Lojze Zupanc Pastir in vrag (Belokfanl»fca prlpovedka) V mogočnem gradu je živel gra- Z velikim veseljem je graščak ščak. Imel je hčerko edinko. Zelo takoj ustregel tej skromni želji. Pa- jo jc ljubil. In tudi hčerka edinka je stir pa je pograbil pred grajskim Ijubila svojega bogatega očeta. pragom tri velike kamne ter jih Tako sta živela v sreči in zado- vtaknil v žep. vdljstvu, dokler ni hčerka odrasla »Cemu ti bodo kamni?« je gra- v zalo mladenko, godno za moži- ščak ves zavzet vpraševal. tev. Neke noči pa je pričclo v sta- »I. gospod, orehe bom trl z nji- rem gradu strašiti. Odsihdob je sle- mi,« mu je pojasnil pastir. herno noč tulilo in rožljalo po pro- Med tem pogovorom sta prišla stranih grajskih sobanah. Od ne- v prostrano grajsko dvorano. Sredi prestanega strahu je zbolela hčerka dvorane je stala velika javorjeva edinka. miza, okoli nje rezljani stoli, na Graščak se je moral s hčerko iz- njej pa dolg žebelj in kladivo. »Vi- seliti iz gradu. Še preje pa je dal po diš, to je vse, kar je ostalo v gra- vsej deželi razglasiti. da bo dal ti- du od včerajšnjega junaka,« je po- stemu, ki bi pregnal iz njegovega kazal graščak na žebelj in kladivo. gradu strahove, v dar sam grad in >,Le čudno, da niso strahovi še te- se heerko edinko bo lahko vzel za ga pt>brali s seboj,« se je pastir že"P- glasno čudil. »Pa nič zato, oboje si Zvedel je za grascakov razglas vzamem za spomin.« Tako govoreč reven pastir. Bil je mlad in močan, je pograbii kladivo in žebelj ter pogumen pa kot malokdo v deželi. oboje vtaknil v žep Stopil je pred graščaka ter se mu ^- ¦ se je ičelo mrač;ti Gra. ponud!!, da bo pregnal strahove. ščaka Jje postalo strah prihajajoče »Pa poizkus., ce mores ,n se noči in je odšel iz gradu Za seboj upas,« se je razvesehl grascak mla- ¦ zaklenil velika grajska vrata. dega pastirja m ga peljal v grad. _, . . . , " »Ampak dobro pazi,« mu je sveto- ?ot}e> >c °s*al Pastir sam v pro- val, »kako boš preganjal strahove iz stral" «raJskl dvoram. Sel je za mi- gradu. Sest takih mladeničev kot si ?°- sjresel orehe nanjo ter jih pri- ti je doslej že poizkusilo svojo sre- cf' drobltl s, kamnom. kpmaj je čo, a nihče se ni vrnil iz gradu. Cez strJ f.rvl. OTeh,- ^/f^P^10 ,nekJe noč so čakali na strahove, pa ker ie v dal^vl. T0."?.tu\'tluT? iu}ien>e bilo drugo jutro le vse tiho in mirno ^ Pnhajalo bhze in bl.ze, in ne- v gradu, smo pogledali za njimi, a nado,ma le ,odnekod zviska padla nismojihnašli.četudismovsekote p°lf z^"denega pastir,a noga, starega gradu pretaknili. Niti žive- ob"ta v kopito. ga niti mrtvega sledu ni bilo za nji- *ast" pa se ¦?' zn?eni' zft Sa ,le kar napre) trl gumorn? Oni so bili vsaj oborožini, orehe ln se sladkal z Jedrci- pri tebi pa ne vidim orožja.« Cez kratek cas je spet nekaj za- Pastir pa se je zasmejal: tulil° m v sobo !e odnekod zviška »Saj ga tudi ne potrebujem, oro- Padla dru«a k°Pita^ta ™&- žja. Pa da mi ne bo ponoči pre- Pastlr Pa,se ^1 zn>eVl za drugo dolgočasno, ko bom čakal na stra- noS°- amPak >e, k?r dalJe ^l orehe hove, veste kaj, dajte mi no pehar ln «e mastl1 s sladkimi Jedrci. orehov, da bo imel moj lačni že- Cez kratek čas je spet nekaj za- lodec kai opraviti.« tulilo in v sobo je odnekod zviška padlo kosmato truplo z dvema kos- čas pa se je le naveličal. Vrnil je matima rokama. kamen prebrisanemu pastirju in po- Zdaj je postalo pastirja že malce tožil: »Ne morem.« strah. Zunaj nekje je udarila enaj- »Na, pa drugega poizkusi, če je sta ura, ko je zatulilo znova in le-ta pretrd za tvoje zobe,« je pa- močneje kot drugekrati. In v sobo je stir segel v žep ter izvlekel še debe- odnekod zviška padla rogata glava. lejši kamen od prvega. Zabliskalo se je in pred začudenim Se s tem se je trudil vrag, a tudi pastirjem ie stal sam — vrag. tegu ni mogel streti med zobmi. »Dober večer,« je pozdravil pa- Pastir pa je postavil predenj tre- stir čudnega gosta in kar dalje trl tji, najdebelejši kamen, rekoč: orehe ter se mastil z jedrci. »Na, še tega poizkusi. Pa močno Vrag pa je zamomljal: »Eh, zate stisni zobe. Ni vrabič, da bi ne strl je dober večer, ko imaš jela na pre- enega samega oreha, ko si takšen tek. Kaj pa hočera jaz, ubogi siro- junak, da te je veselje pogledati.« mak, ko me kar ščiplje po trebuhu Vragu je laskala pastirjeva po- od same lakote.« hvala. Brž je vtaknil kamen pod zo- »Pa prisedi,« ga je povabil pastir, be in stiskal čeljusti, dokler se mu »Dovolj je orehov, da si jih lahko ni zlomil zob. tudi tvoj želodec privošči. Pa da ne »Ne niorem,« je zaiavkal in vrnil boš dejal, da sem skop, na, tu imaš kamen pastirju. »Zob sem si strl.« najdebelejšega,« je postavil pre- »Ah, to ni še nič hudega,« ga je denj kamen, ki ga je bil med pogo- pričel tolažiti pastir. »Tudi meni se vorom izvlekel iz žepa. je že kai takega primerilo, ko sem »Kako pa se ravna s to prečudno se učil treti orehe, pa sem si vsak stvarjo?« ie vprašal nevedni vrag. zlomljen zob sam popravil. Pastir pa je napravil nedolžni ob- »Daj, še meni popravi zob,« je raz in odgovoril: poprosil vTag. »Oh, kaj se neki prenevedaš. Lej, »Tisto pa že,<* je pokimal pastir. najdebelejši oreh sem ti dal, da ne »No, odpri usta in jezik iztegni!« boš rekel, da sem lakomen in da tebi Vrag, ki je bil lačen orehov, je ne privoščim niti toliko, da bi si ubogal pastirja. glad potešil. Ugrizni vanj in jej, ta- »Zdaj pa iztegni jezik na mizo!« ko kot vidiš mene,« je pastir slepo- je velel pastir. Vrag se je pričenil k mišil z vragom in strl oreh med mizi in položil jezik nanio. Pastir močnimi zobmi. pa je brž segel v žep. izvlekel kla- Zares, vrag je vtaknil kamen med divo in žebelj ter pribil vragov jezik čeljusti in pritiskal nanj z močnimi na mizo. Tisti čas je vrag zatulil, da zobmi, da se je kar bliskalo. Čez se je streslo grajsko zidovje, a po- 7 magati si ni mogel. Tako je čepel široko javorjevo mizo ter z njo tam za mizo in jezik je imel pribit vred odhrumel v peklo. na njej in bil je pohleven kot ne- Odslej ni v gradu več strašilo. dolžno jagnje. Spet se je naselil vanj graščak. Po- Koraaj se je zdanilo, je radoved- gumnemu in prekanjenemu pastirju nost prignala graščaka v grad. Po- pa je dal v zakon hčerko edinko. klical je hlapce, ki so prišli z batina- Ko je graščak umrl, je postal gra- mi in natreskali vraga po grbi. In ščak mladi pastir. Dolgo časa je ži- ker si vrag ni mogel pomagati dru- vel v gradu s svojo lepo ženo. Do- gače, je pograbil z obema rokaraa bro se mu je godilo.