Gozclar--- t\'0 v čas Druga mednarodna delavnica sekcije IUFRO 7.03.10 Methodology in Forest Insect and Disease Survey in Central Europe v Švici, Sion- Chateauneuf Maja JURC* Na delavnicah sekcij IUFRO, ki obravnavajo pod- ročja fitopatologije , entomologije ter varstva gozdov (Division 7: Forest health), seje v neformalnih pogo- vorih strokovnjakov že pred leti pokazala potreba po ustanovitvi nove sekcije, ki bi zajela raziskovalne in operativne probleme varstva gozdov v širšem pomenu v centralni Evropi. Sekcija naj bi pokrivala metodo- logijo monitoringa in inventarizacijo škodljivcev in bolezru, posebej raziskave defoliatorjev in podlubnikov v evropskih gozdovih, ter pripravljala kakovostne podlage za izvajanje poročevalskih, diagnostičnil1 in prognostičnih služb za varstvo gozdov v državah centralne Evrope. Leta 1997 je bila ustanovljena nova sekcija IUFRO 7 .03.1 O Methodology in Forest lnsect and Di sea se Survey in Central Europe in že istega leta so se člani sekcije sestali na preliminarnem sestanku v Pisku na Češkem. Leta 1998 je bila prva delavnica sekcije v mestu Ustron- Jaszowiec na Poljskem, letos aprila pa smo se člani sekcije sestali v mestecu S ion-Chateau- neuf v Švici . Organizatorji delavnice so bili Swiss Federal Institute for Forest Snow and Landscape Rese- arch (WSL), Birmensdorf in organizacija IUFRO. Delavnica je potekala od 20. do 23. aprila 1999 v mestu Sion-Chateauneufv kantonu Wallis v Švici, kjer živi okoli 250.000 prebivalcev- 60% jih govori fran- cosko, 32 % nemško in 8 % druge jezike. Površina kantona je 5.226 km 2. Dolina se nahaja o osrčju Alp. Naravne razmere pogojujejo življenje v dolini: samo 12% površine je produktivne (povprečje v Švici je 33 %). Gozdovi zavzemajo 22% površine ( 115.000 ha), od tega je v lasti skupnosti in korporacij 91 % ( 1 04.650 ha), privatnih pa je samo 9% ( J 0.350 ha). Več kot 75 %gozdov je na terenu z nagibom več kot 50%. Lesna zaloga je od 150 do 280 m3 /ha, povprečni letni posek je 100.000 m3• Samo 50-55 % lesa uporabljajo za kons- trukcjje, ostalo pa porabijo v industriji in za kurjavo. Gozdovi v kantonu Wallis proizvajajo manj kot 3 % lesa v Švici, ker je podnebje pod 1.000 m n. v. in nad 1.800 m n. v. izredno suho (kontinentalna klima). Primarna funkcija gozda zato ni proizvodna, ampak varovalna. *doc. dr. M. J., univ. dipl. inž. gozd ., Biotehniška fakulteta , Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Večna pot 83, 1001 Ljubljana, SLO GozdV 57 (1999) 7-8 Slika l :Okužba rdečega bora z omelo (Viscum ai!.Jum var. miSiriaca) DeJavnice Methodology in Forest Insect and Disea- se Survey in Central Europe se je udeležilo več kot 90 raziskovalcev in fitosanitamih inšpektorjev iz 28 držav. V treh dnevih smo slišali 42 predavanj in si ogledali 29 posterjev. Predavanja jn predstavitve poster_iev so potekala v štirih sekcijah: l. Metodologija spremljanja škod lji v cev in bolezni ter poročila o škodljivcih in boleznih iz različnih držav centralne Evrope 2. Defoliatorji gozdnega drevja v Evropi 3. Fitosanitamo stanje in ukrepi v centralnih evropskih državah 4. No"(li problemi s populacijami podlubnikov v ev- ropskjb državah Na predavanjih smo slišali izčrpne in izredno zani- mive predstavitve konceptov varstva gozdov ter moni- toringa bolezni in škodljivcev v Švici, na Poljskem, Češkem , v Franciji, na Hrvaškem, v Ukrajini, Latviji 341 Gozdarstvo v in v Romuniji. Seznanili smo se z novimi metodami spremljanja zdravstvenega stanja gozdov v okviru po- pisa propadanja gozdov (S. Nevalanen, Finska), v okviru nacionalne inventure gozdov (C. Zahn, Švica) ter s pomočjo GIS (G. Maresi, Italija). V Švici povzročata največ škode na smreki mali osmerozobi smrekov lubadar (lps amilinus Eich.) in osmerozobi smrekov lubadar (Jps typographus L.). Na jelki se najpogosteje pojavljajo k.rivozobijelov lubadar (Pityokteines curvidens Germar), ostrozobi jelov lu- , badar (Pityokteines spinidens Reitter) ter Dreyfusia nordmannianae Eckst.. Na borih (P. sylvestris L., P. montana Mili. in P. nigra Arn.) so najpogosteje škode zaradi vrst iz rodu Tomicus sp. Od ,bolezni so eviden- tirali naraščanje okužb z glivami Phomopsis sp., Cytospora sp., C!yphonectria parasitica in Ascocalyx sp. Za zatiranje gobarja (Lymantria dispar L.) uporab- ljajo biološke preparate z Bacillus thuringiensis. V obsežnem območju severne Švice ugotavljajo širjen~ je karantenske ~akterije Envinia amylovora tudi v gozdovih. Bakterioza se pojavlja na jerebikah (Sorbus sp.), glogih ( Crataegus sp.) in panešpljah ( Cotonester sp.). Na Slovaškem po letu 1990 ugotavljajo gradacije Dreyfusia nordmannianae na jelkah ter vrst rodu Cephalcia sp. predvsem na smrekah. Pomemben dejavnik venenja listavcev so traheomikoze. Škode, ki jih povzroča divjad, se v zadnjih letih zmanjšujejo. Predstavniki iz Hrvaške so poročali o odlično orga- nizirani Poročevalski diagnostični in prognostični služ- bi za varstvo gozdov na Šumarskem institutu Jastre- barsko in Zavodu za zaštitu šuma Šumarskog fakulteta Zagreb. V teh inštitucijah že več kot 20 let beležijo predvsem pojave škodljivih žuželk, jih določujejo in tudi napovedujejo gradacije. Spremljajo predvsem go- barja, hrastovo grizlico (Apethymus abdominalis Lep.) ter vrsto Malacosoma neustria L. Dodelati ter še bolj intenzivirati nameravajo metodo vzorčenja za po- membnejše gostitelje ter uvesti monitoring škodljivcev s pomočjo feromonov . Raziskovalci s Poljske so poročali o varstvu gozdov v nacionalnih parkih. Tam ne opravljajo nobenih varst- venih ali sanitarnih del, ampak samo opazujejo procese v gozdu. Skrbijo za povečevanje biodiverzitete na- ravnih sovražnikov škodljivih žuželk, ki se pojavljajo v gradacijah, in sadijo drevesne vrste, ki so gostitelji naravnih sovražnikov. V Romuniji so v letu 1998 največ škode povzročali gobar (gostitelji so Quercus farnetto Ten., cer, robi- nija), vrste iz skupin Geometridae in Thortricidae (na Populus sp., Salix sp.), vrste Malacosoma neustria L., Euproctis clnysorrhoea L. ter Apethymus abdominalis Lep. Manjše škode so v mešanih sestoj ih. Poročajo o biološkem zatiranju gobarja s pomočjo virusov. Na Madžarskem so leta 1970 zastavili monitoring zdravstvenega stanja gozdov na 23 stalnih raziskoval- nih ploskvah. Upoštevajo izvor drevesa (semenski, panjevski), socialni položaj ter eksaktno izračunane indekse (index zdravstvenega stanja- HI, index trenda odmiranja-MTI, index trenda zdravstvenega stanja- HTI in indeks suše- POI). Ugotavljajo mačilne korelacije med zdravstvenim stanjem drevesa, socialnim položajem, izvorom drevesa in obdobji sušnih intervalov. Shka 2: Ravni sistem dvanajsterozobega borovega lubadarja (Jps sexdenlatus Boerner) (Vse foto: Maja Jurc) 342 GozdV 57 (1999) 7-8 Gozdarstvo v času in prostortl Poslušali smo predavanja o metodah spremljanja in inventarizacije škodljivih žuželk v dolini Aosta (Ita- lija). V zadnjem desetletju so spremljali pojavljanje in bionomijo naslednjih vrst: Lymantria monacha L., Zeiraphera din.iana Gn., Acantho!yda posti ca/is Mats., Tomicus minor H., Tomicus piniperda L., Thaumeto- poea pi1yocampa D.&S., lps 1ypographus L. Iz ZDA so poročali o novem škod ljivem kozličku Anoplophora glabripennis Motschulsky iz kitajskih provinc Sbanxi in Shaanxi. Ta nevaren, 20-35 mm dolg črn hrošč z redkimi belimi pegami, ki vsako leto pov- zroča propad stotine debel listavcev (javorja, bukve, breze, trepetlike, bresta, jesena in nekaterih drugih trdih listavcev), se je l. 1990 pojavil v urbanih goz- dovih v New Yorku in Chichagu. V domovini je uni- voltin, v hladnejših razmerah Amerike v dveh kole- darskih letih oblikuje eno generacijo. Menijo, daje bil kozliček prinešen s Kitajske v lesenih zaboj ih, ki so bili izdelaru iz nerazkuženega topolovega lesa. Kozlička so zasledili tudi v skladiščih lesa po celi Ameriki. Udeležih smo se tudi celodnevne strokovne ekskur- zije v področje Visp v kantonu Wallis, kjer smo si ogledali področja propadanja nasajenega rdečega bora. Raziskave propadanja rdečega bora se naslanjajo ne dendrokronološke ter izredno zajetne ekološke razis- kave. Avtorja A. Rigling in P. Cherubini iz Binnens- dorfa ugotavljata, da so vzroki sušenja socialni položaj dreves rdečega bora, velika okužba z omelo Visczon album var. austriaca ter večletni napad borovih strže- narjev Tomicus piniperda Lin Tomicus minor Hartig. Obiskali smo tudi nasade vinske trte, ki se v tem delu Švice nahajajo na najvišji nadmorski višini na svetu. Predstavniki Slovenije smo sodelovali z nasled- njima prispevkoma: M. Jurc, D. Jurc: Collection of Data and Sam ples on Diseases ofF orest Trees in Slo- venia (predavanje); D. Jurc, M. Jurc, V. Rajh: The Occurrence of Cenangium ferruginosum Fr., (Asco- mycota) as Endophyte from the Needles of Austrian Pine in Slovenia (poster). Potovanje je bilo financirano iz sredstev rektorje- vega sklada Univerze v Ljubljani za l. 1998 in sredstev projekta MZT (L4-0529-0404-98 - Gozdni požari v Sloveniji). Prikaz metod za spremljanje trajnostnega gospodarjenja z gozdovi Zivan VESELIČ * Od 2. do 4. junija 1999 je Francoski inštitut za kmetijske in okoljske tehnične raziskave (CEMAGREF) v osrčju gozdnega masiva Chartreuse pri Grenoblu organiziral delavnico pod naslovom Pri- kaz metod za spremljanje trajnostnega gospodarjenja z gozdovi. Delavrucaje del štiriletnega projekta ( 1998- 2001) z istim naslovom, ki ga izvajajo nacionalne gozdarske inštitucije petih držav članic Evropske unije, in sicer Švedske, Danske, Finske, Francije in Nemčije, cilj projekta pa naj bi bil prikazati metode za oceno kazalcev trajnostnega gospodarjenja z gozdovi, kot so bili dokončno opredeljeni na tretji ministrski konfe- renci o varstvu gozdov v Evropi (Lizbona, 1998). Pro- jektne rezultate bodo posredovali vsem članicam Ev- ropske unije in nekaterim drugim državam. V prvi fazi projekta naj bi s pomočjo nacionalnih analiz obstoječih metod spremljanja gospodarjenja z gozdovi ugotovili primernost uporabljanih inventuro ih metod za oceno dogovorjenih kazalcev trajnostnega "' mag. Ž. V., uniY. dipl. inž. gozd., Zavod za gozdove Slovenije, Večna pol 2, 1000 Ljubljana, SLO GozdV 57 (1999) 7-8 gospodarjenja z gozdovi, v nadaljnjem pa naj bi vsaka država za vzorčno demonstracijsko območje določila vrednosti teh kazalcev. Posebna pozornost bo pri ob- ravnavi metod posvečena primem osti, točnosti in stroš- kom metod. Nacionalne izkušnje se bodo nato primerjale in izmenjale. Primerno je poudariti, da naslov projekta govori o prikazu metod, ne pa o njihovi določitvi. Države imajo daljše tradicije danega načina zbiranja podatkov in ni čutiti izrazite težnje po poenotenju načina zbiranja podatkov. Do primernih vrednosti kazalcev je pač mo- goče priti po različnih poteh. V okviru projekta je predvidenih več delavnic; de- lavn1ca v Franciji je bila za delavnico na Švedskem druga po vrsti. Njen poudarek je bil na sodelovanju srednjeevropskih držav. Delavnice se je udeležilo 50 strokovnjakov iz 12 evropskih držav, pri čemer so bi 1 i od vseh nekdanjih vzhodnih držav povabljeni le pred- stavniki Slove.nije in Hrvaške (slednji se delavnice niso udeležili). Iz Slovenije sva se delavnice udeležila Živan Veselič in Dragan Matijašic iz Zavoda za goz- dove Slovenije. 343