Inserati se sprejemajo in veljA tristopna vrsta: 8 kr., če s« tiska lkrat, ■ n <> " i, ,t » »t » i, ti n ii 3 « Pri večkratnem tiskanji se ;ena primerno zmanjša. Rokopisi •e ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Naročnino prejema opravništvo administracija) in ekspedicija na Starem trgu h. »t. 16. Političen list za slovenski uarofl. Po pošti prejeman velja: Za celo leto . . 10 gl. — kr. za pol leta . . 6 ,, — „ za četrt leta . . 2 „ 50 „ V administraciji velja-' Za celo leto . . 8 gk. 40 za pol leta • . /ft ,, aO za četrt leta . . f.S „..'.10. V Ljnbljani na dom pošiljanj velja 60 kr. več na lel«. -' VredniStvo je na stolnefiTTrg^n hiš. št. 284. Izhaja po trikrat na teden in sicer v torek , četrtek in saboto. kr .A % st Govor poslanca Hermana v budgetni debati. (Konec). Po vsem tem, kar sem rekel, tudi po oni strani te slavne zbornice stavljeni predlog, ki vladi naroča pozvediti, kaj je slabega pri občinskem in političnem uradovanji, in predlagati zbornici načrte, s kterimi bi se dalo morda zboljšati, — ni na vrhuncu spoznanja, deloma, ker so napačnosti že na belem dnevu, deloma, ker država to razsoditi nima niti oblasti, niti je sposobna. Le glede ene reči mi je gospod predla-govalec všeč, namreč, da je pred mano že izgovoril besedo „anarhija" in me s tem že naprej rešil suma, da pretiram; pozabil je le naložititi anarhijo oni stranki na rame, ki je vpeljala grajane naredbe, ki ima že davno dr žavo v lasti in je tedaj odgovorna za nemarnost, v kteri smo zdaj. Tudi v tem je vstregel pravični stvari, 4". Mestno „lozo" zapusti vsi korakam po prijetni poti proti Mihelivasi, nekoliko od ceste odstranjeni in v senci sadnjega drevja skriti vasici, kjer obiščem nekega svojih dobrih znan- cev. Pri poslovu me še spremi do domačega vinskega hrama ter me spravi v klet prav po V. Kurnikovi popularni ,,Sozidal sem si vinski hram Na sredo med vinogradam: Ce kdo, prijatli, ima čas, Naj pride naj on k meni v vas!'' Nisem se še kesal, da sem se pri njem oglasil, kajti le prehitro so mi potekle pičlo odmerjene urice v njegovi družbi. V Semiču se nisem mogel dalj časa muditi, ker je bilo že precej pozno in sem bil namenjen ta dan dospeti še v Črmošnjice. V semiški gori stoji prijazna cerkvica svetega Primoža, ki jc stala v davnih časih menda na gori in jo je pozneje ljudska govorica na čuden način precej nižej pomaknila. Stara ženica — tako pripoveduje legenda — je šla k sv. Primožu na božjo pot, toda v sredi gore ji opešajo moči in ne more več dalje. Tu poklekne, povzdigne roki in moli: „0 ljubi sv. Primož, le-sem sem prišla, dalje ne morem. do katoliškega prebivalstva, ki je zdaj tožno in žalostno, niti po marsikakih drugih svarilih se zdržati, da ne bi bili katoliški cerkvi po slavnem pruskem izgledu vojske napovedali, bi bila to pač zopet le slabost in samovoljnost, če bi tega boja dalje živahno in veselo ne bili. Ljubezen do splošnega živelja, ki na ta način trdne podlage svojega obstanka sam . spodkopava, monarhična veljavnost in posvetna ' moč po tem pač ne bodo vtrjene. Katoliška stranka.pravi, da ne zahteva in ne potrebuje od te vlade nobene milosti niti milega postopanja, da je celo to, kar se tu pa tam na videz še zgodi za varstvo cerkve po državi, skoro ravno tako že zoperno, kakor vedno nagajanje in samovoljno početje zoper njo. Vlada izpeljuje svoje nikakor državnemu politikarju pristojne verske postave strogo, kakor ji je dolžnost. Upor, kterega je za gotovo pričakovati, bo kmalu nove postave samovoljnosti in sile priklical; in tako bo kmalu stala sredi slave svojega pruskega izgleda, v oni slavi, ki se dela iz več ko iz vesoljnega nravnega člo-večaustva razkačenosti in nevolje. Eno le, pravijo, so se naučili: Potrdila se je zopet zgodovinska resnica, da preganjanje vlade ne izhaja nikdar od narodov, marveč vedno le od državnih oblastnij in kraljev. Narodi pa čutijo že po naravnem nagibu, da brez vere ne morejo obstati in da, kjer ni vere, ne pravico-ljubja, ne spoštovanja postav, vladar in vla-dovanci zabredejo v nered in zmešnjavo. Da pa ni še slabše, kakor je, to nikakor ni zasluga državnega vladarstva, ampak hvala za to gre edino le zdravi pameti in zmernosti narodov, ki, kar se njih tiče, store vse, da bi prizadeve čudne državne umetnosti kolikor mogoče paralizirali (ob moč spravili). Tajiti se pa vendar ne da, da postaja zlo vsak dan hujše in da se demoralizacija, ki zadeva ne le cerkev, ampak tudi državo, strašno razširja. Državna ladija, pogrešajoča trdne roke krmilnika, plava nemirno po razvezanih in razritih valovih strankarskih strasti in se bo razbila, ako se ji ne posreči vrniti se nazaj v zapuščeno, mirno in varno luko krščanske mo!a'e. (Vrlo! Dobro! na desni.) Politični pregled. V Ljubljani II. dcccmbra. Avstrijske dežele. Na dunajskem vseučilišču je več profesorjev, ki so bili iz Pruskega tje polili cani. .,Politiki ' se iz Berolina, in sicer iz čisto J zanesljivega vira poroča, da ti profesorji dobivajo od P rušo v zdatne denarne podpor e. V «1 rž ti vil cm /.boru je 9. t. m Štremajer odgovarjal na očitanja zarad neiz-vrševanja verskih postav in slabega stanja šol. Štremajer je precej dolgo govoril, pa le malo povedal. Rekel je, da poslanci včasih vprašujejo o rečeh, ktere so le njim znane, vladi pa ne; da je včasih za vprašalca samega bolje, da ne dobi odgovora, da vlada za izvrševanje verskih postav ravno tisto skrb ima, kakor pri drugih postavah; na očitanja zarad šolskih zadev odgovarja, da učnega jezika v ljudskih istrskdi šolah nima on določevati, da v znanstvenem oziru slovanski profesorji na vseučiliščih niso potrebni, da ljudstvo se ne pritožuje o ponemčevanji, namreč o zanemarjanji nemščine; če slovanski učenci moravski ne dobivajo štipendij, pride to od tod, ker so vstanovljene za nemške šole(!), če jih hočejo imeti še Slovani, naj jih ustanovljajo itd. Tudi liberalci niso bili nič kaj zadovoljni s tem odgovorom. Pri nadaljevanji budgctne razprave sta poslanca Fischer in Ptliigel grajala vladino podporo duhovščine, ktero ta podpora spridi; spridena duhovščina pa ima sprideno ljudstvo Podpora naj se daje, a škofijstvo naj določuje, komu in koliko. F u x je napadal jezuite in zahteval, da se čisto odpravijo iz inšprukskega vseučilišča; predlog ta se je po njegovem nasvetu izročil budgetnemu odseku. V večerni seji je Krona\vetter nasvetoval resolucijo, da naj vlada prevdarja, bi li ne bilo prav, opustiti teologične fakultete na vseučiliščih. Štremajer jc obljubil, da se bode ustanovilo nemško vseučilišče v Črnovicah. Vnanje države. Aruimovti pravda se je v sredo pričela in bode trpela 3 dni. Grofa zagovarjajo odvetniki Munkel, Dockhorn in Iloltzendorf. Tožnik je državni pravdnik Tessendorf. Iz tožbe je razvidno, da po odhodu Arnimovem je zmanjkalo več pisem pri pruskem poslanstvu v Parizu. Knez Hohenzollern bi bil rad pre bral nekaj določb o cerkveno-političnih zade vali. Ker dotičuih pisem ni našel, prosil je v Berolinu, da naj mu pošljejo prepise. A v Be rol>nu so mu zaukazali, da naj pregleda poslanski arhiv. Pri tej priliki se je pokazalo, da manjka še več drugih pisem. Vnanje ministerstvo je grofa vprašalo, kje so ta pisma, in grof je odgovoril, da o nekterih je menil, da so pisana samo za-nj in so tedaj njegova lastnina, o nekterih pa ni vedel, ali jih hoče pu- lstiti v Parizu, ali pa vzeti s seboj in oddati jih ministerstvu. Storil je drugo, ker je menil, da ta pisma morajo ostati skrita in da bi morda žalila poslanca Ilohenlohe-a, ki je katoličan in brat kardinalov. Bolezen pa je bila kriva, da ni precej izročil teh pisem, ktera je njepov sin pozneje z 8 drugimi pismi prinesel nazaj. Tožba pravi, da to ni res, da bi bil Ar ni m ta pisma hotel nazaj dati, ker pri svojem odhodu grofu NVehsdelenu, kteremu je bil izročil ključe od arhiva, o tem ni nič povedal. Tudi bi moral dati nazaj vsa druga pisma, ktera je obdržal. Dalje tudi očitajo grofu Arnimu, da je on kriv vsega, kar se je objavilo v dunajski „Pressi". Obravnava je očitna in ustmena. Ljudstva se vse tare. Zagovorniki so najprvo dokazovali, da sodnija berolinska ni kompetentna, pa niso nič opravili. Arnim bi bil moral to že pri prvi preiskavi povdarjati. — Potem se začne izpraševanje grofa, ki pa odgovarja, da je nedolžen. Sicer pripoznava, da ima vnanje ministerstvo disciplinarno oblsast do poslancev, a ta oblast mine, ko kdo čaka na novo službo. Izvedenec Konig pravi, da iz službe poklican poslanec mora ali arhivo izročiti nasledniku, ali pa vnanjemu ministerstvu. Roliland pravi, da se vsa pisma ne zapišejo v zapisne knjige. Konec obravnave je bil ob' „5. Zagovornika Munkel in Dockhorn sta se izvrstno obnašala, Ilolztndorf prvi dan še ni govoril. Državni pravdnik govori dolgočasno in se pogosto ponavlja. — Drugi dan 10. t. m. so zaslišali priče. I! i* in it rk je pri neki soareji žugal, da hoče katoličane kaznovati s tem, da bode zboru predložil načrt o civilnem zakonu. — Veliko hrupa delajo po časnikih besede, ktere je neki govoril papežev nuncij Meglia v Mo-nakovem, da ,.katoličanom zamore pomagati le revolucija". Pa Mcglia trdi, da tepa nikdar ni govovoril. - Cesar je imenoval grofa A m i ma-Boitzcnkarga za višjega prezidenta na Sacksonskem; pomenljivo je, da se je to zgodilo ravno sedaj, ko njegov sorodnik sedi pred sodnijo. Kako da Bismark tega ni zabranil, ali morda njegova moč že pojema? 1% Š;m*ijMČ4<'£;n se poroča, da republikanci zopet hočejo napasti Karliste pri I runu. Tudi pravijo, da škof orgelski se je Karlistom odpovedal. Očitna laž je že preklicana. Amerika nski prezident Grant bode v svojem govoru zastopnikom zaveznih držav tudi naznanil, kako škodljiv jc uporna kubanskem otoku za amerikansko kupčijo. Ce Španjska upora kmalo ne booe zadušila, bodo Prosim te toraj, pridi ti k meni, ker ja* do tebe priti ne merem." Med tem zaspi. In glej! Ko se prebudi, je v cerkvi sv. Primoža, ki je njeno molitev uslišal in se res v sredo gore preselil. Pot iz Semiča proti Črmošnjicam držeča je od začetka zelo napeta, kajti strmi klanec te spremlja skoraj celo uro ob kočevskih naselitvah. Popolnoma prav sem dal onemu hu-zarskemu častniku, ki jc nekdaj z oger.kih planjav v laške ravnine k svojemu polku jez-daril in na poti skozi Dolenjsko jezno bil v neki gostilnici ob mizo ter gromel po madjar-ski navadi: „Ist das ein buckeligcs Land, das Unterkrain!" Da si prišel med Kočevarjc, te opominja že ob cesti stoječa gostilnica, ki nosi napis: „Zum Deitschen Wirt", dalje čudna ljudska govorica in sploh znani tipus prebivalcev, ki se „im Ilausirhandel" po daljnem svetu nahajajo, da jih vprašuje po vsi pravici nemški pesnik: „Was suelit ilir Mit dor Laot Ohuc Rast, F Ur und fiir, Fort und fort, Ort zu Ort, Hin und her, Kieuz und qucr, Attf und ali Uis in's Grab?!" V trdi noči sem došel v Črmošnjice, kjer me je g. župnik gostoljubno prenočil in me vrh tega drugi dan, akoravno je bilo jako deževno jutro, precej daleč spremil. Govoril je z vidnim veseljem zlasti o slovanskem jeziko-slovstvu ter mi pripovedoval, da sodeluje z našimi znanimi filologi pri »slovanskem besednjaku", ki bo menda že letos spisan. Srečen človek, sem mislil pri sebi, ki ima mir pred vnanjim svetom vživajoč zraven svojih duliov-skili opravkov še tak lep posel v tem samotnem kraju; saj drugače bi se lahko neznansko dolgočasil! Ves lepši svet se odpre popotniku okoli slovenske vasi Poljanice, ki stoji v precej razširjeni dolini. Iz zelo snažne vaške cerkve, v kteri mi je - da drugega ne omenjam --zlasti križev pot in kor dopadal, sem bral marljivost in vnemo domačega g. duhovnika do božje hiše. Blagor, faranom, kterih duliovn pastir more reči o samem sebi: „Zelus domus Tuae comcdit me!" Ta blagodejni vtis bom vedno hranil v svojih prsih. Iz Poljanice sem došel v dobri uri v Toplice, kjer se nahajajo gorke kopeli; temperatura jim je 29" R. Vkljub svoje zdravilne moči, kakor to skušeni zdravniki trdijo, se vendar zelo redko obiskujejo; ko se izpelje železnica po teh krajih, doide tudi tu-sem več življenja. PS. V Toplicah sem dovršil svoje potovanje po Dolenjskem, kajti pridši v Iiudolfovo nazaj, sem se odpeljal „via reeta" v Ljubljano in se podal od tu po Rudolfovi železnici na svoje visoko gorenjsko domovanje. J. L. Podvitranski. morali amerikanci tam storiti mir. Bo pa že zopet Bismark Španjcem z nemškimi ladijami prišel na pomoč. Izvirni dopisi. 'Bi K9iiti»Ji« . 7. decembra. Nasledki borznega kraba so sejeli kazati tudi prt liberalnem časnikarstvu. Koncem tega leta nehata izhajati dva tukajšna liberalna časnika, namreč „Tagespresse" in ,. Deutsche Zeitung". Pogrešal niju ne bo nihče, k večemu prusaki, za ktere je zlasti „Deutsche Ztg." vedno propagando delala. Hudo si je prizadevala, da bi pridobila več inseratov ali pa, da bi njeni vstanovniki zopet segli v mošnjo ter ji života-renje podaljšali, pa vse ni nič pomagalo. Tudi „Morgenpost" stoji na jako slabih nogah, se še ne ve, kaj se bode ž njo zgodilo. Po končani budgetni razpravi bode dr žavni zbor nekaj časa počival. Kako dolge bodo te počitnice, se še ne ve, mislijo pa, da se bodo pričele okoli 20. t. m. in trajale do 20. januarija. Od druge strani pa čujemo, da se državni zbor zopet snide že 9. januarija in potem brez prenehanja zboruje do meseca aprila. Razmere na Ogerskem so čedalje bolj zmedene. Zdaj neki nameravajo vsi srbski poslanci iz državnega zbora ogerskega stopiti in ne več se vrniti v Budapešto, ker so se prepričali, da tam nimajo čisto nič več pričakovati. Naj še omenim nekega dogodka, ki je v državnem zboru napravil veliko smeha. Ko so namreč obravnavali ..loterijo', je poslanec dr. lioser rekel: „Veseli me, da sem dobil nad g. ministrom prava vrlega zaveznika, ki v novi kazenski postavi določuje: Kdor se peča z igro na srečo, bode kaznovan z ječo do 2 let in denarno globo do 3000 gld. Igra na srečo je vsaka igra, kjer je zgolj primer-Ijej, če človek zgubi ali dobi. Loterija pa je taka igra in gospodu ministru prava prepuščam, da sodnijsko preiskavo prične proti denarnemu ministru." Tudi časniški kolek je prišel v razgovor. Za manjše časnike bi bila velika dobrota, če bi se odpravil. Tudi ne donaša toliko dobička, da bi vlada teh dohodkov ne mogla pogrešati. Vendar pa ni upanja, da bi se cisto odpravil. Zbornica je pač z veliko večino glasov v resoluciji izrekla, da naj vlada še v tej sesiji predloži postavo, po kteri se kolek zniža na polovico dosedanjega zneska, iu le Poljaki in levo središče so glasovali zoper to, a predlog Fuxov, da naj se časnikarski kolek čisto odpravi, so zavrnili, češ, da ta predlog ni po opravilnem redu. ga u-i-a^;-. 9. decembra. Stara resnica je, da je zastonj zavračati ljudi, kterim so psovke in zabavljice najtehtnejši dokazi. To se vidi tudi pri Mladočehih. So ljudje, ki še vedno trdijo, da ste obe stranki krivi veduega pričkanja po časnikih. A ti ljudje ne vidijo, ali nočejo videti, da staročeski časniki so bili v poslednjem času jako molčljivi iu so zavra čali le najhujše napade mladočeskih radikal-cev, ki po svojih listih zlobno, najgrje obre-kujejo narodne poslance, praško mestno zastopništvo in cele vrste češkega naroda. Teh širokoustnežev ni bilo sram celo trditi, da Staročehi so sovražniki parlamentarizma, da hočejo iz ljudstva narediti sužnje grajščakov in višjih duhovnikov, itd. Naša izvrstna „Po litik" je pošteno zavračala te politične lu-peže, ki so pa namesto z dokazi zopet odgovorili s psovkami. Kakor tropa izstradanih volkov so se zakadili zlasti na g. Skrejšov-skega, ter v „Narod. Listih" in „Obrani" napadli ga z najhujšimi zabavljicaini. Moža, v k tereni je tako rekoč utelešen češki značaj in kterega zarad tega silno sovražijo sovražniki češkega naroda, ker vidijo njegove izvrstne lastnosti, tega moža mladočeski pritli-kovci psujejo z ničlo, s političnim igralcem, ki je čisto na nič prišel, mu očitno naštevajo njegove dolgove, itd. Toda g. Skrejšovsky se silno malo zmeni za te zavratne napade, ki so mu je najboljši dokaz, da on in njegovi prijatelji prav ravnajo. „Če dr. Gregr, piše Skrejšovskv v „Politiki, in njegovi pajdaši nekoliko časa molče, se vprašam samega sebe, če morda neprevidoina nisem zabredel v ne-djavnost; če pa on in njegova druhalca za bavljajo, kakor gre, sem sa seboj zadovoljen, ker iz tega neumnega vedenja spoznam, da mora voda pri njih že visoko stati." In čem bolj si Mladočehi prizadevajo spodkopati zaupanje češkega naroda do Skrejšovskega, tem bolj se to zaupanje vtrjuje, ker narod češki ni pozabil, koliko je Skrejšovskv za narodno reč že moral trpeti! To pripoznanje začelo se je tudi že očitno razodevati in od vseh strani Skrejšovskemu dohajajo zagotovila, da mladočeski napadi ne bodo zatrli in omajali zaupanja in spoštovanja do njega. Človek bi sodil, da to mora mladočeske drzneže zmodriti; če bi jim pamet ne bila zlezla v pete, bi morali vedeti, da s tem sami sebi največ škodujejo, a niso zadovoljni še z eno blamažo, en škandal jim ni dovolj, hočejo iili imeti še več, ker škandali so njihova najslajša hrana, zato obetajo v „Obrani," da ne bodo obstali samo pri Skrejšovskem, ampak da morajo „opisati" še nektere druge staročeske veljake, kakor alackega, Riegera, Braunera, Klau-dva, Zeithammera itd. Kdo bi še mogel trditi, da s temi ljudmi je le količkaj poštena časnikarska polemika mogoča? ..Pri manj olikanih, dobro omenja ,.Poli t i k", bi palico v roke vzeli, drugega odgovora na take napade nimamo. Tako se tolovaji po ogerskih puntali napovedujejo posestnikom!11 In „Pokrok' članek. o tej reči govoreč, sklepa: „Najsvctejša dolžnost vseh prijatlov domovine je, da ne prepuščajo samo narodnemu časnikarstvu iz-rezati negnjusno bulo, ki strupi korenine našega javnega življenja, ampak da tudi sami pomagajo zatre.i to zlo. Kako naj se to zgodi, razvidno je iz tega, če se prevdari, kaj tej kugi dosedaj boio življenje ohranuje." Domače novice. Ljubljana, 12. deccuibra. (Velika dobrodelna beseda) bode v nedeljo 13. decembra 1874 ob 5. uri popoldne v deželni redutni dvorani. Ves dohodek je namenjen za zimsko obleko revnim šolarjem. — I. Muzikalni del: i. Lachner. Ouvertura h kantati „Štiri dobe človeške starosti". Svira c. k. vojaška godba. 2. IIenerych. „Poziv k petju". Poje inožki zbor čitalnice. 3. Mendcl-sohn. „G-uioll koncert" za glasovir in orche-ster. Svira gospodična JI. Ilohn-ova in c. k. vojaška godba. 4. Forster. „Samo". Poje moški zbor čitalnice. 5. Verdi. Duet za sopran in bariton iz opere ,,11 Trovatore'1. Pojeta gospodičina pl. Neugebauerjeva in gosp. Nolli. 0. Zajec. ,.Iztočna zora". Veliki zbor s baritonsolo in orhestrom, Pojo g. Valcnta in moški zbor čitalnice s spremljcvanjem e. k. vojaške godbe. — II. del. Žive podobe: 1. Romeo in julija. Julija se zbudi v rakvi.. 2. Rafael pred svojo zadnjo podobo. (Po sliki Jancztt Šubica). 3. Čudovitua rešitev pred Turki na Slevici. 4. Avstrija s svojimi narodi. — Godba c. k. peš-polka Sachsen-Meiningen, slavni zbor narodne čitalnice, gospodični pl. Neugebauerjeva in Hohnova, gospodje J. Nolli in Valenta blagovoljno sodelujejo z ozirom na blagi namen. — Vstopnice se dobivajo pri trgovcu gosp. Ilugonu Turku na Starem trgu, v čitalnici in pri kasi. — Vstopnina 50 kr. — Za dijake 30 kr. Otroci dajo po 25 kr. — (Deželni Šolski »vet) je imel včeraj sejo. ki je celih pet ur trajala. Seja je morala biti važna, ker je celo deželni šolski svetnik Vrečko prišel k nji. Kaj se je obravnavalo, nam do zdaj šn ni znano. (Slovensko gledišče). Drevi se bo igrala „Edina hči", vesela igra v 2 dejanjih, in opereta ,.Roža st. Hourska" v 1 dejanji. (Porotna doba) je bila v Ljubljani zdaj kratka in ni obsegala nič kaj zanimivih obravnav; končana je bila že 9. t. m. (Tatu so vjcli) v Ljubljani na Miklavževem sejmu, kjer je hotel neki ženi listnico z denarjem iz žepa izmakniti. Bil je to nek človek iz Oblok, ki je že pred nekimi dnevi po že-lezuici peljajočemu se ljubljanskemu trgovcu R. zlato uro z verigo vred ukradel. Ure niso pri njem več našli, jo je bil že prodal. (Gratulujemo! Dober tek!) ..Tagblatt" je v predzadnjem listu zapel slavno pesem dr. Ilazlagu, ker je v državnem zboru edini izmed Slovence zastopajočih poslancev U>ko govoril, kakor je bilo nemškim ustavovrcem j všeč. Zvest svojemu izreku v deželnem zboru j kranjskem: ..vsak naj gleda s un, da svoje narodnosti ne zgubi ', je tudi na Dunaju po-vdarjal, da se Slovencem ni treba bati ponem-čenja. Tako! Zakaj se nam ga ni treba bati V Menda po Itazlagovih mislih ponemčenje Slovencem ne bi biia nesreča, kajti postali bi potem Razlagu podobni. Sicer pa gr: tulujemo Razglagu zavoljo hvale „Tagblattove" ter mu želimo, da mu dobro tekne. Kogar .,Tagblatt" hvali, o tem že vemo, kak tič je in kako poje. Nadejamo se, da bodo zdaj tudi Notranje! spiegledali in spoznali, da Razlagu je treba nezaupnice. (Velikega medveda), 3 cente 20 funtov težkega, so pripeljali včeraj v Ljubljano; vstreljen je bil pri Igu pod Ljubljano. Ravno tako so par dni prej ubili blizo Brezovice pod Ljubljano velikega volka, kterega so tudi v Ljubljano pripeljali. Ker se tudi iz Dolenjskega sliši, da jc bilo tam več volkov vstreljenih, več se jih pa še klati po gozdih, je gotovo, da te škodljive zveri že davno ni bilo toliko po Kranjskem, ko letos. Kasne reči. — Duhovske spremembe. V lavan-tinski škofiji: Župniki so postali čč. gg.: Anton Žober pri sv. Martinu v Rožni dolini; Jože Vraz st. pri Materi Božji v Puščavi, in Jože Sever v Podgorji. - Č. g. Juri Galun je prestavljen za kaplana v št. Peter na Medvedovem se]u. _ č. g. Miha Žnmer je stopil v začasni pokoj. — Razpisane fare so; Sobota do 5. januarja, Razbor in št.-Peter na Medvedovem selu do 13. januarja 1875. - Umrl je č. g. Miha Klenjšek, duhoven v pokoj i, 14. novembra toga leta R. I. 1'. — Dunajsko a k a d e m i č n o društvo „Slovenija" napravi 12. t. m. P reši mu na čast veliko besedo s sledečim programom: l. Slavnostni govor; g. Slanec. 2. B. Ipavic: Na Preširnovem domu; zbor. 3. Kolander: Pjesma bez ricči; igra na harmonium g. skla- datelj. 4. Nedved: Popotnik; zbor. 5. Vieux temps: E-dur concert, I. odstavek za gosli s spremstvom glasovira; svirata g. Eranjo in gdična Anica Krežma. G. C. Mašek: Nezakonska mata, bariton-solo; brenče či zbor vglasbila brata Moguliča. 7. Stritar: Pveširnova oporoka; deklamuje g. A. Ferjančič. 8. Nedved: Želje, pesem z glasovirom; poje g. Edv. pl. Russ. 9. A. Eorster: Ilustracija pesmi „Po jezeru"; igra na glasoviru g. Mir. Wenk. 10. Prera-dovic: Djed i unuk; deklamuje g. H. Badalič. 11. Zaje: Večer na Savi; zbor. 12. D. Jenko: Strunam; čveterospev. 13. Beethoven: arrang. Krug: Adagio iz septeta op. 20; igra na har-monium g. V. Kolander. 14. Nedved: Slovenska dežela; zbor. 15. Kolander: Prognanik; čveterospev. IG. Zaje: V boj; zbor.— Začetek ob V28 uri. — Pevovodja: g. Er. Gross. Ilar-monium od g. Petra Titz-a, glasovir od g. Erid. Ehrbabr-a, c. k. dvorskih fabrikantov. — Porotna sodnija v Novem mestu je včeraj g. fajmoštra Lesjaka iz Sodražice obsodila zarad neke pridige na 3 mesece v zapor. — Štajerska vinotrška družba. Opravilni svet te družbe vabi delničarje v izredno skupščino v Mariboru dne 27. dec. Na dnevnem redu je med drugim, ali naj družba razpade ali se spremeni v drugo družbo. — Požar. Iz Šent-Jurja pod Ilifnikom se poroča: V noči od 8. do 9. dec. je zgorela pristava župnijska s krmo, steljo iu težkimi vozovi vred. Živina je rešena. — Ob pol dveh po polnoči nas zbudi zvon iz spanja, pa ni več mogoče braniti: prostrano poslopje je že gorelo na vseh straneh. Sreča velika, da ni vetra bilo, sicer bi bil ves trg v nevarnosti. Kako da je požar nastal, se ne ve. — Drugi dan se podajo č. g. župnik Hašnik z g. kaplanom, z g. Ripšlom, Kartinom in še z dvema možema v hleve pogledati. Vse je brez škode. Komaj pa stopijo iz velikega hleva za goveje živino, se udere teški zidani obok na tla. Le nekaj trenutkov poprej, in vsi bi bili pokopani! „Slo. Gosp." — Živinska kuga se bliža, kakor se nam poroča, iz Istrije, kjer strašno razsaja, zdaj že Notranjski. Treba ostrega postopanja in stroge zaprtije, ker se v Istriji ne stori, kar bi se moralo, da se ta pošast ne širi dalje. — Volk ali pes? Iz novomeške okolice 10. dec. Sledeče poročam, kakor mi je bilo povedano. V sredo popoldne pripelje lovec iz T. novomeškemu okrajnemu glavarstvu mladega volka, kterega je prejšnji večer vstrelil. F.ni so trdili, da ni volk, ampak pes, drugi da je volk. Konečno dado volka lovcu nazaj in mu obljubijo, da bo postavno talijo dobil. Konjoderec iz T. pa videvši žival, pravi, daje pes, kterega tudi odnese. Oglasil se je neki tudi že gospodar vstreljenega psa, lovcu se grozeč, da ga bo tožil. Lovec mora gotovo žalosten biti, kajti ni šla le talija po vodi, razun drugih stroškov zapili so tudi nekaj goldinarjev na „volkovo kožo." V T. se je bilo zbralo več lovcev, ki so vsi trdili, da je volk, kterega so ozaljšanega, med mnogim streljanjem, po vasi prepeljevali. Če je vendar le pes, lahko bomo za naprej rekli, mesto: piti na »medvedovo kožo", piti na „volkovo kožo". — Utonil je v Savi blizo Litije človek, ki se je peljal z barigljami po vino. Sava je bila zadnje dni zelo narastla in ker je vsled tega tudi na moč dereča, so pretrgali valovi vezila barigelj tako, da so se razvezala in mož je zginil v valovih. — 25 o s e b v t o n LI o. Iz kastela Vituri v Dalmaciji se poroča: 18. nov. se je zgodila na dalmatinskem morji strašna nesreča. Vodja ladije, Marino Eranič, odpelje se s svojo ladijo, na kteri je bilo okoli 38 oseb, večidel delavcev na dalmatinski železnici, v luko v Spletu. Veter je bil pač nasproten, pa ne zelo hud; vendar je prosilo nekaj delavcev vodjo, da bi jih zopet na suho peljal, ker se jim je vožnja zdela nevarna; pa vodju se morje ni zdelo nevarno, in tako so jadrali dalje. Ko je pa ladija dospela do ovinka „veliki rat," buti veter v njo, da se kar prekucne, in vsi ljudje, kar jih je bilo ua nji, se zvrnejo v morje, kjer se jamejo z valovi boriti za življenje svoje To videti hiti več ladij iz Viturija in Kambije na pomoč; toda rešiti so mogle le 13 oseb, med njimi tudi vodjo Franiča, 25 jih je pa v morji vtonilo. — Nadvojvoda Rudolf. Pisatelj češki in tajnik pri ministerstvu, dr. Hermenegild JireČek, brat bivšega ministra, je dobil nalog od cesarja, da podučuje cesarjeviča v češkem jeziku. Eksekutivne dražbe. 17. dec. 3. Dobran-ovo iz Brega (1190 gl.), — 3. Jan. ltupar-jevo (2340 gl.), obe v Vel. Lašičah. — 3. Fr. Moborčič evo iz Senožeč (5610 gl.) v Senožečah. — 2. Jan. Mandele evo iz Zagorja (230 gl.) v Kranju. — 2. Jož. Selan-ovo iz Kov pri Slivni (2297 gl.) v Litiji. — 1. Jože Uraek-ovo iz Zgornje vasi (3932 gl.) v Mokronogu. 18. dec. 3. And. Beučič-evo iz Spod. Se-mona v Bistrici. — 3. Eduard Kanc-evo iz Rakeka v Planini. — 3. Jan. Boštjančič-evo iz Sla-vine v Postojni. — 3. Jak. Derganč-evo iz Metlike (1940 gl.), - Mat. Urh-ovo iz Metlike (1035 gl), obe v Metliki. — 2. Miha Gašperlin-ovo iz Po-ženika (3688 gl.) v Kranju. — 2. Mat. Sprei'zer-jevo iz Blatnika v Metliki. — 2. Jan. Gerl-ovo iz Tomina (1450 gl.), — 1. Gregor Barbiš-evo iz Postenjska (2890 gl.), obe v Bistrici. — 1. Andrej Udovc-evo iz Rakeka (1047 gl.) v Planini. — 1. Franc Skodela vo iz Budanj (1505 gl.) v Vipavi. 19. dec. Jan. Tekavč-evo iz Gradeka (621 gl.) v Vel. Lašičah. — 3. AuLuša-vo iz Spod. vasi (1443 gl.) v Senožečah. — 3. Marko Kra-šovc-evo iz Rosalnic (513 gl.), — 3. Jan. Der-ganč-evo iz Krvavčje gore (1091 gl.), obe v Metliki. — 2. Jak. Želoviu-ovo iz Goric (150 gl.), — 1. Fr. Stunn-ovo iz Senožeč (1537 gl.), — 2. Jak. Kaluia-vo iz Senožeč (800 gl.), — 2. Jan. Povk ovo iz Senožeč (G70 gl.), vse v Senožečah. — 2. Urban Pfeifer-jevo iz Iluj (3552 gl.), — 1. And. Perne-tovo iz Taborja (1608 gl.), obe v Kranji. 'f>lr jcritflciir- rimam«- renr 10. decembra. Papirna renta 69.60. — Hrehrna renta 74 90. — 18601etno državno posojilo 109 70.— Hankine akcije 996 — Kreditne akcije 238'50. — London 110 65. — Hrebro 105.70.-- Ces kr. cekini —.— — Napoleon 8 89 Tržim crtin preteklega tedna: Mernik Mesta: © I 'S ca a © g >o 0) n © jj >« E zz © r3 « ta O © a »o L. O, v O £ O v Ljubljani 2 50 1.70 1.40 1.05 1.65 1.45 1.40 1 75 v Kranji 2.55 1.70 — 1.00 — — 1.50 — v Loki 2.60 1.70 — 1.00 — 1.50 t 50 — v Novomestu 2 65 1.80 1.85 0.95! 1.70 1.80 2.00 — v Sodražci 2.80 1.65 t.00 1 90 1.6' I — v Mariboru 2.30 1 95 1.75 1.10 1.75 1.60 1,95 — v Ptuju 2 15 1.70 1.50 0.90 1.25 1 18 1 50 v Celji 2 30 1 68 1.20 1.10 1.50 1.40 1.70 _ v Celovcu 2.31 2.13 l.iiO t.00 1.35 — — — v Trstu 2.64 — 1.92 — 1.94 — — — v Zagrebu 2.00 1.60 135 — 1.50 — — v Siseku v Varaždinu 2.05 1.60 1.25 0.95 1 20 1.00 1.00 na Dunaju 2 55 1.95 1.85 1.20 1-60 — — v Peštu 2 50 1.86 1.54 1,10 2.00 — — — v Pragi 2.75 2.20 1.90 1 45 — — — — v Gradcu 2.10 2 00 — 1.35 t.45 — — Tržna cena: 1 © a k- Reči 3 I o > o z 5 L. M 12 o J '3 o 02 C X a o £ > > > > > > > Masla funt 0.53 o M 0.50 0 50 _ _ _ špeha „ 0 41 — 0.30 0 38 0.40 0.38 Leče mernik 3.00 2.40 _ _ — — — — Krompirja „ 1.20 1.15 — 1.00 i oo 1.05 1.00 0.80 Fižola ,, 2.80 2.40 — — 2.20 — — — Sena cent 1.25 1.20 1.40 1.25 — 1.8u 1.20 2.00 Sem. detelja „ — — — — — — — Prešiči cent 21.0 22.0 — — — — — — Govedine funt 0.29 0.26 — — 0.28 0.28 0.30 Tcletir.e ,. 0.26 0.30 — 0.32 0.3O 0.32 Jajc za 10 kr. 4 5 4 — — — Jurij Dornik-ova zalog-ji olja #• Trst ti. Pošilja se s poštnim povzetjem (Postnach-nahme), s plačano eolnino, vožnino (poštnino), posodo in vsemi drugimi stroški, do vsake postaje avstrijsko-ogrske monarhije, od 25 funtov dalje. — Zapisniki cene se dobe zastonj in franko. (4—45) © t ms h-m mmm$&mtm: mm cs Podpisani priporoča p. i. občinstvu, f, zlasti visokočastiti duhovčini svojo zalogo % voščenih sveč m voščenih sve:kov (Wachsstockcl) ter si bode prizadeval postreči z dobrim blagom in najnižjo ceno. Naročila iz v na- ^ njih krajev s') hitro in po volji gospodov v* naročnikov izvršujejo. Oroslav Dolence, svečar v Ljubljani (G4—3) v glediščinih ulicah hš. št. 40. j| Sspmv&mvm mm mmm&mmm mmn ^Jlefefc Najlepši, najcenejši 'jMft > KSKs ; z železa vliti 'iR (monumenti), fagg križi za altarje in veliki • križi za Pokopališča, .izgotovl eni z najstanovitnejšimi, najbolj finimi l>ar-| .varni, s pravim, najbolj finim zlatom krasno pozla-! 'čeni (kakor jih sicer nikjer ne zuajo delati), so — i 'kakor že čez 20 let — še veduo na zbir v velikanski J .množini iu različnosti ter po najnižji že trdno dolo-' J 'čeni ceni. ravno tako tudi c. k. priv. z železa vlile' i [podlage (stala — mesto kamenitih) edino le pri ! ( . M. Pobiscli-u. mešč. trgovcu z /elezjem in lastniku privilegije' iin Diinnji (\VUn, Wiihi'itii;sfrflKs<> \r. 7 in >iij«'go>i zalogi križev (auldcr Sclimrl/J na-' S -fl^ sproti vhodu pokopališča m , ! 'u se pošiljajo na vso hrajo. ArajjjgK ' ' Grobni napisi se izvršujejo , ' ^ li čisto po želji p. n. naroče- M < Jt valcev aH z zlato pisavo ali Ig ' | pa z izbuhnjeno vlitimi in feg^, , A pozlačenimi črkami, kar naj- - tBT 1 hitreje mogoče. Obrisi in za- itMUi ' pisi cene se, ako jih kdo za- nfiP"^ , hteva, brez odloga pošljejo. '