Ivan Knific: Od Save do Bospora.                                                      105
Če se pelješ z glavnega, to je s severnega kolodvora v mesto, vidiš izprva samo majhne neznatne hišice. Kmalu pa prideš do glavne prometne ulice, do široke Calea Victoriei,') ki te prepriča, da si prišel v glavno, pre-stolno mesto, v moderni Bukarest. Ulice res da niso ravne, ampak zakrivljene brez vsega reda; pa so vsaj snažne.
Življenje v Bukarestu je jako živahno. Prebivavci mesta se  nosijo   seveda   vsi gosposko a la parisienne; narodne noše vidiš zelo malo in še to samo v predmestjih. V vsem se vidi, da prevladuje  francoski vpliv; saj   se tudi  mnogo   govori  francosko, in navaden izraz je n. pr. „merci" (hvala   lepa)! Vendar   nas   še   marsikaj spominja orienta. V predmestjih se dela še  mnogo  pred  hišami.   Razen  v  sredini mesta povsod vpijejo prodajavci in hvalijo svoje blago ; pa tudi časnikarji ne zaostajajo za njimi in  ti ponujajo  svoj;  „Adeverul", „Epoca", „Patriotul", „Drapelul", „Timpul", „Liberalul".
Veliko lepih poslopij ima Bukarest. Najlepša stoje ob Calea Victoriei ter ob Eliza-betinem   in   Karolovem   bulvardu.   Krasna
zašel sem v sodno dvorano, ki je bila natlačeno polna; državni pravdnik je imel svoj govor; razumel kajpada nisem ničesar); mestna  hranilnica, narodna banka, vseučilišče,
5ukare&t: M e t e o r o 1 o g i č n i   zavod.
poslopja so: glavna pošta, ki sojo otvorili pred par leti; pravosodna palača (kot siten človek sem jo moral videti tudi od znotraj;
!) Ulica zmage.
Bukarest: Pravosodna palača.
različna ministrstva, poslaništva in konzulati, narodno gledišče itd. itd. Izkratka: modernih stavb je zadostno število.
Preprosta sicer, pa lepa je kraljeva palača. Po čudnem naključju, ki pa je zasebnega značaja, sem imel priložnost, ogledati si jo tudi od znotraj, dasiravno je vstop navadnim ljudem zabranjen.
Ozrimo se prav na kratko v zgodovino rumunskega kraljestva.
L. 1859. sta se združili kneževini Moldavija in Valahija v eno kneževino Rumunijo ter sta si izbrali za vladarja Aleksandra Kuza, ki je moral po nekaj letih vladarstva izginiti s površja. Jo na Balkanu ni nič nenavadnega. Boljarji so si izbrali za kneza princa Karola Hohenzollernskega, ki je leta 1866. prevzel vlado kot Karol I. in vlada še dandanašnji. L. 1881. se je dal oklicati in kronati za kralja. Njegova soproga kraljica Elizabeta je umetnica; kot pesnica je svetovnoznana pod psevdonimom „Carmen Sylva"; izvrstno tudi slika in igra na klavir. Pa saj je to popolnoma po Rousseaujevem načrtu, da tudi venčane glave opravljajo kako ročno delo. Portugalska
: