aprila, ob 20. uri: DUNJA OBERSNEL KVEDER - Kontracepcijsko vedenje v različnih kulturah. »Kako različni so lahko pogledi na kontracepcijsko varnost in učinkovitost raziskovalcev, zdravnikov ali uporabnikov in uporabnic kontracepcije?« V petek, 21. aprila, ob 17. uri: podelitev nagrad in priznanj za najboljši prvomajski grafit. Za osvežitev spomina, najboljši lanski grafit je bil- Prvega ne pozabiš nikoli. Maja. KOPER KNJIŽNICA SREČKA VILHARJA V sredo, 19. aprila, ob 19.30: srečanje s prevajalko in publicistko JOLKO MILIC. LITIJA KNJŽNICA SLAVKO GRUM, Parmova 9 Danes, 18. aprila, ob 17. uri: igralna ura s knjigo. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA OPČINE GORICA Prosvetni dom - Knjižnica P. Tomažič in tovariši Kulturni dom Danes, 18. t. m., ob 20. uri, ob izidu knjige V soboto, 22. t. m., ob 20.30 srečanje mladih »Slovenci in Italija« (Promemoria o odnosih »Gramigna - fešta dell’erba matta« - glasbe- z zahodno sosedo). Srečanje z avtorji: Ana na, filmska in gledališka predstava. Priredi-Kalc-Hafner, Samo Pahor, Lucijan Volk. telj Goriziagiovane Film in Kinoatelje. V galeriji Skuc v Ljubljani je na ogled razstava MATEJE SEVER-Najdbine SLOVENIJA LJUBLJANA GRAD FUŽINE, tel.: 061/213-912 Danes, 18. aprila, ob 20. uri: koncert RAMOVŠ CONSORT. Nastopajo: KLEMEN RAMOVŠ (kljunasta flavta), PAOLO FALDI (baročna oboa), IRENA PAHOR (viola da gumba) - na sliki, SHALEV ADEL (Čembalo). CANKARJEV DOM, tel.: 061/ 222-815 V sredo, 19. aprila, ob 19.30: avtorski večer mladih skladateljev IGORJA KRIVOKAPIČA in ŽIGE GOLOBA (KD). V Četrtek, 20., in v petek, 21. aprila, ob 19.30: koncert ORKESTRA SLOVENSKE FILHARMONIJE, za modri lin n. KLUB CD, tel.: 061/176 72 28 V soboto, 22. aprila, ob 21. uri: koncert skupine SUKAR. KLUB K4, Kersnikova 4 Danes, 18. aprila, ob 21.30: koncert skupine CHESTERFIELD KINGS. GALERIJA KAPELCA, teh: 061/1317010 V četrtek, 20. aprila, ob 20.30: koncert godalnega kvarteta ENZO FABIANI. KD ŠPANSKI BORCI V sredo, 19. aprila, ob 20. uri: humanitarni koncert na katerem bodo sodelovah: MERI AVSENAK, BOJAN ADAMIČ, LADO LESKOVAR, MISA MOLK in MATJAŽ MIKLIČ. SLOVENSKA FILHARMONIJA Danes, 18. aprila, ob 19.30: komorni koncert METKE DEMŠAR (violina), MARIJE N AVER-SNIK (violina) ter kitarskega dua EVE HREN in UROŠA USENIKA. IURSKA BISTRICA MKNŽ V petek, 21. aprila, koncert skupine LET 3. NOVA GORICA KAPELA NA KOSTANJEVICI V sredo, 19. aprila, ob 20. uri: koncert komornega godalnega orkestra SLOVENSKE FILHARMONIJE. KD NOVA GORICA V petek, 21. aprila, ob 20.30: dobrodelni koncert SIJAVUSA GADZIJEVA. RAZSTAVE SLOVENIJA gej ilM FJK LJUBLJANA CANKARJEV DOM Danes, 18. aprila, bo v Galeriji CD ob 20. uri otvoritev razstave PICASSO 6- MADAME Z. Razstava bo na ogled do 10. junija. Razstava WARCHITECTURE - Sarajevski urbicid je na ogled do 2. maja. MODERNA GALERIJA, Slovenska 35 V Mali galeriji je do 7. maja na ogled Ambientalna postavitev MARKA A. KOVAČIČA z naslovom Laterna magica. MESTNA GALERIJA, Mestni tre 5 Razstava slik in instalacij TOMASA HOKEJA in AR-MINA GUERINA je na ogled do 23. aprila. GALERIJA ARS, Čevljarska 2 Razstava slik JONA GALA je na ogled do 2. maja. GALERIJA BEŽIGRAD, Dunajska 31 Razstava slik MILENE USENIK je na ogled do 11. maja. JAKOPIČEVA GALERIJA, Slovenska 9 V Malem salonu je do 30. aprila na ogled razstava fotografij JOŽETA MALIJA. KUD FRANCE PREŠEREN, Karunova 14 Razstava slik MELITE ILIČ KOGOVŠEK je na ogled do 29. aprila. GALERIJA LEK, Verovškova 57 Danes, 18. aprila, bo ob 19. uri otvoritev razstave slik IVANA VALJAVCA. Razstava bo na ogled do 15. maja. GALERIJA SKUC, Stari trg 21 Razstava MATEJE SEVER je na ogled do 1. maja. GALERIJA ZDSLU, Komenskega 8 Razstava MARKA POGAČNIKA je na ogled do 5. maja. KLUB B-51, Gerbičeva 51 Danes, 18. aprila, bo ob 20. uri otvoritev razstave MIRA KLAJDERJA - Cisto naključje. Razstava bo na ogle do 12. maja. BREŽICE POSAVSKI MUZEJ BREŽICE Razstava Poetika ego transformacij VOJKA POGAČARJA je na ogled do 2. maja. CEUE LIKOVNI SALON CELJE Razstava ROBERTA LOZARJA je na ogled do 29. aprila. KOPER GALERIJA LOŽA Razstava skulptur JIRIJA BEZLAJA. KRANJ GALERIJA V PREŠERNOVI HIŠI Razstava BONIJA CEHA je na ogled do 13. maja. GALERIJA MESTNE HIŠE Razstava SABE SKABERNE in DRAGA ROZMANA je na ogled do 13. maja. ŠKOFJA LOKA V okroglem stolpu Loškega gradu je do 26. aprila na ogled razstava loških kruhkov v žgani glim - delo MARJETE PDCLELJ. VELENJE VELENJSKI GRAD Razstava likovnih del skupine PIN - Rudnik lignita Velenje. RETROSPEKTIVNA RAZSTAVA RIKA DEBENJAKA do 28. maja Mestna galerija Piran - retrospektiva slik Krstilnica Sv. Jurija v Piranu - sakralne slike Galerija Meduza Koper - grafike Galerija Insula Izola - risbe, ilustracije, znamke Pogled s hotela na Notre Dame, 1937/38 FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Galerija Rettori Tribbio: razstavlja slikar Ot-tavio Bomben. Art Light Hall: do 29. t.m. razstavlja slikar Piero Marcucci. Urniku: vsak dan od 18.00 do 20.00 razen ponedeljkov in praznikov. Galerija Cartesius: do 20. t. m. razstavlja slikar in kipar Ugo Carra. Galerija Torbandena: do 30. t. m. je na ogled razstava slikarja Eda Murtida. Art Gallery: od danes, 18. t.m., ob 19.00 do 29. t.m. razstavljajo Nilo Cabai, Marino Cas-setti, Pietro Girotto in Elvio Zorzenon. Sedež letovišCarske ustanove (Ul. S. Nicold 20 - 3. nad): v petek, 21. t. m., ob 18. uri otvoritev razstave A. Farna, O. Siaussa, C. Sivi-nija in E. Steidlerja. Gledališče Miela Na ogled je razstava fotografskih maxi povečav »Jeruzalem iz višine«, ki bo odprta do ogled do 20, t.m. s sledečim urnikom: od 11.00 do 13.00 in od 17.00-19.00. REPEN - Kraška hiša Do 28. maja bo ob nedeljah in praznikih na ogled razstava narodnih noš. RICMANJE - Baragov dom Na ogled sta razstavi »Spomeniki pisane besede v Ricmanjih« in »Prispevki sodobnih slovenskih umetnikov« ob 800-letnici sv. Klare. Urnik: ob delavnikih 9-12, 15-18. GORICA Galerija Kulturnega doma: do 20. t.m., je na ogled razstava kiparke Matejke Belle. Galerija Katoliške knjigarne: do konca aprila razstavlja Janez Kovačič. KOROŠKA CELOVEC Deželna galerija: do 30.4. razstavlja Marie Lassnig. TINJE Danes, 18. t.m., ob 19.30 - odprtje del Garya Bukovnika iz New Yorka. ŠMIHEL NAD PLIBERKOM Tovarna Knecht: na ogled je razstava Helmuta Blažeja. BELJAK Galerija Freihausgasse: razstava del Marjetice Potre, risb Marca Pogačnika in skulptur Egona Ubina. TRST Glasbena matica - Koncertna abonmajska sezona 1994/95 Stolnica sv. Justa: V petek, 21. t. m., ob 20.30 zadnji, 8. abonmajski koncert: Nastopil bo Giancarlo Parodi (orgle). Na programu Vioz-zi, Zardini, Mascagni in - Dvorana Tripcovich Operna in baletna sezona Sofianopulo. Gledališče Verdi 1994-95 Danes, 18. t.m., ob 20.00 (red E) ponovitev predstave C.W. Gluck »Orfeo ed Euridice«. Dirigent Peter Maag. Ponovitve predstave: jutri, 19. t.m., (red F), v Četrtek, 20. t.m., (red H), v soboto, 22. t.m., ob 17.00 (red S) in v nedeljo 23. t.m., ob 16.00 (red G). Prodaja vstopnic in rezervacije pri blagajni dvorane Tripcovich (urnik: 9-12/10' 19 - zaprto ob ponedeljkih) Pivnica Forst Europa V četrtek, 20. t. m., ob 21-uri polfinale festivala tržaške narečne popevke-Nastopal bo tudi ansambel »Billovvs ’85«. Zaključni večer bo 4. maja. GORICA Kulturni dom Koncertna sezona M. R- Li' pizer: v petek, 21. t. m., 20.30 koncert pianista R°' berta Metro. V petek, 28. t. m., ob 20.3 zborovski koncert ob 50-letnici osvoboditve. Prireja ZSKD. SCGV E. Komel - Koncertna sezona 1994/95: v sre do, 3. maja, ob 20.30 kon certni recital Igorja Lazka-Na programu Rachmani nov, De Falla in Bartok. ________FOTOMONOGRAFIJA______ Prelepe so štajerske planine Prek pohorskih frat do savinjskih vrhov Svojevrsten studenec Rogovilec ob Savinji isceš po svetu »deželo SInehljaia«, če videl na zemlji nisi Se raja, Poseti čimpreje prelepi nas kraj: Veselje ti nudita zima in maj! Ksaver Meško Jože KovaCiC je rojen v Radgoni, ki je po prvi svetovni vojni pripadala Avstriji. Njegova družina se je zato preselila v Maribor, Nor mu je bil prvi učitelj tvan Sumljak, poznejši 0če Slovenske planinske Poti. Pri petnajstih letih je, kar prijatelja ni bilo, kar sam odšel v Savinjske Al-Pe in se pozneje: »Ce sem že pripešacil do Kranja, grem še na Triglav.« 2e od zgodnje mladosti Se je posvečal predvsem Planinski fotografiji. S ela-Turistovskega kluba Skala je veliko plezal in arnucal, ob tem pa neutrudno fotografiral. Več kot Petdeset let je sodeloval na raznih razstavah umetniške fotografije doma in po svetu od Južne Amerike do Indije in dobil vrsto nagrad in priznanj. Leta 1957 pa mu je Mednarodna zveza fotografske umetnosti v Bernu podelila naslov umetnika artista. Lani je Planinsko društvo Maribor Matica ob denarni pomoči Skupščine občine Maribor izdalo obsežno fotomonografijo Jožeta Kovačiča z naslovom Prek pohorskih frat do savinjskih vrhov. V delu je 131 umetniških fotografij. Obsega 279 strani v formatu 21 cm x 25 cm in je natisnjeno na 120-gram-skem umetniškem papirju. Avtor posveča knjigo svojemu planinskemu društvu ob njegovi 75-let-nici. Fotografije zajemajo tri ločena področja, in sicer: 1. Pohorje, 2. Od Uršlje gore do Pece in Olševe, 3. Savinjske Alpe. Avtor na njih prikaže ves štajerski planinski svet in s tem dokaže, da tudi ta gorski svet po lepoti sodi v Slovenijo. Nepregledni pohorski gozdovi s številno divjadjo so zares velika zakladnica zdravega in svežega zraka tudi za popotnika in turista. Le malokje so še ohranjene podobe zelo starih kmečkih stavb, pastirskih koč in planinskih domov, kot so bili pred nekaj desetletji. Visokogorske vasi in zaselki, med katerimi so najzanimivejše najviše ležeče (-prek 1300 m) stalno obljudene domačije, so lahko počivališča ali pa izhodišča za nove visokogorske ture. V knjigi so predstavljene podobe številnih ljudskih opravil in običajev. Značilni motivi slovenskih naselij ob nepogrešljivi arhitekturi cerkva in ob prelepih razgledih z višin v doline in iz dolin na višine nam puščajo obilico lepih spominov. Divja pokrajina hudoumi- Ojstrica s Klemence jame ških voda, slapov in jezer nas spominja na strašljive dogodke iz ljudskih pripovedk, ki tod še živijo med ljudmi. Zasnežena drevesa, poledenele poti in meglena ozračja nam pričarajo pravljični zimski svet. Številne kapelice in razpela so nepogrešljivi kažipoti na naših potepanjih. V goratem svetu pa ni le dovolj kamenja, prepadov in skal, paC pa tudi mnogo prelepih cvetlic, kot so: arnika in teloh, turška preobjeda s temno vijoličastimi cvetovi, avrikelj - cvet planinske pomladi, orhideja, lepi čeveljc - okras naših planin, turška lilija ali zlati klobuk, zoisova zvončnica, ki raste kar iz skal, alpski zvonček pa izpod snega, pogačica na Okrešlju, velesa, ki je na meliščih globoko zasidrana, ter nepozabna planika ali očnica. Med temi cveticami jih je več tudi zaščitenih. Na več straneh spremljajo fotografije izbrani citati in verzi znanih slovenskih pesnikov (Janko Glazer) in pisateljev (Prežihov Voranc) ter tudi ljudskega pesnika Joža Vrsnika - Robanovega. Za to delo je odlomke iz literarnih del izbrala Alenka Glazer. Pojasnila k slikam je napisala Milena Kovačič, avtorjev življenjepis, ki je ob koncu knjige preveden tudi v angleščino in nemščino, je prispeval Srečko Pungartnik, pregled avtorjevega fotografskega delovanja pa je pripravil Slavko Topolovec. Knjiga je zelo bogata po svoji vsebini, a tudi zunanji in notranji opremi Vita Glavica. Po eni strani je si- cer enostavna - klasična, po drugi pa za tako kakovostno fotomonografijo tudi potrebno razkošna. Format knjige dopušča, da so slike dovolj velike in da se objekti v naravi ali posamezne podrobnosti na sliki, ki jih je avtor še želel ujeti v fotografski objektiv, vidijo ne le razločno, ampak so tudi dovolj poudarjeni. Kompozi- cijsko so fotografije veC kot dognane, saj si je avtor za to vzel dovolj časa, živel, potoval in fotografiral tako, kot je nekoč zapisal Pavel Kunaver v knjigi Moje steze: »Ne hodi od vrha do vrha. Usedi se na skalo ali korenine stare smreke ali macesna in tiho se zatopi v pokrajino pred seboj in pod seboj.« Ciril Velkovrh ___________JUGOVZHODNA AZIJA______ Samotnih otokov je premalo za vse narkomane Uživanje mamil narašča kljub zagroženi smrtni kazni Slap Veliki Šumik na Pohorju boljše Pregnr otok,« som. nima saj so ni tur: ori a c^rnCna igra besed je az največjega proble-KV i^L8ovzhodne Azije, juh zagroženi smrtni azm za posedovanje tudi najmanjših količin heroi- a se to območje v za- dnjem Času bori s problemom mamil, ki po svojem obsegu povsem zasenči tovrstno dogajanje na Zahodu. Samo v Maleziji uradno navajajo več kot 180 tisoC odvisnežev od mamil, kar znaša kar tri odstotke vsega prebivalstva. Celo v »zgledni deželi« Singapurju je glede na število prebivalcev ugotovljenih enkrat več zasvojencev kot na primer v Nemčiji. Po nekaterih ocenah je v Vietnamu 500 tisoč, na Tajskem pa kar 600 tisoč zasvojencev - toliko jih niso našteli niti v velikih ZDA. Strokovnjaki pripisujejo porast števila zasvojencev izrednemu povišanju obsega proizvodnje mamil v »zlatem trikotniku«. »Ponudba ustvarja povpraševanje,« to zlato podjetniško pravilo velja tudi za heroin. »Na tem območjih, kjer teče proizvodnja, je veliko različnih možnosti, da prebivalstvo dobi mamila,« pravi strokovnjak Združenih narodov Vincent McClean. V nekaterih gorskih vaseh, mimo katerih poteka tihotapska pot, je kar deset odstotkov prebivalcev zasvojenih z mamili. Tudi v 95 odstotkih ribiških vasi na jugu države je veliko zasvojencev. »Na ribiških barkah je lažje priti do heroina kot do cigaret,« nam pripoveduje neki ribič. Politiki in borci proti proizvodnji in prometu z mamili so nemočni spričo dogajanja in se zato zatekajo tudi k bolj skrajnim načinom boja proti zasvojenosti. V muslimanski Maleziji, kjer je celo alkohol strogo prepovedan, tamkajšnja vlada dobesedno preganja zasvojence z ulic. Imenujejo jih »živi mrtvaki«. Za njih so predvidena taborišča pod vodstvom policije in vojske, kjer naj bi po potrebi ostali tudi do pet let. Podobno kot v Singapurju tudi v Maleziji povratnike kaznujejo s tepežem. Toda strogost očitno ni obrodila nobenih uspehov: kar 150 Malezijcev je namreč v preteklih letih zaradi povratništva umrlo na ve-šalih. Leta 1994 se je število zasvojencev povečalo kar za dvanajst odstotkov. Pridelek opija v »zlatem trikotniku« se je v preteklih desetih letih povečal kar za petkrat in zdaj na leto znaša približno 2500 ton. Po nekaterih drugih ocenah pa naj bi bila ta količina še veliko večja. Se hujši problem pa predstavlja dejstvo, da opij v zadnjem času v vse večji meri predelajo kar na samem mestu pridelave v heroin. Posledice tega so usodne: »V nekaterih deželah jugovzhodne Azije vse več tradicionalnih kadilcev opija preide na heroin,« piše v nekem poročilu Združenih narodov. Bistveno nevarnejši heroin je namreč na nekaterih območjih celo cenejši od opija. Dodaten razlog pa kaže iskati v gospodarskem razcvetu jugovzhodne Azije. »Tako hiter razvoj seveda zahteva tudi svojo ceno,« pravi McClean. Hitra industrializacija ogroža predvsem milijone gozdnih delavcev v tej regiji. Približno sedemdeset odstotkov vseh zasvojencev v Maleziji so ljudje, ki so mlajši od petindvajset let. Večina jih je prišla iz varnega zavetja vasi v večja mesta. Neki nekdanji policijski oficir nam razloži: »V mestih so mladi ljudje brez družine in brez kakršnekoli opore.« Peer Meinert, dpa SIRIJA VESELA N E D E L9 A NA M MTV V Alepu se je ustavila tudi Agatha Christie V slikovito mesto je nekoč vozil sloviti Orient ekspres V hotelu Baron so prenočevale številne znane osebnosti - tudi Theodore Roosevelt Alep oziroma Halah,-kot mesto imenujejo domačini, je drugo največje in hkrati eno od najbolj slikovitih sirskih mest, ki se razprostira nedaleč od meje s Turčijo. Tod je bilo pomembno trgovsko središče na vozlišču poti-med Evropo, Azijo in Sredozemljem že vse od časov, ko so tod vladali Rimljani. Kljub številnim zavojevalcem, ki so za seboj pustili le ruševine, in nekaj katastrofalnim potresom je Alep prav prijetno mesto, kjer obiskovalci praviloma ostanejo dlje, kot so nameravali. Milijonsko mesto se ponaša s slikovito utrdbo, ki kraljuje nad vedno živahnimi ulicami, zanimivimi muzeji, kara-vanseraji, zelenimi parki in številnimi lokali. Posebna privlačnost pa je velikanska pokrita tržnica, na kateri obiskovalci hitro začutijo utrip življenja, ki se med ozkimi prehodi, prepolnimi stojnicami in živahnimi trgovci v stoletjih ni prav veliko spremenilo. Velika tržnica s pisanimi stojnicami, rokodelci in zvijačnimi trgovci je za tujce pravcati labirint bo- gato obloženih stojnic, ki te zlahka premamijo z raznovrstnim blagom, čudovito okrašenimi slaščicami, nenavadnimi dišavami, rokodelskimi izdelki... Naprodaj je tudi suho sadje in izvrstna pistacija, po kateri ta konec Sirije še posebno slovi. Nedaleč stran lahko naletiš na ulico krojačev, ki se pod vedrim nebom sklanjajo nad šivalnimi stroji. Blizu je tudi ulica vulkanizerjev, pa galerija s prodajalci sadja in - kot se za ta konec sveta spodobi - velika mošeja z vitkim minaretom, ki se dviguje nad vedno Oddaja Vesela nedel’a je na sporedu vsako nedeljo od 15.00 do 18.00 na MMTV, Krim kanal 62. Ponovitev je na sporedu ob torkih. 13 naj naj 1. Wet Wet Wet / Julia says 2. Clock / Axel F 3. Roxette / Vulnerable 4. CB Milton / It’s a loving thing (remix 95] 5. Night Crawlers / Push-thefeeling on 6. East 17 / Let it rain 7. Mory Kante / Yeke yeke (remix 95] 8. Those 2 Girls / Ali I-want 9. Alex Party / Don’t give me your Ufe 10. Club House feat. Carl / Nowhere land 11. Boyzone / Key to my li- /e 12. Tin Tin Out feat. Espi-ritu / Always something there 13. Bing Abraham / Man on a mission živahnimi ulicami. V privlačno mesto je nekoč vozil tudi sloviti Orient ekspres. V mestu še danes stoji hotel Baron, ki se od takrat ni prav veliko spremenil. V njem so nekoč prenočevali Agatha Christie, Charles Lin-dberg, Theodore Roosevelt, Lavvrence Arabski ... Ce se že ne odločite za spanje v starem hotelu, velja ob skodelici kave-vsaj posedeti v slikovitem salonu. Na starinski zofi nostalgične sobe hitro oživijo podobe z začetka stoletja, ko je bil Alepo zelo Nostalgija v kavarni starega hotela Baron (Vse fotografije: Igor Fabjan) Skromna notranjost alepskega mestnega avtobusa Vesela nedel'a na MMTV Ime in priimek:_____________________ N aslov:____________________________ Skrita želja: Prijavljam se za karaoke: DA NE Prijavnico pošljite (na dopisnici) na naslov: Pioneer Boundy d.o.o., Linhartova 7, 61000 Ljubljana Pioneer - Generalni zastopnik za laserske video sisteme in karaoke za Slovenijo, Boudy d.o.o. Ljubljana, Linhartova 7. Izposojamo in predvajamo videolaserske plošče in laserske videoplayerje! Lestvica najbolj izposojanih videolaserskih plošč: 1. The next karate kid (Karate kid 4), 2. Andre, 3. Star-gate, 4. Streetfighter, 5. Blue Sky. Best of the best karaoke »Republike« v živo: Diskoteka Charlie Žiri - 21. 4. Diskoteka Rocky Gradac - 22. 4. pomembno trgovsko središče in izhodišče za številne svetovne popotnike. Hotel sta leta 1909 odprla Armenca, ki so ju domačini vljudno naslavljali z baronom, in tako je častitljiva zgradba dobila ime. Hotel je bil v tistih časih-eden razkošnejših, in zato ni nič nenavadnega, da je kmalu postal eden naj priljubljenejših na Bližnjem vzhodu. Danes Baron ne nudi posebnega udobja,-saj se v njem od začetka stoletja resnično ni kaj prida spremenilo. Za debelimi zidovi se skrivajo stare škripajoče postelje, porumenele stene ..., Se celo zgubani receptor je videti, kot bi bil zaposlen v hotelu že vse od najbolj cvetočih let častitljive zgradbe. Igor Fabjan i ■ rodio GL4S ljubijo ne d d I Y 99.5 MHz, 100.2 MHz, 104.8 MHz I ! LABIRINT ZNANJA ! I VSAK TOREK OD 20.00 DO 21.30 | ! IME IN PRIIMEK__________________________________ ] j TELEFONSKA ŠTEVILKA___________________________ _ j I NASLOV___________________________________________ I I GLASBENA ŽELJA__________________________________ j. I Prijavnico pošljite na naslov RGL, Kopitarjeva ulica 6 V | 51000 Ljubljana, za LABIRINT ZNANJA jjjb V kvizu »Labirint znanja« lahko sodelujete z zgornjo prijavnico. Izrežite jo in nalepite na dopisnico ter pošljite na naslov RGL, Kopitarjeva 6, Ljubljana. Če boste izžrebani, se bo v torek zvečer pri vas oglasil telefon in nežni glasek bo rekel: »Halo, tukaj Labirint znanja...«. In potem boste odgovarjali na lahka in težka vprašanja, ki jih zastavljata Alenka Sivka in Tomaž Sršen. Pravilni odgovori pa prinašajo čeden kupček denarja... SINGAPUR Levje velemesto ob križišču trgovskih poti (i> Ža trenutek sem uzrl obrise velemesta, nato pa se je moj pogled izgubil v sivini bližajoče se pristajalna steza. Srce mi je divje tolklo, ko sem se prijetno vznemirjen spuščal po stopnicah. Počasi me je preplavljal tisti prijetni občutek svobode, ki me obide vsakokrat, ko mi-uspe za nekaj časa ubežati pred norim tempom sodobnega življenja. Skoraj pred tisočletjem se je prav na ta - takrat še neugledni močvirni otok izkrcal sumatranski-princ. Trdil je, da je videl nenavadno žival svetlor-dečkaste barve, s kot smola črno glavo in belim oprsjem. Princ in njegovo spremstvo so elegantno žival razglasili za leva, čeprav jih tod verjetno nikoli ni bilo. In ker je princem takrat pač veljalo verjeti, so kraj poimenovali Singapura - levje mesto. Mestni simbol in čuvaj miniaturne državice je danes bleščeče beli Merlion, pol lev pol riba, ki nepremično zre v morje tik ob ustju reke Singapur. Stoletja dolgo so otok naseljevali samo ribiči in pirati. Na začetku 19. stoletja so želeli Britanci na-tem koncu sveta okrepiti svoj vpliv in prevzeti primat Holandcem. Ko je leta 1819 prišel na otok Thomas Stamford Raffles, odposlanec britanske Vzhodnoindijske družbe, je bilo tu le nekaj vasi, v katerih so živeli morski cigani in revni kitajski kmetje. Verjetno bi še danes živeli idilično vaško življenje, če ne bi Raffles zaslutil nadvse ugodne lege otoka. Po njegovem vztrajnem prepričevanju o pomembnosti neuglednega koščka zemlje so Britanci v dogovoru s sultanom malajske države Johor in pozneje še Holandci tu ustanovili pristanišče in trgovsko postojanko. V tem času je-ves Malajski polotok prišel pod vpliv Britancev,-kar jim je omogočila zamenjava oporišč na indonezijski Javi in Sumatri v zameno za prevlado nad Malajskim polotokom. Tako je bila začrtana tudi meja med današnjo Male- zijo in Indonezijo. Od leta 1826 dalje je-bil Singapur del britanske kronske kolonije. Se v-istem stoletju je postal pomembno središče za-izvoz lesa in kavčuka. Zaradi rudnikov kositra in velikih plantaž na Malajskem polotoku se je povečala potreba po novi delovni sili. To je povzročilo veliko priseljevanje Indijcev in Kitajcev, ki igrajo danes pomembno vlogo v gospodarskem in političnem življenju. Od kolonije do neodvisnosti Pred drugo svetovno vojno so Britanci na otoku zgradili svoje glavno pomorsko in zračno oporišče za Daljni vzhod. Nji- Singapur je sodobno velemesto (Foto: Igor Fabjan) bova vladavina se je končala februarja 1942, ko so domnevno neosvojljivo trdnjavo hitro zavzeli Japonci in jo obdržali do konca vojne. Japonci so zlahka osvojili otok, saj so Britanci pričakovali napad z morja, sovražnik pa jih je presenetil z druge, nebra- njene strani - z Malajskega polotoka. Leta 1946 je postal Singapur samostojna kronska kolonija, leta 1959 pa avtonomna država. Leta 1963 je bila ustanovljena samostojna država Malezija, ki je združevala Malajski polotok, Singapur in Sarawak ter Sabah na Borneu. Singapurci zaradi ve tinskega kitajskega prebi valstva s takšno federaci jo niso bili najbolj srečni, in tako je na obojestran sko zadovoljstvo le 1965 državica dobila zaželeno samostojnost, zno traj Britanske skupno5 narodov. (Se nadaljuje) BAROMETER RAZPOLOŽENJA V tem tednu bodo znamenja zamenjali kar štirje planeti Sonce v Biku nas bo vzpodbujalo v ljubezni - Večja zbranost V tem tednu bodo zna-tttenje zamenjala kar štiri Nebesna telesa. Prvi bo to storil Merkur, ko bo 18. aprila stopil v znamenje t>ika. Ta sprememba bo vsekakor dobrodošla, saj bomo po dolgem Času sPet dobili planet v zemeljskem znamenju, kar Ram je primanjkovalo z vidika praktičnosti in Previdnosti. Kljub temu Pa ne gre zanemariti dej-stva, da je Merkur v za-menju Bika v padu in bo zato njegovo delovanje Pogosto precej ovirano, včasih pa celo neharmo-nično. . 21- aprila bo v zname-ftje Bika prešlo tudi Son-£e- Zemeljske kvalitete bodo s tem prišle do polnega izraza. Na področju jubezni bomo zaživeli s Polno paro, zelo dejavni Pa bomo tudi v polju ma-erialnih podvigov. Mora-1 bomo paziti, da nas ne zapelje sebičnost, še zla-fti zaradi možnosti ne-barmoničnega delovanja Merkurja v istem znamenju. 22. aprila Luna stopa v fazo zadnjega krajca, in sicer ob 3.18 na 1 stopinji in 33 minut Vodnarja. Duševne sposobnosti, ki jih prebuja Luna v tej fazi, bodo glede na lastnosti Vodnarja vsekakor v polnem razcvetu, zato bomo sposobni velike koncentracije. Poleg ustvarjalnosti nas bo plemenitila tudi iskrena človečnost. Pluton, katerega gibanje je še vedno retrogradno, bo prav tako 22. aprila prešel v svoj domicil, znamenje Škorpijona. V nas bo spodbujal bojevitost, ki bo pogosto tudi destruktivna. Močno povečana bo tudi naša seksualna aktivnost, kar nam bo ohladilo vroCo kri. Potrebna bo velika previdnost. 23. aprila preide Vene- ra v znamenje Ovna. Tu bo v eksilu (izgonu), zato bo njeno delovanje skoraj neopazno. (A. O.) 8 radio GLvfS Ijubljane d,d. v 99.5 MHz, 100.2 MHz, 104.8 MHz 1 f 1 1 1 LABIRINT ZNANJA VSAK TOREK OD 20.00 DO 21.30 1 1 | llw|E IN PRIIMEK 1 telefonska številka i naslov glasbena želja ! Prijavnico pošljite na naslov RGL. Kopitarjeva utica 6 — _____ 61000 Ljubljena, za LABIRINT ZNANJA % V kvizu »Labirint znanja« lahko sodelujete z zgornjo prijavnico. Izrežite jo in nalepite na dopisnico er pošljite na naslov RGL, Kopitarjeva 6, Ljubljana. Ce boste izžrebani, se bo v torek zvečer pri vas “glasil telefon in nežni glasek bo rekel: »Halo, tukaj abirint znanja...«. In potem boste odgovarjali na lah-. a 111 težka vprašanja, ki jih zastavljata Alenka Sivka , Tomaž Sršen. Pravilni odgovori pa prinašajo Čeden •mpcek denarja... POČUTJE, ZDRAVJE Bliilil 1 sprostitev ..O o o ✓ ✓ o o šport ..O o o X X o o post, dieta ..X o o o ✓ o o težja fizična dela ../ o o o X X o izlet ../ / o o o ✓ ✓ DRUŽBA, ODNOSI % Uh j : : obisk znancev / o o X o o. domača zabava ..o X X o o ✓ z družinski posvet ..o / / ✓ o o o družabne igre ..✓ ✓ o o o o z urejanje uradnih zadev o ✓ ✓ ✓ o o X POSEL, DENAR poslovno srečanje ..o / ✓ ✓ o o X naložbe in nakupi ../ ✓ / o o X X zamenjava službe ..o ✓ ✓ o o X X izposoja denarja ✓ o o o o z igre na srečo ..o ✓ / / o o o LJUBEZEN, SPOLNOST • tiri $8SiS8 jjljM osvajanje ..✓ ✓ ✓ o o o z iskren pogovor ..o ✓ ✓ ✓ o o o zmenek ..o o ✓ ✓ ✓ o o ljubljenje ..✓ ✓ o o ✓ ✓ z prekinitev zveze ..X X o o X X X UMSKE DEJAVNOSTI 1 1 ' branje ../ ✓ ✓ o o o o učenje, širjenje obzorja. ..o ✓ / o o o o raziskovanje ../ ✓ o o X X o umetniško ustvarjanje . ..o o ✓ ✓ ✓ ✓ o reševanje težav ..✓ ✓ o o o o z LEGENDA: / ugoden dan, O nevtralen dan, H neugoden d an ssiSIsS H i—i mam iim SINGAPUR Levje velemesto ob križišču trgovskih poti (2> , Praktično brez rudnih °gastev in z veliko sto-Pn)o brezposelnosti se je ^acel hiter gospodarski Pon. 2e konec sedem-“esetih let je postal Sin-° Pur druga najperspekti-e]ša Azijska država in 0ren model za dežele v Vorn°]U' ° usPehu zg°-orno priča tudi dokaj ki0C£m singapurski dolar, Je bil ob ločitvi z Male- i ° mrakovreden malezij- ip ringitu, danes pa .1et^6n skoraj še enkrat dr,V,k°.' Nieg°v narodni obode* danes v Aziji sega le še Japonska. Singapur danes ie eno najpo-Azi"^neišrh križišč v mji, veHko pristanišče P Vel)a za tretje najpo- membnejše na svetu, nameravajo pa ga še precej razširiti. To je osrednja oskrbovalna cona za ves jugovzhodni del azijske celine. Vsak dan v pristanišču pristane več kot petdeset velikih ladij. Veliko pristanišče sodi tudi med najucinkovitejše na svetu, saj ima na voljo več kot osemdeset žerjavov, ki noč in dan raztovarjajo velike zabojnike z raznovrstnim blagom, tako da čakajo ladje na ra-ztovor največ poldrugi dan. Ravno tako impresivno je veliko moderno letališče, ki predstavlja eno najpomembnejših letalskih križišč med Evropo, Azijo, Avstralijo in Pacifikom. Singapur se razvija tudi v pomembno telekomunikacijsko križišče, ki komunicira s svetom prek satelitov, ki so nameščeni nad Tihim oceanom. Gospodarstvo sloni predvsem na trgovini, bančništvu, lahki in predelovalni industriji ter turizmu. Dela je dovolj za vse, ki le hoCejo delati! Za težka in umazana dela, ki jih Singapurci noCejo več opravljati, pa morajo zaposlovati celo delavce iz sosednjih držav. Za razliko od drugih azijskih dežel je tukaj nadzor nad rojstvi še preveč uspešen. Geslo »dva je dovolj« se je tako prijelo, da morajo danes izobražene ženske, ki si želijo ustvariti karie- ro, celo prepričevati, naj se vendarle odločijo za otroke. Visoke stanovanjske zgradbe, ki v svetu dobivajo negativen prizvok, so v Singapurju zelo popularne, verjetno tudi zaradi omejenega prostora. Cene stanovanj rastejo enako vrtoglavo kot nebotičniki, tako da lahko stanovanje z dobičkom prodaš, še preden se sploh vseliš vanj. Kljub visokim cenam stanovanj pa je večina državljanov tudi lastnikov svojih stanovanj, kar jim omogoča sistem državnih subvencij in namensko varčevanje, v katerega se morajo vključiti vsi zaposleni. Ti s svojimi dohodki ravnajo skrbno kljub relativno viso- kim dohodkom za ta konec Azije, saj lahko delavci v tovarni pričakujejo od 800 do tisoč nemških mark mesečnega zaslužka. Vsem zaposlenim pri plaCi odbijejo 20 odstotkov denarja, ki se zakonsko določeno daje v pokojninski sklad. Tega vodijo racionalni ekonomski strategi, ki z di-verzifikacijo portfelja skrbijo za vame naložbe. Glavno mesto Singapur je tudi edino mesto majhne, a zanimive državice, ki poleg glavnega otoka obsega še približno 50 manjših otočkov, vsega skupaj pa meri nekaj veC kot 600 kvadratnih kilometrov. Večji del glavnega otoka je raven, z rahlimi vzpetinami, med JUŽNI PACIFIK Podmorski vulkani Brez njih bi bil planet mrtev V južnem Pacifiku je-francosko-nemška odprava odkrila 37 podmorskih vulkanov, starih veC milijonov let, med katerimi so nekateri visoki tudi do štiri tisoC metrov. Strokovnjaki so med 30. januarjem in 22. marcem z nemško ladjo Son-ne prepluli območje med Fidžijem in Valparaisom v Čilu; skupino so sestavljali znanstveniki geološkega in paleontološkega inštituta univerze v Kie-lu, bretonske univerze, francoskega nacionalnega raziskovalnega centra (CNRS) in francoskega inštituta za raziskavo morja (IFREMER). Natančno so pregledali območje od Avstralije do južnih obal Velikonočnega otoka in-dva tisoC kilometrov dolgo Cilensko obalo. Po njihovih ocenah so podmorski vulkani stari od 80 tisoč do 20 milijonov let. »Njihovo odkritje je zelo pomembno za spoznavanje našega planeta in ozračja,« meni francoski strokovnjak Ro-ger Henikian. S podatki o sestavi teh vulkanov so določili gibanje lave, ki je včasih dosegla tudi skrajno severna območja Zemlje. Ta vroča gmota naj bi segala celo do 70 kilometrov globoko,. Znanstveniki z nemške raziskovalne ladje Sonne so dobili tudi podatke iz evropske opazovalne satelitske postaje-ERS-1, ki je odkrila doslej neznano podmorsko verigo vulkanskega izvora. Nekatere predele pokrivajo korale in školjke, nekateri vulkani so pozneje postali otoki, ki pa so zaradi lastne teže potonili v morju. O njih pričajo le termalni vrelci in nihova sestava. Rezultati raziskave so pokazali na poznejše nastajanje vulkanov na vzhodu in določili smer izteka lave, ki naj bi se od ustja vulkana razširila celo na območje stotih kilometrov. Po mnenju znanstvenikov bodo nadaljnje, še natančnejše raziskave pripomogle k razumevanju nastajanja našega planeta. Tako bo ge-ofizično sestavo vulkanov v prihodnjih mesecih raziskovala skupina strokovnjakov s francoske oceanografske ladje Atalante. Roger Henikian opozarja, da so dosedanje raziskave, ki so zajele manj-kot pet odstotkov oceanskega dna, še dokaz več, da bo razvoj novih tehnologij pomagal k novim odkritjem. Podmorski vulkani imajo velik pomen zaradi zemeljskega magnetizma, hkrati pa v morje odlagajo vodik,-ogljik, premog, helij ... , ki se v vodi sčasoma raztapljajo. »Planet brez vulkanov je mrtev planet; nasprotno pa postaja živ planet tisti, na katerem delujejo tudi najmajši vulkani,« poudarja Henikian. Alain Raymond, AFP MODRI MISLI O MIRU Kdor je naveličan miru, naj se oženi. italijanska Boljši zanesljiv mir, kot pričakovana zmaga. latinska M katerimi je najvišja Bukit Timah (177 metrov). Na majhnem prostoru živi skoraj tri milijone ljudi, kar pomeni, da je Singa- pur tudi ena izmed najgosteje naseljenih držav na svetu. Igor Fabjan (Se nadaljuje) VREME IN ZANIMIVOSTI Torek, 18. aprila 1995 SREDISCE TOPLA HLADNA SREDISCE ANTI- FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA ZMERNO OBLAČNO OBLAČNO MOČAN JASNO RAHEL ZMEREN RAHEL ZMEREN MOČAN MEGLA NEVIHTE VETER VREMENSKA SLIKA 1020 1010 Nad zahodno Evropo je Šibko območje visokega zračnega pritiska, nad ostalim delom Evrope pa je območje nizkega zračnega pritiska s središčem nad Severnim morjem. Z zahodnimi višinskimi vetrovi bo dotekal nad naše kraje toplejši in tudi vse bolj suh zrak. „ Podatke pripravlja in posreduje Hidrometeorološki zavod. HELSINKI STOCKHOLM - 2/5S^ 6/ DUBLIN . - - LIZBONA 15/22 .° MADRID OSLO - 1/1 ° C kobenhaVn AMSTERDAM __LONDON 8/£bi' BERLIN A ” 1/6 O PARIZ ° BRUSELJ 7/9 ŽENEVA LJUBIJA 5,»1 MILANO ° O " 7/- M SPLIT SKOPJEo oPARIZ 9/11 1010 MOSKVA 12/13 1 DUNAJ o KIJEV 7/13 1000 Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 1.3. uri. | DOLŽINA DNEVA Sonce bo vzšlo ob 6.12 in zašlo ob 19.52. Dan bo dolg 13 ur in 40 minut. Luna bo vzšla ob 23.39. in zašla ob 8.13. PLIMOVANJE Danes: ob 6.04 najnizje -57 cm, ob 12.28 najvisje 31 cm, ob 17.55 najnižje -21 cm, ob 23.54 najvisje 44 cm. Jutrčob 6.45 najnižje -51 cm, ob 13.20 najvisje 25 cm, ob 18.38 najnizje -12 cm, ob 24.30 najvisje 35 cm. ONESNAŽENOST ZRAKA BEOGRAD o SOFIJA ~ATENE0 1010 Rogla cm 80 do 100 Kanin cm 30 do 200 Kope • Kobla - Krvavec 60 do 120 Stari vrh - Vogel 190 Soriška planina 60 Kranjska Gora - Velika planina - Mariborsko Pohorje do 35 Golte do 40 Zelenica do 40 Pokljuka - BIOPROGNO; Vremensko občutljivi ljudje bodo utrujeni, razdražljivi, nemirni in potrti, ponoči pa bodo slabše spali. Tekaške prage so urejene na Mariborskem in Ribniškem Pohorju, ter na Rogli. Smučarski avtobus vozi na Mariborsko Pohorje in do pod Vogla. SNEŽNE RAZMERE Konc. SOv mg/m’ 2.02. med 6 in 7 uro L J Figovec 15 Maribor 38 Trbovlje 25 Velenje 3 Celje 2 Hrastnik 10 SVET / SLIKA PRI SLIKI.,.ZGODBA PRI ZGODBI,..PA ŠE RES JE CANBERRA - Potem ko so v Canberri vandali roke in noge njenega prav tako golega kamnitega soproga, so oblasti v dogovoru s kiparjem Gregom Taylorjem odstranile sporna kipa. Kar ni uspelo monarhistom, ki so zaman zahtevali odstranitev kipov, je torej uspelo vandalom. VVASHINGTON - Med zalivsko vojno je ameriška vojska po pomoti odlikovala posadko nekega tanka, ki je »v herojski akciji« uničila sovražnikov tovornjak. V resnici je bil tovornjak ameriški, upravljal pa ga je desetar Douglas Lance Fielder, ki je le eden od 35 Američanov, ki so padli pod streli lastne vojske. DUBAI (Združeni arabski emirati) - Francoska arheološka odprava je pri Kalaatu al Bahreinu odkrila več kot 4000 let staro poslopje civilizacije Dilmun, ki je imela politične in gospodarske stike z Mezopotamijo. Odkopali so tudi kakih dvajset izredno dobro ohranjenih glinenih tablic s klinopisnimi zapisi. Fotografeke posnetike teh tablic so že poslali v Pariz, kjer jih bodo dešifrirali. ITALIJA / KER SO PRIŠLI V CERKEV Z ZAMUDO Župnik ni hotel krstiti otroka Iz protesta se župljani niso udeležili velikonočne procesije bi hotel cerkveno pokopati nekoga, ki je bil civilno poročen. Prav tako ni hotel poročiti nekega para, ker je bila nevesta vidno noseča. Zlobni jeziki trdijo, da je bilo tudi za sobotni izpad krivo, da se je mala Luda rodila pet mesecev po poroki. To pa še ni vse, Vincenzo Mazzotta naj bi po trditvah svojih nasprotnikov med pridigami navajal, kar je slišal v spovednici. Seveda ne pove imen grešnikov, a marsikdo se prepozna, tako da med mašo nelagodno zardeva. Tudi trditve, da se vmešava v volilne kampanje, pa za Mazzottove nadrejene niso zadosten dokaz, da bi ga lahko odstranili. Bolj jih zaskrblja ugotovitev, da je moral Mazzotto odpovedati velikonočno procesijo, ker so vaščani napovedali, da jo bodo zaradi njega bojkotirali. Sneg presenetil pekinške cestarje Ko so ljudje že spravili zimska oblačila, je Peking pobelil nepričakovan spomladanski sneg, ki je razveselil predvsem otroke, precej manj pa cestarje. (Telefoto AP) Kamele tihotapijo mamilo v Izrael TEL AVTV - Izraelska obmejna policija je po naključju odkrila, da so nedolžne kamele, ki se brez gospodarja klatijo po Sinaju, v resnici »izurjeni tihotapski kurirji«, ki prenašajo mamila iz Egipta v Izrael. Živali naj bi sinajski beduini izurili do take mere, da se brez spremstva podajo po karavanskih poteh iz Sinaja v Negevsko puščavo. Kot je zapisal včerajšnji Maariv, izraelska obmejna policija pregleduje le tiste karavane, ki jih spremljajo beduini, osamljene živali pa pustijo pri miru. Oskrunili grob gloucestrske pošasti LONDON - Neznaci so prejšnjo noč oskrunili grob Freda VVesta, ki je bil zaradi umorov dvanajstih oseb znan kot gloucestrska pošast. Policija domne va, da je oskrumbo naročil kak zbiratel grozot, saj je s pokopališča izginil VVestov nagrobnik. S skrito kamero izposloval dopust TEL AVIV - Neki izraelski vojak si je priskrbel izreden dopust, ker je svojemu poveljniku daroval video posnetek svojega spolnega odnosa z neko vojakinjo. Ta je posnetek pokazal še nekaterim častnikom, podčasnikom in vojakom, ki so nato sistematično zasmehovali dekle, ki sploh ni vedelo, da jo je njen fant s skrito kamero posnel. Zakaj se z njo tako obnašajo, je dekle izvedelo od nekega svojega prijatelja, le teden dni pred koncem služenja vojaškega roka. Vojaška policija je začela preiskavo, a ni odkrila posnetka, vpleteni pa seveda modro molčijo. POGGIORSINI (ITALIJA) - Vincenzo Mazzotta, župnik iz Poggiorsinija pri apulijskem Bariju, ni hotel v soboto krstiti nekega otroka, ker so starši in sorodniki prispeli v cerkev z nekajminutno zamudo. Vse prepričevanje je bilo zaman, še več, duhovnik jim je ukazal, naj nemudoma zapustijo cerkev. Starši pa so se skupaj z drugimi župljani podali k škofu v bližnjo Gravino, kjer so malo Lucio kočno krstili brez zapletov. Neljubi dogodek je sedaj še okrepil zahteve nekaterih župljanov, ki že dalj časa zahtevajo odstranitev Vincenza Mazzotta. Pred časom naj ne Na Labi se s kresovi poslavljajo od zime Dež je le delno skazil praznično vzdušje na Labi pri Hamburgu, kjer so se s kresovi poslovili od zime. (AP)