8tev. 34-. fP&Boo M. rita. - L t. cm la V Trstu, petek 22. avgusta 1924. Leto H. Izhaja Tiak petek opoldne. Naslov : Tr«t-Trie*te Catella Centro 37 ali pa : via Geppa 17/111. Izdaja: konsorcij Malega, lista MALI TEDNIK ZA NOVICE EN flarYY^'> --~--;WVWVVWVWVA.---------- Male novice Nova vlada v Jugoslaviji. Mali koledar. Petek, 22. avgusta: Timotej. — Sobota, Jernej. — Pondeljek, 25.: Ludvik.- — Torek, 26.: Zetirin. — Sreda, 27.: Jožef Ka-tasans. — četrtek, 28.: Auguštin. — Petek 29.: obglavljenje Janeza Krstnika. Točno poročanje. Minuli teden je «Edinost» v uvodniku Poročala, da se je bivši poslanec Vir-Silij Šgek izrazil, da se bomo Slovenci v dogledni dobi potopili v laškem uiorju in da je zato nesmiselno, da bi se borili za obstanek. Par dni kasneje pa Je «Piccolo» poročal, da je «onorevole Šček, znani slovenski propagandist in Antiitaljan, sklical nevarni sestanek na. Pečinah«. Oba lista si lahko roko porasta, zakaj oba sta priobčila debelo laž. Čudovit slučaj. Nedavno se je zgodil v Srbiji nena-vaden slučaj takozvane «telepatije» ali skrivnostnega zrenja oddaljenih dogodkov. Bogat kragujevski trgovec Ljuba Marinkovič' je šel s celo rodbino v toplice v Arangjelovac. V Kragujevcu je ostala samo tašča, že priletna ženska in bolna na srcu, ki se pa ravno ob istem času ni počutila slabo. Mladi so odpoto-vali v toplice brez vseh skrbi. Dan po prihodu v Arangjelovac se je Podal g. Marinkovič popoldne v hotelski Park. Čutil se je zelo trudnega in zaspat-nega. se vsodel na klopico in si prižgal cigaro. Pa koj je zadremal in cigara mu je padla iz rok. V tej dremavici je shšal večkrat zaporedoma, da njegova tašča kliče na pomoč. Zdramil se je in Upri oči v votlo hrastovo deblo, ki je stalo tam blizu v parku. Opazil je koj, se je iz votline prikadilo kakor megla in objelo hrast. Gledal je pozorneje in tedaj se je megla razlezla, on 3e pa naenkrat videl pred sabo čisto razločno sobo svoje tašče v Kragujevcu. Tašča je ležala na postelji, poleg nje pa je stala služkinja, vila roke in gibala ustnice, kakor da kliče na pomagaj, Klasu pa on ni slišal. Videl je potem, kako se jo taščft kaj se mu je prigodilo v parku. velikih skrbeh sta nemudoma odpotovala v Kragujevac na svoj dom. Služkinja jima je povedala, da je starica iz-'hnila točno ob istem času in v enakih kolig5inahi kakor jih je videl zet v °PHškem parku. Slava Primorcev. p \ Ljubljani se je vršil občni zbor ^e(‘iljanskega pevskega društva. Dr. Fr. ,o’’ll0vec se je v poročilu spominjal 1923 umrlega župnika in zaslužnega ^ i 11 ‘vfjU/ /j u jj n 11\ u ni /jaoiu/jiivgu v °Venskega skladatelja Ivana Koko-' rJa z Goriškega, ki je veliko storil napredek naše pesmi. Zborovalci so v„iZljl.ai?lenju sožalja in počeščenja oh'? zaklicali: slava! Istotako se je te)cn’ zfr°r spomnil pokojnega skladati la Petra Šorlija v Grahovem ob Cl na Goriškem. Nov slovar. Par- se b°do Goričani zopet nji*lovim vodstvom izi-it«r^ k°- "aSa 'P^akovani slovensko-1( 'JUnski besednjak, ki ga je z izred-Pridnostjo Ustavil dr. Valjavec. Ljubomir Davidovič, predsednik ministrskega sveta, načelnik Jugoslov. Demokratske Stranke. Anton Korpšec, podpredsednik ministrskega sveia, načelnik Slovenske Ljudske Stranke. Rodbinska žaloigra v Končanih V vasi Končane, ki leži jedva par kilometrov od Kopra, je stanoval z ženo Antonijo in hčerko Karolino, staro 25 let, premožen kmet, po imenu Ivan Kozlovič. Družina je živela v slogi in miru; v zadnjem času se je ta družinska sreča nenadoma zrušila. Hčerka Karolina se je bila namreč zagledala v domačina Ivana Maršiča, starega 26 let. Vaščani so ji sicer svetovali, naj se ne peča s tem fantom, češ, da ne more imeti prav čiste vesti. Sploh pa se je govorilo po vasi kar javno, da je fant pred nedolgim časom ubil in oropal neko staro ženico v Truškah. Dekle pa ni verovalo govoricam. Nasprotno: zamerila je vaščanom, da govorijo tako, ker ji zavidajo, da bi žnjim stopila v nameravani zakon. Tudi njeni stariši so imeli marsikate-rikrat priliko slišati, kako se slabo govori o Maršiču, a so ostali kljub temu vedno nepristranski. Pač pa so pogo-stoma pravili hčerki: «Kakor si boš postlala, tako boš ležala». Dekle je pa ostalo pri svojem; izbralo si je Maršiča za ženina in pri tem je vztrajalo. Nesrečen zakon. Karolina je res poročila Maršiča, Pred tremi tedni je bila svatba. Toda iz lepega fanta se je izbubil vražji mož. Maršič je koj začel nadlegovati tasta Kozloviča, naj mu izroči vse premoženje. Tast pa je bil zadovoljen odstopiti mu le polovico pod pogojem, da Maršič prevzame tudi polovico dolga. O tej reči je bil v hiši spor. Na zadnji sejem v Sežani je poslal tast zeta in deklo prodat kravo. Ko se je zet vrnil in dal račun, je še pristavil, naj bi se plačale obresti od celega dolga. Na .posestvu je bilo dolga pri neki tržaški banki za 12.000 lir. Tast je odvrnil, da sam plača le polovico, za drugo polovico naj se briga pa zet. To je bii zadnji prepir pred strašnim koncem. Vsa družina mrtva. V pondeljek 18. t. m. zvečer povabil je Maršič svojo ženo, naj gre z njim v Pobege plesat, ker je bil tam običajni ples. Žena mu je rekla: «Grem, toda Vrzi revolver proči» On pa se je razjezil, jo tepel in strašil, dokler ni šla na pot z njim. Vendar je vzela s seboj služkinjo Marijo Pečarič. Komaj so se oddaljili, začel je on zopet prepir z ženo, tako da sta pritekla tudi stara dva za njimi v strahu, da ne bi se kaj hujšega pripetilo. Hotela sta braniti svojo hčer pred divjim zetom. Tedaj je Maršič izvlekel revolver in s štirimi streli končal četvero življenj. S prvim strelom je ubil ženo, z drugim taščo, s tretjim je smrtno ranil tasta, ki je umrl potem v bolnišnici. S četrtim strelom je pogubil sebi telo in dušo. Služkinja je z groznem strahu bežala na slepo in se spustila v neki vodnjak. Z rokami se je obdržala nad vodo in, da ni pritekel koj v bližino poljski čuvaj, ki je slišal strele, padla bi bila revica v vodo in utonila. Čuvaj jo je rešil iz smrtne nevarnosti in groze. Skladatelj Vinko Vodopivec je priobčil dve novi skladbi : «Prstan», za mešan zbor z baritonskim in sopranskim samospevom, ter žalostna Matin, dvoglasni ženski zbor brez spremi jeva n ja. Obe skladbi sta izšli kot priloga glasila prosvetnih društev «Naš Čolnič«, ki izhaja v Gorici, Gorso Verdi 37, ter stane s pevsko prilogo 10 lir letno. Ostri kritik St. Premrl piše : «Oba zbora sta vseskoz dobra, pevna in bosta našim pevski ni zborom jako dobrodošla. Kaj bi rade «Novicc»? Rade bi dokazale, da je imel «Mali list» člane Kmetijske zadruge za norca, češ, da je enkrat, pisal, da ne plačati, kasneje pa da le. Kako je ta. reč? Mi smo v oni žalostni zadevi dali prostora raznim dopisnikom, ki so izrekali vsak svoje mnenje. Naše stališče je bilo, da se mora vse poskusiti, da se odvrne breme z rame ubogega kmeta. Da se to ni zgodilo, za to nosi krivdo tista stran, kjer so «Edinost», »Novice«, dr. Wilfan in dr. Slavik. Ko so ti narodni prijatelji odklonili in preprečili pomožno akcijo, je g. šček s podpisom v «Malem listu« javil vsem članom, da ni več nobene pomoči in da treba seči v žep ter položiti «mali dar domu na oltar«. Naj ljudje sami sodijo, ali je ravnal pošteno ali ne. Za enakopravnost med narodi. V Jugoslaviji v Vrbasu, kjer živi silno mnogo Nemcev, so otvorili obrtno razstavo. Minister Kulovec, prijatelj dr. Korošca, je otvoril razstavo ter je govoril najprej v srbskem, potem v nemškem jeziku, da povdari enakopravnost vseh narodov. Množica je burno odobrila to ravnanje. 3tanei ena itevilka 20 ttotink. «Mali List« — C. C. Post. Licejska knjižica, (Dr. Puntar) LJUBLJANA (JUGOSI v V! -rese/' •; ; -;.v i- I 1 Kapitalizem in svet iki. Sveti Bernard je umrl leta 1153., torej pred 771 leti. Bil je ustanovitelj ubožne-ga samostanskega reda. Cerkveni slikarji predstavljajo sv. Bernarda takole: moška podoba bledega obličja, z orodjem Kristusovega trpljenja v rokah in zavita v črno haljo. Sv. Bernard spada med imenitne cerkvene pisatelje. Tudi o kapitalizmu je pisal, o latifundistih, ki imajo cele dežele, ne vršijo nobenega dela, ne ročnega ne duševnega, a bogatijo s pridelki podložnikov. Sv. Bernard piše: «Vsak stan ima dolžnosti in pravice. Treba pa je opazovati previdnost nekaterih ljudi, ki si zbirajo le dobrote, od truda in dela pa bežijo.« Nadalje piše sv. Bernard: »Kmetje se potijo; viničarji kopajo in režejo; oni pa, ki pohajajo, pa si — kadar se bliža čas sadežev — obnavljajo skednje in shrambe.« Pa še en stavek iz spisov sv. Bernarda : (Človek je rojen za delo. So pa tudi taki, ki se dela ogibljejo in ga valijo na druge.« S temi besedami je sv. Bernard zadel bistvo kapitalizma. 1 Nevarnost za državo. Kakor smo že zadnji poročali, je 140 dijakov in 40 dijakinj krščansko-so--cialističnega mišljenja sklicalo na Pečine na Tolminskem socialni tečaj. Deset izobražencev in dijakov je imelo predavati o predmetih — Delo in kapital — Nove smernice slovanskega dijaštva v Italiji — Gospodarski položaj Julijske Krajine — Verski subjektivizem — Sodobna Evropa — Poglobitev v ljudsko dušo — Obnova naše duše — Zgodovina dijaškega gibanja med Slovenci — itd. itd. Ta tridnevni tečaj se je zdel vladi zelo nevaren za obstoj države, zato ga je prepovedala. Vlada je organizirala velik aparat, da zabrani sestanek. Po Istri, na Vipavskem, v Trstu in drugod so posebni agenti in orožniki vohali in sumljivim dijakom dopovedovali, naj ne gredo na Pečine, ker da je tečaj zabranjen. Navzlic temu se dijaki teh mahinacij niso ustrašili. 180 se jih je zbralo na Pečinah, kamor je bila vlada poslala 12 orožnikov in policijskega komisarja. Zborovalci so se morali udati sili, razmer ter so se ob prepevanju narodnih pesmi razšli. Prej so odposlali primerne brzojavke radi krivice notranjemu ministru, vsem primorskim škofom, papežu v Rimu ter poslancu Besednjaku, ki je v Rimu. S prepovedjo je vlada v mladih dijakih kajpada utrdila ljubezen do države. Nekateri dijaki so bili mnenja, da bodo k letu sklicali tak sestanek jzven mej države v kaki prijateljski državi, kjer upajo da jim mirnega zborovanja ne bodo zabranjevali. Kdo govori? Modre «Novice» so zapisale takle stavek : «Dejstvo, da je «Mali list« izginil že \i celih okrajev naše dežele, govori dovolj zgovorno«. Odkod so «Novice» to modrost pobrale? Mi vemo samo to, da je v zadnjih tednih po nekaterih poštah zavladal nerčul in dobivamo iz raznih krajev pritožbe naročnikov, da jim list ni bil dostavljen. Čudno se nam zdi, kako da ravno «Novice» vedo povedati kar o celih gkrajih in da stvar tako obračajo, kakor da so ljudje zavrnili «Mali list«, ko pa vendar po njem vprašujejo. Morebiti pa vedo «Novice» §e kaj več o tej skrivnostni zadevi? Za trgovce. Cene oglasov v «Malem listu« najdete zadaj pod rubriko «Gospodarstvo». Matteottija so našli. V soboto 16. avgusta je raznesel telefon po celem svetu novico, da se je našlo truplo poslanca Matteottija. Vladna poročila o tej najdbi so nakrat-ko povzeta tako-le : Par dni prej se je našel Matteottijev vrhnji jopič. Neki orožniški brigadir, po imenu Caratelli, ki je one dni imel dopust, si je mislil, da tudi grob ne more biti daleč proč. Čeprav je imel dopust, se je lotil iskanja. Šel je na lov in glej čuda i pes je izvohal grob poslanca Matteottija. Grob so že prej razgreble lisice, pes pa je grebel dalje in pokazale so se na dan kosti že skoraj popolnoma strohnelega trupla. Brigadir je kar tekel po kapitana in dva policijska agenta. Ti so bili bliskoma na mestu in dali odkopati mrliča. Mrlič je bil zakopan v čisto plitvo jamo, plast zemlje in lubja, s katero je bil zakrit, je bila komaj kaj čez 20 centimetrov debela. Rok niso našli. Noge so bile obrnjene ob truplu nazaj. Kosti so bile seveda že vsaksebi. Jama je bila dolga 120 cm. V jami so našli trioglato pilo (limo). Kraj najdbe je gozd ob tako-zvanf Flaminijevi cesti, 25 kilometrov od Rima na južno stran. Kako so spoznali mrliča ? Na kraj najdbe je prispela še isti dan sodnijska komisija, ki je naredila natančen zapisnik. Mrliča so izkopali, zložili kosti lepo skupaj v rjuho, potem so ga od raznih strani fotografirali. Da je truplo res pokojnega Matteottija so baje spoznali po nekaterih zlatih zobeh. Tudi jamo so fotografirali. Potem so ostanke trupla zložili v leseno rakev, ki so jo med tem pripeljali iz Rima. Rakev so nato prenesli v mrtvašnico najbližjega pokopališča v Riano, ker tako predpisuje zakon. V Riano se je pripeljala tudi še isti večer vdova pokojnega poslanca, kateri so orožniki dovolili pristop v mrtvašnico. Rekla je, da bo čula ves čas ob rakvi. Mrtvašnico in ppkopa-lišče je zastražila šuma orožnikov. Kaj pravi časopisje. Vse časopisje po Italiji obširno popisuje ta na j novejši dogodek. Seveda ga vsaka stran razlaga po svoje. Vladna glasila kažejo prisiljeno zadovoljnost, češ zdaj je konec domnevanja, ugibanja in natolcevanja; mrlič je najden in tako je nadaljno sodnijsko postopanje proti morilcem olajšano. Nasprotniki fašizma ne bodo mogli več v kalnem ribariti in hujskati ljudstva proti vladi. Ves smisel tega pisanja je nekako ta: Pazite, kaj govorite! Vpili PODLISTEK Draga. Ob južni železnici — med Orlekom in Farnetičalmi — nahaja se sredi pašnikov, njiv in ograd precej globoka, kotlu podobna dolina, Draga. Njena globočina meri nad 400 m.; široka je tudi približno toliko. Dolina nima nikakih izvenred-nih prirodnih krasot. Svet je tu, kakor sploh na Kraisu, večinoma kamenit; le nekaj njivic in ograd, ki so jih napravile pridne kmečke roke, daje temu kraju mienejšo obliko. Ozadje Drage tvorijo velikanske stene iz sivega apnenca. V njih gnezdijo sove, čuki, zlatokljuni kosi in drobne, bojazljive penice; tudi kukavica in pa slavček, ki .tako milo drobi svoj večerni slavospev, se tu ne pogreša. Ostali del doline je poraščen z raznim osatom, mahom in brinjem ter pritlikavim drevjem. Zato ta prostor ni uporaben za košnjo, pač pa za pašnjo živine. Na dnu doline jo majhna, zelena ravnica. V poletnem času, prihajajo v Drago tržaški izletniki, od katerih nimajo tamkajšnji posestniki nikake koristi, pač pa jo ima orliški «birt». Kdor se zanima za botaniko in prirodopisje, našel bo tam marsikaj zanimivega, še celo konje-derke in domači «mazači», bi morda do- ste dva meseca, da hočete imeti mrliča. Zdaj ga imate. Zato bodite zdaj tiho in ne kričite več ! Vladi nasprotno časopisje pa kaže, da ne misli nehati s kričanjem in še naprej draži vladno potrpežljivost. «11 Popolo«, «La Voce Repubblicana«, «11 Mondo» in drugi taki tudi nad zadnjo najdbo z glavo zmajujejo in se delajo neverne Tomaže. Vprašujejo, kako da ni noben krst že poprej zaduhal mrliča iz one plitve jame. Pravijo, da lisice tudi niso prišle šele zadnji teden v gozd na letovišče. Čudijo se, da je jama prekratka, da ni bilo pri truplu rok. Vprašujejo, zakaj se je ravno par dni prej našel v oni okolici pokojnikov jopič, prej pa ne. še to jim ni všeč, da je najprej neki orožnik na dopustu odkril ta dolgo iskani grob, ne pa da bi ga našel opozicionalec. Vidi se, da o-pozicija tudi sedaj, ko se je Matteotti našel, ne bo dala vladi miru. Skrivnostni jopič. Matteottijev jopič (jaketo) je našel prad kratkim cestar Taccheri v cestnem jarku. Vse kaže, da ta kos obleke ni ležal tam že od dneva umora. Cestar namreč ima dolžnost čistiti kanale vsak mesec vsaj enkrat. Inženirji pa nadzirajo, ali on vrši svojo dolžnost ali ne. Ako bi bili morilci vrgli jopič v kanal že ob času umora,bi bil tudi cestar to reč že zdavnaj našel. Tako je sam izjavil poročevalcu rimskega lista «11 Sereno». Dne 10. ali 11. augusta jopiča ni bilo v kanalu. Časopisi se vprašujejo, kdo ga je tja prinesel šele par dni pred odkritjem mrliča? Pa tista pila. V jami pri mrliču so našli trioglato pilo. Eni so zagnali, da je bila zasajena Matteottiju v prsi. Pa to je neumnost. Morilci so bili na svoje peklensko delo bolje pripravljeni. Tudi je izjavil neki orožnik, da ni bilo videti, -da bi bila pila zasajena mrliču v prsi. Dragi so zagnali potem, da so «pogrebci» s pilo kopali jamo, oziroma jo razširjevali. Tudi to je težko verjeti. Torej čemu je tista pila tam in kako je prišla zraven? To so skrivnosti, ki se bodo morda pojasnile pred sodnijo. Morilci se bodo zagovarjali, da niso imeli namena poslanca zaklati, ampak le odpeljati ga; ko je pa preveč brcal in grizel in kričal, jim je pošla mera potrpežljivosti, pa so v nagli jezi zgrabili pilo in mu jo zasadili v prsi. Tako domneva «La Voce Repubbli-cana» z dne 19. 8. Z najdbo mrliča tedaj še ni konec domnevanja, razlag in sumničenja. Skrivnosti se vedno bolj zapletajo kakor v kakem pretresljivem romanu. bili v Dragi kako zdravilno rastlino ! Pravijo celo, da raste tu neka skrivnostna cvetlica in da bi bilo srečno ono dekle, ki bi jo prvo utrgalo, ker bi se gotovo poročilo tisto leto. To cvetico je baje že iskala marsikatera «orliška tetka«, a do sedaj je ni še nobena našla! Leta 1908. se je vršila v Dragi velika veselica, katero je priredilo takratno bralno in pevsko društvo «Draga» s sodelovanjem pevskega društva «Zorisla-va» iz Sežane. Veličastno je takrat odmevala slovenska pesem od stoletnih skal. Orliški diletanti so takrat prvikrat pokazali svojo umetnost; igrali so igro «Eno uro doktor«. Ne daleč od Drage na tržaškem ozemlju nahaja se znamenita «Trebenska jama«. Na dnu jame, ki ima črez 300 m. globočine, je malo jezero, o katerem se ne ve, ali ima tekočo vodo, ali stoječo. Pri zadnjem preiskovanju zemeljske struge škocjanske Reke, se je dognalo, da Reka ni v nikaki zvezi s Trebensko jamo, kar so prej trdili in učili učenjaki. Levo od Drage, proti vzhodu, leži na nizkem holmu vsem «kofet,arjem» dobro znana «orleška republika«, ki šteje 47 hišnih številk. Od daleč je videti kakor kaka srednjeveška trdnjava. Kako je nastala orleska vasica menda ni nikjer zapisano. Ustno izročilo trdi, da je bil Sporazum v Londonu. Na konferenci v Londonu so se zadnji teden prepirali najbolj o tem, kdaj morajo Francozi zapustiti zasedeno o-zemlje (Porurje). Nemci so ko j po svojem prihodu v London pristali na ta-kozvani Dawesov načrt, zahtevali so pa, da morajo Francozi takoj po podpisu zapustiti z vojsko nemška tla. Francozi pa so zahtevali odloga za eno leto. Njihova nacionalistična ošabnost ne prenese, da bi se vdali na nemško zahtevo. Vendar je Ilerriot dobro vedel, da bo treba Nemcem ugodoti vsaj do neke meje, zato je v zasebnem pogovoru izjavil, da bo prav kmalu dal izprazniti nemška tla, toda podpisati tega ne more zaradi nacionalistov. Nato so tudi Nemci nekoliko odjenjali in konferenca se je srečno zaključila. Besedo imajo parlamenti. Vsi ministri so se podali na svoja mesta, da predlože državnim zborom' novi sporazum v odobritev. Ni dvoma, da bodo parlamenti zadovoljni z delom ministrskih predsednikov, ker vse dežele hočejo priti do miru. Francoski in nemški nacionalisti bodo sicer nekoliko ropotali, vendar je pričakovati, da zmaga pamet tako v Parizu kakor v Berlinu. Med tem je francoska vlada pokazala svojo dobro voljo s tem, da je odpoklicala svoje čete iz mest Of-fenburg in Appemveiler. Tudi izpraznitev Dortmunda je obljubljena. Ko bodo parlamenti odobrili londonske sklepe, se bodo ministri zopet sestali, da podpišejo končn»veljavno pogodbo. Tedaj bomo lahko rekli, da je bil sklenjen šele trajen mir po desetih letih od izbruha vojne. Primorski Prosvetni dom. Organizacije našega ljudstva napredujejo. Na gospodarskem polju dobro delujeta obe Zadružni zvezi; v politiki sicer še nismo dosegli enotnosti v skupnih vprašanjih, ker še ni bilo mogoče ustanoviti Narodnega sveta; ko se absolutistična trma dveh oseb v Trstu prebije, pridemo do potrebnega Narodnega sveta, zakaj predstavniki Istre in Goriške so že edini. Tudi kulturne organizacije se dobro razvijajo. Največja in najbolj delavna je Prosvetna zveza v Gorici. Iz te zveze je izšla misel, naj bi se ustanovil in zgradil Prosvetni dom, in sicer v Gorici, ki je centrum naše prosvete, kakor je Trst gospodarsko središče. Kaj bo Prosvetni dom 7 Stotine izobraževalnih društev po deželi nimajo nikjer pravega zave- tem, kjer stoji sedaj Orlek pred več stoletji velik gozd, v katerega so prišli trije oglarji in sicer. Trebeč, Plusel in Stojkovič iz Kastva žgat oglje. Ker se jim je svet dopadel in je bil tudi pripraven za poljedeljstvo, pričeli so zidati današnjo vasico Orlek. Vasica je baje dobila svoje ime po orlih, ki so gnezdili v tem gozdu. Orlečani se s tem ustnim izročilom nikakor ne strinjajo ter trde, da ni res, da so prišli njih predniki iz Kastva. Okrog Orleka se razprostira lepo obdelano polje s sadonosnim drevjem, kaL tero rodi skoro sleherno leto precej okusnega in zdravega sadja; najbolj okusne so orleške češplje in fige, katere nosijo orleške mamice na prodaj v bližnje tržaško mesto. Nekdaj so imeli Orlečani tudi dobro vinsko kapljico. Sedaj so pa večinoma trte usahnile; le še nekaj kmetov pridela nekoliko vina za svojo rabo. Zato pa ne vidiš po ognjiščih — kolikor jih je še ostalo — na zglavniku običajne buče kraškega terana. Tega nadomešča lonec dobrega «kofeta» s katerem postrežejo Orlečani vsakemu tujcu, ki slučajno priroma v njih mimo vasico. Vaščani so zelo gostoljubni in prijazni. Radi so tudi veseli. Starejši ljudje so mnogo bolj verni in pobožni, kakor mladina, ki čestokrat zahaja v Trst tišča. Vsa njihova tajništva se nahajajo v začasno najetih sobah. V Prosvetnem domu bo velika dvorana za ljudske predstave in koncerte, v njem bo več soban in sob za sestanke in seje, v njem bo prostorna spalnica za člane podeželskih društev, ki se bodo udeleževali tečajev v mestu. Ne bo treba več na «fit», ne bo treba prositi, plačevati dragih najemnin, ker bodo imela društva in njih matica v mestu lastno hišo. Izobraževalni tečaji. Vsako leto se bodo vršili v Prosvetnem domu tečaji, ki se jih bodo udeleževali člani društev iz vse Primor ske od Zadra do Triglava. Kakšni tečaji? Vršil se bo tečaj za voditelje in tajnike prosvetnih društev, tečaj za pevovodje, tečaj za organiste, tečaj za dramatične predstave, gospodarsko-zadružni tečaj za voditelje konsumov, tečaj za narodno-obrambna vprašanja, telovadni tečaj itd. Udeležniki tečajev bodo pravi apostoli kulture med našim ljudstvom,. Odbor, ki vodi zbiranje sredstev in priprave za ustanovitev Primorskega Prosvetnega doma, obstoji iz gospodov : Dr. Vladimir Glaser, koncipijent (sin vseučiliškega profesorja za slovanske jezike); dr. Anton Terčič, koncipijent; Josij Fegic, zadružni revizor; Anton Sfiligoj, poslovodja; David Doktorič, zadružni tajnik; Lojze Sardoč, učitelj. Važnost Prosvetnega doma je tedaj velikanska. Vsak Slovenec bo po svojih močeh prispeval k uresničenju velikega načrta. Osebna vest Primorski rojak dr. Milko Kos, do-sedaj uradnik licejske knjižnice v Ljubljani, je postal docent na vseučilišču v Beogradu. Mladi učenjak je sin slavnega zgodovinarja, nedavno umrlega dr. Franca Kosa. Tudi on je zgodovinar. Petindvajsetletnica. Dne 22. julija je praznovala svojo petindvajsetletnico slovenska Marijina družba v Trstu. Ustanovil jo je po hudih bojih 1. 1899. g. Ante gtember-ger. Za njim jo je vodil nekaj časa mons. Kosec, sedaj pa jo vodi že 19. leto g. Guštin. Ta družba je lep vzgled tihega in marljivega dela. Ima kakih 600 članic, svoj lastni dom in posebno cerkvico odločeno za skupne pobožnosti. Na stotine slovenskih deklet je našlo v ti družbi svet in pomoč, pa varstvo svojega poštenja. Za petindvajsetletnico želimo družbi novih uspe' hov pri njenem plemenitem delovanju. ter tam posnema tuje malopridne šege in navade. Vsa «orleška republika« se deli v štiri dele, kateri se imenujejo «niu Gruntu«, «pri Pili«, «pri Huslih« in v «Robidb>. «Pri Iluslih« so Orlečani sezidali 1-1914. krasno kapelico lurške Matere božje. Prebivalcev šteje vas približno 250, (kateri so večinoma kmetovalci; nekaj je tudi kočarjev ali takozvanih «fučarjev». Bogati niso. V potu svojega obraza si režejo kruh iz trde kraške zemlje. Hiše, kakor tudi draga gospodarska poslopja so jako snažna in v dobrem stanju. Večinoma so nezadolžena, kar priča, da Orlečalni niso zapravljivci, ampak dobri, skrbni gospodarji. Vas Orlek pripada županstvu v Sežani, tričetrt ure oddaljenem trgu. Tja vodi slaba občinska pot mimo «Kobla-rije«, «Srebotnjaka» in «Stare griže«. N Orleku imajo že več let svojo lastno šolo, prodajalno in gostilno, kamor s® vaški mladeniči in možje zbirajo h kozarcu kraškega terana, igrajo na krogle ali pa pretresujejo najnovejše svetovne dogodke. V tej gostilni je imelo nekdaj domače pevsko in bralno društvo ((Draga« svojo čitalnico. Sedaj to društvo več ne obstoji, prav bi pa bilo, da bi 9® zopet obnovilo ! Pavel šelovin. Zakon o lastnini Svoječasno smo javili čitateljem vsebino nove postave, ki določa, da nismo več gospodarji svojih hiš in zemljišč, ampak da je gospodar prefekt in pa vojaška oblast. Ta postava je narejena in izdana samo za določene okraje v naši •Julijski Krajini in pa na Tirolskem, predvsem za tiste okraje, kjer biva prebivalstvo slovanske ali pa nemške narodnosti. Rekli so, da je ta postava Potrebna zato, da ima vojaštvo bolj Proste roke pri napravah za državno obrambo. Vendar na meji proti Franciji ni take postave, čeprav je tudi tam obrambno delo enako potrebno kakor n& meji proti Jugoslaviji, toliko bolj ker ima Francija veliko močnejšo vojsko. Nova postava je torej taka, da dela yelik razloček med enimi državljani in drugimi. Eni državljani ostanejo, kakor je to sicer pri vseh kulturnih navdih v navadi, resnični gospodarji svojega nepremičnega imetja, drugim Je pa vsa lastninska pravica tako omejena, da izgubi vso dejansko vrednost. Poslanci na delu. v Poslanec Besednjak je, kakor smo že poročali, vložd zelo ostro vprašanje fta razne ministre, zakaj so tako postavo napravili in je zahteval, da se postava ukine. Nemška poslanca Tinzl in Sternbach sta vložila na Mussolinija dolgo in dobro utemeljeno spomenico, v kateri branita pravice svojih tirolskih volivccv. Pozneje so se naši in nemški poslanci skupaj zbrali v Rimu, da bi naredili še nadaljne korake. Stvar je nujna, ker po besedilu zakona imajo nove določbe veljavo že od 5. avgusta, čeprav niso izšle potrebne izvršilne naredbe. Grozi tedaj velikanska zmešnjava po sodnijah in drugih pisarnah in iz tega že sedaj gotova ško-^ za tiste, ki se jim mudi n. pr. za že-nitovanjska pisma, za prodajo in nakup zemljišč, za ižvršilo testamentov iu tako dalje. Advokati in notarji tudi protirni. V Puli so se zbrali skupaj ondotni advokati in notarji in se posvetovali o Rovi prečudni postavi. Zložili so dolgo resolucijo, v kateri zahtevajo preklic Postave. Kaj prinaša novi zakon V svoji resoluciji naštevajo pjulski Pravniki nasledke, ki jih bo imel novi zakon : l. Nepremično premoženje v Prizadetih krajih izgubi kupno in prodajno vrednost. Zato lastniki izgube Udi kredit. Kdo bo posojal denar na hlšo, ki jo vojaška oblast lahko ukaže Podreti? Kdo bo posodil na zemljo, ki ne more prodati, ako tega ne dovoli Prefekt? Kdo bo kupil posestvo, ki ga e bo smel .pozneje prodati ali izročiti eni ali otrokom; saj niti testament f u/30 ve^a^’ ne bo potrdil pre- 2. Nastale bodo neusmiljene zme-nJave, ki se že kažejo in bodo ^edno bolj naraščale, vsled tega ker ®Vl zakon določa posebno postopanje Promet z nepremičninami. 3. Zme-bitUVa k° velika po sodnijah, ker mora nol-,nov' zakon vknjižen pri vseh pre-vsak ne samo lastninske, ampak tudi Ce 6 služnostne in rabokupne pravilu V* ®kvbena podjetnost bo zlasti v Popolnoma prenehala. Kapital bo svoh tod preč k podjetjem v druge ne u? . kraje, iz onih krajev pa tudi taki ■ pr^kal tuj kapital v Pulo pod odve?1 ^dnimi P0?0ji- “Zato .pulski Ščan *n no^arji v imenu vseh meje gg0/’. pa vseh Istranov, katere Pos . a enaka nesreča, zahtevajo ne-ske-j,1 en Poklic omenjenega zakon-/g odloka, kajti stari zakon z ane nja 1900. o vojaških služnostih zadostno varuje državne koristi, in se obračajo do političnih zastopnikov dežele, naj se odločno zavzamejo za preklic. Tudi fašisti protestirajo. Pulski snop je tudi zložil in poslal ‘vladi spomenico, v kateri zahteva preklic omenjenega zakona. V svoji spomenici riše pulski fašij žalostne gospodarske razmere v Puli in okolici ter zaključuje potem dobesedno: « Z? M s * « > n § 73 I £ S5 a A o ■d B e S B » -C J W O O * * J3 •m H « 0 O - S *» £ Čevljamtica FORCESSJN Zobotehnični ambulatorij TRST,-Via settefontane it. 6, I nad. odprt vsak dan od 9.—13. in od 15.—19. Izvršujejo se hitro in točno vsa dela z zlatom kakor tudi zobnice s kavčukom. Slovencem 20#/o popusta. - Delo zajamčeno EGI DII SCHIFFLINf koncesijonirani zobotehnik. ^jfiiiiiiiniiiuiiiflHiniiiHUHmiiiHiiiiuttitiiitimNiMiiiiiiiiiititiiuiiiiiuiiiiiiiiiiHHHiiuiiHHiiiiuiiiiiiiiUMiiuiiniiiutHniiniiiiui^ Andrej Puri* ""TST I Izvršuje w,a MBdl# **•6 | Vsakovrstna stavbena dela. - - Železne | ograje In omrežja - Takojšnja Izvršitev. j _ p štedilniki vseh vrst. izdeluje tudi 1 ^spopoinitva železne rolettes. s ^iliiiiiiiiiiHiimiiiiiiiiiimHiiiimimiiiiniHMniiiiHHiiiiiiiiNiiiiimiiiiimiiiiiiHiiitiiiiimiHitiiiiiiimiiimuiiHiiiiimimriiiiiimst^