Pogled na gradbišče — stadion „BUDUĆNOSTI’ ’ v Titogradu.
Tudi za gradbene surovine se je začela
stiska
Nenehne dražitve energetskih virov, zlasti tekočih pogonskih goriv in električne energije, zamrznitev cen na domačem trgu in višje cene, ki jih je za nekatere izdelke moč doseči v
izvozu, omejitev uvoza nekaterih surovin, ki smo jih doslej uživali brez potrebe in iz lagodnosti, vse to in še marsikaj drugega, kar je v zvezi z ustalit-venimi prizadevanji, je že povzročilo pomanjkanje nekaterih izdelkov na tržišču in zastoje v proizvodnji. Plaz pomanjkanj je razen ostalih, tokrat prizadel tudi gradbeništvo. Pri vodji nabavnega oddelka v TOZD Tehnična komerciala in inžinering Antonu Volku smo porado-vedili, če so pri oskrbi z gradbenimi materiali že kakšne težave in izvedeli:
- Težave pri nabavi so se žal že začele, čeprav jih že lep čas nismo poznali in smo že skoraj pozabili nanje. Rečemo lahko, da je kritično betonsko železo,
predvsem rebrasto, armaturne mreže in tudi cement, tako v razsutem stanju kot tudi v vrečah. Lotimo se najprej cementa. Pri PIONIRJU ga porabimo povprečno od 200 do 250 ton na dan. Z velikimi težavami ga zdaj dobivamo komaj polovico teh količin. Vzrok za pomanjkanje so okvare v slovenskih cementarnah, v Anhovem in v Trbovljah, ki delata zdaj z majhno zmogljivostjo, in tudi okvare v cementarnah v Podsusedu pri Zagrebu in Umagu.
Rešuje nas cementarna v Lukovcu pri Tuzli, s katero imamo delno pogodbo za dobavo cementa. S podjetjem VIATOR smo sklenili dogovor za prevoz iz Lukovca; ta prevoz
je za nas za 40 odst. dražji, vendar druge rešitve ni.
Betonsko železo je v tem času proizvod, ki ga najbolj primanjkuje. To je posledica tega, ker izdeluje železarna v Zenici majhne količine zaradi pomanjkanja rude, koksa in vložkov. Dodati je treba, da je. železarska proizvodnja v Jugoslaviji dozdaj vložke za betonsko železo uvažala, uvoz pa je ustavljen. Razen tega je železarna v Zenici, ki je naš glavni dobavitelj, z naložbami povečala svoje proizvodne zmogljivosti, ni pa hkrati povečala zmogljivosti koksa rne in rudnikov. Zavoljo tega in zaradi težav z uvozom, s katerim bi
(Nadaljevanje na 2. str.)
Stiska za gradbene surovine
(Nadaljevanje s 1. str.)
lahko pomanjkanje, če ne bi bilo ustalitvenih mer, premostili, so morali ustaviti 3 peči.
Jeseniška železarna kot dobavitelj betonskega železa za nas skoraj ne pride v poštev, ker izdeluje betonsko železo brez atestov, takšnega pa mi ne smemo uporabljati. Razen tega dajejo na trg samo občasno zelo majhne količine.
Železarna v Štorah, ki je bila doslej eden izmed naših dobaviteljev betonskega železa, ima podobne težave, s kakršnimi se peklijo v železarni v Zenici: nimajo vložkov, ki bi jih morali uvažati, in zato ne valjajo betonskega železa.
Dodati je treba še to, da nas ob našem obisku pri našem glavnem dobavitelju v železarni v Zenici niso potolažili in nam niso narisali nič kaj rožnate bodočnosti: povedali so, da bo v zadnjem četrtletju letos glede dobave betonskega železa še slabše kot je bilo doslej, kako bo v prihodnjem letu pa ne morejo reči nič. Zvedeli smo tudi, da rebrasto betonsko železo izvažajo, da bi pridobili potrebne devize za manjkajoči koks in vložke.
Armaturnih mrež ne manjka nič manj kot betonskega železa. Naš glavni dobavitelj je Kovinar z Jesenic, ki teh mrež zdaj ne dela, ker ne dobiva valjane žice iz Zenice. Odkod zastoji v Zenici, smo že povedali. Pri nabavi si pomagamo z dobaviteljem iz pobratenega mesta Bihaća. Moramo ga zelo pohvaliti, saj je celoletno pogodbo za dobavo PIONIRJU že izpolnil, dobavlja pa nam mreže kljub temu, čeprav pal nima dovolj velike izbire.
Pri oskrbi z lesom ni večjih ovir, ker smo se zelo zagrizli v dobavo hlodovine naši žagi. Ta dobiva zdaj hlodovino z vseh koncev in pokriva okoli 80 odst. naših potreb po lesa
Kot zanimivost velja omeniti, da na trgu zelo primanjkuje žebljev in nam tudi to povzročaj precej preglavic pri nabavi, predvsem pa izgubo časa, veliko iskanja in telefoniranja. Primanjkuje tudi apna; v industriji tega proizvoda sicer povedo, da je apna sicer dovolj, ni pa vreč iz natron papirja, v katere ta izdelek embalirajo. Papirna industrija namreč surovino za
natron papir uvaža, z uvozom pa so, kot je znano, težave. Iz istega vzroka primanjkuje tudi strešne lepenke, saj ima tudi ta za osnovo natron papir. B-itumna, ki ga v gradbeništvu uporabljamo za hidroizolacijo, pravtako primanjkuje, bitumen pa je stranski proizvod pri destilaciji nafte.
Ali se ob pomanjkanju posameznih proizvodov — „pomanjkanju” botrujejo včasih zamrznjene cene, ki povzročajo proizvojalcu izgubo — srečujete s ponudbami, da bi posredno pokrivali del izgube in z reševanjem takšnih težav s samoupravnimi sporazumi”?
- Tega je pri nas bolj malo, čeprav posamični primeri so. Povem pa lahko, da bi imeli dovolj armaturnih mrež, če bi lahko oskrbeli proizvajalcu Kovinarju v Jeserf/cah betonsko železno zanje. Betonskega železa bi za svoje potrebe in za izdelavo armaturnih mrež laliko dobili dovolj v Zenici, če bi ga plačali po izvozni ceni v devizah. Žal naše podjetje za te namene nima deviz.
Z železarno v Zenici smo pred 2 letoma podpisali samoupravni sporazum, s katerim pokrivamo del izgube, ki jo ima železarna pri proizvodnji betonskega železa. V železarni moramo nabaviti na leto najmanj 7000 ton betonskega železa, naša gradbena operativa pa plača TOZD Trgovina v Železarni 3-o dst. marže za pokrivanje izgube pri proizvodnji betonskega železa. Po tem zgledu so v cementarni Anhovo ustanovili TOZD Trgovina, ki nam zaračunava grosistično maržo za dobavljeni cement, ta TOZD, kolikor nam je znano, pa dobi tudi 5 odst. od prevoznih stroškov za cement ob prevoznikov, in sicer pod postavko „za organizacijo transporta”. Tako zbrani denar zamenjajo za pokrivanje izgube pri proizvodnji cementa.
— Je ob ugotovitvah, opozorilih in dogovorih, da moramo v okviru ustalitvenih prizadevanj na gradbiščih kar se da varčevati z materiali, že čutiti v naši službi, da se potrebe po nekaterih materialih opazno zmanjšujejo?
— Občutno se je zmanjšala poraba lesa, za kar so gotovo zaslužni tesarji na gradbiščih, ki zdaj veliko bolj varčno krojijo les pri opaženju in ga večkrat uporabljajo. Pohvala velja torej tesarjem! Zelo veseli bi bili, ko bi bili pri svojem delu enako prizadevni železokrivci, saj be-
tonskega železa resnično primanjkuje in se nam glede tega obetajo še slabši časi. Žal pa je pri izdelavi armatur še vedno zelo veliko odpadkov. Vzrok je najbrž v tem, da so železokrivci plačani od teže porabljenega železa. Pri svojem delu se zato1 trudijo narediti čimveč, ne glede na odpadek. Pri nagrajevanju bi bilo treba torej nekaj spremeniti:	morda določiti
premijo za manjši odpadek? V tem smislu bi bilo treba nekaj ukreniti zelo hitro!
M. J.
—	s Tvornico obuče „ASTRA“ Zagreb - OOUR „Proizvodnja obuče“ Oroslavje, za izgradnjo rekonstrukcijo in razširitev proizvodnje hale v Oroslavju — investicijska vrednost 84,520.000.— din;
s TRZ Bregana za objekt: Rekonstrukcija radione pešadij-skog naoružanja — investicijska vrednost 5,890.000.— din.
TOZD gradbeni sektor LJUBLJANA:
—	s Komunalno skupnostjo občine Ljubljana Šiška, za gradnjo nadomestne kmetije ŠTRUKELJ v Poljanah — investicijska vrednost _11,777.900.— din;
_— z Živilskim kombinatom „ŽITO” Ljubljana, za gradnjo pekarne v Trebnjem — investicijska vrednost 16,567.422.— din (v prejšnjem pregledu je navedeno, da ta objekt gradi TOZD gr. sektor Krško, vendar je v tem času prišlo do spremembe in bo objekt gradil TOZD gr. sektor Ljubljana)
TOZD gradbeni sektor ZAGREB
—	z USIZ društvene brige o djeci predškolskog uzrasta grada Zagreb, za gradnjo objekta JDječja ustanova RADOŠEVI-CEV BRTJEG” Zagreb — investicijska vrednost 31,949.679.—
V času od 19. 8. 1980 do 23. 9. 1980 so bili dokončno dogovorjeni z investitorji naslednji posli in podpisane ustrezne pogodbe:
TOZD gradbeni sektor NOVO MESTO:
-	z OUR „ADRIAMONT” Rijeka, za gradnjo objektov v Škurinjsld Dragi - V. faza — investicijska vrednost 59,887.192.- din;
-	s podjetjem „PETROL” Ljubljana za gradnjo skladišča v Bršljinu — investicijska vrednost 6,198.999.-din;
—	s podjetjem Mladinska knjiga - TOŽD KIP Ljubljana, za adaptacijo kletnih prostorov prodajalne Mladinska knjiga v Novem mestu — investicijska vrednost 2,149.511.- din;
—	s KRKO — farmacevtika, kemija, kozmetika, zdravilišča Novo mesto, za adaptacijo hale B in D - PROGRAM 64 -investicijska vrednost 7,453.80.- din.
TOZD gradbeni sektor KRŠKO*
— z LESNINO Ljubljana — TOZD Biro za gradnje „PRISTAN” Ljubljana, za gradbena in obrtniška dela objekta; OSNOVNA ŠOLA PODBOČJE — investicijska vrednost 25,003.855,65 din;
din.
Sklenjena je pogodba s STAMBENO ZADRUGO „STANOGRAD” ZAGREB, za izgradnjo stanovanjskega naselja „MIHOLAŠČICA - ZAGLAV” na otoku Cresu — investicijska vrednost 200,000.000.- din. Objekte bosta skupno gradila TOZD gr. sektor Ljubljana in TOZD gr. sektor Krško.
ANICA ORAŽEM
AKCIJA MLADINE pri čiščenju okolja
v času priprav na razstavo „Gozd-gobe—cvetje”, ki je bila v Novem mestu od 13. do 15. septembra 1980, se je tudi mladina pri SGP Pionir vključila v akcijo, da s prostovoljnim delom prispevamo k lepšemu in bolj urejenemu okolju ter tako spodbudimo slehernega med nami za čisto okolje našega mesta in okolice.
Mladinci so v petek, 12. 9. 1980, v popoldanskem času čistili okolico okrog samskega doma, delavskega naselja, menze in upravnih prostorov v Bršljinu.
Žal so se akcije udeležili samo mladinci OO ZSMS, TOZD gradbeni sektor Novo mesta
IVAN ILIJANlC
O delu
izobraževalne skupnosti za gradbeništvo
Izvlečki in obrazložitve k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana izobraževalnih skupnosti za gradbeništvo za obdobje 1981 — 1985
Delavci in drugi delovni ljudje v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela s samoupravnim sporazumom o temeljnih plana izobraževalne skupnosti usklajujejo in opredeljujejo svoje skupne potrebe in interese po vzgoji in izobraževanju ter pravice in obveznosti, ki se nanašajo na uresničevanje nalog, zaradi katerih je bila izobraževalna skupnost ustanovljena.
Uporabniki in izvajalci storitev bomo s svobodno menjavo dela v izobraževalni skupnosti gradbeništva v obdobju 1981 — 1985 zadovoljili svoje potrebe po usmerjenem izobraževanju oziroma po posameznih usmeritvah, kamor se bodo učenci, dijaki in študentje vpisovali. Usmeritve in poklici so naslednji:
usmeritev (v nadaljevanju: poklici):
GRADNJE: tesar, opažer, zidar za zidanje in orne tavanje, krivine armatur, betoner, hidro-tehnični delavec, asfalter, zidar, tesar, železokrivec, kamnosek, cementriinar, pečar, polagalec keramike, izolater, obdelovalec kamna, gradbeni tehnični risar, gradbeni delovodja, inštruktor praktičnega dela, gradbeni tehnik, gradbeni inženir, diplomirani gradbeni inženir.
GEODEZIJA: geodetski operater, geodetski tehnični risar, geometer, inženir geodezije, diplomirani in ženir geodezije.
ARHITEKTURA:	inženir
arhitekture, dipl. inženir arhitekt.
ZAKLJUČNE DEJAVNOSTI: zastekljevalec, stavbni steklar, slikopleskarski delavec, slikopleskar, polagalec podov.
GRADBENA MEHANIZACIJA: upravljalec lahke gradbene mehanizacije, strojnik gradbene mehanizacije.
DIMNIKARSTVO:	dimni-
kar.
IGM: opekar.
Samoupravni sporazum točno določa izvajalce vzgojno-izobraževalnih programov. Pomembno je, daje v tem šolskem letu organiziran na pobudo SGP Pionir samostojni center za izobraževanje poklicev v gradbeništvu (doslej smo imeli le dislocirani oddelek) za izobraževanje po programu za gradbinca 1, po skrajšanem programu (izdelovanje opažev, zidanje in ometavanje, kriljenje armatur) ter program za gradbinca 2 po daljšem programu (gradbinec—zidar, tesar, železokrivec, tehnično risanje, operativna, tehnološko razvojna, projektantska, planerska).
Samoupravni sporazum nadalje navaja, da vzgojnoizobra-ževalne organizacije, ki izvajajo vzgojnoizobraževalne programe, lahko izvajajo del teh programov izven sedeža v dislociranih enotah (tudi pri določenih organizacijah gradbeništva), in sicer pod pogoji, ki jih bo določil družbeni dogovor o mreži šol usmerjenega izboraže-vanja v SRS. Prav tako so s samoupravnim sporazumom določene delovne organizacije, med drugim tudi SGP Pionir, kjer bo potekal praktični pouk, proizvodno delo in delovna praksa.
Pri izvajanju vzgojnoizobra-ževalnih programov bodo izvajalci upoštevali normative in standarde (priloga), ki so sestavni del tega sporazuma. Cene za izvajanje storitev so zagotovljene z merili, ki jih sporazum točno navaja, in sicer za srednje šole in domove, visoke šole in višje šole. Prav tako bomo uporabniki združevali sredstva za izboljšanje materialnih pogojev izvajanja vzgojnoizobraže-valnih programov, za razširitev
vzgojnoizobraževalnih zmogljivosti in za izvedbo skupnih nalog, -ki. so pomembne za razvoj usmerjenega izobraževanja v usmeritvah gradbeništva. Vsa ta potrebna sredstva bomo udeleženci zagotavljali iz dohodka TOZD in delovnih skupnosti ter iz dohodkov in prihodkov drugih delovnih ljudi, ki delajo s sredstvi občanov.
Način združevanja sredstev, ki bo uporabljen v naslednjem 5-letnem obdobju, še ni določen. Predvidene so sledeče variante:
1.	prispevna stopnja, ki je seštevek enotne prispevne stopnje za 40 % programa in obremenitve, ki izhaja iz deleža planiranih potreb za uporabnike v posebnih izobraževalnih skupnostih;
2.	prispevna stopnja, s katero uporabniki združijo vsa sredstva, ki so potrebna za izvedbo programov v posebnih izobraževalnih skupnostih;
3.	prispevki za zaposlene delavce po njihovih poklicih oz. poklicnih skupinah.
Izračuni, ki so narejeni po teh variantah, kažejo naslednje učinke:
1.	združevanje po varianti 1 je kombiniran pristop, ki upošteva tako enotnost in prepletenost izobraževanja kot tudi različne potrebe uporabnikov v posameznih posebnih izobraževalnih skupnosti in vpeljuje nove odnose v menjavi dela. Združevanje sredstev ni več samo v funkciji zagotavljanja sredstev, temveč tudi v funkciji planiranja izobraževanja, obenem pa za tisti del izobraževanja, ki je namenjen vsem uporabnikom, ohranja način vzajemnega združevanja sredstev. Tudi po tej varianti je potrebno še vseeno predvideti medsebojna prelivanja med pose bmmi izobraževalnimi skupnostmi.
2.	Prispevne stopnje, ki bi jih morali sprejeti uporabniki v posebnih izobraževalnih skupnostih za pokritje celotnega programa PIS, bi morale biti zelo definirane — (več kot 30-k ratna razlika v obremenitvi). Z vidika zadovoljevanja kadrovskih in izobraževalnih potreb je ta način manj sprejemljiv, ker predstavlja in celo sili posebne izobraževalne skupnosti v izolirano obratovanje „svojega” izobraževanja in „svojih” sredstev (čeprav sta tako izobraževanje kot dohodek družbeni kategoriji, namenjeni združenemu delu ali rezultat združenega dela) — varianta 2.
3.	Učinki združevanja sredstev s prispevki na zaposlene po poklicih oz. poklicnih skupinah bi bili predvidoma v tem, da bi vse organizacije združenega dela silile v kar najbolj smotrno zaposlovanje in čimboljšo uporabo znanj, ki jih imajo zaposleni delavci. Obenem bi tudi v celoti povezala kadrovsko in izobraževalno planiranje s planiranjem pridobivanja, ustvarjanja in razporejanja dohodka, ker bi bilo plačevanje prispevkov za usmeijeno izobraževanje posledica zaposlitvene politike, ne pa posledica prispevnih stopenj ali drugih instrumentov, na katere le malo lahko vplivajo organizacije zdru ženega dela. Po tej varianti tudi ne bi bilo potrebno prelivanje med posebnimi izobraževalnimi sk upnostmi (varianta 3).
Nominalni obseg sredstev, potrebnih za izvajanje nalog, določenih s tem sporazumom, se bo ugotavljal za vsako posamezno leto po načinu, ki ga sporazum tudi vnaprej določa. Nadzor nad izvajanjem tega sporazuma bo opravljal organ za samoupravni nadzor IS—GS.
VLASTA TOMAZIN
Pogled na del niza stanovanjskih blokov A—B—C v Bršljinu v Novem mestu, kjer je gradnja najdlje. Posnetek je narejen z južne, dvoriščne strani
Dva
nadvse
pomembna
dokumenta
Ali bomo morali stisniti pasove pri izplačevanju osebnih dohodkov in terenskih dodatkov?
V javni razpravi sta dva izredno pomembna dokumenta, ki bosta dolgoročno vplivala na višino izplačil za osebne dohodke in raznih povračil za stroške, ki jih prejemajo delavci. To sta predlog družbenega dogovora o skupnih osnovah za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo in predlog družbenega dogovora o skupnih osnovah za povračilo stroškov, ki so jih imeli dela\ci pri opravljanju določenih del in nalog Nosilci in hkrati tudi udeleženci obeh družbenih dogovorov, ki naj bi bila predvidoma uveljavljena še letos, pa so nasledi nji: republiški svet zveze sindikatov Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije in izvršni svet skupščine SR Slovenije.
Zveza sindikatov je organizirala široko razpravo o obeh predlogih družbenih dogovorov v sindikalnih organizacijah in v samoupravnih organih organizacij združenega dela. V nekaterih delovnih organizacijah je ta razprava potekala v sodelovanju z občinskimi sindikalnimi sveti. Tako je bila tudi naša delovna organizacija zadolžena, da je 17. septembra organizirala razpravo o predlogu družbenega dogovoraoo skupnih osnovah za povračilo stroškov, ki so jih imeli delavci pri opravljanju določenih del in nalog, na kateri so sodelovali tudi predstavniki občinskega sindikalnega sveta Noyo mesto in sekretar repub-' liškega odbora sindikata gradbenih delavcev Slovenije. Čeprav je bila naša naloga pregledati in dati ustrezne pripombe na predlog družbenega dogovora o skupnih osnovah za povračilo stroškov, se je zaradi izrednega pomena, ki ga bo imel na izplačevanje osebnih dohodkov, razvila živahna razprava ob pred-
logu družbenega dogovora o skupnih osnovah za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo.
Za boljše delo — debelejša kuverta z osebnim dohodkom
S tem družbenim dogovorom želijo njegovi udeleženci, še zlasti sindikat, doseči to, da naj bi se dobro delo odražalo tudi v delavč evi plačilni kuverti in menimo, da ni delavca, ki ne bi podprl takšnih prizadevanj. Vendar pa je bil v razpravi izražen dvom, da bo ta cilj dosežen s takšnim družbenim dogovorom, kot je bil dan v javno razpravo in s takšnim pristopom za izvedbo javne razprave. Izraženo je bilo mnenje, da so roki za javno razpravo in pošiljanje pripomb odločno prekratki, da bi moral imeti družbeni dogovor kot prilogo rokovnik, iz katerega bi bili jasno razvidni "voki, do kdaj mora posamezni podpisnik družbenega dogovora izvršiti svoje zadolžitve, da bi morale biti tekstu priložene priloge, ki jih mora posamezni nosilec družbenega dogovora še pripraviti, kot na primer metodologija, na podlagi katere se bo v bodoče ugotavljala zahtevnost posameznih del, ki jih opravljajo delavci. Prav tako bi morala biti v družbenem dogovoru že sedaj opredeljena merila za delitev osebnih dohodkov v splošni porabi, ki ustvarja dohodek na osnovi svobodne menjave dela, saj več čas na vseh ravneh ugotavljamo, da splošna poraba prebija z resolucijami začrtane okvire.
Prav tako naj bi tudi v bodoče ostale v veljavi denarne nagrade jubilantov, ker so se delavci skozi večletno prakso na to že navadili. Zelo pomembna pa je tudi pripomba, da naj se stanovanjski prispevek tudi v bodoče izloča iz dohodka in ne iz ustvarjenega čistega dohodka, ker zaradi vedno težjih pogojjev gospodarjenja obstaja bojazen, da ne bo možno ustvarjati dovolj čistega dohodka in da se bodo občutno zmanjšala sredstva stanovanjskega prispevka. Na ta način pa bi si delavci močno odškodovani, saj bi se zmanjšale možnosti za dodeljevanje kreditov delavcev in za nakup stanovanj za delavce. Ker splošna in skupna poraba kljub vsem nasprotnim zagotovilom stalno uhajata iz začrtanih okvirov, je bilo izraženo tudi mnenje, da naj bi družbeni dogovor določil, da v trenutku, ko pooblaščeni organ, npr. republiški zavod za statistiko ali kaj po dobnega, ugotovi, da so se sredstva za splošno in skupno porabo natekla v predvidenih
okvirih oziroma obsegu, preneha obveznost OZD izplačevati prispevke iz dohodka za splošno in skupno porabo.
Nismo za slabo in neučinkovito delo raznih SIS!
Veliko je bilo izrečenih tudi dobronamernih kritik na slabo delo in neučinkovitost raznih, samoupravnih interesnih skupnosti, zbornic itd., ki se napajajo iz sredstev splošne in skupne porabe, ki jih odvaja združeno delo in o nemožnosti združenega dela, vplivati na ustreznejše trošenje teh sredstev in večjo učinkovitost njihovega dela. Seveda je veliko vprašanje, če bodo sestavljavci družbenega dogovora katere izmed naših pripomb upoštevali ali ne. V razpravi smo sindikalnim predstavnikom jasno povedali, da večina gradbenih delavcev zaradi težkih delovnih pogojev in neurejenih življenjskih razmer sploh ne doseže starostne pokojnine, da so pri njih pogostne razne poklicne bolezni, ki so povezane z delom na gradbiščih in s terenskim delom. Zahtevali smo, da bi moralo biti delo gradbenega delavca že v samem startu, torej tudi v kalkulacijskih osebnih dohodkih, višje vrednoteno kot delo delavcev velike večine drugih gospodarskih panog. Sestavljalcem družbenega dogovora smo priporočili, da naj ne vgrajujejo v družbeni dogovor kompliciranih metodologij in formul za izračunavanje mase sredstev, npr. za osebne dohodke, ampak naj iščejo preproste, vsakomur razumljive rešitve.
Opozorili smo, da družbeni dogovor ne upošteva nizke produktivnosti naše celotne družbe in nizke produktivnosti naravnih delovnih organizacij kot celote, ki pa sta med seboj močno povezani in soodvisni, kajti kaj nam pomaga, če ena skupina delavcev odlično opravi
svojo nalogo in na pnmer močno preseže normo, naslednja skupina pa ne more svojega dela izvršiti, na primer zaradi pomanjkanja betonskega železa ali betona. V takšnih pogojih gospodarjenja, ki vladajo sedaj, vse faze dela ne morejo vplivati na večjo produktivnost, saj so odvisne od prejšnjih faz dela oziroma od zunanjih vzrokov, kot je na primer pomanjkanje reprodukcijskega materiala, pomanjkanje uvoznih dovoljenj, zniževanje možnosti uporabe deviznih sredstev in tako dalje. To vse v končni fazi vpliva na nagrajevanje po delu in še ta ko dober in stimulativen sistem nagrajevanje se v takšni življenjski situaciji podre. Vsega tega pa družbeni dogovor ne upošteva, ampak teoretično napoveduje razne metode, ki se v praksi ne bodo mogle izvajati. Še več: ker je osnova za večino izplačil čisti dohodek, se bojimo, da bo družbeni dogovor v takšni obliki pomenil še dodatni pritisk na inflacijo, na p višanje cen, saj si bodo organizacije združenega dela na ta način skušale zagotoviti dovolj sredstev za izplačilo.
Veliko besed o terenskem dodatku
V zvezi z družbenim dogovorom o skupnih osnovah za povračilo stroškov, ki sojih imeli delavci pri opravljanju določenih del in nalog, je bflo največ pripomb izrečenih na tiste določbe družbenega dogovora, ki urejajo izplačevanje terenskega dodatka, ki naj bi ga po družbenem dogovoru prejemali le tisti delavci, ki bi bivali in delali na terenu izven sedeža TOZD oziroma svojega stalnega oziroma začasnega bivališča. S tem pa bi precej delavcev, ki delajo na gradbiščih, izgubilo terenski dodatek, kar je za
(Nadaljevanje na 5. str.)
(Nadaljevanje s 4. str.)
delavce v gradbeni operativi le težko sprejemljivo.
V obravnavi smo opozorili na problematiko izplačevanje terenskega dodatka v gradbeni operativi predvsem z vidika večjih stroškov, ki jih ima delavec zaradi dela na gradbišču v primerjavi z delavci iz drugih gospodarskih panog, pa tudi z vidika težjih življenjskih pogojev gradbenega delavca zaradi dela na terenu. Opozorili smo, da so delavci v gradbeni operativi vseskozi prejemali povračilo stroškov za delo na terenu oziroma terenski dodatek,	ki je	neločljivo
povezan z naravo in značilnostmi proizvodnje v gradbeni operativi, v kateri je gradbeni delavec prisiljen, da se stalno seli z gradbišča na gradbišče, kjer se dela izvajajo. Terenski	dodatek	je za
gradbenega delavca enako značilen, kot na primer jamski dodatek za rudarja
Terenski dodatek je bil vseskozi opredeljen in mora biti tudi v bodoče kot povračilo za povečane	stroške	prehrane,
nastanitve, higiene, kultumoprosvetnih potreb delavcev, ločenosti delavca od svoje ožje družine, kakor tudi s težjimi življenjskimi in delovnimi pogoji delavca, ki niso zajeti z vrednotenjem živega dela.
Terenski dodatek	oz.
povračilo stroškov za delo na terenu, ki obsega le povračilo stroškov za prehrano in prenočišče delavca je preozek, neustrezen in niti ne pokriva vseh več stroškov, ki jih ima gradbeni delavec v primerjavi z drugimi negradbenimi delavci zaradi dela na terenu. Gradbeni delavci imajo večje stroške zaradi terenskega dela tudi v primeru, da se vsak dan vračajo z gradbišča v svoje prebivališče. Zato za gradbenega delavca predstavlja delo na terenu delo na gradbišču in mora biti vsak delavec zaradi dela na gradbišču upravičen do izplačila terenskega dodatka ne glede na to, ali dela na gradbišču na sedežu TOZD oziroma v kraju svojega prebivališča ali ne.
Delavcem se na gradbišče dovaža malico. Na gradbiščih je treba postaviti jedilnice v skladu s sindikalnimi standardi. Del prevoznih stroškov za malice in za postavitev jedilnic se ukalkulira v ceno malice. To gradbenemu delavcu povzroča večje stroške v primeijavi z negradbenimi delavci. Pogostni so tudi primeri, da na gradbiščih ni možna oskrba s pitno vodo, ki jo je treba
dovažati ali kako drugače oskrbeti. Tudi del teh stroškov mora pokriti gradbeni delavec.
Gradbeni delavec, ki stanuje v samskem domu, teh pa je večina, mora plačevati precej višje stroške za stanovanje od negradbenega delavca, čeprav delovne organizacije v gradbeništvu močno regresirajo stanarine. Zaradi izredno visokih stroškov in praktično nikaršnih možnosti pridobiti ugodne kredite za gradnjo samskih domov vsi gradbeni delavci še ne stanujejo v samskih domovih, skladnih s sindikalnimi standardi, ampak še vedno v slabših objektih starejšega datuma, od katerih so bili mnogi zglajeni kot začasni. Zato pri odhodu na delo na oddaljenejša gradbišča navadno plačujejo poleg nočnine na tem gradbišču tudi še najemnino za samski dom, da imajo lahko varno spravljene svoje osebne predmete in garderobo. Nikakor ni mogoče, da bi to nosili s seboj z gradbišča na gradbišče oziroma vsak trenutek pošiljali domov in nazaj od doma, saj je gradbeni delavec izpostavljen stalnim premestitvam na terenu.
Na ta dodatek glejmo življensko!
Na terenski dodatek je treba gledati življenjsko, ne pa s stališča nekih togih predpisov. Gradbenim delavcem je treba z vseh vidikov in tudi z materialne plati olajšati njihovo težko življenje. Tudi zaradi stanarine ima gradbeni delavec večje stroške od stanarine ima gradbeni delavec večje stroške od negradbenega, ne glede na to, kje dela. Nekvalificiranemu
gradbenemu delavcu, teh pa je še precej, je težko odšteti za hrano in stanovanje polovico svojega zaslužka, doma pa ga ponavadi čaka številna družina.
Gradbeni delavec mora imeti poleg potrebščin za osebno nego in čiščenje obleke in obutve, ki jih ima njegova družina doma, te potrebščine dodatno tudi na gradbišču. Zaradi dela na gradbišču, kjer je delavec izpostavljen raznim atmosferskim vplivom, prahu in blatu, je potrebna intenzivnejša osebna nega. Več denaija porabi za nakup in vzdrževanje obleke, čevljev in druge osebne opreme, ki se zaradi dela na gradbišču in stalnih selitev prej iztroši. Delavec na gradbišču ima povečane stroške za pranje perila in oblek, saj mora te storitve plačati. Če pa svojo opremo vzdržuje sam, mu to delo skrajšuje prosti čas in onemogoča delo v podaljšanem delovnem času, pri čemer mora nabaviti dodatne potrebščine (likalnik, vrv, posoda, ščipalke).
Gradbeni delavec ima večje stroške od negradbenega zaradi delnega kritja stroškov za prihod in odhod z dela in zaradi obiska družine inn drugih1 opravkov, ki so povezani z njegovim stalnim prebivališčem. Računamo, da se delavec, ki dela na gradbišču, oddaljenem od prebivališča TOZD 100 km, vrača domov vsak teden. Delavec, pri katerem znaša navedena oddaljenost od 100 do 300 km, se vrača vsak mesec, delavci pri večji oddaljenosti pa se vračajo domov 4-krat na leto.
Gradbeni delavec, ki živi ločeno od svoje družine, ima večje stroške za pisemski pribor, pisma, poštnino, časopise in re-
vije, tranzistor z baterijami, razne naročnine itd.
Vsi zgoraj našteti več stroški gradbenega delavca, ki se pokrivajo s terenskim dodatkom, nastopajo pri delavcu na gradbišču ne ^ede na to, ah se delavec vsak dan vrača v samski' dom oziroma v kraj sedeža TOZD ali ne. Zato se ne moremo strinjati s 1. odstavkovm 17. člena družbenega dogovora, ki ga je treba spremeniti tako. da bi se glasil:
„Povračilo stroškov za delo na terenu (terenski dodatek) je nadomestilo za večje materialne stroške delavcev zaradi dela na terenu. Teren predstavlja terensko delo, ki se opravlja na gradbiščih.14
Že pred leti je bila metodologija za izračun višine terenskega dodatka sestavni del samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke v gradbeništvu in je dala dobre rezultate. Delavci so bili zadovoljni, saj je bilo s tem onemogočeno morebitno izigravanje delavcev, da se jim na račun terenskega dodatka izplačuje nižje osebne dohodke. Ker so cene storitev delovnih organizacij gradbene operative še zlasti v stanovanjski gradnji že leta močno plafonirane, hkrati pa stalno naraščajo stroški materialov in energije, obrtno-inštalacijskih storitev in tako-imenovanih drugih stroškov (komunalno opremljanje zemljišč itd.), ki skupaj z gradbeno ceno sestavljajo tržno ceno objekta in na katero delovne organizacije gradbene operative nimajo nobenega vpliva so oseb-(Nadaljevanje na 6. str.)
Tudi montaža novega doma vrste TOGREL za potrebe TOZD Strojno prometni obrat v Bršljinu ne gre brez pomoči avtodvigala Colles.
Ni montaža novog doma vrste TOGREL za potrebe OOUR SPO u Bršlinu ne može se odvijati bez pomoči autodizalice Colles.
(Nadaljevanje s 5. str.)
ni dohodki v gradbeni operativi stalno na repu.
Težji posebni delovni pogoji za gradbince
Nismo še uspeli pravilno ovrednotiti posebnih delovnih pogojev v gradbeništvu, ki so težji od večine drugih panog. Tako imamo v gradbeni operativi nemogoč položaj, da v eni delovno najtežjih panog prenizko vrednotimo živo delo. To. ima seveda mnoge negativne posledice, napr. fluktuacijo, nezanimanje mladine za gradbene poklice, visoke izostanke z dela, manjše zanimanje delavcev za samoupravljanje itd. Ti pojavi so značilni za celotno slovensko in jugoslovansko gradbeništvo in jih skušamo vsaj delno ublažiti s tem, da se namenjajo znatna sredstva iz materialnih stroškov in skupne porabe za' skupne potrebe delavcev v gradbeni operativi (izobraževanje, prehrana, rekreacija, vzdrževanje samskih domov). Izračuni so pokazali (dej Organizacija in kadri št. 4/1980), da osebni dohodek, ki ga delavec dobi v kuverti, predstavlja manj kot polovico vseh stroškov, ki jih ima OZD v zvezi z delom in življenjem delavca v gradbeni' operativi. Z ukinitvijo izplačevanja terenskega dodatka v sedanji obliki bi bila pri zaslužkih prizadeta velika večina delavcev v gradbeni operativi in bodo poštah še izrazitejši zgoraj našteti negativni pojavi. Predvsem ne bi smeh kakorkoli omejevati terenskega dodatka prej, preden ni uveljavljena metodologija, ki omogoča pravilno ovrednotenje živega dela v gradbeni operativi zaradi težjih delovnih in življenjskih pogojev, drugače bo gradbeni delavec dvakrat prizadet.
Del težjih življenjskih pogojev pri terenskem delu na gradbišču bi kazalo izplačevati preko terenskega dodatka. Na primer: delavcu v gradbeni operativi nihče ne povrne zamude ča sa pri prihodu na delo in odhodu z dela. Nikakršne od-mene nima gradbeni delavec za to, da živi ločen od svoje družine, sorodnikov, znancev in prijateljev, iztrgan iz svojega na ravnega okolja.
Družbeni dogovor naj bi: branžne samoupravne sporazume o skupnih osnovah in. merilih pooblastil, da kot sestavni del teh sa moupravnih sporazumov določijo metodologijo za določanje upravičenosti in za izračun višine zneskov, ki se delavcem izplačujejo v breme materialnih stroškov.
Spremeniti je treba tudi 2. odstavek 17. člena družbenega
dogovora, ker je neživljenjski. Pri lažjih oblikah oboljenj, ki so zelo pogostna, pri katerih ni potrebno zdravljenje v bolnišnici, so pogostni primeri, ko delavci ne odpotujejo domov, ampak bolniški stalež preživijo kar na gradbišču oz. v bolniški sobi v samskem domu. Tak delavec bi moral tudi med odsotnostjo z dela prejemati terenski dodatek, saj ima za hrano in stanovanje enake stroške kot če bi delal.
Zakonodajalec verjetno razmišlja tudi o problematiki toplega obroka, ki naj ga prejemajo delavci med delom in katerega osnovni namen je, zagotoviti delavcem dovolj fizične kondicije za uspešno opravljanje dela. Osnutek zakona o ugotavljanju in razporejanju skupnega prihodka in dohodka, ki je bil pred nekaj dnevi objavljen, vsebuje določbo, ki omogoča, da se izdatki za predano delavcev v materialni proizvodnji štejejo za materialne stroške, če je v
družbenem dogovoru določeno, za katere delavce in v kakšni višini Na ta način bi bilo omogočeno, da se en dnevni topli obrok, ki ga prejemajo delavci, obračunava v breme materialnih stroškov, in sicer za tiste delavce, ki delajo na težjih delih, to pa so vsa dela na gradbiščih in večina del v proizvodnji naših negradbenih TOŽIT Če bi se stroški za topli obrok izplačevali v breme materialnih stroškov, bi bilo to zelo ugodno, saj bi bilo za delovno organizacijo ceneje, kot če bi topli obrok izplačevala v breme dohodka, ki je obremenjen s celo vrsto davkov in prispevkov.
Topli obrok — breme materialnih stroškov
Ker predlog družbenega dogovora take določbe ne vsebuje, smo predlagali, da naj se dopolni tako, da se topli obrok obračunava v breme materialnih
stroškov za delavce, ki delajo na gradbiščih in v neposredni proizvodnji naših negradbenih TOZD.
Pri vseh delanih, ki so vezani na terensko delo, je dostikrat težko zagotoviti prehrano med delom. Da bi se lažje razrešil problem organiziranja prehrane med delom delavcev, ki delajo na gradbiščih, šoferjev, monterjev, strojnikov in drugih, katerih delo je povezano z vsakdanjim terenskim delom, smo v razpravi predlagali, da naj bi družbeni dogovor predvidel možnost, da se tem delavcem izplačuje denarno nadomestilo namesto toplega obroka in to za vse tiste delovne dneve, kadar ne prejemajo dnevnice oziroma terenskega dodatka. Podobne določbe vsebuje osnutek srbskega zakona, ki bo urejal problematiko prehrane med delom. Najbrž bi kazalo podobne rešitve uveljaviti tudi pri nas.
MARKO SVETINA
Jedinščica - sončno naselje...
Naslednje, 1981. leto, bo na območju k. o. Gotna vas ali natančneje na Jedinščici, SGP Pionir zgradil naselje vrstnih družinskih hiš, katerih projekti so že v izdelavi. Približno 50 jih bo, postavljenih v osmih vrstah, ki bodo vsebovale po 4, 6 ali 8 enot.
Lokacija naselja je ob cesti Novo mesto-Metlika , na zemljišču, ki rahlo pada proti severovzhodu. Tudi vrste bodo zato
stopničasto padale in sicer tako, da bodo po dve stanovanjski enoti zgrajeni kot „dvoj-ček“ na isti višinski koti. Orien-. tacija hiš je severozahod—jugovzhod. Vsi vhodi in uvozi v garaže so s severne strani, na južni strani pa bodo vrtovi v nivoju pritličja.
Tip hiše je pritličen z izkoriščenim podstrešjem ter podkleten. Svetle dimenzije so 7,20 m xl 1,40 m. Klet zaiema garažo (14,20 m2), kotlarno (4,20 m\), deponijo za premog
11.00	m2), shrambe (skupno
38.00	m2), ter stopnišče s predprostorom. V pritličju bo poleg glavnega vhoda z vetrolovom, stopnišča in predprostora še dnevna soba (pribl. 29,00 m2), soba (14,00 m2), kuhinja z jedilnim kotom (17,00 m2), WC s prho (3,00 m2) in utility
(7,70 m2). V podstrešni etaži sta še dve sobi (17,00 m2 in 11,20 m2), kopalnica (5,50 m2), ločeni WC (2,30 m2) ter podstrešni shrambi (skupno 23,00 m2). Iz dnevne sobe v pritličju je izhod na tlakovano teraso in dalje na vrt.
Leseno, dvokapno ostrešje bo prekrito z dobruškim strešnikom. Streha ima dva različna naklona in sicer 60° proti jugu in 25° proti severu. Obe sobi zgornje etaže ,ki sta orientirani na jug, imata strešna okna dim. 140 x 140 cm, kar omogoča zadostno osvetlitev prostora.
Hiše bodo za kupce pripravljene v določeni fazi: v notranjosti vsa nosilna konstrukcija, nato streha, zaradi enotnosti naselja pa bo dokončno urejena
(Nadaljevanje na 7. str.)
(Nadaljevanje s 6. str.)
tudi fasada z okni in vrati. Pripravljeni bodo vsi komunalni priključki, zunanja in komunalna ureditev pa tudi. Kupcu ostane, da si notranjost sam dokonča in uredi, saj bo vse do končne faze razvidno iz projekta.
Kot že omenjeno, je južni del strehe v naklonu 60 in kot tak idealen za namestitev kolektor-jev sončne energije, le-ti pa omogočajo brazplačno ogrevanje sanitarne vode skozi vse leto. Ni treba posebej poudarjati, da ima v sedanjem času energetske krize tak način ogrevanja veliko prednost in se mu povsod po svetu piše lepa prihodnost. V našem projektu bo prikazana možnost postavitve takih kolektoijev na južni del strehe, kakor tudi vsa potrebna instalacija v zvezi s tem. Pametno bi torej bilo izkoristiti idealno lego naselja in naklon streh v ta namen. Naj postane naselje vrstnih hiš na Jedinščici sončno naselje — v takem in drugačnem smislu.
BISTRA REHAR
Olajšajte nam delo pri
obveščanju!
Obveščanje je v OZD in v združenem delu pomembna dejavnost in najbolj trdna podlaga pravega samoupravljanja. O dolžnostih pri obveščanju imamo vse potrebno tudi v naši OZD oprede-i ljeno v statutu in v posebnem praviniku o izdajanju glasila „Pionir”. Naloge v zvezi z obveščanjem so v veliki meri naložene prav tiskanemu glasilu. Oglejmo si, kako to delo poteka
Ko je pripravljen načrt vsebine za število „Pioniija”, se začne križev pot iskanja in zbiranja gradiva. Tistega, ki naj bi dal potrebne podatke, iščeš po večkrat in ga preprosto ne najdeš v pisarni. Praviloma tudi nihče od bližnjih sodelavcev ne ve, kam je odšel. Ko ga po večkratnem iskanju končno najdeš, se začne stari film. Vate zavrta s pogledom, ki nemo govori: „Kaj le si me prišel gnjavit, ti zguba!”, ob tem pa je na njegovem obličju
naveličani izraz strahotne obremenjenosti z delom.
V besednem delu takšnega obiska se začne pogajanje: „Danes nimam časa, jutri tudi ne, pojutrišnjem grem v Ljubljano, nato imam sestanek. Ne, ta teden ne bo nič! Pridite prihodnji teden v četrtek!” Dogovoriš se za uro in odideš. In v četrtek, ko poln upov ob dogovorjeni uri prideš, iskanega spet ni. In spet nihče ne ve, kje je ... Takšna nepotrebna scena se lahko ponovi večkrat. In praksa nas uči, da so žal takšne nepotrebne težave praviloma pogost-nejše, kolikor manj pomembno dolžnost opravlja iskani...
In niti najmanj ne nameravamo trditi, da je vzrok za takšen odnos do našega dela hudobija. Prej nevednost in ne-seznanjenost z našim delom. Malokdo ve, kako dolgotrajen ie postopek, preden prebere v časopisu sestavek ali vest. Koliko korakov in dela je bilo opravljenih pred tem! Malokdo ve, da je treba podatke, ki so podlaga za časopisno poročilo, vest ali sestavek, najprej zbrati. Da jih je treba nato obdelati in napisati. Da mora nato vse natipkano gradivo slovnično popraviti lektor. Da mora v našem primeru vse gradivo prevesti v srbohrvaščino prevajalec in da je treba nato vse prevedeno besedilo še enkrat pretipkati. Da moramo zbrano gradivo za številko »Pioniija” z vsemi fotografijami oddati na točno določen dan v tiskarni, kjer se začne postopek stavljenja, preloma in tiskanja, ki v našem primeru traja od 7 do 10 dni. Za pripra vo vsake številke nam torej ostane 20 dni z vsemi sobotami in nedeljami vred!
Malokdo najbrž ve, da -obvestilo ali novica zastarata, da bo tisto, kar bi bilo v tej številki še velika zanimivost, v prihodnji' številki že suhoparno, neaktualno in odveč. Malokdo najbrž pomisli, ko mu potrka na vrata novinar (ki mu je morda osebno celo zoprn), da ta novinar ne prihaja v svojem imenu in zaradi svojega veselja, pač pa v imenu 3500 dela\cev SGP PIONIR, po informacijo, ki jo naprošeni, še zlasti, če je vodilni ali vodstveni delavec, mora dati!
Po svoje zelo zanimivo je, da se v naši OZD najlaže dogovoriš, za razgovor z glavnim direktorjem. Za največ dva dni te bo odložil in v razgovoru bo večkrat poudaril, da so njegova vrata odprta, da si želi stika z glasilom, ob tem pa natresel goro informacij in dal kopico pobud in idej. Ob vsem tem pa ima glavni direktor zagotovo največ sestankov, potovanj in razgovorov ter drugih skrbi!
Po svoje zelo žalostno je, da v naši OZD skoraj ne poznamo primera, da bi neka služba na svojo pobudo poklicala novinarja, ker smatra, da bi bilo o nečem iz njenega dela dobro seznaniti kolektiv. Redka izjema je splošna služba, v kateri direktor tov. Marko Svetina pogosto sam napiše sestavek za glasilo, kot eden izmed zelo redkih, če ne celo edini!
Kaj naj še dodamo? Same željo: opustimo slabe navade in raje posnemajmo oba lepa zgleda, ki smo ju omenili! Ne pozabljajmo, daje obveščanje tudi velika dolžnost
M. J.
Novi
sodelavci
V septembru so se v glasilu „PIONIR" oglasili naslednji novi sodelavci:
1. Vlasta TOMAZIN, sindikalna organizacija in DSSS
Z Sonja MEDLE, sindikalna organizacija in DSSS
3. Ivan ŽAGAR, sindi-' kalna organizacija in TOZD TORGEL
Ponovno pa so se oglasili:
1. Anica ORAŽEM, sindikalna organizacija in TOZD TKI
Z Milan ŠINKOVEC, sindikalna organizacija in DSSS
3.	Dušan DEVIĆ, sindikalna organizacija in TOZD GS Ljubljana
4.	Polona PLAZNIK, sindikalna organizacija in TOZD PB
5.	Rafko KREVS, sindikalna organizacija in TOZD SPO
a Milan KOVAČ, sindikalna organizacija in TOZD GS Krško
7.	Ivica INTIHAR, sindikalna organizacija in TOZD GS Ljubljana
8.	Metka HUCAR, sindikalna organizacija in DSSS
9.	Ivan ROVAN, sindikalna organizacija in TOZD TKI
B. K.
Obisk
hiše cvetja v Beogradu
OOZS TOZD gradbeni sektor Novo mesto in OOZS TOZD TKI sta skupno organizirala obisk hiše cvetja v Beogradu dne 13. in 14. 9. 1980. Obiska se je udeležilo 310 delavcev in njihovih družinskih članov.
Na pot proti Beogradu smo se napotili iz Novega mesta v soboto zjutraj s 6 avtobusi in enim avtobusom iz Rijeke
V Slavonskem Brodu smo se ustavili na kosilu ter nato nadaljevali pot. V Beograd smo prispeli okrog 15. ure ter se napotili naravnost na Dedinje. Tokrat smo imeli smolo; po eni uri in pol čakanja v vrsti smo ugotovili, da ne bomo uspeli priti na vrsto, nakar smo odnehali in se odpravili vsak v svoj hotel V nedeljo zjutraj smo se že ob 6. uri postavili v vrsto na Dedinju, tako da smo po dveh urah šli v mimohodu poleg groba tov. TITA, nakar smo si ogledali muzej „25. maj".
Okrog 10. ure so nas vodiči iz Beograda popeljali na avtobusni m zgled mesta. Po kosilu smo se okrog 14. ure napotili proti domu. Zadnji avtobus je prispel v Novo mesto okrog 22. ure.
Glede na to, da se je obiska udeležilo veliko število delavc ev ter začetne negotovosti, če bomo uspeli uresničiti zastavljeni program zaradi gneče na Dedinju, lahko ugotavljamo, daj je z dobro organizacijo in pohvalno discipliniranostjo udeležencev obisk popolnoma uspel ter da so delavci zelo zadovoljni IVAN ILIJANlC
Pogled na del gradbišča nove podovno-stanovanjske soseske ob Cesti herojev v Novem mestu, ki iz dneva v dan bolj dobiva dokončno podobo.
Izvoz ni samo
dolžnost
-tudi
nuja je!
SGP PIONIR se že več kot polno desetletje loteva gradbenih del v tujini To, kar gradimo na gradbiščih v tujini, je naš izvoz. Rečemo torej lahko, da v izvozu nismo novinci in da se ga nismo lotili šele sedaj, ko je vi zvezi s ustalitvenimi prizadevanji vsega gospodarstva postala* to prvenstvena naloga. Naj omenimo, da smo s prvimi deli na tujem začeli v Zvezni republiki Nemčiji, da sta za nami že dve uspešno opravljeni gradnji na Poljskem in da smo prevzeli dela tudi v Severni Afriki — v Libiji. O vseh omenjenih gradnjah smo večkrat, sproti in dokaj natančno poročali v našem glasilu.
Z željo, zvedeti in povedati kaj več o naših izvoznih prizadevanjih, smo zaprosili za razgovor direktorja službe za investicijska dela v tujini pri SGP PIONIR, Stojana Horvata, dipl. inž. gradb., ki se je vabilu takoj in brez pomišljanja odzval in odgovoril na vprašanja:
— Povejte, prosimo, kakšno je PIONIRJEVO povezovanje v nastopih na tujih trgih, kako izbiramo sode-' lavce in s katerimi grupacijami se pri tem predvsem povezujemo?
— Pri pridobivanju del na tujem dosledno uporabljamo pri notranjem povezovanju v Jugoslaviji načelo, da se pogovarjamo in povezujemo z vsakomur, kije pripravljen sodelovati in se sporazumevati za prevzem del na tujem. Doslej smo pri tem največ sodelovali s podjetji IMOS, ADRIA GRADNJE in RUDIS. Zadnje čase postaja za nas zelo zanimiva pri tem tudi SDPR (to je kratica za Savezno direkcijo za promet in rezerve), s katero smo v stikih zaradi morebitnega prevzema del v Libiji. Dosegli smo tudi sporazume o sodelovanju s sorodnimi podjetji, kot sta GRADIS in Slovenijaceste—Tehnika Pove-
zovanje s tema dvema podjetjema je posebej zanimivo in koristno na arabskih težiščih, kjet so na ponudo velike gradnje,
— Kako bi opredelili PIONIRJEV izvoz skozi oceno: ali gre v našem izvozu za družbeno nalogo, ki je posledica stabilizacijskih prizadevanj, ali pa gre morda v našem izvozu za lastna dohodkovna prizadevanja ih hkrati za zadovoljevanje lastnih potreb po devizah?
— V tako velikem gradbenem podjetju kot je PIONIRje izvoz gospodarska nuja, ki nastaja znotraj podjetja. Že glede na to, ker iščemo dela na tujem in jih tudi prevzemamo že vrsto let, lahko ugotovimo, da naš izvoz ni zgolj posledica sedanjih širših družbenih ustalitvenih usmeritev, čeprav je seveda tudi vanje vključen. Naš izvoz je posledica politik Unaši OZD, ki izvirajo iz potreb po devizah za nakup, repromateriale in še zlasti za nakup sodobne gradbeniške opreme in mehanizacije.
— Kako lahko glede na' uspešnost ocenite naše sedanje nastope pri gradnjah na tujem: v mislih imamo v letošnjem poletju končano gradnjo hotela v Varšavi na Poljskem in dela v Libiji?
— Vsi naši nastopi na Poljskem tržišču so bili doslej poslovno uspešni v vseh pogledih. To velja tudi za gradnjo hotela v Varšavi, ki je bila opravljena vsestransko uspešno in je pokazala rezultat tudi kot gradbišče. Dela, ki jih prevzemamo na tujem, niso pomembna — to velja posebej poudariti — samo z a naše podjetje. Pri tem namreč ne gre samo za to, da smo pridobili delo na tujem, torej za izvoz naše gradbene storitve, pač pa tudi za izvoz gradbenih materialov, ki jih vgradimo v prevzeto stavbo in za vključitev mnogih kooperantov, ki z našim posredovanjem sodelujejo v delih na tujem. Omeniti in podčrtati moramo tudi to, da smo v primerih obeh gradenj na Poljskem, tako pri gradnji hotela v Zakopanih kot hotela v Varšavi opravili inžinering in torej ni šlo samo za izvoz gradbenih del in storitev, ampak tudi za izvoz naše „pameti”.
Dosežek pri gradnji hotela v Varšavi v letih 1979 in 1980 opredelijo številke takole: ustvarili smo 506.000 USA dolarjev stalnega izvoza ali deviznega priliva in 1,063.000 USA dolarjev začasnega izvoza Naročnik na Poljskem je vse svoje obveznosti do nas že 100-od-stotno poravnal. Da bi bila delitev izvoza na stalni in začasni razumljiva, naj to pojasnim. Za
stalni izvoz se smatrajo vsi materiali, ki smo jih vgradili v stavbo, kot začasni izvoz pa šteje strojna oprema, ki jo uporabljamo pri gradnji. Vrednost strojne opreme najlepše pokaže, kakšno opremljenost zahteva nastop na tujem tržišču Strojno opremo po končani gradnji prepeljemo nazaj domov in v primeru gradnje hotela v Varšavi so vsi stroji, ki smo jih tam uporabljali, že doma. Seveda zaslužimo devize tudi z delom na tujem, vendar moramo upoštevati, da so te devize porabljene v glavnem za izplačila delavcem, ki delajo tam, za organizacijo prehrane in nastanitve in podobnega in da pride v podjetje od tega, kar zaslužimo na tujem z delom, samo tisti del, ki ostane po obračunu kot ostanek dohodka ali dobiček, kot smo bili vajeni reči prej.
Zdaj je na vrsti še Libija in takoj v začetku moram reči, da je z uspehom tam precej drugače. Na tem gradbišču in v tej deželi smo se vseskozi srečevali in spopadah z mnogimi težavami: naročnik je slab plačnik že opravljenih del, postopki za pridobivanje raznih dovoljenj za naše delavce, projektov in podobnega in operativni dogovori za gradbišča so zelo dolgotrajni, dolgi in zakomplicirani. Posledic vsega tega, - posledica pa so visoki stroški — seveda ne moremo prevaliti samo na gradbišče v Libiji, ki je prav zaradi takšnih težav že tako nega tivno Vprašljivi glede izteijave so tudi veliki zahtevki, ki jih ima PIONIR v zvezi z zastoji pri de'ih, ki jih je povzročil naročnik. Naši zahtevki za to znašajo blizu 10 milijonov nemških mark, vprašanje, koliko od tega bomo dobili, pa je še vedno odprto. Pri gradnji v Libiji je naša težava tudi v tem, da smo podizvajalec, kar nam še bolj podaljšuje in otežuje poti za dogovarjanje z naročnikom.
V številkah je stanje v Libiji naslednje: odleta 1978, ko smo začeli pa do zdaj smo opravili za 6 milijonov 725.000 nemških mark stalnega izvoza in za 2 milijona 288 tisoč nemških mark začasnega izvoza. Od tega je plačano 3 milijone 392 tisoč nemških mark, medtem ko 5 milijonov 621 tisoč nemških mark predstavlja našo terjatev do naročnika
- Ob dejstvu, da so dela na Poljskem opravljena in da so dela v Libiji ustavljena, je vsekakor zanimivo, kaj se nam glede našeg? nastopa na tujem obeta v prihodnje in katera železa v tem ognju so najbolj vroča? Kaj lahko poveste o tem?
- Lahko rečem, da si pri iskanju novih del na tujem zelo
veliko prizadevamo, vendar je treba pri tem upoštevati, da so postopki za pridobitev del zelo dolgotrajni. Svoja prizadevanja usmerjamo največ v Libijo, ker imamo tam še vso strojno opremo, ki smo jo uporabljali od do ustavitve prevzetih del, in v Irak, torej v arabske dežele. Za Libijo imamo v komercialni obdelavi več ponudb, vendar opažamo, da je odstotek pridobljenih del na tem tržišču zelo majhen v primerjavi z vrednostjo obdelanih ponudb. Precej težav imamo s konkurenčnostjo ostalih ponudnikov. Na tržišču v Libiji so že vsidrana nekatera tuja gradbena podjetja, ki pri delih uporabljajo ceneno delovno silo iz azijskih držav. Deloma je ob naših nastopih v Libiji vprašljiva tudi usposobljenost naših ljudi glede na jezikovne pregrade, povsem drugačne delovne in poslovne, navade, s katerimi se tam srečujemo in podobno. Podčrtati je treba tudi izredno velike zahteve za kvaliteto del, ki so posebej značilne za Libijo, pa tudi sicer so za vse naše dosedanje tamkajšnje posle značilni izredno ostri pogoji naročnika v pogodbi
Naslednje zanimivo tržišče je Irak, v katerem pospešeno iščemo povezave in dela. Začeli smo s komercialno dejavnostjo, da bi ugotovili tamkajšnje pogoje in prišli do ugotovitve, da so v Iraku tako splošni poslovni kot tudi finančni pogoji boljši kot v Libiji. Prvenstveno iščemo povezave z manjšimi podjetji, ki že delajo v Iraku, do konkretne odločitve za prevzem kakšnega dela pa še ni prišlo. Raziskano imarno tržišče in v preverjanju je ponudba za izgradnjo stanovanjskega naselja s posredovanjem ADRIA-GRADNJE. Ponudili pa smo sodelovanje podjetjema Sloveni) aceste—Tehnika in KONSTRUKTOR pri gradnji, ki sta jo ti dve podjetji že prevzeli.
M. J.
V Mehiki bomo kupovali nafto
Delegaciji splošnega združenja naftnega gospodarstva Jugoslavije in mehiške države naftne družbe PEMEKS sta v Beogradu končali razgovore z oceno, da so priprave za izdelavo srednjeročnih načrtov razvoja naftnega gospodarstva v obeh državah priložnost, da delovne skupine čimprej pripravijo program sodelovanja med Jugoslavijo in Mehiko na tem področju.
Naši predstavniki so izrazili željo za večje nakupe mehiške nafte, za nakup izdelkov petrokemije in za naftno opremo.
Gradbena dela na novem samskem domu SGP PIONIR v Bršljinu v Novem mestu so končana. Zdaj poteka urejanje okolice, v stavbi končujejo zadnja dela razni inštalaterji, nato pa bo treba v njej namestiti še opremo. Samski dom naj bi bil pripravljen za vselitev ob novem letu 1981 in bo vsekakor mnogim samskim delavcem, delavcem iz drugih republik in učencem v gospodarstvu najlepše novoletno darilo. Naj omenimo, da pri tem objektu sodeluje s svojimi deli tudi NOVOMONTAŽA.
Predstavljamo
vam...
Danes se vam predstavlja Novomontaža, kot vaš dolgoletni spremljevalec pri izgradnji najrazličnejših objektov.
Preko 230 delavcev in učencev, monteijev vodovodnih, toplovodnih in elektro inštalacij, prezračevanja in kleparstva je lani decembra davilo 30-letnico obstoja. Res, da se ime Novomontaža pojavi šele leta 1973 po združitvi takratnega elektrotehničnega podjetja in Obrtno montažnega podjetja Instalater iz Novega mesta. Korenine današnje Novomontaže pa segajo vleto 1949,ko je bilo ob skromnih možnostih ustanovljeno Elektrotehnično podjetje, ki je opravljalo usluge in vzdrževalna dela na elektro inštalacijah. Le nekoliko pozneje je nastalo Obrtno montažno podjetje Instalater, ki je nudio občanom in ostalim zainteresiranim krovsko — kleparska dela in napeljavo ter vzdrževanje vodovodnih inštalacij. Precej pozneje je pričela z inštalira-njem centralnega ogrevanja in prezračevanja.
Dejavnosti ob ustanovitvi obeh majhni) obrtnih podjetij ni mogoče primerjati z današnjo tehnologijo in opremljenostjo. Le izredni napori in pripadnost izgradnji porušene domovine je delavcem dala moč za vztrajanje pri začetem. Sadovi zaupanja in trdega dela, velikokrat v nemogočih pogojih, so se pričeli le počasi kazati.
Po združitvi smo pričeli z izgradnjo proizvodno — skla-
diščnih prostorov na Cikavi, saj so bili stari prostori skrajno neprimerni. Delovna enota strojnih instalacij se je preselila v nove prostore 1975. Podobna pot čaka TOZE Elektroinsta-lacije, ki ima neprimerne prostore za delavnico in skladišče na Grmu. Izgradnja novih prostorov je predvidena v začetku novega srednjeročnega obdobja.
Današnja Novomontaža je odraz razvoja splošnih družbenoekonomskih in medsebojnih odnosov. Delavci združujemo delo v dveh temeljnih organizacijah, in sicer TOZD Elektro —instalacije s sedežem na Grmu, in TOZD Strojne instalacije s sedežem na Cikavi. Skupna opravila za obe TOZD oprav lja delovna skupnost skupnih služb.
Vzporedno z montažno dejavnostjo, ki jo Novomontaža opravlja že 30 let, se postopoma razvija in krepi delavniška proizvodnja pločevinastih ohišij (elektro razdelilne omare), prezračevalnih kanalov el. razddil-cev, signalno varnostne naprave in cele vrste sestavnih delov za montažo na terenu. Pristop k novemu mišljenju in načinu dela ni bfl enostaven, saj je bilo potrebno spremeniti „utečeno” organizacijo dela ter bolje opremiti delavnice.
Vseh teh 30 let dela pa je Novomontaža največ delala za SGP Pionir, ki je tudi pripomogel k razvoju Novomontaže. Sodelovanje je bilo včasih tesnejše, včasih pa so bile vezi! rahlejše, kar je največ pogojevalo tržišče. V sedanjih gospodarskih pogojih se spet porajal potreba po tesnejšem sodelovanju, saj bomo skupno lažje dosegali zastavljene cilje.
Naše sodelovanje moramo še naprej graditi predvsem na delu, rezultatih dela in na zaupanja
To sodelovanje mora biti tudi pristno, poglobljeno in v obojestransko korist.
UREDNIŠTVO
„MONTER-ja”
0 komisijah, sindikatu in še kaj...
Komisija za pomoč tujim organizacijam in društvom, ki
jo sestavljajo delegati TOZD gr. sektor Novo mesto, TOZD SPO, TOZD MKO, TOZD LO in TOZD PB, je dodelila finančno pomoč sledečim:
- K. O. ZZB NOV Ločna, Mačkovec — 2.000 din
— Klub mladih raziskovalcev, Novo mesto — 1.000 din
— Odboru za izgradnjo steze
I.	VDV bataljona Dol. Toplice - 5.000 din
— OK ZSMS Novo mesto — 31.641,75 din
— KS Birčna vas — 3.000 din
— Društvu paraplegikov novomeške regije — 5.000 din.
Končno se je po 5 mesecih uspela sestati na konstituativni seji samoupravna delavska kontrola TOZD. Za predsednika je izvoljen Ignac Bavdaž, za njegovega namestnika pa Martina Sime. Na tej seji so sprejeli sklepe o zahtevi za uvedbo disciplinskega postopka za dva primera hujše kršitve delovnih obveznosti
Obravnavana je tudi problematika stanovanjske gradnje na Cesti herojev.
Če bi ocenjevali po prvi seji. bi rekli, da je samoupravna delavska kontrola končno izšla iz anonimnosti
Komisija za gospodarjenje je določila nove cene za najemnino gradbenega materiala. Čas je že, da se komisija za gospodarjenje, zraven tega, da se ubada z stimulacijo in ostalo podobno tekočo problematiko, ukvarja tudi z vprašanjem uresničevanja programa varčevanja ter da delavskemu svetu in drugim organom predlaga določene rešitve in mere za odpravo pomanjkljivosti v poslovanju.
Večkrat kritiziramo delo di-sciplin&e komisije in njeno ažurnost pri reševanju predlogov za disciplinski postopek.
Pozabljamo, da disciplinska komisija zaseda in rešuje toliko primerov, kolikor jih strokovna služba obdela za postopek (pripravljalni postopek).
Mimogrede: v TOZD leži v mapi kup zahtev za uvedbo disciplinskega postopka Resje, da je temu vzrok tudi vrsta objektivnih vzrokov, ampak vseeno...
v TOZD imamo samski dom, pa bo kmalu še eden, delavsko naselje, menzo, pa še delavsko naselje in menzo na Rijeki. Kako in kdaj rešujemo probleme, ki se pojavljajo? V glavnem jih le ugotavljamo in bolj slabo rešujemo. Zima je pred vrati, a z zimo se začne tudi kopica nalog vezanih na te objekte družbenega standarda Druž • beni standard je na TOZD za nekatere zadnja skrb, a za nekatere bivanje v mrzlih prostorih, brez redno tople vode, slaba kvaliteta hrane in še marsikaj drugega
Znano je, da se tudi v najbolj konservativnih družbah zelo dobro zavedajo pomena, ki jo imajo za produktivnost dobri pogoji dela in življenja delavcev. Mi se pa čudimo, kako to, da imamo veliko izostankov, zaradi bolniške in drugih vzrokov in slab učinek dela nasploh.
Sindikat bi pri tem moral odigrati svojo vlogo, „če še v celoti igra svojo vlogo,” ki odraža hotenja in interese delavcev.
IVAN IL1JANIČ
Brez kulturnega napredka
delavci ne bodo zmogli
samoupravljanja
Tako je dejal tovariš TITO leta 1950 ob sprejemu zakona o delavskem upravljanju.
Najpomembnejša naloga kulture v sedanjem obdobju našega razvoja je spodbujati razvoj družbe kot celote in neposredno razvijati proizvajalne sile te družbe.
Zato ideja o kulturnem srečanju gradbincev ni naključje ali pa posledica trenutnega navdiha, temveč rezultat, ki izhaja iz vse širše potrebe po svobodnem ustvarjanju in izražanju lastnih idej in hotenj v kulturnih stvaritvah. Ob I. kulturnem srečanju gradbincev Slovenije, ki je bilo lani v organizaciji SGP „KONGRAD" Dravog-ad, smo uresničili idejo, da so umetniški dosežki naših gradbenih delavcev prešli iz anonimnosti.
Kultura mora postati vedno bolj sestavina ustva rjalnega dela in vsestranskega razvoja, ne več zgolj dogovorov posameznikov, le ljubiteljstvo ali privilegij izbrancev. Tako bodo delate i, samoupravljavci, postali tisti kreatorji kulturnega življenja, ki bodo skozi umetniško snovanje potrjevali, da kultura raste iz ustvarjalnega dela, da je enakopraven element tega procesa, da raste iz samoupravnih odnosov s sadovi lastnega dela in v povezavi z neposrednimi kulturnimi ustvarjalci.
Prav je, da se kulturna dejav-' nost oblikuje v združenem delu, da so delavci množični obiskovalci, se z njo izražajo in zavzemajo za prave kulturne vrednota
Ob takih spoznanjih se ljubiteljska kulturna dejavnost kaže ne le kot nekaj, kar si bomo mogli zmeraj lažje in zmeraj bolj privoščiti in ne samo kot dejavnost, ki prispeva h kvaliteti celotnega družbenega dela, temveč tudi kot izvor človekovega notranjega bogatenja in kot sestavina človekove osebnosti, njegovega lastnega zadovoljstva in zadovoljstva tistih, ki te kulturne dobrine uživajo.
Moški pevski zbor Valentin Stanič - Obrtno gradbeno ppodjetje iz Kanala (foto K- Borsan).
Naš vsakdanji življenjski utrip zahteva vitalnejšo skupno akcijo, ki bo omogočila čim večji kulturni na£,r?dek. Naj se vse to ne kaže le v številu udeležencev in v kakovosti kulturnih dogodkov, temveč tudi v novih odnosih, nastajajočih v procesu podružabljanja kulture.
Brez dvoma smo vsi prepričani, da predstavlja II. kulturno srečanje gradbincev v Ajdov ščini v organizaciji SGP „Primorje" Ajdovščina učvrstitev že tako globokih korenin tradicionalnosti med gradbeniki. Zato lahko na ves glas trdimo, da je letošnja prireditev nadaljevanje dobre tradicije, pozitivnih teženj po kulturnem ustvarja-
nju, ki jih na ta način še poglabljamo z novo vsebino kulturnega ustvarjanja naših gradbenih delavcev.
Ob tej prijetni priložnosti čestitam v imenu republiškega odbora sindikata gradbenih delavcev Slovenije organizatorju II. kulturnega srečanja gradbenih delarcev Slovenije SGP „Primorje" Ajdovščina, predvsem pa vsem ustvarjalcem kulturnih dobrin, s katerimi se predstavljaja Čestitam tudi delovnim ljudem in občanom občine Ajdovščina k njihovemu praznovanju!
ŽELJKO HUMAR predsednik RO sindikata gradbenih delavcev Slovenije
lll.kulturno srečanje gradbenih delavcev bo v Novem mestu
Leto mine in z njim veliko dogodkov in srečanj. Tako se je v Ajdovščini končalo II. kulturno srečanje gradbenih delavcev Slovenije.
Teden od 22. - 27. septembra, posvečen srečanju, se je pričel z otvoritvijo razstave in literarnim večerom v Pilonovi galeriji- Predstavilo se je osemnajst likovnih in osem literarnih ustvarjalcev. Med njimi so bili tudi naši delasci: Toni Vovko z likovnimi deli, Rudi Robič z literarnimi deli in Martina Praštalo kot recitator Robičevih pesmi
Zadnji dan srečanja, v soboto, je bila dopoldan okrona miza, katere se je udeležia Katjuša Borsan kot organizator kulture na temo sindikat in kulturno življenje gradbenih delavcev. Zvečer je bila sklepna prireditev, v kateri je sodelovalo osem pevskih zborov, pihalni orkester, dramska skpina, zabavni ansambel, folklorna skupina, mladinski pevski zbor osnovne šole Boris Kidrič iz Ajdovščine in gost prireditve Stane Koritnik, solist Opere iz Ljubljane.
Po sklepu seje republiškega odbora sindikata gradbenih delavcev Slovenije bo III. kulturno srečanje naslednje letov Novem mesta
B. K.
\___________________________________ J
Leskova
■ W W I
piščal
Počakaj ljubica na maj.
Ko več ne bo tako deževno, tedaj bom lesko vzel meževno, naredil zate bom piščal.
In legla bova v mlado travo.
V očeh cvetela bo pomlad in žejna bova pila slad.
Ljubezen ti bom dal pod glavo.
Le veter bo napel tvoj šal.
Takrat, veš, kosci bodo spali in kose skrhane iskali.
Ti boš igrala na piščal.
RUDI ROBIČ
Ustanovljen odbor za kulturo
3. septembra 1980 je bil prvi sestanek odbora za kulturo SGP Pionir Novo mesto. Udeležili so se ga predstavniki TOZD TKI, PB, TOZD Krško in operativa Novo mesto- Ostale TOZD pozivamo, da izvolijo člane, ki bi v bodoče prihajali redno na sestanke in skrbeli za kulturno življenje v svoji TOZD.
Udeleženci sestanka so pregledali program nadaljnjega dela in se domenili za anketo, ki smo jo izvedli v septembru.
MARJANA KLEMENC
9MMM&
Rudi Robič na otvoritvi 2. srečanja v Ajdovščini, kjer se je predstavil s šestimi pesmimi (foto K. Borsan).
— Januarja 1961 je bila na Dolenjskem samo ročna telegrafska centrala s 3 priključki. Danes ima Novo mesto 160— številčno avtomatsko telegrafsko centralo, v katero je vključenih 68 teleks naročnikov.
Na tržišču v Črni gori se obetajo zanimiva dela
Črna gora je bila v lanskem potresu zelo prizadeta in ker gre na njenem območju za gradnje, ki naj zacelijo potresne rane, zanjo ne veljalo omejitve v naložbah. Razen tega so solidarnostno zbrana vsa potrebna finančna sredstva in zato pri naložbah v Črni gori ni težav z zbiranjem denarja, saj se pri naložbah po ostalih območjih Jugoslavije največ peklijo prav s tem vprašanjem. _______________
Črnogorsko območje je za uveljavitev gredbenih zmogljivosti torej zelo zanimivo in zato je tudi naša OZD letos začela tu z obsežnimi tržnimi raziskavami.
Ko govorimo o gradnjah, ki se obetajo v Črni gori, moramo omeniti več vabljivih naložb. V Ulcinju bodo gradili novi hotel Galeb, v Boki pa novi hotel Boka. V obeh primerih gre za 100-odstotno gotovo gradnjo, ker so bile dosedanje hotelske stavbe v potresu porušene. V Hercegovem se obeta gradnja nove upravne stavbe za tamkajšnje podjetje ,,Boka-Turist’.
Kot zelo pomemben investitor se je pojavil v Hercegovem v zadnjem času „Institut dr. Sime Miloševiča” v Igalu, kjer je v načrtu gradnja zdravstvenega kompleksa v skupni vrednosti okoli 1 milijardo 800 milijonov novih dinarjev.
Večina hotelskih gradenj v Črni gori se financira iz fonda solidarnosti, ki je ustanovljen kot pomoč potresnemu območju; prav zato so te turistične gradnje ne glede na siceršnje naložbene omejitve zagotovljene. V vseh naštetih primerih gre za nova dela, na za nas novem tržišču, kjer smo se pojavili letos in zato si bomo morali za pridobitev teh gradenj kar najbolj prizadevati in se zavzemati za to.
V Črni gori se pri gradnjah srečujemo tudi s potrebo popravila in obnove mnogih, od potresa deloma poškodovanih
turističnih objektov. Zanemarjati ne gre niti teh del in se bo treba glede na poseben strokovni pristop, ki je pri takšnih popravilih potreben, na to posebej pripraviti.
Ob velikih naložbenih omejitvah, ki so v vsem jugoslovanskem prostoru posledica ustali tvenih mer in prizadevanj, ostajajo v mnogih gradbenih podjetjih zmogljivosti proste in nezasedene. Nič čudnega torej ni, če si mnoga gradbena podjetja iščejo delo in zelo veliko se jih prav zaradi prej opisanih možnosti v Črni gori že usmerja tja. Odzivi na licitacije za prevzem del v Črni gori so zato postali zelo množični. Prihaja do prave gneče in svoje ponudbe pošiljajo gradbena podjetja iz Srbije, Makedonije ter iz Bosne in Hercegovine. Opaziti ni edinole gradbenih podjetij iz Hrvatske, ki imajo za zdaj še dovoli dela doma.
V potrditev pravkar povedanega naj omenimo, da se je za oceno primernosti na razpis za gradnjo hotela Galeb v Ulcinju potegovalo kar 18 gradbenih podjetij - ponudnikov! Med njimi je bila tudi naša OZD. Investitor je dal oceno primernosti izmed 18 ponudb le osmim in med temi osmimi je tudi naša.
Ob vsem, kar smo pravkar našteli, torej lahko skoraj zagotovo pričakujemo, da bo PIONIR v prihodnje odpiral v Čmi gori nova gradbišča in se še nekaj let mudi na tem območju.
M. J.
AKCIJA OMLADINE na čišćenju okoline
U vrijeme pripreme za iz-‘ ložbu „Šuma—gljive-cvije-će”, koja je b8a u Novom' mestu od 13. do 15. septembra 1980 i omladina SGP Pionir uključila se je u akciju da dobrovoljnim radom doprinesemo ljepšoj i uređe-nijoj okolini te tako pod-staknemo svakoga od nas da održava čistu sredinu našeg mjesta i okoline.
Omladinci su u petak, 12. 9. 1980, u popodnevnim satima čistili okolinu oko samorog doma, radničkog naselja, menze i upravnih prostorija u Bršljinu.
Nažalost u akciji su učestvovali samo omladinci OO SSOS OOUR građevinski sektor Novo mesto.
IVAN ILIJANIČ
Obećavaju se poslovi na tržištu u Crnoj gori
Crna Gora je prošlje-godišnjim zemljotresom bila jako pogođena i jer se na njenom području radi o gradnjama koje bi trebale da zacijele rane, za nju ne važe ograničenja u ulaganjima. Pored toga solidamosno su sakupljena sva potrebna financijska sredstva i zato kod ulaganja u crnoj Gori nema teškoća sa sakupljanjem novca, jer se kod ulaganja na ostalim područjima Jugoslavije najviše vodi borbu upravo s tim pitanjem.
Dakle, crnogorsko područje je jako zanimljivo za ostvarivanje građevinskih mogućnosti i zato je i naša OUR ove godine tu počela sa obimnim tržnim ispitivanjima.
Kadar govorimo o gradnjama koje se obećavaju u Crnoj Gori moramo pomenuti više privlačnih ulaganja. U Ulcinju će graditi novi hotel Galeb, a u Boki novi hotel Boka. U oba slučaja radi se o 100—procent-no sigurnoj gradnji, jer je dosadašnje hotelske zgrade srušio zemljotres. U Hercegnovom se predviđa gradnja nove upravne zgrade za tamošnje poduzeće „Boka - Turist”.
Kao jako važan investitor u poslednje se je vrijeme u Hercegnovom pojavio „Institut dr. Sime Miloševća” u Igalu, gdje je u planu gradnja zdravstvenog kompleksa u ukupnoj vrijednosti od oko 1 milijardu 800 milijuna novih dinara.
Većina hotelskih gradnji u Crnoj Gori financira se iz fonda solidarnosti, koji je formiran kao pomoć potresnom području i upravo zato su te turističke gradnje, bez obzira na
postojeća ograničenja u ulaganju, osigurane. U svim nabrojenim slučajevima radi se o novim poslovima na za nas novom tržištu, gdje smo se pojavili ove godine i zato ćemo morati za dobijanje tih gradnji što više nastojati i zauzimati se za to.
U Crnoj Gori se kod gradnji susrećemo i sa potrebom popravka i obnove mnogih potresom djelomično oštećenih turističkih objekata. Ne treba zanemariti ni te radove i trebat će se, obzirom na posebni stručni pristup koji je potreban kod takvih popravki, na to posebno pripremiti.
Uz velika ograničenja u ulaganjima koja su na cijelom jugoslovanskom prostom posljedica stabilizacionih mjera i nastojanja, u mnogim građevinskim poduzećima ostaju slobodne i nezauzete mogućnosti. Dakle, nije ništa čudno ako mnoga građevinska poduzeća traže posao i mnogo ih se, upravo zbog prije opisanih mogućnosti u Crnoj Gori, već usmjerava tamo. Zato su odazivi na licitacije za preuzimanje radova u Crnoj Gori postali jako brojni. Dolazi do prave gužve i svoje ponude šalju građevinska poduzeća iz Srbije, Makedonije i Bosne i Hercegovine. Jedino se ne primjećuju građevinska poduzeća iz Hrvatske, koja za sada imaju još dosta radova kod kuće.
Pomenimo kao potvrdu upravo rečenog to da se je za ocjenu primjetnosti na raspis za gradnju Hotela Galeb u Ulcinju takmičilo čak 18 građevisnkih poduzeća — koja su se nudila. Među njima bila je i naša OUR. Investitor je dao ocjenu koja mu od 18 ponuda najviše odgovara i to samo osmorici i između tih osam bila je i naša.
Uz sve što smo upravo nabrojili možemo dakle skoro sigurno očekivati da će PIONIR ubuduće otvarati u Crnoj Gori nova gradilišta i provesti još nekoliko godina na tom području.
M. J.
Na levi je že dograjeni in vseljeni del nove stanovanjske soseske ob Cesti herojev v Novem mestu, na drugi pa je stavba blagovnice, na kateri se gradnja še odvija.
Počela je oskudica iza
građevinske
sirovine
Neprekidna poskupljenja izvoza energije, posebno tekućih pogonskih goriva i električne energije, zamrzavanje cijena na domaćem tršištu i više cijene koje se mogu doseći u izvozu za neke proizvode, ograničenje uvoza nekih surovina, koje smo do sada uvozili bez potrebe i zbog bezbrižnosti, sve to i još mnogo toga drugog što je u vezi sa stabilizacionim nastajanjima, već je prouzrokovalo nedostatak velikih proizvoda na tržištu i zastoje u proizvodnji. Lavina nestašica i osim ostalih, ovog puta pogodila i građevinarstvo. Kod rukovodoca nabavnog odjela u OOUR Tehnička komer-cijala i inženjering Antona Vol-, ka propitali smo se da li su kod opskrbe građevinarskim materijalima već neke teškoće i doznali:
- Nažalost, već su počele teškoće u nabavi, iako već dosta dugo nismo znali za njih i već smo ih skoro zaboravili. Možemo reći daje kritično betonsko željezo, prije svega rebrasto, armaturne mreže a i cement, kako u rasutom stanju tako i u vrećama.
Pogledajmo najprije cement. U Pioniru ga prosječno potrošimo od 200 do 250 tona dnevno. Sada uz velike teškoče dobijamo jedva polovinu tih količina. Uzrok za nestašicu su kvarovi u slovenskim cementarama u Anhovu i Trbovlju koje sada rade smanjenim kapacitetom, a i kvarovi u cementarama u Podsusedu kod Zagreba i Umagu. Spašava nas cementara u Lukovcu kod Tuzle sa kojom imamo djelomični ugovor za dostavu cementa. Sa poduzećem VIATOR zaključili smo dogovor za prijevoz iz Lukovca, a taj je prijevoz za nas za 40 posto skuplji, ali drugog rješenja nema.
Betonsko železo u ovom času je proizvod kojeg najviše nedostaje. To je posljedica toga, jer željezara u Zenici izrađuje male količine zbor nedostatka rude, koksa i uložaka. Treba dodati da je željezarska proizvodnja u Jugoslaviji dosada uloške za betonsko željezo uvozila, a uvoz je obustavljen. Pored toga željezara u Zenici koja je naš glavni dobavljač,
ulaganjima je povećala svoje proizvodne mogućnosti, a nije ujedno povećala mogućnosti koksareoi rudnika. Zbog toga i zbog teškoća s uvozom, kojim bi nadomjestili nestašicu, kad ne bi bilo mjera koje to zabranjuju, morali su da zaustave 3 peći.
Željezara u Jesenicama kao dobavljač betonskog željeza skoro da ne dolazi u obzir za nas jer izrađuje betonsko željezo bez atasta, a takvo mi ne smijemo upotrebljavati. Pored toga samo povremeno rade na tržište samo male količine.
Željezara u Štorama, koja je do sada bila jedan od naših dobavljača betonskog željeza, ima slične teškoće sa kojima se bave u željezari u Zenici: nemaju uložaka koje bi morali uvoziti i zato ne valjaju betonsko željezo.
Treba dodati još i to da nas prilikom posjet^. našem glavnom dobavljaču u željezari u Zenici nisu utješili i nisu nam nacrtali nimalo ružičastu budućnost: rekli su da će u posljednjem tromjesečju ove godine, obzirom za dobavu betonskog željeza biti još slabije nego do sada, a kako če biti iduće godine uopće ne mogu reći. Također smo doznali da rebrasto betonsko željezo izvoze da bi zaradili potrebne devize za koks i uloške koji im nedostaju..
Armaturnih mreža ne nado-staje ništa manje nego betonskog željeza. Naš glavni dobavljač je Kovinar iz Jesenica, koji sada ne radi te mreže, jer ne do bij a valjanu žicu iz Zenice, a odakle zastoji u Zenici već smo rekli. Za nabavu se pomažemo dobavljanjem iz pobratimljenog mjesta Bihaća. Moramo ga jako pohvaliti, jer je već ispunio cjeli ugovor za dobavu Pioniru, a dobavlja nam mreže uprkos tome, iako nažalost nema dovoljno veliki izbor.
Kod nabavke drveta nema većih prepreka, jer smo jako
zagrizli u dobavljanje odrezanih i očišćenih stabala našoj pilani. Ona sada dobija stabla sa svih krajeva i pokriva oko 80 posto naših potreba za drvom.
Kao zanimljivost treba pome-nuti da na tržištu jako nedostaje čavala, pa nama i to pričinja-va dosta glavobolja u nabavi, a prije svega gubitak vremena, mnogo traženja i telefoniranja. Nadostaje i vapna; a u industriji tog proizvoda kažu da je vapna doduše dosta ali nema vreća od natron papiru u koje toj proizvod pakuju. Naime, papirna industrija uvozi sirovinu za natron papir, a sa uvozom su, kao što je poznato, teškoće. Iz istog uzroka nedostaje i krovne lepenke, jer i ona ima natron papir. Bitumena, kojeg u građevinarstvu upotrebljavamo za hidroizolaciju, isto tako nedostaje, a bitumen je susproizvod u destilaciji nafte.
- Da fi se kod uskudice pojedinih proizvoda — „oskudici” ponekad kumuju zamrznute cijene koje proizvođaču prouzrokuju gubitak — susrećete sa ponudama da bi posredno pokrivali dio manjka i s rješavanjem takvih teškoća „samoupravnim sporazumima? ”
— Toga kod nas ima prilično malo, iako postoje pojedini primjeri. Mogu reći da bi imali dovoljno armaturnih mreža kao bi proizvođaču Kovinam iz Jesenica mogli da nabavimo betonsko železo za njih. Betonskog železa mogli bi za svoje potrebe i za izradu armaturnih mreža, dovoljno dobiti u Zenici kad bi ga plačali po izvoznoj cijeni u devizama. Nažalost naše poduzeće nema deviza u te svrhe.
Sa željezarom u Zenici smo prije dvije godine podpisali samoupravni sporazum, kojim pokrivamo dio gubitka koji željezara ima kod proizvodnje betonskog željeza. U željezari moramo godišnje nabaviti 7000
tona betonskog železa, a naša građevinska operativa plaća OOUR Trgovina u Željezari 3-postot. marže za dobavljeno željezo, dok se OOUR Trgovina odriče 2,5 postot. marže za pokrivanje gubitka kod proizvodnje betonskog željeza. Po ugledu na to u cementari Anhovo su formirali OOUR Trgovina koji nam zaračunava grosističnu maržu za dobavljeni cement, a taj OOUR, koliko nam je poznato , dobije i 5 posto od prevoznih troškova za cement od prevoznika i to pod postavkom „za organizaciju transporta”. Tako sakupljeni novac namijene za pokrivanje gubitka kod proizvodnje cementa.
— Dali se na konstatacije, upozorenja i dogovore da moramo u okviru stabilizacijskih nastojanja na gradilištima što se da više štjediti materijal, to več osjeća u vašoj službi da se potrebe za nekim materialima osjetno smanjuju?
— Očito se je smanjila potrošnja drveta, za što sigurno imaju zaslugu tesari na gradilištima, koji sada mnogo štedljivije kroje drvo kod postavljanja oplata i više puta gaupoteblja-vaju. Dakle pohvala vrijedi za tesare! Bili bismo jako veseli kada bi u svojem radu isto to nastojali i armirači jer zbilja nedostaje betonskog željeza i obzirom na to obećavaju nam se slabija vremena. Nažalost, kod izrade armatura još uvijek ima jako mnogo otpadaka. Uzrok je najvjerojatnije u tome što su armirači plaćani prema težini potrošenog željeza. Zato se trude da u svom radu naprave što više bez obzira na otpadak. Dakle, nešto bi trebalo izmijeniti unagrađivanju: možda odrediti premiju za manji otpadak? U tom bi smislu trebalo jako brzo nešto napraviti!
M. J.
Ena izmed lamel skupine blokov C v stanovanjski soseski ob Cesti herojev v Novem mestu, na kateri že potekajo dela na strehi in so že postavljene tudi montažne pročelne stene.
O radu obrazovne zajednice za građevinarstvo
Izvatci i obrazloženja uz samoupravni sporazum o osnovama plana obrazovnih zajednica za građevinarstvo za razdoblje 1981 - 1985
Radnici i drugi radni ljudi u osnovnim i drugim organizacijama udruženog rada samoupravnim sporazumom o osnovama plana obrazovne zajednice usklađuju i određuju svoje zajedničke potrebe i interese za odgojem i obrazovanjem, te prava i obveze koje se odnose na ostvarivanje zadataka zbog kojih je bila osnovana obrazovna zajednica.
Korisnici i izvođači usluga će slobodnom razmjenom rada u Obrazovnoj zajednici građevinarstva u razdoblju 1981 -1985 zadovoljiti svoje potrebe za usmjerenim obrazovanjem odnosno za pojedinim smjerovima, kamo će se upisati učenici, đaci i studenti. Smjerovi i zvanja su slijedeći:
Smjer: (u nastavku — zvanje)
GRADNJE: tesar, radnik za oplate, zidar za zidanje i žbuka-nje, krivljenje armatura, beto-ner, hidrotehnički radnik, asfal-ter, zidar, tesar, armirač, kamenorezac, cementiner, opekar, polagač keramike, izolater, obrađivač kamena, građevinski tehnički crtač, građevinski poslovođa, instruktor praktičnog rada, građevinski tehničar, građevinski inženjer, diplomirani gradjevinski inženjer.
GEODEZIJA: geodetski operater, geodetski tehnički crtač, geometar, inženjer geodezije, diplomirani inženjer geodezije.
ARHITEKTURA:	inženjer
arhitekture, dipl. inženjer arhitekt.
ZAVRŠENE DJELATNOSTI: zastakljivač, staklar na zgradama, soboslikarsld radnik, soboslikar, polagač podova.
GRAĐEVINSKA MEHANIZACIJA:	upravljač lakom
gradjevinskom mehanizacijom, strojar gradjevinske mehanizacije.
DIMNJAČARSTVO: dimnjačar.
IGM: radnik za opeke.
Celoten pogled na stanovanjske bloke A-B—C v Bršljinu v Novem mestu med gradnjo. V blokih, ki imajo tudi svojo kurilnico za centralno kurjavo, bo 81 stanovanj.
Samoupravni sporazum točno odredjuje izvodjača odgojno obrazovnih programa. Važno je da je ove školske godine organiziran na podsticaj SGP Pionir samostalni centar za obrazovanje za zvanja u građe-vinstvu (dosada smo samo imali dislocirani odjel) za obrazovanje po programu za građevinara 1, po skraćenom programu (izrada oplate, zidanje i žbuka-nje, krivljenje armatura) te program za građevinara 2 po dužem programu (građevinar — zidar, tesar, armirač, tehničkk crtanje, operativna, tehnološko razvojna, projektantska, planerska).
Samoupravni sporazum dalje navodi da odgojno obrazovne organizacije koje izvade odgojno obrazovne programe, mogu da izvode dio tih programa izvan sjedišta u dislociranim jedinicama (također i u određene građevinske organizacije) i to pod uvjetima koje će odrediti društveni dogovor o mreži škola usmjerenog obrazovanja u SRS. Isto tako samoupravnim sporazumom su određene radne organizacije, između ostalih i SGP Pionir, u kojima će se realizirati praktična nastava, proizvodni rad i radna praksa.
Kod izvođenja odgojno obrazovnih programa izvođači će uzimati u obzir normative i standarde (prilog), koji su sastavni dio ovog sporazuma, a cjene za izvođenje usluga osigurane su mjerilima koje sporazum točno navodi i to za srednje škole i domove, više škole i visoke škole. Isto tako korisnici će udruživati sredstva za poboljšanje materijalnih uvjeta izvođenja odgojno obrazovnih programa, za proširenje odgojno obrazovnih mogućnosti i za izvođenje zajedničkih zadataka koji su važni za razvoj
usmjerenog obrazovanja u smjerovima građevinarstva. Sva ta potrebna sredstva učesnici će osigurati iz dohodaka OOUR i radnih zajednica te iz dohodaka i prihoda drugih ljudi koji rade sa sredstvima građana.
Još nije određen način udruživanja sredstava koji će biti upotrijebljen u slijedećem 5—godišnjem razdoblju. Predviđene su slijedeće varijante:
1.	stopa doprinosa koja je zbir stope doprinosa jedinice za 40 % programa i opterećenja koje proizilazi iz djela planiranih potreba za korisnike u posebnim obrazovnim zajednicama;
2.	stopa doprinosa kojom korisnici udružuju sva sredstva koja su potrebna za izvođenje programa u posebnim obrazovnim zajednicama;
3.	doprinosi za zaposlene radnike po njihovim zvanjima odnosno grupama zvanja.
Proračuni koji su napravljeni prema ovim varijantama pokazuju slijedeće učinke:
1. udruživanje po 1. varijanti je kombinirani pristup koji uzima u obzir kako jedinstvenost i prepletenost obrazovanja tako i različite potrebe korisnika u pojedinim posebnim obrazovnim zajednicima i uvodi nove odnose- u raspodjelu rada.
Udruživanje sredstava nije više samo u funkciji osiguravanja sredstava već i u funkciji planiranja obrazovanja, a ujedno i onaj dio obrazovanja koji je namijenjen svim korisnicima, čuva način uzajamnog udruživanja sredstava. I po ovoj varijanti ipak je još uvijek potrebno predvidjeti međusobna prelivanja između posebnih obrazovnih zajednica.
2.	Stope doprinosa koje bi korisnici u posebnim obrazovnim zajednicama morali usvojiti za pokriće cjelog programa POZ, morale bi biti jako definirane (više kao 30—puta razlika u opterećenju). U pogledu zadovoljavanja kadrovskih i obrazovnih potreba ovaj je način manje prihvatljiv, jer predstavlja i čak prisiljava posebne obrazovne zajednice u izolirano stavljanje u pogon ,,svog“ obrazovanja i „svojih” sredstava (iako su takvo obrazovanje kao i dohodak društvene kategorije namijenjene udruženom radu ili rezultat udruženog rada) - varijanta 2.
3.	Učinci udruživanja sredstava doprinosima na zaposlene po zvanjima odnosno zvanjima grupa predviđa se da bi bili u tome da bi sve organizacije udruženog rada išle u najpažlji-vije zapošlavanje i što bolju upotrebu znanja kojeg imaju zaposleni radnici. Ujedno bi i u cjelini povezala kadrovsko i obrazovno planiranje s planiranjem sticanja, ostvarivanja i razspoređivanja dohotka, jer bi plaćanje doprinosa za usmjereno obrazovanje bilo posljedica politike zapošljavanja, a ne posljedica stope doprinosa ili drugih instrumenata na koje jako malo mogu utjecati organizacije udruženog rada. Ni po ovoj varijanti ne bi bilo potrebno prelivanje između posebnih obrazovnih zajednica (varijanta 3).
Nominalni obim sredstava potrebnih za izvođenje zadataka, određenih ovim sporazumom, utvrđivat će se za svaku pojedinu godinu s po načinu kojeg i sporazum unaprijed obrađuje. Nadzor nad izvođenjem tog sporazuma obavljat će organ samoupravni nadzor OZ-GZ.
VLASTA TOMAZIN
Dva
izuzetno
značajna
dokumenta
Da li ćemo morati da stisnemo kaiševe kod isplate osobnih dohodaka i terenskih dodataka?
U javnoj su razpravi dva izuzetno važna dokumenta koja će dugoročno utjecati na visinu isplata za osobne dohotke i raznih naknada za troškove koje dobijaju radnici. To su prijedlog društvenog dogovora o zajedničkim osnovama za formiranje i raspodjelu sredstava za osobne dohotke i zajedničku potrošnju i prijedlog društvenog dogovora o zajedničkim osnovama za naknadu troškova koje su radnici imali prilikom obavljanja određenih podova i radnih zadataka. Nosioci, a istovremeno i učesnici oba društvena dogovora, koji bi kako se predviđa trebali biti uvaženi još ove godine, dijedeći su: Republički savjet saveza sindikata Slovenija, Privredna zbornica Slovenije i izvršni savjet skupštine SR Slovenije.
Savez sindikata organizirao je široku raspravu u oba prijedloga društvenih dogovora u sindikalnim organizacijama i u samoupravnim organima organizacija udruženog rada. U nekim se radnim organizacijama ta rasprava odvijala u suradnji sa općinskim sindikalnim savjetima. Tako je i naša radna organizacija bila zadužena daje 17. septembra organizirala razspravu o prijedlogu društvenog dogovora o zajedničkim osnovama za naknadu troškova koje su radnici imali kod obavljanja određenih radova i zadataka, na kojoj su sudjelovali i predstavnici općinskog sindikalnog savjeta Novo mesto i sekretar republičkog odbora sindikata građevinskih radnika Slovenije. Tako je naš zadatak bio da pregledamo i damo odgovarajuće primjedbe na prijedlog društvenog dogovora o zajedničkim osnovama za naknadu troškova. Zbog izuzet-
nog značaja koji će on imati za isplatu osobnih dohodaka, razvila se je živa razsprava o prijedlogu društvenog dogovora o zajedničkim osnovama za formiranje i razsp odjelu sredstava za osobne dohotke i zajedničku potrošnju.
Za bolji rad — deblje platne kuverte sa osobnim dohotkom
Ovim društvenim dogovorom njegovi učesnici, a posebno sindikat, žele postići to da bi se dobar rad odražavao i u radni-kovoj platnoj kuverti i mislimo da nema radnika koji ne bi podupro takva nastojanja, ali je na raspravi bila izražena sumnja da če taj cilj biti postignut takvim društvenim dogovorom, kakav je bio dat na javnu raspravu i s takvim pristupom za sprovođenje javne rasprave. Bilo je izraženo mišljenje da su rokovi za javnu raspravu i slanje primjedbi jako kratki, da bi društveni dogovor morao imati rokovnik kao prilog, iz kojeg bi jasno bili vidljivi rokovi do kada mora pojedini potpisnik društvenog dogovora obaviti svoja zaduženja, da bi tekstu morali biti priloženi prilozi koje pojedini nosioc društvenog dogovora još mora pripremiti, kao na primjer metodologija na temelju koje će se obuduće utvrđivati težina pojedinih poslova koje obavljaju radnici. Isto tako u društvenom bi dogovoru već sada morala biti određena mjerila za raspodjelu osobnih dohodaka u općoj potrošnji koji ostvaruje dohodak na osnovu slobodne razmjene rada, jer cijelo vrijeme na svim nivoima konstatiramo da opća potrošnja probija rezolucijama zacrtane okvire.
Isto tako neka i nadalje ostanu važeće dinarske nagrade jubilantima jer su se radnici kroz višegodišnju praksu već navikli na to. Također je jako važno primjedba da se stambeni doprinos i nadalje isplaćuje iz
dohotka a ne od ostvarenog čistog dohotka, jer zbog sve težih uvjeta privređivanja postoji bojazan da neće biti moguće ostvariti dovoljno čistog dohotka i da če osjetno smanjiti sredstva stambenog doprinosa. Na taj bi način radnici bili jako oštećeni, jer bi se smanjile mogućnosti za dodjeljivanje kredita radnicima i za kupovanje stanova za radnike.
Jer opća i zajednička potrošnja uprkos svim suprotnim osiguranjima stalno bježe iz zacrtanih okvira, bilo je izvaže-no i mišljenje da bi društveni dogovor odredio da se u trenutku kada opunomoćeni organ, npr. republički zavod za statistiku ili nešto slično, utvrdi da su se nakupila sredstva za opću i zajedničku potrošnju u predviđenim okvirima odnosno obimu, prestaje obveza OUR da isplaćuje doprinose iz dohotka za opću i zajedničku potrošnju.
Nismo za slab i neefikasan rad raznih SIZ!
Bilo je izvečno i mnogo dobronamjernih kritika na slab rad i neefikasnost raznih samoupravnih interesnih zajednica, zbornica i td., koje se napajaju iz sredstava opće i zajedničke potrošnje koje odvaja udruženi rad i o nemogućnosti udruženog rada da utječe na odgovarajuće trošenje tih sredstava i veću efikasnost njihovog rada. Naravno veliko je pitanje da li će sastavljači društvenog dogovora uzeti u obzir neke naše primjedbe ili ne.
Na raspravi smo sindikalnim predstavnicima jasno rekli da većina građevinskih radnika zbog teških uvjeta rada i nesređenih životnih odnosa uopće ne postigne starosnu mirovinu, da su kod njih česte razne profesionalne bolesti koje su povezane sa radom na gradilištima i terenskim radom. Zahtijevali smo da bi rad građevinskog radnika već na samom startu, dakle i u kalkulacijskim osob-
Pm.
asm
Lamela A v skupini C blokov v stanovanjski soseski ob Cesti herojev v Novem mestu je dograjena v litem betonu.
nim dohotcima, trebao biti više vrednovan kao rad radnika velike većine drugih privrednih grana. Preporučili smo sastavljačima društvenog dogovora da u društveni dogovor ne ugrađuju komplicirane metodologije i formule za izračunavanje mase sredstava npr. za osobne dohotke, već neka nađu jednostavna i svakom razumljiva rješenja.
Upozorili smo da društveni dogovor ne uzima u obzir nisku produktivnost cijelog našeg društva i nisku produktivnost prirodnih radnih organizacija kao cjeline, a koji su međusobno jako povezani i suovisni, jer što nam pomaže ako jedna grupa radnika odlično obavi svoj zadatak i na primjer, mnogo premaši normu, a slijedeća grupa ne može da obavi svoj posao, na priimer, zbog nedostataka betonskog željeza ili betona. U takvim uvjetima privređivanja, koji sada vladaju, sve tri faze rada ne mogu utjecati na veću produktivnost, jer su ovisne od prethodnih faza rada odnosno od vanjskih uzroka, kao što je na primjer nestašica reprodukcijskog materijala, nestašica uvoznih dozvola, smanjivanje mogućnosti upotrebe deviznih sredstava i tako dalje. Sve to u završnoj fazi ulječe na nagrađivanje po radu i bilo kako da je dobar i stimulativan sistem nagrađivanja, sruši se u takvoj životnoj situaciji. Društveni dogovor ne uzima sve to u obzir, već teoretski predviđa razne metode koje se neće moći izvoditi u praksi. Jer je čisti dohodak osnova za većinu isplata bojimo se da će društveni dogovor u takvom obliku značiti još dodatni pritisak na inflaciju, na povišenje cijena, jer će organizacije udruženog rada na taj način pokušati da osiguraju dovoljno sredstava za isplatu.
Mnogo reći u vezi sa terenskim dodatkom
U vezi društvenog dogovora o zajedničkim osnovama za naknadu troškova koje su radnici imali kod obavljanja određenih radova i zadataka bilo je najviše izrečenih primjedbi na one odredbe društvenog dogovora koje uređuju isplaćivanje terenskog dodatka kojeg bi prema društvenom dogovoru trebali da dobijaju samo oni radnici koji bi boravili i radili na terenu izvan sjedišta OOUR odnosno svojeg stalnog odnosno privremenog mjesta boravka, a time bi mnogo radnika koji rade na gradilištima izgubilo terenski dodatak, što je jako teško prihvatljivo za radnike u građevinskoj operativi.
' U raspravi smo upozorili na problematiku isplaćivanja teren-(Nastavak na si. stranici)
Levo je skupna kotlovnica za centralno kurjavo, desno pa del stanovanjskih blokov niza A v Bršljinu v Novem mestu, ki so razvrščeni v treh nizih po 27 stanovanj.
(Nastavak sa prij. stranice)
skog dodatka u građevinskoj operativi prije svega u pogledu većih troškova koje ima radnik zbog rada na gradilištu u usporedbi s radnicima iz drugih privrednih grana, a i u pogledu težih životnih uvjeta građevinskog radnika zbog rada na terenu. Upozorili smo da su radnici u građevinskoj operativi stalno dobijali naknadu troškova za rad na terenu, odnosno terenski dodatak koji je neodvojivo povezan s prirodom i značajkama proizvodnje u građevinskoj operativi, u kojoj je građevinski radnik prisiljen da se stalno seli sa gradilišta na gradilište gdje se izvode radovi. Terenski dodatak za građevinskog radnika jednako je značajan kao na primjer jamski dodatak za rudara.
Terenski je dodatak stalno bio određen i mora biti i ubuduće kao naknada za povećane troškove prehrane, smještaja, higijene, k ult um opr os vije tnih potreba radnika, odvojenost radnika od svoje obitelji, kao i teže životne i radne uvjete radnika, koji nisu obuhvaćeni vrednovanjem živog rada.
Terenski dodatak odnosno naknada troškova za rad na terenu koji obuhvata samo naknadu troškova za prehranu i prenoćište radnika preuzak je, neodgovarajući i niti ne pokriva sve veće troškove koje građevinski radnik ima u usporedbi sa drugim nagrađevinskim radnicima zbog rada na terenu, a posebno jer građevinski radnici imaju veće troškove zbog terenskog rada također i u slučaju kad bi se svakog dana vraćali sa gradilišta u svoje prebivalište. Zato za građevinskog radnika rad na terenu predstavlja rad na gradilištu i zato svaki radnik zbog rada na gradilištu mora imati pravo na isplatu terenskog dodatka bez obzira na to da li radi na gradilištu u sjedištu OOUR odnosno u mjestu stalnog boravka ili ne.
Radnicima se na gradilište dovozi užina. Na gradilištima treba postaviti blagovaonice u skladu sa sindikalnim stadar dima. Dio prevoznih troškova za užine i za postavljanje blagovaonica ukalkulira se u cijenu užine. To građevinskom radniku stvara veće troškove u usporedbi . sa negrađevinskim radnicima. Česti su i slučajevi da na gradilištima nije bila mogoća opskrba pitkom radom koju treba dovoziti ili opskrbiti na neki drugi način. Građevinski radnik mora pokriti i dio tih troškova.
Građevinski radnik koji stanuje u samačkom domu, a tih je većina, mora plaćati dosta "“će troškove za stan od negra-
đevinskog radnika, iako radne organizacije u građevinarstvu veoma mnogo regresiraju stanarine. Zbog izuzetno visokih troškova i praktično nikakvih mogućnosti da dobiju povoljne kredite za gradnju samačkih domova, svi građevinski radnici još ne stanuju u samačkim domovima, koji bi bili u skladu sa sindikalnim standardima, već još uvijek u slabijim objektima starijeg datuma, od kojih su mnogi bili izgrađeni kao privremeni. Zato prilikom odlaska na rad na udaljenija gradilišta obično pored prenoćišta na tom gradilištu plaćaju i najemnimi za samački dom da bi tako u njemu osigurali stalni boravak i mogućnost da mogu na sigurnom imati spremljene svoje osobne predmete i garderobu. Nemoguće je da bi to sobom nosili sa gradilišta na gradilište odnosno svakog časa slali kući i nazad od kuće, jer je građevinski radnik izložen stalnim premještajima na terenu.
Na ovoj dodatak treba gledati životno!
Na terenski dodatak treba životno gledati, a ne sa stajališta nekih krutih propisa. Građevinskim radnicima treba na svim planovima, a i na materijalnom olakšati njegov težak život. Građevinski radnik ima veće troškove od negrađevinskog i za stanarinu, bez obzira na to gdje radi. Nekvalificiranom građevinskom radniku, a tih je još dosta, teško je odbrojati polovinu svoje zarade za hranu i stan, a kod kuće ga obično čeka brojna obitelj.
Građevinski radnik pored potrebnih stvari za osobnu njegu i čišćenje odjeće i obuće koje ima njegova obitelj kod kuće, mora dodatno imati te potrebne stvari i na gradilištu. Zbog rada na gradilištu gdje je radnik izložen raznim atmosferskim utjecajima, prašini i blatu, po-
trebna je intenzivnija osobna njega, više novca potroši za kupovinu i održavanje odieće, cipela i druge osobne opreme koja se brže istroši zbog rada na gradilištu i stalnih seljenja. Radnik na gradilištu ima povećane troškove za pranje donjeg rublja i odijela, jer te usluge mora plaćati. Ako pak svoju opremu sam održava to mu skraćuje slobodno vrijeme i onemogućuje rad u produženom radnom vremenu, a mora nabaviti i dodatne potrebne stvari (glačalo, konop, posude, štipaljke).
Građevinski radnik ima veće troškove od negrađevinskog zbog djelomičnog pokrića troškova za dolazak i odlazak s posla, zbog posjete obitelji i drugih poslova, koji su povezani sa njegovim stalnim mjestom boravka. Računamo da se radnik koji f radi na udaljenom gradilištu, udaljenom od mjesta boravka OOUR 100 km, svakog tjedna vraća kući. Radnik, kod kojeg navedena udaljenost iznosi od 100 do 300 km, vraća se svakog mjeseca a radnici na većim udaljenostima vraćaju se kući 4-puta godišnje.
Građevinski radnik koji živi odvojeno od obitelji, ima veće troškove za pisaći pribor, pisma, poštarinu, časopise i revije, tranzistor s baterijama i razne narudžbe itd.
Svi gore navedeni veći troškovi građevinskog radnika koji se pokrivaju terenskim dodatkom, nastaju kod radnika na gradilištu bez obzira na to da li se radnik svakog dana vraća u samački dom u mjesto sjedišta OOUR ili ne. Zato se ne možemo složiti sa 1. stavom 17. člana društvenog dogovora kojeg treba tako izmijeniti da glasi:
„Naknada troškova za rad na terenu (terendđ dodatak) naknada je za veće materijalne troškove radnika zbog rada na terenu. Teren predstavlja teren-
ski rad koji se obavlja na gradilištima.
Već je prije dosta godina metodologija za obračun terenskog dodatka bila sastavni dio samoupravnog sporazuma o zajedničkim osnovama i mjerilima za raspoređivanje čistog dohotka i za raspodjelu sredstava za osobne dohotke u građevinarstvu i dala je dobre rezultate. Radnici su bili zadovoljni, jer je time bilo onemogućeno moguće izigravanje radnika da im se na račun terenskog dodatka isplaćuje niži osebni dohodak. Jer su cijene usluga radnih organizacija građevinske operative, a posebno u stambenoj izgradnji već prije mnogo godina dostigle plafon, a istovremeno stalno rastu troškovi materijala i energije, obrtno — instalacijskih usluga i takozvanih drugih troškova (komunalno opremanje zemljišta i td.), koji zajedno sa građevinskom cijenom tvore tržnu cijenu objekta i na koju radne organizacije građevinske operative nemaju nikakvog utjecaja, osobni dohotci u građevinskoj operativi stalno su na repu.
Teži posebni radni uvjeti u građevinarstvu
Nismo uspjeli pravilno vrednovati posebne radne uvjete u građevinarstvu koji su teži od većine drugih grana. Tako u građevinskoj operativi imamo apsurdnu situaciju da u jednoj od najtežih radnih grana prenisko vrednujemo živi rad, a to ima mnoge negativne posljedice, npr. fluktuaciju, nezainteresiranost omladine za građevinska zvanja, visoke izostanke sa posla, manje zanimanje radnika za samoupravljanje i td. Te su pojave značajne za cijelo slovensko i jugoslovensko građevinarstvo i bar malo ih pokušavamo ublažiti time da se znatna sredstva iz materijalnih troškova i zajedničke potrošnje namijene za zajedničke potrebe radnika u građevinskoj operativi (obrazovanje, prehrana, rekreacija, održavanje samačkih domova). Izračuni so pokazali (vidi Organizacija i kadrovi br. 4/1980) do osobni dohodak kojeg radnik dobije u vrećici, predstavlja manje od polovine svih troškova koje OUR ima u vezi rada i života radnika u građevinskoj operativi.
Ukidanjem isplaćivanja terenskog dodatka u sadašnjem obliku bila bi u primanjima pogođena velika većina radnika u građevinskoj operativi, a postat će još izrazitije i gore navedene negativne pojave. Prije svega ni na koji način ne bi smjeli organičavati terenski dodatak
(Nastavak na si. stranici)
(Nastavak sa prij. stranice)
prije nego što je uvažena metodologija koja omogućava pravilno vrednovanje živog rada u građevinskoj operativi zbog težih uvjeta rada i života, jer će inače građevinski radnik biti dva puta pogođen.
Dio težih životnih uvjeta u terenskom radu na gradilištu trebalo bi isplaćivati preko terenskog dodatka. Na primjer: radniku u građevinskoj operativi nitko ne naknadi zakašnjenje prilikom dolaska na posao ili odlaska sa posla. Građevinski radnik ne dobija nikakvu naknadu za to što živi odvojen od svoje obitelji, rodbine, znanaca i prijatelja, otrgnut iz svoje prirodne sredine.
Družbeni dogovor bi trebao branžne samoupravne sporazume o zajedničkim osnovama i mjerilima opunomoćiti da kao sastavni dio tih samoupravnih sporazuma odrede metodologiju za određivanje opravdanosti i za obračun visine iznosa koji se radnicima izplačuju u breme materijalnih troškova.
Treba izmijeniti i 2. stav 17. člana društvenog dogovora, jer je neživotan. Kod lakših oblika oboljenja, koja su jako česta, kod kojih nije potrebno liječenje u bolnici, česti su slučajevi kada radnici ne otputuju kući, već bolovanje prežive na gradilištu odnosno u bolesničkoj sobi u samačkom domu. Takav bi radnik i za vrijeme otsutnosti s posla morao dobijati terenski dodatak, jer za hranu i stan ima iste troškove kao kad bi radio.
Zakonodavac očito razmišlja i o problematici toplog obroka kojeg bi radnici trebali dobijati tokom rada i čiji je osnovni cilj da radnicima osigura dovoljno fizičke kondicije za uspješno obavljanje rada. Osnutak zakona o utvrđivanju i razpoređiva-nju zajedničkog prihoda i dohotka, koji je qrije nekoliko dana bio objavljen, sadrži odredbu koja omogućava da se izdaci za prehranu radnika u materijalnoj proizvodnji računaju u materijalne troškove, ako je u društvenom dogovoru određeno za koje radnike i u kakvoj visini. Na taj bi način bilo omogućeno da se jedan dnevni topli obrok, kojeg dobi-jaju radnici, obračunava na teret materijalnih troškova i to za one radnike, koji rade na težim podovima, a to su svi radovi na gradilištima i većini poslova u proizvodnji naših negrađevinskih OOUR. Kad bi se troškovi s za topli obrok izplaćivali na teret materijalnih troškova, to bi bilo jako povoljno, jer bi za radnu organizaciju bilo jeftinije nego kad bi topli obrok isplaćivali na teret dohodka, koji je opterećen cijelim nizom poreza i doprinosa.
Topli obrok — na teret
materijalnih
troškova
Jer prijedlog društvenog dogovora ne sadrži takve odredbe, predlagali smo da se dopuni tako da se topli obrok obračunava na teret materijalnih troškova za radnike koji rade na gradilištima i u neposrednoj proizvodnji naših negrađevinskih OOUR.
Kod svih radnika koji su vezani na terenski rad dosta puta je teško osigurati prehranu tokom rada. Da bi se lakše riješio problem organiziranja prehrane tokom rada radnika koji rade na gradilištima, šofera, montera, strojara i drugih, čiji je rad povezan sa svakodnevnim terenskim radom, u raspravi smo predlagali da bi društveni dogovor pređvidjeo mogućnost da se tem radnicima isplaćuje dinarska naknada umjesto toplog obroka i to- '.a ssve one radne dane, kada ne dobijaju dnevnice odnosno terenski dodatak. Slične odluke sadrži osnutak srpskog zakona koji će uređivati problematiku prehrane tokom rada. Vjerojatno bi slična rješenja trebalo i kod nas uvažiti.
MARKO SVETINA.
Jedinščica - sunčano naselje...
Slijedeće 1981. godine će na području m. o. Gotria vas, ili točnije na Jedinščici, SGP Pionir izgraditi naselje obiteljskih kućica u nizu, za koje se projekti već izradjaju. Bit će ih oko 50, postavljenih u 8 redova, koji će biti sastavljeni od 4,6 ili 8 jedinica.
Lokacija naselja je uz cestu Novo mesto — Metlika, na zemljištu koje je malo nagnuto prema sjeverozapadu. Zbog toga će i redovi stepeničasto padati i to tako da će po dvije stambene jedinice biti izgradjene kao „dvojnik” na istoj visinskoj koti. Orijentacija kuća je sjeverozapad - jugoistok, svi ulazi i ulazi u garaže sa sjeverne su strane, a na južnoj će strani biti vrtovi u nivou prizemlja.
Tip kuće je prizemni sa iskorištenim potkrovljem a ima i podrum. Svijetle dimenzije su 7,20 m x 11,40 m. Podrum obuhvata garažu (14,20 m2), kotlarnicu (4,20 m2), deponiju za ugljen (11,00 m2), ostave
(ukupno 38,00 m2) te stepenište sa predprostorom. U prizemlju e pored glavnog ulaza sa vjetrolovom, stepeništa i predprostora biti i dnevna soba (pribl. 29,00 m2), soba (14,00 m2), kuhinja sa prostorom za ručavanje (17,00 m2) WC s tušem (3,00 m2) i utility (7,70 m2). u potkrovlju su još dvije sobe (17,00 m2 i 11,20 m2) kupaona (5,50 m2), odvojeni WC (2,30 m2) te ostave u potkrovlju (ukupno 23,00 m2). Iz dnevne sobe u prizemlju je izlaz na popločanu terasu i dalje na vrt.
Drveni, dvostrešni krov bit će prekriven dobruškim crijepom. Krov ima dva različita nagiba i to 60° prema jugu i 25° prema sjeveru. Oboje sobe gornjeg kata su orijentirane na jug imaju krovne prozore dim. 140 x 140 cm, što omogućuje zadovoljavajuće osvjetljenje prostorija.
Kuće će za kupce biti pripremljena u odredjenoj fazi: u unutrašnjosti sva nosiva kon strukcija, zatim krov, a zbog jedinstvenosti naselja bit će konačno uredjena i fasada sa prozorima i vratima. Bit će pripremljeni svi komunalni priključci, a takodjer i vanjsko i komunalno uredjenje. Kupcu ostaje da sam dovrši i uredi unutrašnjost, jer će sve do završene faze biti vidljivo iz projekta.
Kao što je već pomenutoj južni dio krova je nagnut za 60 i kao takav idealan je za smještaj kolektora sunčane energije, a oni omogućuju besplatno grijanje sanitarne vode tokom cje-
le godine. Ne treba posebno na glasiti da u sadašnje vrijeme energetske krize takav način grijanja ima veliku prednost i svuda u svijetu mu se predvidja ljepša budućnost. U našem će projektu biti prikazana mogućnost postavljanja takvih kolektora na južni dio strehe kao i sva potrebna instalacija s tim u vezi Bilo bi dakle pametno iskoristiti idealan položaj naselja i nagib krova za tu svrhu. Neka naselje kućica u nizu na Jedinščici postane sunčane naselje — u takvom i drugom smislu.
BISTRA REHAR
Požari - naša skupna nesreća
V prvem polletju 1980 je bilo v Sloveniji devetdeset gozdnih požarov na 153 ha v gozdu! in na 475 ha zaraščenih pašnikih in steljnikih. Škoda skupaj s! stroški gašenja in izdelavo protipožarnih pasov je bila ocenjena! na 1410.000 din. Na novomeškem območju je bil prijavljen en sam požar v g. e. Tanča gora na površini 2,50 ha Pogorelo je lepo desetletno borovo mladie.
Vzroki nastankov gozdnih! požarov (po poročilu republiškega gozdnega gospodarskega, inšpektorata) na območju zavo-! da za pogozdovanje in melioracijo krasa:
—	požig trave 45 odst. primerov,
—	sumljivi namerni požigi 15 odst.,
—	razni drugi vzroki 10 odst.,
—	neznani vzroki 30 odst.
7U&OVZHOĐ
SEVEROZAHOD
Olakšajte nam naš rad na
obavještavanju!
Obavještavanje je važna djelatnost i najčvršći temelj pravog samoupravljanja u OUR i u udruženom rada 0 dužnostima u obavještavanju imamo sve potrebno određeno i u našoj OUR u statutu i u posebnom pravil-4 niku o izdavanju gasila „Pionir". Zadaci u vezi obavještavanja u najvećoj se mjeri odnose na tiskano glasilo. Pogledajmo kako se odvija taj rad.
Kada je pripremljen nacrt sadržaja za broj „Pionira”, započinje uskotrpan put traženja i sakupljanja gradiva. Onoga tko bi trebao dati potrebne poda-, take, tražiš više puta i jednostavno ga ne nađeš u uradu. Uglavno ni nitko od bliskih suradnika ne zna kamo je otišao! Ka da ga poslije dosta traženja konačno pronađeš, počne se odvijati stari film. Gleda u tebe pogledom koji njemo govori: „Ma šta si me došao gnjaviti, zgubidane!”, a pri tom mu je na licu izraz strahovite opterećenosti poslom ...
U govornom djelu takve posjete započne pogađanje: „Danas nemam vremena, ni sutra ga nemam, prekosutra idem u Ljubljanu, zatim imam sastanak. Ne, ovog tjedna neće biti ništa! Dođite idućeg tjedna u četvrta k!” Dogovoriš se za sat i odeš. 1 u četvrtak, kada pun nade dođeš u dogovoreni sat, traženog opet nema. I nitko ne zna gdje je .. . Takva nepotrebna scena može se ponoviti više puta. I praksa nas uči da su nažalost takve nepotrebne teškoće u pravilu češće, ukoliko traženi obavlja manje važnu dužnost...
i mi ni najmanje ne namjeravamo tvrditi da je pakost uzrok za takav odnos prema našem rada Prije bi se moglo reći neznanje i nepoznavanje našeg rada. Malo tko zna kako je dugotrajan postupak prije nego što pročita kakav sastav ili vijest u časopisu. Koliko koraka i nada je bilo obavljeno prije toga! Malo tko zna da podatke koji su podloga za časopisni: izvještaj, vijest ili sastav, najprije treba sakupiti. Da ih zatim treba obraditi i napisati. Da zatim sve natipkano gradivo treba gramatički da popravi lektor. Da u našem slučaju sve gradivo prevodilac mora pre-
vesti na srpskohrvatski jezik i da zatim treba sve prevedeno gradivo još jednom pretipkati. Da sakupljeno gradivo za broj „Pionira” moramo sa svim fotografijama predati u tiskarnu tačno određenog dana, a onda počinje postupak slaganja slova, preloma i tiskanje koje u našem slučaju traje 7 — 10 dana. Dakle, za pripremu svakog broja ostane nam 20 dana sa svim subotama i nedeljama zajedno!
Najvjerovatnije malo tko zna da obavijest ih novost zastaije-vaju, da ono što u ovom broju još biva velika zanimljivost, u idućem broju je več suhoparno, neaktualno i suvišno. Najvjerovatnije malo tko, kada mu novinar pokuca na vrata, koji mu je možda čak odvratan, pomisli da taj novinar ne dolazi u svoje ime i zbog svog veselja, već u“ ime 3500 radnika SGP „PIONIR”, po informaciju koju je zamoljeni, posebno ako je rakovo dilac, dužan dati!
Na svoj je način jako zanimljivo da se u našoj OUR najlakše dogovoriš za razgovor sa glavnim direktorom. Najviše če te za dva dana odbiti i u razgovoru više puta nagla siti da su njegova vrata otvorena, da želi kontakt sa glasilom, a uz to nabrojio brdo informacija i dao hrpu pobuda i ideja. Uz sve to glavni direktor sigurno ima najviše sastanaka, putovanja, razgovora i drugih briga!
Na svoj je način jako žalostno da u našoj OUR skoro ne poznajemo slučaj da bi neka služba na svoju inicijativu pozvala jer smatra da bi o nečem iz njenog rada bilo dobro upoznati kolektiv. Rjedak izuzetak je opća služba, u kojoj sam direktor drug Marko Svetina često napiše sastav za glasilo,
kao jedan od jako rijetkih, ako ne čak i jedini!
Što da još dodamo? Samo želju: napustimo stare navike S radije kopirajmo oba lijepa primjera koja smo napomenuli! Ne zaboravimo da je i obavještavanje vdika dužnost!
M. J.
Posjeta
kući cvijeća u Beogradu
OOSS OOUR građevinski sektor Novo mesto i OOSS OOUR TKI zajedno su organizirali posjet kući svijeća u Beogradu dana 13. i 14. 9. 1980. U posjeti je učestvovalo oko 310 radnika i njihovih članova obitelji
Na put u Beograd uputili smo se iz Novog mesta u subotu ujutro sa 6 avtobusa i jednim avtobusom iz Rijeke
Zaustavili smo se u Slai’on-skom Brodu da mčamo, a poslije ručka smo nastavili put U Beograd smo došli oko 15. sati i odmah pošli na Dedinje. Ovog smo puta imali peh, naime, poslije sat i pol čekanja u redu utvrdili smo da nećemo uspjeti da dođemo na red, poslije čega smo odustali i pošli svatko u svoj hotel
U nedelju ujutro već smo se u 6. sati postavili u red na Dedinju tako da smo za nepunai 2 sata uspjeli napraviti mimohod pored groba druga TITA, poslije čega smo razgledali muzej „25. maj”.
Oko 10. sati vodiči iz Beograda poveli su nas na razgledanje mjesta avtobusom Poslije ručka oko 14. sati uputili smo se prema kući Zadnji avtobus je oko 22. sata dospjeo u Novo mesta
Obzirom na to da je u posjeti učestvovao veliki broj radnika i na početku nesugurnost da li ćemo uspjeti da ostvarimo zacrtani program zbog gužve na Dedinju, možemo konstatirati da je dobrom organizacijom i pohvalnom discipliniranosću učesnika posjet potpuno uspio, te da su radnici jako zadovoljni IVAN ILI JANIČ
TISOČ LET ...
Tri tisoč let nastaja plast tal za lopato globoko. Vsako leto voda in veter odneseta po poseku gozda (na vsej zemlji) šest milijonov ton humusa.
Motorna žaga povzroča hrup okrog 100 dB in letala pri vzletanju 110 dB. Neprijeten je hrup, močnejši od 55 dB in nedovoljen nad 65 dB. Orkester povzroča zvoke jačine 85 - 95 dB.

—	Janez, od tega ne bo denarja...
—	Janez, od ovog neće biti novca...
Izvoz
■ ■

SGP „Pionir” se već više od jednog desetljeća prihvata građevinskih radova u inozemstvu. To što radimo na gradilištima u inozemstvu je naš izvoz. Dakle, možemo reći da u izvozu nismo početnici i da ga nismo prihvatili tek sada, kad je u vezi stabilizacionih nastojanja cijele privrede to postao glavni zadatak. Pomenimo da smo prvo počeli da radimo u inozemstvu u Saveznoj republici Njemačkoj, da su već iza nas dvije uspješno obavljene gradnje u Poljskoj i da smo prezueli i podove u Sjevernoj Africi u Libiji. 0 svim pomenu tim gradnjama dosta smo puta tekuće i dosta podrobno izvještavali u našem glasilu.
U želji da bi doznali i rekli nešto o našim izvoznim nastojanjima, zamolili smo za razgovor direktora službe za investicione radove u inozemstvu u SGP ,.Pionir”, Stojana Horvata, dipl. inž. grad., koji se je odmah i bez premišljanja odazvao pozivu i odgovorio na pitanja:
— Molim vas recite nam kakvo je Pionirovo povezivanje u nastupima na inozemnim tržištima, kako biramo suradnike i s kojim se grupacijama kod nas prije svega povezujemo?
— Kod nabavljanja poslova u inozemstvu dosledno, kod unu-tranjeg povezivanja u Jugoslaviji, upotrebljavamo princip da se dogovaramo i povezujemo sa svatom tko je spreman da surađuje i sporazumjeva se za preuzimanje radova u inozemstvu. Dosada smo najviše surađivali sa poduzećima IMOS, ADRIAGRADNJE i RUDIS. U podednje vrijeme za nas postaje jako zanimljiva i SDPR (to je kratica za Saveznu direkciju za promet i rezerve), s kojom smo u kontaktu zbog mogućeg preuzimanja radova u Libiji. Također smo postigli sporazume o suradnji sa poduzećima kao što su GRADIS i Slovenijaceste — Tehnika. Povezivanje sa ta dva
poduzeća posebno je zanimljivo i korisno na arapskom tržištu gdje se nude velike gradnje.
— Kako bi definirali Pio-nirov izvoz kroz ocjenu: da li se u našem izvozu radi o društvenom zadatku koji je podjedica stabilizacijskih nastojanja ili se možda radi o našem izvozu za vlastita dohodkovna nastojanja i ujedno za zadovoljavanje vlastitih potreba za devizama?
— U tako velikom građevinskom poduzeću kao što je Pionir izvoz je privredna nužda koja nastaje uznutar poduzeća. Već obzirom na to što tražimo poslove u inozemstvu i prezu-imamo ih cjeli niz godina možemo utvrditi da naš izvoz nije samo posljedica sadašnjih širih društvenih stabilizacijskih smjernica, iako je i u njih uključen. Naš je izvoz posljedica politike u našoj OUR koja proilazi iz potrefe-' za devizama za kupovanje repromateriala i posebno za kupovanje građevinske opreme i mehanizacije.
- Kako obzirom na uspješnost ocjenujete naše sadašnje nastupe na gradnjama u inozemstvu: u mislima u ovom polugodištu imamo u planu završenu gradnju hotela u Varšavi u Poljskoj i radova u Libiji?
- Svi naši nastupi na Poljskom tržištu do sada su u svakom pogledu bili uspješni. To važi i za gradnju hotela u Varšavi koja je bila jako uspješno obavljena i pokazala je rezultat i kao gradilište. Radovi koje preuzimamo u inozemstvu nisu važni - to treba posebno naglasiti — samo za naše poduzeće. Naime, kod toga se ne radi samo o tome da smo dobili rad u inozemstvu, dakle za izvoz naših građevinskih usluga, već i za izvoz građevinskih materiala koje ugrađujemo u preuzetu zgradu, te za uključivanje mnogih kooperanata koji našim posredovanjem surađuju u radovima u inozemstvu. Moramo pomenuti i potcrtati i to da smo u oba slučaja gradnji u Poljskoj, kako kod gradnje hotela u Zakopanima tako i kod hotela u Varšavi, obavili inženjering i nije se dakle radilo samo o izvozu građevinskih radova i usluga već i za izvoz naše „pameti”.
Dostignuće u gradnji hotela u Varšavi u 1979 i 1980 godini ovako određuje brojke: ostvarili smo 506.000 USA dolara stalnog izvoza ili deviznog priliva, i 1,063.000 USA dolara privremenog izvoza. Naručioc iz Poljske je već 100-procentno podmirio sve svoje obveze do nas. Malo ću objasniti tako da bi podjela izvoza na stalni i
privremeni bila razumljiva. Za stalni izvoz podrazumjevaju se svi materiali koje smo ugradili u zgradu, a strojarska oprema koju upotrebljavamo kod gradnje računa se za privremeni izvoz. Vrijednost strojarske opreme najljepše pokazuje kakvu opremljenost zahtijeva nastup na inozemnom tržištu. Strojarsku opremu dovezamo kući poslije dovršene gradnje i u slućaju gradnje hotela u Varšavi svi strojevi koje smo tamo upotrijebili več su kod kuće. Naravno devize zarađujemo i radom u inozemstvu, ali moramo uzeti u obzir da su te devize potrošene uglavnom za isplate radnicima koji tamo rade, za organizaciju prehrane, smještaja
1	sličnog i da od toga što zaradimo u inozemstvu, u poduzeće dospije samo onaj dio koji poslije obračuna ostane kao ostatak dohotka ili višak, kako smo ga ranije bili navikli nazivati.
Sada je još na redu Libija i odmah na početku moram reći da je s uspjehom tamo mnogo drukčije. Na tom smo se gradilištu i u toj državi stalno susretali i hvatali u koštac sa mnogim teškoćama: naručilac je slab platiša već napravljenih radova, postupci za dobivanje raznih dozvola za naše radnike, projekata i sličnog i operativni dogovori za gradilišta, jako su dugotrajni, dugi i komplicirani. Posljedice za sve to, a posljedice su visoki troškovi, naravno ne možemo samo svaliti na gradilište u Libiji koje je upravo zbog takvih teškoća već i tako negativno. Obzirom na utjerivanja problematični su i veliki zahtjevi koje Pionir ima u vezi kašnjenja radova koje je prouzrokovao naručilac. Naši zahtjevi za to iznose oko 10 milijuna njemačkih maraka, a pitanje koliko ćemo od toga dobiti, još uvjek je otvoreno. Kod gradnje u Libiji naša je teškoća i u tome da smo podizvođač, što nam još više produžava i otežava puteve za dogovaranje s naručiocem.
Brojčano stanje u Libiji je sljedeće: od 1978 godine kada smo počeli pa do sada obavili smo 6 milijuna 725.000 njemačkih maraka stalnog izvoza i za
2	milijuna 288 tisuća njemačkih maraka privremenog izvoza. Od toga je plaćeno 3 milijuna 392 tisuće njemačkih maraka, dok 5 milijuna 621 tisuća njemačkih maraka predstavlja naša potraživanja od naručioca.
— Uz činjenicu da su radovi u Poljskoj obavljeni i da su radovi u Libiji obustavljeni, svakako je zanimljivo šta nam se, obzirom na naš nastup u inozemstvu, obećava ubuduće i koje je
željezo najtoplije u toj
vatri? Što nam o tome
možete reći?
— Mogu reći da mnogo nastojimo na traženju novih poslova u inozemstvu, ali kod toga treba uzeti u obzir da su postupci za dobijanje poslova jako dugotrajni. Svoja nastojanja najviše usmjeravamo u Libiju s jer tamo još uvijek imamo svu strojarsku opremu koju smo upotrebljavali do abustavljanja preuzetih radova, i u Irak, dakle u arapske države. U komercijalnoj obradi imamo više ponuda za Libiju, ali opažamo da je postotak dobivanih radova na tom tržištu jako mali u uporedbi sa vrijednošću obrađenih ponuda. Dosta teškoća imamo sa konkurentnošču prema ostalima nudiocima. Na tržištu u Libiji već su usidrana neka inozemna građevinska poduzeća koja za poslove upotrebljavaju jeftinu radnu snagu iz azijskih zemalja. Djelomično su naši nastupi u Libiji pod znakom pitanja i zbog osposobljenosti naših ljudi obzirom na jezične pregrade, sasvim drukčije radne i poslovne navike sa kojima se tamo susrećemo i slično. Treba istaći i izuzetno velike zahtjeve za kvalitet radova koje su karakteristične za Libiju, a za naše dosadašnje poslove tamo karakteristični su i jako oštri uvjeti naručioca u ugovoru.
Sljedeće zanimljivo tržište je Irak u kojem ubrzano tražimo veze i poslove. Započeli smo sa komercijalnom djelatnošću da bi utvrdili kkkvi su tamo uvjeti i došli do zaključka da su u Iraku kako opći poslovi tako i financijski uvjeti bolji nego u Libiji. Prvenstveno tražimo veze s našim poduzećima koja već rade u Iraku, a do konkretne odluke za preuzimanje nekog posla još nije došlo. Imamo ispitano tržište i u provjeri ponudu za izgradnju stanbenog naselja posredstvama ADRIAGRADNJE, a suradnju kod gradnje ponudili smo poduzećima Slovenijaceste — Tehnika i KONSTRUKTOR, koju su ta dva poduzeća več preuzela.
M.J.
Izlet
na
Ojstrico
Že sredi avgusta so se po TOZD Pionirja pojavili plakatiK o organiziranem izletu v Kamniške planine, katerega organizator je bila planinska sekcija SGP Pionir. Po planu sekcije je bil to letošnji zadnji izlet; ostal je samo še slovesen zaključek jeseni na Gorjancih.
Izlet je bil pripravljen za 28. avgusta ob pol petih popoldan na avtobusni postaji v Ljubljani, kjer se nas je zbralo sedem planincev. Vsi do zadnjega smo bili iz TOZD Ljubljana, tako da smo v šali dejali, da se preimenujemo kar v sekcijo TOZD Ljubljana. Udeležba ostalih TOZD je letos res še skromna, vendar upamo, da bo v bodoče boljše.
Tako smo se tisti petek popoldan odpeljali v Kamniško. Bistrico, kjer smo korajžno startali ob pol šestih zvečer in odšli! proti Kamniškem sedlu. Po ro-senju nas je sredi poti ujela sicer pričakovana tema, kar nas s pomočjo baterij ni motilo priti, do koče na sedlu. Ob pol devetih zvečer smo mislih, da smo bili zadnji tisti dan, vendar smo se ušteli, prišlo jih je še nekaj. Očitno se po hribih hodi tudi ponoči. V soboto zjutraj nas je prebudil nov sončen dan, čisto nič p doben minulemu večeru. Čeprav se v gorah vstaja rano, mi nismo bili med prvimi. K temu je malo pripomogla tudi ena izmed naših planink— deklet, ki je prejšnji večer na skoraj pol poti pozabila vetrovko. Medtem, ko je ona hitela dol in gor, smo mi ugotavljali v koči, da ponoči ni za malicati, ker prav lahko kaj pozabiš v temi. Kljub zapletu smo jo mahnili na naš pivi vrh, na Planjavo, visoko preko 2300 metrov. Tu se začetnik prvič sreča s klini in vrvmi, čeprav pot ni pretežka. Vrh smo „osvojili” v uri in pol, kjer smo pošteno malicah.
Imeli smo čudovit razgled in videli smo ducat gorske srnjadi. Pot ob robu slemena na Babo ni bila težka; tam nas je čakal še čudovitejši razgled s strani na naš cilj - Ojstrico. S te strani v profilu sever—jug je to izredno lepa gora in se jo človek kar ne more nagledati; enostavno te priklene nase. Žal so se okoli poldneva začele za nami poditi megle in ni bilo veliko časa za občudovanje. Po imenu sodeč
bi morala biti Ojstrica, ostra kot ost, vendar v resnici ni! tako, čeprav od daleč tako izgleda Jutranje spanje se nam je sedaj maščevalo, saj je bil vrh že pred nami v megli.
Staro pravilo je, da se na vrhove hodi zjutraj, če hočeš imeti lepo vreme. Malce razočarani smo sestopili do koče na Korošici, kjer smo nameravali prespati. Bila je izredna gneča, kar kaže, da Štajerci tudi radi zahajajo v planine. Ponoči je začel padati dež, kar je že obetalo „zanimivo” pot v dolino. Zjutraj seje dež spremenil v sneg in kar na enkrat smo se znašli v zimi Zaradi vremenskih razmer smo spremenili pot domov in smo namesto sestopa preko Robanovega kota odšli nazaj čez Presedlaj v Kamniško Bistrico. O poti domov v Kamniško Bistrico ne bi želel veliko govoriti. Bili smo premočeni do kosti, ne samo do kože in nato še premraženi zaradi vetra. Ker pa ima vsak „pravi” planinec vedno rezervno obleko, se nismo dosti sekirah. V suhi obleki smo hitro pozabili na marsikateri slab del poti.
Ko smo se drugi dan vsi zdravi in brez prehlada zbrali v službi, smo vedeli da je izlet uspel.
PAVLE HOLOZAN
Pionirjevi
strelci -zmagovalci
na OSI 80
Po I. spomladanskem kolu v streljanju za DŠI so si Pionirjevi strelci in strelke priborili že
odločilno prednost in jo po II. jesenskem delu še potrdili ter postali zmagovalci v moštveni in posamezni konkurenci. Pionirjevi strelci in strelke niso imeli prave konkurence v novomeških ekipah, saj so po kakovosti daleč pred vsemi. Z rezultati pa so pokazali svoje znanje in nadmoč.
V moški konkurencije nastopilo 14 strelskih vrst s skupaj 98 posamezniki, v ženski kon-
REZULTATI:
MOŠKI EKIPNO:
1.	PIONIR NOVO MESTO 1744 krogov
2.	KRKA NOVO MESTO 1700 krogov
3.	IMV NOVO MESTO 1661 krogov
4.	UJV NOVO MESTO 1607 krogov
5.	ISKRL NOVO MESTO 1537 krogov
ŽENSKE EKIPNO:
1.	PIONIR NOVO MESTO 1044 krogov
2.	KRKA NOVO MESTO 945 krogov
3.	IMV NOVO MESTO 856 krogov
4.	ISKRA NOVO MESTO 850 krogov
5.	UJV NOVO MESTO 634 krogov
MOŠKI POSAMEZNO:
1.	RIBIČ JOŽE 363 krogov PIONIR NOVO MESTO
2.	ČELESNIK STANE 356 krogov PIONIR NOVO MESTO
3.	ŠEKORANJA JANEZ 351 krogov KRKA KOVO MESTO
4.	KRANJC STOJAN 348 krogov UJV NOVO MESTO
5.	FINK ALOJZ 346 krogov PIONIR NOVO MESTO
ŽENSKE POSAMEZNO:
1.	MEDLE SONJA 359 krogov PIONIR NOVO MESTO
2.	BUČAR METKA 346 krogov PIONIR NOVO MESTO
3.	AŠ ŠTEFKA 332 krogov KRKA NOVO MESTO
4.	ŠEGA ŠTEFKA 323 krogov PIONIR NOVO MESTO
5.	PETANČIČ MAJA 315 krogov KRKA NOVO MESTO
Za ekipo Pionirja je streljala tudi Martina Bračko, a le v I. kolu ter dosegla tedaj vodilni rezultat 178 krogov.
f	s
Tovariš Tito in Rdeči križ
Skupščina Rdečega križa ■Jugoslavije pripravlja z republiškimi in pokrajinskimi organizacijami RK publikacijo „Titova misel v humanih dejavnostih in akcijah RK — Tito in Rdeči križ." V knjigi bo zbrano bogato gradivo, ki ga je tovariš Tito naslavljal na RK v republiki, občini, krajevnih skupnostih in šolah itd. Številne fotografije bodo popestrile dragoceno publikacijo, ki bo pričala o veliki skrbi tovariša Tita za delo Rdečega križa. Knjiga bo govorila o veliki pozornosti in o stalnem stiku predsednika Tita, največjega humanista, s to svetovno človekoljubno organizacijo.
Knjiga bo predvidoma stala 70 dinarjev. Naročila sprejemajo predstavniki aktivov RK v delovnih organizacijah. Njena naklada bo odvisna od števila naročil. Knjigo bo razpečeval Rdeči križ in je v prosti prodaji ne bo mogoče kupiti.
---------------------J
Gospodarski gozdovi Evrope s svojimi 137 milijoni hektarov predstavljajo samo 5,2 odst. gozdov na zemlji. Prirastek in sečnja sta nad svetovnim poprečjem, vendar Evropa ne pokriva svojih potreb in je ob Japonski največji uvoznik lesa.
Nesreče z motorno žago: v Nemčiji so ugotovili, da se največ nesreč zgodi zaradi povratnega udara motorne žage (43 odst.). Najbolj ogrožen del telesa so noge in sicer pri podiranju dreves, najmanj pa je ogrožen trup.
Folklorna skupina GOK iz Črnomlja, ki šteje sedem parov, seje predstavila na zaključni prireditvi na kulturnem srečanju v Ajdovščini (foto K. Borsan).
kurenci pa strelkami.
10 ekip z 42
Pionirjevi strelci in strelke so dosegli odlične rezultate z marljivim delom in treningi ter z dobrim vodstvom.
Strelska družina „PIONIR”
V času od 1. 8. 1980 do 30. 9. 1980 je prišlo do naslednjih kadrovskih sprememb:
DELOVNO RAZMERJE SO SKLENILI:
TOZD MKO: Bojane Franc
-	strojni ključavničar, Kafol Ivan — avtoelektičar, Makse Anton — strojni ključavničar, Milankovič Peters — ključavničar, Halilovič Muhamed — strojni ključavničar, Novakovič Mirko — strojni ključavničar, Bregar Anton - avtomehanik, Kužnik Anton — varilec.
DS IB: Vardijan Karel, oec., Mrvar Vlasta — administratorka.
TOZD TKI: Blatnik Danica
-	administratorka.
DSSS: Jenič Zdenka — administratorka, Kotar Renata -administratorka, Mlinar Gorazd
-	ekonomski tehnik.
TOZD SPO: Nosan Slavko — delavec v TOZD SPO, Zajc Mirko - strojnik.
TOZD Zagreb: Rotter Adam
-	gr. ing.
KOT PRIPRAVNIKI SO BILI SPREJETI:
Bartolj Franc — gradbeni tehnik v DSSS; Kolenc Andrej
-	ekonomski tehnik v DSSS; Rajer Renata — ekonomski tehnik v DSSS; Jurečič Miran — strojni tehnik v TOZD PB; Zupančič Ivan — gradbeni tehnik v TOZD PB; Rems Marko -ekonomski tehnik v DS IB; Kralj Ivanka — ekonomski tehnik v DSSS; Miklič Danica — ekonomski tehnik v DS IB; Ogorevc Janko — gradbeni tehnik iz TOZD Krško; Kovačič Irena - ekonomski tehnik v DSSS.
IZ JLA SO SE VRNILI:
Mažibrada Duško — delavec iz TOZD LO; Habjan Dušan — dipl. ing. iz DSSS Ljubljana; Pavlenč Marjan — gradbeni tehnik iz TOZD Krško; Vukovič Ivan - grad. d. iz TOZD Krško.
V JLA SO ODŠLI:
Uršič Cveto — avtoklepar iz TOZD MKO; Spasojevič Miroslav — ključavničar iz MKO; Vidic Ladislav — avtoelektričar iz MKO; Žigante Niko - gim. mat. iz TOZD Togrel.
Novosprejetim delavcem in tistim, ki so se vrnili iz JLA, želimo dobro počutje v naši delovni organizaciji in veliko delovnih uspehov, tovarišem, ki so odšli v JLA pa da bi jim rok čimprej potekel!
METKA BUČAR
Delovna
sobota
Ura 6 in 10 minut. Vrtim telefon. Na., drugi strani: „tu-tu- tu— .. 11 x”, potem se le javi glas telefonista: „Prosim!”
-	prosim tovariša...
— Jaaaa.
-	Prosim tovariša...
-	Ga ni, je na dopustu!
— Potem pa tovariša...
-	Je tudi na dopustu.
-	Kaj pa tovariš...
-	Tudi on je na dopustu.
-	Ali imajo dalj časa dopust?
-	Ne, samo danes, v ponedeljek bodo vsi tukaj.
-	Hvala lepa.
-	Ni zakaj, nasvidenje!
Nekaj kasneje zvonim na
drugo številko^ na drugi lokaciji Na telefonski cen-
trali steže poziv trikrat do konca. Mogoče je kaj narobe s centralo, si mislim in pokličem še številko, pred katero piše direktor TOZD. Po nekajkratnih tu - tujih mi prijazen ženski glas obrazloži, da je tovariš ta in ta na dopustu in da je tudi tovariš ta in ta na dopustu, pa tovariša tega in tega tudi
ni, ker ima on prav tako dopust.
Pa še v tretje se mi je zgodilo nekaj podobnega.
Ja, kaj naj rečem? Telefoniral nisem iz lastnega zadovoljstva (telefon v bistvu sovražim), ampak zato, ker moram s temi tovariši službeno kontaktirati, na delovno soboto pa mi to ni bilo dano.
Pa lepo pozdravljeni!
Op- p. ;
vsaka podobnost z delovno soboto v Pionirju je izključena.
JANEZ PETELIN
Naklade
slovenskih
časnikov
Koliko in kaj beremo Slovenci? O nakladah naših dnevnih, tedenskih, 14-dnev-nih časnikov, časopisov, revij, zabavnega tiska in drugih glasil največkrat samo ugibamo. Pa si danes oglejmo, kakšne so bile poprečne naklade spodaj naštetih listov v letošnjem prvem polletju. Za imenom časopisa, časnika oz. drugega glasila, bomo navedli njegovo poprečno tiskano naklado.
DNEVNI ČASNIKI:
Delo - 103.110 izvodov, Ljubljanski dnevnik — 54.750 izvodov in Večer — 60.354 izvodov.
POKRAJINSKI
TEDNIKI,
glasila medobčinskih konferenc SZDL:
Dolenjski list 29.163, Gorenjski GLAS 23.200, Vestnik iz Murske Sobote 20.964, Primorske novice (Koper) 20.381, Naš čas (Velenje) 14.900, Novi tednik (Celje) 14.638 izvodov.
DRUGI TEDNIKI:
Nedeljski dnevnik -216.820 izvodov (svojevrsten slovenski, jugoslovan-
—	Trideset kapljic supeija, prosim ...
—	Molim, trideset kapi supera...
j ski in menda tudi svetovni rekord, če primerjamo naklado s številom prebivalstva v naši republiki!). Komunist 93.350, Jana 130.215 izv., TELEKS 48.818, STOP 89.680, Kmečki glas
50.000,	Pavliha 15.901, Antena 53.632, Delavska enotnost 40.836, 7 DNI tednik Večera) 60.40, TV 1 -
37.000,	Gospodarski vestnik 9.448 izv.
MESEČNIKI in 14-dnevniki ter drugi časopisi:
Naši razgledi 7.335, KIH 28.297, Dr. ROMAN 39.883, Zabavnik 49.912, Radar 21.592, AVTO (slo-ven. izdaja) 23.293, Zdravje 42.417, Mikijev zabavnik 25.903, Moj mali svet
22.000,	Sodobno kmetijstvo 3.500, Meh za smeh 31.533, Superpip 30.553, Naš delavec (glasilo za delavce, ki so začasno na tujem) — 21.000 izvodov.
MANEKEN
(izhaja polletno) 80.000, Rodna gruda 5.600, Radio tednik 5.600, Kurirček 47.876 in revija Naš dom — 57.412 izvodov.
Kar zajeten pregled in zanimive naklade, kajne? Statistiko zanima seveda tudi število prodanih izvodov posameznih glasil. Odstotek remitende (neprodanih izvodov časopisov) se giblje pri posameznih časnikih, revijah in drugih glasilih zelo različno — od pol odstotka in celo manj, pa tja do 15 in več odstotkov. Takega pregleda danes nimamo pri roki. Gornje podatke je objavil odbor za časopisno dejavnost pri splošnem združenju grafične časopisne in založniške dejavnosti pri Gospodarski zbornici Slovenije.
N. S.
PIONIR je glasilo kolektiva SGP ,,Pionir" Novo mesto. Izhaja enkrat na mesec v nakladi 3500 izvodov. — Odgovorna urednica: Katjuša Borsan, člani uredniškega odbora: Ivan llija-nič za TOZD gradbeni sektor Novo mesto, Pavle Holozan za TOZD gradbeni sektor Ljubljana, Ivan Markovič za TOZD gradbeni sektor Krško, Peter Bračko za TOZD strojno prometni obrat, Erna Logar za TOZD mehansko-kovinski obrat, Rudi Robič za TOZD Projektivni biro, Bruno Potokar za TOZD TOGREL, Dragomir Kovjanovič za TOZD gradbeni sektor Zagreb, Alojz Lenarčič za TOZD Lesni obrat in Vida Saje za DSSS. Naslov uredništva: PIONIR, glasilo kolektiva SGP „Pionir", 68000 Novo mesto. Ljubljanska 3 — Stavek, filmi in prelom:	DITC Novo mesto,
TOZD Dolenjski list, tisk: TOZD Tiskarna Novo mesto.