SLOVANSKA KNJIŽNICA LJUBLJANA
1S2873
olortn.e za.d.ruLg'e.
Po pren-.irejenem uradnem nemškem tekstu
izdala in založila
trgovinska in obrtniška zbornica za Kranjsko.
■''An/ww'~----
V Ljubljani.
Natisnila Klein in Kovač.




-






3 Ufo
Pravila zadruge
v
§• I-
Namen.
V zmislu §. 114. zakona z dne 15. marcija 1883., drž. zak. št. 39., s katerim se izpreminja in dopolnjuje obrtni red, je zadrugi namen: gojiti čut obrtniške skupnosti, hraniti in povzdigovati stanovsko čast med zadružnimi člani in pridruženei, kakor tudi pospeševati skupne obrtne koristi svojih članov in pridružencev s tem, da zadruga ustanavlja posojilnice, zaloge surovin, velike blagoprodajalnice, in da uvaja skupno zdelovanje s stroji in drugačno zdelovalne načine i. t. d.
Posebno jej je dolžnost:	J
a)	skrbeti za to, da se ohrani pravilno razmerje med obrtnimi gospodarji in njih pomočniki, zlasti z ozirom na zavezo v delo, in da se ustanove in vzdrždvajo zadružna prenočišča in da se uvede red, po katerem je pošiljati delavce takim, ki jih potrebujejo:
1)) skrbeti za dobro uredbo vseli stvarij, ki se tičejo obrtnih učencev, s tem, da izdaje določila, katera je pa prej oblastvu polagati v po-trjenje, o strokovnem in versko - nravnem izobraževanji obrtnih učencev; o učni dobi pri nerokodelskih obrtih, o preskušnjah obrtnih učencev in o drugih takih stvareh; čuti jej je tudi nad tem, da se izpolnjujejo ta določila in da potrjuje učencem učna spričevala, in da določuje o pogojih, pod katerimi se v obče smejo imeti učenci in o razmeri učencev do števila pomočnikov v obrtu;
c)	sestaviti razsodiški odbor v razsojanje prepirov, kateri se med zadružnimi člani in njih polnočnimi delavci začno iz delovnega, učnega ali mezdnega razmerja; potem pospeševati razso-diško napravo v razsojanje prepirov med zadružnimi člani. Tudi več zadrug se sme zje-diniti v to, da si postavijo zadružno razsodišče;
d)	ustanavljati ali pospeševati obrtna strokovna učilišča (strokovne učilnice, učne delavnice i. t. d.) ter jih nadzorovati;
e)	skrbeti za obolele pomočnike s tem, da zadruga ustanovi bolniško blagajnice, ali da pristopi k že obstoječi bolniški blagajnici;
f)	skrbeti za obolele obrtne učence, kadar bi učni gospodar ne bil po §. 1ÜO, odstavek 4. obrt. reda, po zakonu dolžan za nje skrbeti.
Eazen v tem paragrafu uravnanih slučajev se morf. ona postavna dolžnost £ tem izpolniti, da se za obolele obrtne učence ustanovi poseben naklad, kateri se vzdržuje samo iz doneskov zadružnih članov (obrtnih gospodarjev), o čemer sklepa zadružni zbor (§. 15. črka h);
3 —
g)	vsako leto poročati o vseh takili dogodkih v zadrugi, ki so imenitni za sestavljanje obrtne statistike.
Eazven rednih poročil, predpisanih pod g), mora zadruga oblastvom kakor tudi trgovinski in obrtniški zbornici svojega okraja na zahtevanje dajati pojasnila ter izrekati svoje mnenje o razmerah, ki se tičejo njih namena. Smejo se v tem oziru tudi same ob sebi obračati do javnih organov v pospeševanje svojih namenov.
§. 2.
Obseg zadruge.
Zadruga, za katero veljajo ta pravila, obseza
tiste osebe, katere v občini.............(v občinah
.........; v sodnem okraji............; v političnem
okraji..........) samostojno zvršujejo...............
obrt (obrte) kot člane (§. 3) in njih pomočnike in učence kot pripadnike (pridružence) (§. 9.). Zadruga ima svoj sedež v..............
§. 3.
Člani zadruge.
Kdor v okraji te zadruge jeden ali več v §. 2. imenovanih obrtov samostojno zvršuje, postane že z nastopom svojega obrta član zadruge ter mora izpolnjevati s tem združene dolžnosti.
Stanje k zadrugi pripadajočih obrtov in vsako premembo v tem stanji naznanja zadrugi pristojno (§. 23.) obrtno oblastvo.
§• 4-
Potrebščine zadruge.
Za stroške zadruge potrebni novci — izimši doneske za bolniško blagajnico (§. 121. obrt. reda.) — kolikor ti stroški niso pokriti z obrestmi zadružnega
1*
imenja, porazdeljujejo se na zadružne člane (§. 3.) in smejo se po upravnem poti izterjevati. O visokosti doklad se vsako leto za prihodnje leto sklepa pri onem zadružnem zboru, pri katerem se odobri letni proračun.
Pri tem se lahko kot merilo za doklado vzame visokost rednega pridobninskega davka, katerega na leto vsak posamičen zadružni član plačuje od svojega (svojih) obrta (obrtov), katerega (katerih) zvrševanje mu daje podstavo za zadružno članovstvo.
Doklado, kakor jo je določil zadružni zbor po gorenjem merilu, porazdeljuje zadružno starejšinstvo na posamične člane in jo pobira.
Nobeden zadružni član ali pridruženec se ne more siliti, da bi se zoper svojo voljo udeležil v odstavku 1. §. 1. imenovanih, in drugih jednakih obrtnih podjetij na skupni račun, in da bi se udeležil postavljanja ali v zakup jemanja obrtnih naprav, namenjenih v skupno porabo, razven v slučajih, kadar se take skupne naprave iz javnih ozirov ustanovč ali ukažejo. Tudi se ne smejo nobena obrtna podjetja ali obrtne naprave, katerih se ne udeležujejo vsi člani, iz zadružnega premoženja vzdrževati, niti se ne smejo doneski zanje plačevati.
Vsako leto se mora o dohodkih in stroški)] in o stanji zadružnega imenja predložiti obrtnemu ob-lastvu konečni, s pravorednimi pomagali opravljeni račun, katerega morajo podpisati načelnik in dva odbornika.
Vsak član, ki na novo stopi v . zadrugo, mora plačati . . gld. sprejemnine, katera se sme po dovoljenji zadružnega načelni!» plačevati tudi v obrokih.
Sprejemnina se nikdar ne vrača, a sme se tudi od taistega zadružnega člana samo jedenkrat zahtevati.
A te sprejemnine ni plačevati tistim zadružnim članom, kateri so že poprej tedaj določeno sprejemno pristojbino zadružni blagajnici (cehi, bratovščini, srenji, gremiju) v . . . . izprično plačali. Dalje so izvzete vdove in nedoletni dediči zadružnih članov, prve za dobo vdovstva, slednji, dokler ne dosežejo polnoletnosti, če nadaljujejo dotični obrt po starem dopustilu ali starem obrtnem listu (§. 56. zakona z dne 15. marca 1883, drž. zak. št. 39.).
§. 5.
Pravice članov.
Z vstopom v zadrugo postane vsak deležen tistih pravic, katere imajo člani po zakonu z dne 15. marcija 1883. 1. in po teh pravilih, posebno postane deležen volilne pravice, kakor tudi skupnih zadružnih naprav.
§■ 6.
Kdo ima pravico glasovanja in kdo sme izvoljen biti.
Pravico glasovanja imajo in izvoljeni smejo biti v zadrugi vsi njeni člani.
Pravica glasovati in izvoljenim biti je vzeta:
a)	tistim obrtnikom, katerim je in dokler jim je vsled kazensko - sodne obsodbe vzeta pravica, biti izvoljenim v občinski zastop;
b)	tistim obrtnikom, o katerih imenji je odprt kon-. kurz, dokler teče konkurzna obravnava;
c)	tistim obrtnikom, katerim je oblastvo vzelo obrt, dokler je izrečeno, da to odvzetje velja;
d)	tistim obrtnikom, kateri so zaradi slaboumja
ali zaradi zapravljivosti pod skrbnikom.	/
Posebej v to, da se sme kdo izvoliti v razsodiški ( odbor, potrebno je tako pri obrtniku, kakor tudi pri 'J pomočniku, da je izpolnil 24. leto svojega življenja.
— 6
§• 7.
Dolžnosti članov.
Vsak zadružni član je v obče dolžan v dosego_ zadružnih namenov sodelovati po določilih teh pravil, izpolnjevati pravoredno storjene sklepe zadružnega zbora in zadružnega starejšinstva, ter slušati ukaze zadružnega starejšinstva in zadružnega načelnika.
Posebno je vsakemu zadružnemu članu dolžnost, nastop ali napoved svojega obrta, njega stajališče in vsako premembo, dalje sprejem ali odpust svojih obrtnih pomočnikov ali učencev brez ozira na to, če jim daje delo v svoji delarni ali zunaj nje, gotovo v osmih dneh zglasiti zadružnemu načelniku ter naznaniti njih ime, starost in pristojno občino.
Ako kdo obrt da v zakup, ali ako ga zvršuje po svojem poslovodji, ali z javnim tovarišem, mora tudi to v zgoraj navedeni dobi na znanje dati zadružnemu predstojniku ter naznaniti ime zakupnika, poslovodje, ali javnega tovariša. Kdor opusti zglasilno dolžnost, zapade v vsakem posamičnem slučaji redovni kazni posvarila ali pa globe do desetih goldinarjev.
§. 8.
Kdaj prestane kdo biti zadružni član.
Samostojni obrtni gospodarji prestanejo biti zadružni člani, kadar popolnem opuste svojega obrta vršbo, na podlagi katere so postali člani zadruge.
Isto velja tudi v onih slučajih, ko jim oblastvo vzame pravico do obrta (§§. 57. in 138. obrt. zak.).
§. 9.
Pridružene! zadruge.
Pomočni delavci (§. 73. obrt. zak.) zadružnih članov se smatrajo za zadružne pridružence ter so kot taki podvrženi zadružnim predpisom.
_ 7 —
§. 10.
Učenci.
Nedoletne učence je sprejemati na podstavi posebne pogodbe.
Učna pogodba se sme skleniti ustno ali pismeno; v prvem slučaji se mora pogodba skleniti pred zadružnim starejšinstvom; pismena pogodba se mu mora, takoj ko se je sklenila, doposlati, in se mora v obeli slučajih v posebni zapisniški knjigi zaznamenovati.
Koleka in pristojbin prosta učna pogodba mora obsezati:
1.	ime (krstno in priimek), starost, obrt ali obrte in stanovišče učnega gospodarja;
2.	ime (krstno in priimek), starost in stanovišče učenčevo;
3.	ime, opravilo in stanovišče njegovih roditeljev, njegovega varuha ali drugačnega zakonitega zastopnika;
4.	leto in dan, kdaj se je sklenila pogodba in doklej traje pogodbeno razmerje;
5.	določilo, da se posebno •— brez škode drugačnim zakonitim dolžnostim, katere imata pogojnika — obrtni gospodar zaveže, učenca poučevati v spretnostih svojega obrta, ali če se učni gospodar bavi z več obrti in naj si ima učenec te priučiti, v spretnostih teh obrtov, in da je učenec dolžan pridno delati v obrtu oziroma obrtih svojega učnega gospodarja ;
6.	sprejemne pogoje o učnini, ali o mezdi, če je je kaj, o dajanji hrane, o stanovanji in učni dobi.
O stvareh, tikajččih se obrtnih učencev, določuje se še posebno:
a)	Učna doba pri obrtu
znaša
Sprejemnine in oprostnine se plača po ... . gld.
b)	. Pri sprejemu učenca se sme pogoditi tudi čas,
katerega se vzame učenec na poskušnjo' in med katerim sme obrtni gospodar, kakor tudi učenec odstopiti od pogodbe.
Ta čas na poskušnjo ne sme presezati dveli mesecev in računjati ga je v učno dobo.
Učno razmerje so more, če se ob sprejemu učenca ni pogodila daljša doba za poskušnjo, vsak čas med prvimi štirimi tedni razdreti s tem, da jeden ali drugi odstopi.
c)	Kadar preteče pogojna učna doba, ali kadar se prej loči učno razmerje, mora učni gospodar na zahtevanje izdati spričevalo o prebiti učni dobi, o učenčevem vedenji med to dobo in o pridobljeni izobrazbi v obrtu; a vselej, kadar se razdere učno razmerje, mora se vsaj v ošinili dneh po razdrtji učnega razmerja to zadružnemu načelniku naznaniti ob izogibu redovni kazni (posvarila ali globe do. 10 gld.), da se veljavno popravi ter ima v razpregledu matica o učencih. Učno spričevalo mora zadružni načelnik s svojim podpisom potrditi in pritisniti zadružni pečat.
d)	Da se doseže glavni namen izobrazbe učencev,
dolžan je vsak učenec po dovršeni učni dobi pri zadružnem starejšinstvu podvreči se pre-skušnji. Ta preskušnja mora obsezati............
Zadružnim članom je skrbeti za strokovno in versko - nravno izobrazbo učencev. Ako se večkrat pripeti, da pri kakšnem zadružnem članu učenci ne dosežejo dovoljne izobrazbe v dotičnem obrtu in ako tudi druge okolnosti pokažejo, da je tega kriva pomanjkljiva skrb učnega gospodarja, sme mu oblastvo vzeti pravico, imeti učence.
e)	Obrtnikom, kateri praviloma ne delajo s pomočniki, ni dovoljeno ob istem času imeti več nego po tri učence.
Obrtniki, ki delajo s pomočniki, ne smejo imeti toliko število učencev, da bi zaradi tega učnemu gospodarju ne bilo možno izpolnjevati svojih zakonitih dolžnosti] glede obrtne izobrazbe učencev.
f)	Naloga zadrugi je, v slučajih, kadar se učno razmerje zadrugi pripadajočega učenca brez njegove krivde pred pretekom učne dobe razdere, po možnosti skrbeti za to, da se učenec sprejme pri katerem zadrugi pripadajočem učnem gospodarji.
g)	V slučajih §§. 101., 102., 102. a in 103. zakona z dne 8. marca 1885, drž. zak. št. 22, ima zadruga dolžnost, če se ne more pravočasno dobiti izjava zakonitega zastopnika nedoletnemu učencu, nadomestiti to izjavo.
§. 11.
Posredovanje dela. Vstop in izstop pomoćnih delavcev.
Da se lože najdejo jeden drugega tisti, ki delavcev potrebujejo in tisti, ki dela iščejo, leže v zadrugi vsakemu na vpogled razgrneni imeniki, v katere se zapisujejo dela iskajoči pomočni delavci in obrtni gospodarji, ki po takih delavcih povprašujejo.
Eavno takd se v zadružnem prenočišči naznanjajo mesta, kje je dobiti kaj dela.
Nobeden obrtni podjetnik ne sme najeti pomočnika, ki nima zakonite izkaznice, to je pri trgovinskem pomocnem osebji uradno potrjenega službenega spričevala zadnjega gospodarja, drugače delavske knjige, inače se pregreši proti obrtnemu zakonu (§. 79.).
10 —
Delavsko knjigo, službeno spričevalo, mora pri vstopu v delavsko ali učno razmerje delodajalec shraniti ter zanjo izdati pisano potrdilo. Oh rednem izstopu mora obrtni gospodar predele delavske knjige s črnilom napisati in to pisanje podpisati in vdobiti potrdilo zadružnega načelnika. Ob jednem je obrtni gospodar dolžan, polnočnemu delavcu na zahtevanje o kakovosti in dobi službovanja dati spričevalo, katero ima na zahtevanje pomočnega delavca obsezati tudi njegovo nravstveno obnašanje in vrednost njegovega službovanja.
Vsebina tega spričevala se mora na prošnjo pomočnega delavca vpisati v delavske bukvice, vender le v toliko, kolikor je zanj ugodna.
Ko se skonča učno razmerje, mora. učni gospodar dati učencu spričevalo o dostali učni dobi, o njegovem obnašanji med učno dobo in o pridobljeni izučbi v obrtu.
Ob skončatvi redno dostanega učnega razmerja ima zadružno starejšinstvo na podlagi učnega spričevala oziroma učnih spričeval, kakor tudi na podlagi opazovanj od strani zadruge vsled §. 114. obrtnega zakona dati izučbenico.
Pri zadružnih članih je štirinajstdnevna odpovedna d6ba med obrtnimi gospodarji in pomočnimi delavci (izimši učence) navadna, če se ni kaj druzega pogodilo.
§. 12.
Zadružno poslovodstvo.
Zadružne opravke oskrbujejo:
a)	zadružni zbor;
b)	zadružno starejšinstvo, ki je sestavljeno iz zadružnega odbora pod vodstvom načelnika, potem
c)	organi, katerim po §§. 121 c) do 121 h) zakona s 15. marcija 1883., drž. zak. št. 39.
11
pristoji opravljati posle, odnašajoče se na bolniško blagajnice;
d)	razsođiški odbor.
§. 13.
Zadružni zbor.
Zadružni zbor se sestavlja iz vseh članov, ki imajo pravico glasovanja.
K vsakemu zadružnemu zboru je privzemati po ... (2 do 6) zastopnikov pomočniškega zbora, kateri imajo posvetovalne glasove, da razodenejo svoje želje, ali se o čem pritožijo.
§. 14.
V	zadružni zbor sklicuje zadružni načelnik obrtne gospodarje z osebnim naznanilom, dajoč vsakemu na znanje stvari, o katerih se bode razpravljalo.
Zadružni zbor se sklicuje vsako leto vsaj po ... . krat. Sklicati ga je tudi tedaj, kadar zadružni načelnik ali odbor to za potrebno spozna, ali kadar četrti del vseh članov'to zahteva.
V	sklicu mora stati, kje in kedaj bode zbor.
Da je zadružni načelnik sklical zbor, to je naznaniti tudi za zadrugo postavljenemu komisarju, kateremu je paziti na zakonito ravnanje.
Prvosedstvo in vodstvo zadružnega zbora pristoji zadružnemu načelniku ali, kadar je on zadržan, njegovemu namestniku.
Da je zadružni zbor sklepčen, mora biti nav-
zočnih.........pravico glasovanja imajočih članov.
Ako se ne snide sklepčen zbor, sklicati je v štirih tednih nov zbor, kateri sme brez ozira na število prišedših članov veljavno sklepati. Sklepa se z nad-polovično večino glasov.
§. 15.
Področje zadružnega zbora.
V področje zadružnega zbora spada:
a)	poganjati se za koristi v zadrugo spadajočih obrtnih gospodarjev ter pretresavati jih, v kolikor ima zadruga namen te koristi pospeševati — in pa sklepati o tem;
b)	voliti zadružno starejšinstvo in člane razso-diškega odbora izmed obrtnih gospodarjev, potem voliti izmed obrtnih gospodarjev člane za starejšinstvo, za nadzorni odbor in glavni zbor zadružne bolniške blagajnice;
e)	sklepati o zastopstvu zadružnih članov pri občnem zboru zadružne bolniške blagajnice po pooblaščencih in voliti te pooblaščence;
dalje sklepati o podrobnejših določilih, kako se ima uporabljati pravica zadružnim članom po zakonu (§. 121. g) obrt. zak.) pripadajoče polovice članom zadružne bolniške blagajnice pri-stoječih glasov v obenem zboru zadružne bolniške blagajnice;
d)	pretehtovati in odobravati vsakoletne proračune in računske sklepe, ki se tičejo novenega gospodarjenja pri zadrugi, kakor tudi določati donesek, katere je nabrati po razdelbi na člane;
e)	sistemizovati plačano pomožno osobje;
f)	sklepati o ustanovitvi in organski prenaredbi v §. 114. d) zakona z dne 15. marcija 1883. 1. imenovanih učilnic; dalje sklepati o preosnovi bolniških zavodov, ki pri zadrugah že obstojč, a ne ustrezajo določilom tega zakona, v zadružne bolniške blagajnice v zmislu §§. 121. do 121.
h)	zakona z dne 15. marcija 1883;
g)	sklepati o času, doklej naj traja učenje in o načinu, kako naj se preskušavajo učenci;
— iš-
li) načelno sklepati o ustanovitvi, oziroma premeni zadružnih zavodov za učne, delavne, podporne in gospodarstvene namene;
i)	konečno sklepati o zadružnih pravilih (statutu) in o njihovih premembah, kakor tudi o drugih tehtovitih rečeh, ki jih pravila natančneje določajo ;
k)	razpolagati z zadružnim imenjem; to imenje in dohodki iz. njega se smejo samo za Zadružne namene uporabljati;
l)	sklepati, če se in koliko naj se da zadružnemu načelniku plačila za njegovo poslovanje;
m)	sklepati o plačevanji dnevščine, če je katera, iz zadružnega premoženja pri razsodiškem zadružnem odboru poslujočim pomočnikom;
nje visokost ima vsako leto po dotičnih določilih ustanovila (statuta) določati razsodiiki odbor (§. 123. obrt. zak.).
Potrebne predloge mora starejšinstvo podajati
zboru.	„ , „
§■ 16.
Zadružno starejšinstvo.
Zadružno starejšinstvo sestoji iz zadružnega načelnika, njegovega namestnika in. iz zadružnega odbora, kateri mora biti sestavljen iz . . . odbornikov in . . . namestnikov. Odbor volijo v zadružnem zboru obrtni gospodarji iz svoje srede.
Vsako leto izstopi tretjina odbornikov in namestnikov, kateri se nadomestijo z novo volitvijo.
Kdo ima izstopiti, določi sc prvo in drugo leto z žrebom. Zadrugi pripadajočim pomočnikom more se po sklepu zadružnega načelništva dovoliti zastopstvo v zadružnem odboru. Pri zadrugah, katere ob-sezajo različne obrte, se mora skrbeti za to, da imajo posamične obrtne vrste primerno zastopstvo v starej-šinstvu.
Volitev odbora se mora vršiti v zmislu §. 18. odstavek 1. in 2.
O volitvi je spisati zapisnik, katerega je podpisati načelniku in članom glasoštevne komisije ter pregledati oblastvenemu komisarju.
Pravico, volitve za člana zadružnega odbora ne sprejeti, imajo samo tisti:
a)	kateri so čez 60 let stari ali so zaradi trajne bolehnosti zadržani sprejeti mandat;
b)	kateri dokažejo, da njih obrtne razmere neogibno zahtevajo, da morajo nekaterekrati delj časa biti odsotni od svojega stanovitnega stanišča;
c)	kateri so že bili člani zadružnega odbora. Uradna doba članov zadružnega odbora traje ... let, in kadar preteče, smejo se spet voliti. K zadružnega odbora posvetovanjem, katera se
napravljajo, kadar je treba, sklicevati je načelniku vse odbornike. K veljavnemu sklepu je potrebna naj-menj navzočnost polovice vseh odbornikov in načelnika ali njegovega namestnika. Sklepa se z večino glasov; kadar se glasovi jednako razdele, odločuje načelnikov glas. O posledkih posvetovanj se mora pisati kratek zapisnik, katerega je podpisati načelniku in zapisnikarju.
Odborniki uradujejo brez plače. Vender se jim smejo povrniti potrebni stroški, katere so imeli v zadružno korist, kakor tudi daljše izgube časa.
§• 17.
Področje zadružnega starejšinstva.
V področje zadružnega starejšinstva spadajo vse stvari, katere niso pridržane zadružnemu zboru ali katere niso odkazane razsodiškemu odboru, oziroma v §§. 121—121 h) zakona s 15. marcija 1883. 1. omenjenim organom.
— 15 —
Posebno je zadružnemu starejšinstvu tudi upravljati zadružno imenje pod vodstvom načelnikovim v zmislu sklepov zadružnega zbora, izdavati izucbenice (učna pisma) (§. 104, odst. 2 obrt. zak.), odpošiljati po . . . (2—'6) zadružnih članov k zborovanju pomočnikov in oni imajo pravico udeleževati se posvetovanja (§. 120 obrt. zak.).
Zadružnemu starejšinstvu pristoji tudi pravica o zadružnih članih in pridruženeih, kadar žalijo zadružne predpise, izrekati redovne kazni, kakor posvarila in globe do desetih goldinarjev; to se godi posebno v naslednjih slučajih:.........................
Posvarilo je izrekati pismeno ali ustno, v zadnjem slučaji po okolnostih tudi pred zbranimi odborniki. O vseh izrečenih posvarilih in prisojenih globah je voditi zapisek.
§■ 18.
Zadružni načelnik.
Zadružnega načelnika in njegovega namestnika volijo v zadružnem zboru vsi navzočni člani z nad-polovično večino. Ako se ne doseže večina, tedaj se je pri ožji volitvi volileem omejati na tisti dve osebi, kateri sta dobili relativno največ glasov.
Kadar jih več dobo po onoliko glasov, razsoja žreb, koga je vzeti v ožjo volitev, oziroma, koga je v ožji volitvi šteti, da je izvoljen.
Volitev zadružnega načelnika potrebuje oblastvenega potrjenja.
§. 19.
Načelnikovo področje.
Načelnik, ali kadar je on zadržan, njegov namestnik, zastopa zadrugo proti vnanjemu svetu, vodi
in nadzoruje vse poslovanje, podpisuje vse odpravke ter oskrbuje vsa tekoča opravila. On sprejema vse zadrugi ali njč starejšinstvu poslane oblastvene razpise in drugačne vloge ter rešuje vse stvari, katere ne potrebujejo sklepanja; on sklicuje zbor in starej-šinstvo v posvete, vodi taisto ter jim predseduje; on oskrbuje odpravek in zvršbo sklepov, katere je ukrenil zbor ali starejšinstvo. Kadar načelnik misli, da ne more prevzeti odgovornosti za sklep zbora. ali sta-rejšinstva, tedaj ga ustavi ter ga takoj predloži, oziroma vprašavši zadružni zbor, oblastvu v razsodbo.
Načelnik mora vpisavanja v delavsko knjigo na podlagi §. 80 d) obrt. zak. glede vseh zadružnikov potrditi, pozvati prvomestnika zbora pomočnikov, da skliče zbor (§. 120 obrt. zak.) in sklicati prvi občni zbor zadružne bolniške blagajnice (§. 121 h obrt. zak.).
§. 20.
Zadružno imenje.
O vsem premičnem in nepremičnem imenji zadruge je napraviti inventar, katerega mora v redu držati starejšinstvo. Upravljaje zadružno imenje in dohodke se jTs starejšinstvu ravnati po letnem proračunu, katerega je odobril zbor. A potrebno je zadružnega zbora potrdilo, katero je starejšinstvu izprositi pri prvem zbranji od zadružnega zbora, vselej, kadar se prekorači proračun, kadar se pridobivajo, v 'zakup dajo ali zastavljajo nepremičnine; kadar se nalagajo ali odstopajo kapitalije; kadar se novci jemljö na posodo; kadar se prevzemajo druge zaveze in dolžna opravila, za katera mora zadruga biti porok; kadar se je odpovedati že pridobljenim pravicam, ali pa takim, ki jih je še pridobiti; kadar je začeti pravdo in kadar je skleniti poravnavo.
§. 21.
Gospodarjenje z zadružnimi novci.
V zadružno blagajnico se stekajo: a) dohodki iz zadružnega imenja; h) sprejemnine na novo vstopivših članov;
c)	vse kot redovne kazni prisojene globe;
d)	vsako leto na zadružne člane porazdeljene doklade ;
e)	sprejemnine in oprostnine učencev.
Pod b), c), d), e) navedeni zadružni dohodki se smejo po političnem oblastvu na prošnjo zadružnega starejšinstva šiloma izterjati. Vrednostne papirje zadružne in novce v gotovini je hraniti v zadružni blagajnici. Blagajnica je pod ključem načelnikovim in pod sozaklepom njegovega namestnika. Blagajniške knjige ostanejo v rokah načelnikovih. Zadružni račun je za vsako leto, t. j. za čas od 1. januvarija do konca decembra vsakega leta skleniti ter ga predložiti v presojo prvemu zadružnemu zboru, ki se zbere po računskem sklepu,
§. 22.
Naprava razsodiškega odbora v zmislu §. 114. c) (drugi stavek) zakona z dne 15. marcija 1883. I. (§. I.,' c) (drugi stavek pravil), ima posebno ta namen, da razsoja prepire, ki nastanejo med zadružnimi člani iz razmer, v §.114., odstavek 1., zakona z dne 15. marcija 1883 (§. 1.. odstavek 1. teh pravil) omenjenih.
§. 23.
Nadzor.
Zadruge nadzoruje oblastvo ...... kateremu
pristoji pravica, pritožbe zoper sklepe zborov ali starejšinstva — zaslišavši obe stranki — razsojati.
Oblastvo postavlja posebne komisarje, da pazijo nad tem, če so pri zadrugah zakonito postopa.
Prepiri o notranjih zadružnih stvareh, spadajo jedino pred upravna oblastva.
Pravoredno storjene sklepe zadružnega zbora, ki se tičejo takšnih zadružnih stvarij, kakeršne oskrbovati je zadruga po zakonu dolžna, naj obrtovno oblastvo na prošnjo starejšinstva po upravnem poti zvršuje.
§• 24.
Imenje obrtnih združeb ali korporacij.
Ako poseduje katera sedanjili obrtnih združeb ali korporacij imenje, pa se v zmislu tega zakona preobrazi v zadrugo, preide njeno imenje v last nove zadruge.
Ako se obrtna korporacija z drugimi obrti zjedini v jedno zadrugo, ohrani se prvi lastnina in posebna uprava imenja.
Ako se obrtna korporacija razdruži, no da bi se preobrazila v novo zadrugo, tedaj se imenje od-kaže občini, v kateri je obrtna korporacija imela svoj sedež.
Občina mora takšno imenje odmenjati v občno-koristne obrtne namene, posebno za ustanovitev in vzdrževanje obrtnih učilišč, ter o načinu, kako misli imenje porabiti, prositi odobrenja političnega deželnega oblastva.
§. 25.
V vseh slučajih so je držati naslednjih načel: a) pravice tretjih oseb ostanejo nedotaknene po razdružbi ali preobrazbi obrtne korporacije; plačati je zatorej pred vsem dolgove, ako jih je korporacija kaj imela, ter izpolniti druge njene dolžnosti;
— 19 —
b) skrbeti je za to, da se ustanovine in odmenila korporacije ne odtegnejo svojemu namenu.
§. 26.
Prav tako ostajajo v veljavi bremena, katera iz zasobno - pravnih naslovov ali iz ustanovin obtožujejo imenje korporacije, in pa pravice prejšnjih elanov in pripadnikov (pridružencev) korporacije do tistih koristij, katere bi jim bile šle pri daljšem obstanku korporacije iz njenega imenja.
§• 27.
Pravila (Statut) razsodiškega odbora (§. 122 do 124, zakona z dne 15. marcija 1883), potem pravila pomočniškega zbora [§. 120 in 120 a), zakon z dne 15. marcija 1883], naposled — pravila bolniške blagajnice [§§. 121 do 121 h), zakon z dne 15. marcija 1883] so celovit del zadružnih pravil.

1886.
Založila trgovinska in obrtniška zbornica za Kranjsko.
Natisnila Klein in Kovač v Ljubljani.












Slovanska knjižnica
6 K M
B 2873
66009002025

COBISS ©