Spodnjetriasne plasti na južnovzhodnem obrobju Ljubljanske kotline, osrednja Slovenija
Lower Triassic beds in the southeastern borderland of the Ljubljana depression, central Slovenia
Stevo Dozet1, Tea Kolar-Jurkovšek1
'Geološki zavod Slovenije, Dimičeva ulica 14, SI-1000 Ljubljana, Slovenija; E-mail: stevo.dozet@geo-zs.si, tea.kolar@geo-zs.si
Received: September 6, 2007	Accepted: October 17, 2007
Izvleček: Spodnjetriasne plasti na južnovzhodnem obrobju Ljubljanske kotline, ki pripada geotektonski enoti Dolenjsko-Notranjskih mezozojskih grud, so sestavljene iz plastnatih in ploščastih dolomitov in klastičnih kamnin, ki vsebujejo v srednjem delu nekaj deset metrov debel člen oolitnih apnencev, v vrhnjem delu pa člen ploščastih dolomitnih apnencev. Okoli 450 m debelo spodnjetriasno zaporedje sedimentnih kamnin je razdeljeno v 9 lito-stratigrafskih enot. Konkordantno pod pestro razvitimi pisanimi spodnjetri-asnimi sedimenti leže brez vidne prekinitve sedimentacije temne plastnate in ploščaste karbonatne kamnine zgornjega perma s skromno mikrofavno in mikrofloro.
Abstract: The Lower Triassic beds in the southeastern Borderland of the Ljubljana Depression, belonging to the geotectonical unit of the Dolenjska-Notranjska Mesozoic Blocks, are composed of bedded and platy dolomites as well as clastic rocks, comprising in the middle part several ten metres thick gastropod oolite member and in the uppermost part the member of platy dolomitic limestones. About 450 m thick Lower Triassic succession of sedimentary rocks is subdivided in 9 lithostratigraphic units. Concord-antly under the variously developed variegated Lower Triassic sediments lie the Upper Permian dark bedded and platy carbonate rocks with scarce microfauna and flora.
Ključne besede: lito- in biostratigrafija, spodnji trias, konodonti, Slovenska karbonatna platforma, Dolenjsko-Notranjske mezozojske grude
Key words: Litho- and biostratigraphy, Lower Triassic, conodonts, Slovenian Carbonate Platform, Dolenjska-Notranjska Mesozoic Blocks
Uvod
Na ozemlju južnovzhodnega obrobja Ljubljanske kotline, ki v geotektonskem pogledu pripada Dolenjsko-Notranjskim mezozojskim grudam, natančneje pa tektonski enoti Krimsko-Mokrškega hribovja (Buser,1969;1974), ni nikjer ohranjen popoln profil razvoja skitskih plasti, zato smo vpogled v skitsko sedimentacijo dobili na ta način, da smo sestavili več delnih profilov in sicer: Skopačnik-Sarsko, Klada-Škrilje in Dobravica-Podgozd.
Na območju Skopačnika je ohranjen spodnji in del srednjih skitskih plasti. Ta delni profil je ugoden predvsem zato, ker je pod skitskimi plastmi ohranjen še zgornji del zgornjepermskih plasti. Na širšem območju Sarskega izdanjajo pisani »campilski« klastiti in rdečkasto siv zgornjeskitski dolomit, medtem ko terene okoli Dobravice in Podgozda gradi poleg že omenjenega rdečkastosivega dolomita še rumenka-stosivi peščeni zgornjeskitski dolomit ter rdečkastosivi ploščasti in plastnati apnenčev dolomit, dolomitni apnenec in ploščast laporovec, nad katerimi leži konkordantno debelozrnat, svetlosiv do bel srednjetriasni dolomit, ki je močno tektoniziran.
Glavni namen naših raziskav je bil sestaviti, razčleniti in opisati skitsko litološko skladovnico južnovzhodnega obrobja Ljubljanske kotline in ugotoviti uporabnost konodontov pri razčlenjevanju spodnjega dela triasnega sistema.
Dosedanje raziskave
Pri geološkem kartiranju listov Cerknica 1 in 2 je Slebinger (1953) prišel do zaključka, da se južnejši t.i. slemenski paleozoik nadaljuje konkordantno in neprekinjeno v werfenske sklade.
Germovšek (1955) je pri kartiranju juž-novzhodnega obrobja Ljubljanskega barja pripisal temnosivemu debeloploščastemu dolomitu za senikom Rebolove kmetije in okoli Skopačnika verjetno werfensko starost. Strnjen kompleks sivega in rdečega sljudnega lapornega skrilavca s polami rdečega oolitnega apnenca med Sarskim na severu in Rebolovo kmetijo na jugu je uvrstil med zgornjewerfenske sklade.
Germovšek (1956) je sklepal, da geološke razmere ob koncu permske dobe niso bile enake po vsem slovenskem ozemlju. Wer-fenske plasti leže namreč na zgornjeperm-skem peščenjaku ali na belerofonskem apnencu oziroma dolomitu. Na začetku triasne dobe se pa že povsod odlagajo približno enake usedline.
Buser (1962, 1976) je menil, da leže skit-ske plasti pri Skopačniku pri Želimljah normalno na zgornjepermskem dolomitu. Temnosivi permski dolomit prehaja navzgor najprej v rjavosiv skladovit (30-50 cm) dolomit, ki vsebuje na lezikah sljudo in se menjava z do 20 cm debelimi plastmi sivorjavega sljudnatega meljevca in peščenjaka. Sledi okoli 30 m debel paket sljudnatega meljevca in peščenjaka z več
debelejšimi plastmi sivega in rožnatega oolitnega apnenca, za katerega je menil, da leži v nižjih delih skitskih plasti in ne v srednjem delu, kakor so ugotavljali poprej.
Na Osnovni geološki karti, list Ribnica 1:100 000 leže skitske plasti diskordantno na permokarbonskih klastičnih kamninah (Buser , 1969).
Zgornjepermske in spodnjetriasne kamnine pri Skopačniku v Želimeljski dolini je nadrobno raziskal Mušič (1992). Opisal je njihove petrografske in paleontološke značilnosti, sedimentacijsko okolje in diage-netske spremembe. Prišel je do zaključka, da predstavljajo te plasti litološki ekvivalent tretje dolomitne enote (zgornje dolo-mitne plasti) v južnih Karavankah (Tržič). Zgornjepermski del profila je razdelil na tri litološke enote (od spodaj navzgor): 1) - spodnja dolomitna enota, 2) - zgornja do-lomitna enota in 3) - prehodna P/T enota.
Kolar-Jurkovšek in Jurkovšek (1996) sta napisala prispevek k poznavanju spodnjetriasne konodontne favne Slovenije. Vzorci spodnjetriasnih oolitnih apnencev v dolini Iške in Drage so vsebovali sledeče konodontne elemente: Ellisonia sp., Foliella gardenae (Staesche), Hadrodonti-na sp., Pachycladina obliqua Staesche in Parachirognathus ethingtoni Clark. Preiskani konodontni elementi so značilni za smithijske konodontne združbe.
Materiali in metode
Temeljni podatki, na katerih sloni to delo, so bili pridobljeni pri sistematičnem regionalnem geološkem kartiranju za Geološko
karto Slovenije, list Grosuplje 1:50 000, ki ga v tem delu Slovenije izvaja Geološki zavod Slovenije. Geološko kartiranje izvajamo predvsem z metodami opazovanja vseh golic, sledenja kontaktov in stratimetrijskega profiliranja. Najnovejši podatki so zbrani pri stratimetrijskih meritvah skitskih plasti v profilu Skopačnik. Pri sedimentološki obdelavi istega profila smo izvajali vzorčevanje karbonatnih sedimen-tov za različne laboratorijske raziskave.
Za konodontne analize smo odvzeli skupno 15 vzorcev karbonatnih kamnin iz celotnega profila, pretežno iz nekaj deset metrov debelega paketa z vložki oolitnih apnencev, nekaj vzorcev pa smo nabrali v temnih plasteh karbonatnih kamnin, ki leže v najnižjem delu profila, in za katere menimo, da pripadajo zgornjemu permu in spodnjemu skitu. Vzorčevali smo tudi vrhnje plasti skitske skladovnice, tik pod anizijskim dolomitom, ki sestoje iz plo-ščastih dolomitnih apnencev. Konodontne elemente vsebujejo le vzorci iz oolitnega dela profila. Trije vzorci iz najnižjega dela profila vključujejo drugo mikrofavno, ki jo sestavljajo foraminifere, ostrakodi in iglo-kožci.
Pri konodontni analizi je uporabljen postopek za raztapljanje karbonatnih kamnin z uporabo ocetne kisline. Po večkratnem de-kantiranju je bil v kislini netopni ostanek ločen v bromoformu. Mikroskopski pregled vzorca je zajel pregled težke in lahke kamninske frakcije.
Karbonatne kamnine so določene po Folk -ovi (1959) in Dunham-ovi (1962) klasifikaciji.
Slika 1. Poiožajna skica raziskanih profilov
Figure 1. Location sketch map of the examined cross-sections
Rezultati raziskav
V okviru programa Geološke karte in sistematičnega regionalnega kartiranja za izdelavo Geološke karte Slovenije 1:50 000, na listu Grosuplje, je bil raziskan predel na južnovzhodnem obrobju Ljubljanske kotline, ki obsega območja Skopačnika v Želi-meljski dolini ter Sarskega, Klade, Škrilja, Dobravice in Podgozda, na območju tektonske enote Krimsko-Mokrškega hribovja (slika 1). Omenjeno ozemlje je zgrajeno iz skitskih, anizijskih, cordevolskih in podrejeno mlajšepaleozojskih sedimentnih kamnin.
Na obravnavanem ozemlju ni nikjer ohranjen celoten presek niti skitskih niti pod njimi ležečih zgornjepermskih plasti, vendar smo z natančno litostratigrafsko analizo sestavili skitski litološki stolpec tega dela Slovenije. Še najbolj je odkrit profil teh plasti na območju Skopačnika, kjer so razgaljene vrhnje zgornjepermske karbonatne kamnine ter spodnji in srednji del skitskega karbonatno-klastičnega zaporedja z debelim horizontom oolitnih apnencev na vrhu. Sicer pa je zgornjepermsko-skit-sko zaporedje na spodnji in zgornji strani odsekano s prelomom. Medtem ko je bila skitska skladovnica ob zgornjem prelomu le zamaknjena in jo lahko sledimo ob prelomu v smeri Sarskega in Dobravice, pa pretežni del zgornjepermskih plasti, ki je odsekan s spodnjim prelomom, ni nikjer ohranjen. Na širšem območju Sarskega iz-danjajo pisani »campilski« klastiti in rdeč-kastosivi dolomit, terene okoli Dobravice pa gradijo, poleg že omenjenih rdečkasto-sivih dolomitov, še rumenkastosivi peščeni
zgornjeskitski dolomiti, nad katerimi leži rdečkastosivi ploščasti dolomitni apnenec na njem pa debelozrnat, močno tektonizi-ran svetlosiv in zelo svetlosiv srednjetria-sni dolomit.
Kratek opis zgornjepermskih plasti
Okoli 20 m debel najnižji del obravnavanega sedimentnega zaporedja, ki ga štejemo za zgornji perm, je sestavljen iz temnega ploščastega in plastnatega dolomita z redkimi tankimi vložki dolomitnega laporov-ca in lapornega glinavca.
Ploščasti dolomikrit, dolomitni laporo-vec in laporni glinavec.
V najmlajši zgornjepermski litostratigraf-ski enoti prevladujejo ploščast (5-10 cm), siv, srednje siv in srednje temnosiv gost dolomit oziroma dolomikrit. Mestoma je tankoplastnat (10-20 cm), zrnat in ooliti-čen. Ponekod vsebuje tanke vložke sivega in olivnosivega laporovca in lapornega glinavca, redka zrna pirita in kremena ter ostanke drobnih foraminifer in alg. Pogosto je bolj ali manj rekristaliziran. Vezivo je mikritno ali mikrosparitno. Izmerjena debelina najmlajše zgornjepermske lito-stratigrafske enote znaša 20 metrov, vendar je v resnici večja, ker je precejšnji del plasti, ki leže spodaj, prekrit s kvartarnimi sedimenti in odsekan s prelomom.
Opis in litostratigrafska razčlenitev skit-skega zaporedja sedimentov
Na podlagi stratigrafske lege in glede na litološko sestavo lahko skitsko zaporedje karbonatnih in klastičnih sedimentov razdelimo na sledečih devet enot (od spodaj navzgor):
Slika 2. Sestavljeni geološki stolpec skitskih plasti na južnem obrobju Ljubljanskega barja
Figure 2. Composed geologic column of Scythian beds in southern Borderland of Ljubljana Moor
Slika 3. Primerjava stratigrafskih stolpcev spodnjetriasnih plasti osrednje Slovenije in tirolskih Vzhodnih Dolomitov
Figure 3. Comparison of stratigraphic columns of Lower Triassic beds in Central Slovenia and Tyrolian Eastern Dolomites
1	- Mikritni apnenec, 2 - lapomi apnenec, 3 - dolomitni apnenec, 4 - lami ni ran i apnenec, S - oolilni apnenec, 6 - plastnati doiomikrit, 7 - peščeni (sljudnati) dolom i!, 8 - dolosparit, 9 - oolitni dolomit, 10 - laminirani dolomit, 11 -stromatolitni dolomit, 12 - ploščasti laporovec, 13 ■ peščen laporovec, 14 -konglomerat, 15- peščenjak, 16- meljeveo, 17 - skrilavi giinavec, 18-lapomi giinavec, 19-peščeni giinavec, 20-makrofavna, 21-polži, 22-mikrofavna,
2	3 - ostra kod i, 24 - konod o nti, 25-31-312 štev ilka vzorca
1 - Micritlc limestone, 2- marly limestone, 3 - dolom i lic limestone, 4 - laminated limestone, 5 - oolitic limestone, 6 - bedded dolomicrite, 7 - sandy (micaceous) dolomite, 8 ■ dolosparite, 9 - oolitic dolomite, 10 - laminated dolomite. 11 -s t romalo I i tic dolomite, 12 - platy marlstone, 13 - sandy martstone, 14 -conglomerate, 15- sandstone, 16 - siltstone, 17- shaly clayslone, 18- marly claystone, 19 - sandy marlstone, 20 - macrofauna, 21 - gastropods, 22 -microfauna,23-ostracodes, 24- conodonts, 25-31-312 sample number
Slika 4. Legenda sestavljenega geološkega stolpca skitskih plasti južnega obrobja Ljubljanskega barja (slika 2) in primerjalne slike stratigrafskih stolpcev spo-dnjetriasnih plasti osrednje Slovenije in tirolskih Vzhodnih Dolomitov (slika 3) Figure 4. Legend of composed geologic columns of Lower Triassic beds in Southern Borderland of Ljubljana Moor (Figure 2) and composed figure of stratigraphic columns of Lower Triassic beds in Central Slovenia and Tyrolian Eastern Dolomites (Figure 3)
1)	Tesero horizont.
2)	Temni plastnati apnenec, dolomitni apnenec, apnenčev laporovec in plastnati sparitni dolomit.
3)	Svetli stromatolitni dolomit.
4)	Pisani peščeni (sljudni) dolomiti, la-porovci, laporni glinavci in peščenjaki (»seiski« člen).
5)	Oolitni apnenci s polži (gastropodni ooliti).
6)	Horizont izredno pisanih klastičnih se-dimentov (Andraz I).
7)	Pisani močno sljudnati peščenjaki in meljevci, peščeni dolomiti in laporov-ci ter laporni glinavci (»campilski« člen).
8)	Rdečkastosivi dolomiti, dolomitni la-porovci, skrilavi glinavci in rumenka-stosivi dolomiti z interkalacijami dolo-mitnega laporovca.
9)	Rdečkastosivi ploščasti do srednje te-mnosivi apnenčevi dolomiti, dolomitni apnenci in dolomitni laporovci.
1) Tesero horizont
Na južnovzhodnem obrobju Ljubljanske kotline je Tesero horizont slabo razvit. Za bazalne skitske plasti smatramo plastnati in debeloploščasti temnosivi do zelo te-mnosivi oolitni dolomit. Horizont s slabo ohranjenimi ooidi je debel od 7 do 8 metrov. Struktura celotne kamnine in tudi oo-
idov je zaradi temeljite dolomitizacije in	ter drobne bele kalcitne žilice. Debelina
rekristalizacije tako zabrisana, da je prvo-	paketa plastnatega apnenca, apnenčevega
tna struktura te karbonatne kamnine prepo-	laporovca in dolomitnega apnenca je 7,5
znavna šele pod lupo in mikroskopom.	metrov, posamezne plasti pa so debele 1030 cm. Kemično je čist, saj vsebuje le ne-
2) Plastnati apnenec, dolomitni apnenec,	kaj odstotkov detritičnega kremena, sljud
apnenčev laporovec in sparitni dolomit	in mineralov glin. Mestoma je nekoliko
Spodnjeskitski apnenec je srednjesiv do	rekristaliziran. sivkastočrn, zelo drobno do drobnozr-
nat, plastnat (20-45 cm) in redkeje plo-	Plastnati sparitni dolomit je temnoijavo-
ščast (5-10 cm) karbonatni sediment. Po	siv, bledorjavkastosiv in srednje svetlosiv,
strukturi je mikriten (mudstone), redkeje	plastnat (15-35 cm), pogosto luknjičast
biomikriten (wackestone), zelo redko bi-	srednje in debelozrnat karbonatni sedi-
ospariten ali intrabiospariten (packstone).	ment s peščenim otipom. V spodnjem delu
Vezivo je mikritno in mikrosparitno, redko	je debeloplastnat, v zgornjem pa srednje
sparitno. Praviloma je bolj ali manj dolo-	do tankoplastnat. Mestoma vsebuje drob-
miten. Vsebuje ostanke foraminifer in alg	ne vključke belega kalcita. Po strukturi je
Slika 5. Spodnjeskitske plasti (sljudnati dolomiti, laporovci in peščenjaki) Sko-pačnika
Figure 5. Lower Scythian beds (micaceous dolomites, marlestones and sandstones) of Skopačnik
dolosparit, biodolosparit in intrabiodolo-sparit. Vsebuje zrna pirita ter ostanke fora-minifer in alg. Debelina spodnjega dela je 12,5 metrov zgornjega pa 7,5 metrov, skupaj torej 20 metrov. Piritna zrna v opisanih karbonatnih kamninah govore za občasno redukcijsko okolje.
3)	Svetli plastnati stromatolitni dolomit Enoti plastnatega stromatolitnega dolomita pripada okoli 15 metrov debela skladovnica srednje svetlosivega do zelo svetlosi-vega, plastnatega, v vrhnjem delu debelo-ploščastega in tankoplastnatega (5-20 cm), izredno kompaktnega in čvrstega, izrazito stromatolitnega dolomita. V stromatoli-tnem dolomitu ne opazujemo prepokano-sti niti paralelepipedske krojitve. Površine plastovnih ploskev so ravne do rahlo valovite.
4)	Pisani peščeni (sljudni) dolomiti, lapo-rovci, laporni glinavci in peščenjaki
Vrhnji del spodnjeskitskega zaporedja se-dimentov pripada »seiskim« plastem. Gre najprej za okoli 18 metrov debel paket plo-ščastih rumenkastosivih, oranžnorumenih in oranžnorjavih, pogosto laminiranih ali pasastih peščenih (sljudnih) laporovcev in peščenjakov z interkalacijami in redkeje vložki ploščastega in plastnatega ru-menkastosivega bolj ali manj peščenega dolomita. Približno v sredini opisanega karbonatnega zaporedja je 20 do 50 cm debel vložek temnosivega do sivkastočr-nega, ploščastega, progastega in pasnatega lapornega glinavca oziroma dolomitnega laporovca.
Nad repernim horizontom temnosivega do črnega ploščastega progastega in pasnatega lapornega glinavca oziroma dolomitnega
laporovca je ena do dva metra debel paket ploščastega in tankoplastnatega oolitnega dolomita.
Opisano bazalno »seisko« zaporedje prehaja navzgor postopno najprej v 7,5 m debel paket sivega, ploščastega in tankopla-stnatega (3-25 cm), tu in tam laminiranega peščenega dolomita z redkimi interkala-cijami dolomitnega laporovca. Nato sledi 15 m debel interval rumenkastosivega in plastnatega (5-20 cm) peščenega dolomita z vložki dolomitnega laporovca. Na vrhu litostratigrafske enote peščenih dolomitov leži 25 m debela skladovnica rožnatorume-nega, bledo do rožnatorjavega, ploščaste-ga in tankoplastnatega, močno peščenega (sljudnatega) dolomita z vložki peščenega dolomitnega laporovca, peščenjaka in vložki (20-35 cm) plastnatega peščenega dolomita.
Skupna debelina »seiskega« zaporedja se-dimentov znaša 65,5 m.
5) Oolitni apnenci - gastropodni ooliti Nad enoto pisanih peščenih (sljudnatih) dolomitov leži litostratigrafska enota oo-litnih apnencev. Najspodnejši del te enote sestoji iz dveh paketov. V spodnjem 10 metrov debelem paketu se menjavajo sivi in srednje sivi, ploščasti in plastnati zrnati apnenec, laporni apnenec in apnenčev la-porovec. Apnenec je tudi oospariten (gra-instone) in kaže navzkrižno plastnatost. V zgornjem 7,5 metrov debelem paketu so zelen ploščast laporovec, temnordeč sre-dnjezrnat oolitni apnenec s številnimi preseki polža Holopella gracilior (Schauroth) in temnoolivnozelen apnenčev laporovec. Enota, ki smo jo označili kot oolitni apnenec ni tako homogena, kot bi sklepali po
njenem imenu. V tej enoti se pojavljajo namreč različni strukturni tipi apnencev ter vložki dolomitno-klastičnih sedimentov. Tako leži neposredno na sivkastordečem oolitnem apnencu s polži najprej 15 m debel paket ploščastih in redkeje plastna-tih pretežno rumenkastosivih močno peščenih dolomitov, dolomitnih laporovcev in lapornih peščenjakov, ki se med seboj ritmično menjavajo. Nato sledi 7,5 metrov debel interval plastnatega srednje sivega do sivega oosparitnega (grainstone) apnenca na katerem leži okoli 15 m debel paket dolomitno-klastičnih sedimentov, ki so podobni tistim, ki leže pod tem apnencem. Zgornji del enote oolitnih apnencev je bolj apnenčev od spodnjega. Debel je okoli 40 metrov, pričenja pa s srednje sivimi do srednje temnosivimi, včasih rdečkastimi, plastnatimi, tu in tam rahlo laminiranimi, lapornimi in zrnatimi, bolj ali manj prekri-staljenimi apnenci, kjer je le malo plasti z izrazito biosparitno, intraoosparitno in bi-oosparitno (grainstone) strukturo. Pozno-diagenetske spremembe so v teh apnencih uničile tudi fosilno vsebino, tako da v njih dobimo le redke ostanke moluskov predvsem polžkov rodu Coelostylina in odlomke ehinodermov. Homogeno apnenčevo skladovnico prekine v sredini 10 metrov debel interval debeloploščastega in tanko-plastnatega (10-20 cm) rumenkastosivega, rumenkastooranžnega in rožnatordečega sparitnega dolomita z interkalacijami siv-kastorjavega mikrosparitnega apnenca. Spremembe v strukturi obeh kamnin kažejo, da je dolomit nastal pri pozni diagenezi (dolomitizaciji) apnenca.
Zgornjo tretjino oolitnega člena zaključuje okoli 15 metrov debel paket plastnatih, srednje temnosivih do sivkastordečih apnen-
cev različnih strukturnih tipov: oosparitni (grainstone), intraoosparitni (grainstone) biointraoosparitni (grainstone-packstone), drobnozrnati, mikritni (mudstone). V naštetih apnencih so ohranjeni le redki preseki mikrogastropodov.
Skupna debelina enote oolitnih apnencev znaša okoli 94 metrov.
6)	Pisani klastični sedimenti (»campilski« člen)
Okoli 25 metrov debel člen dolomitno-kla-stičnih sedimentov, ki leže na enoti ooli-tnih apnencev s polžki, sestavljajo pogosto laminirani in pasnati peščeni dolomiti, ki se menjavajo z dolomitnimi laporovci, sljudnimi in bolj ali manj lapornimi kre-menovimi peščenjaki ter meljastimi in lapornimi glinavci. Glavna značilnost tega ritmičnega zaporedja sedimentov je poleg različnih stratifikacij predvsem izredna pisanost barv. Menjavajo se sivkastorde-či, bledordeči, sivkastorjavi, rumenkasto-oranžni ter zelenkasto in modrikastosivi sedimenti. Laminiranost v sedimentih je posledica različne petrografske sestave, različne velikosti zrn ter povečane vsebnosti hematita ali limonita. Po stratigrafski legi in litoloških posebnostih ustreza ta li-tostratigrafska enota členu Andraz II južnih Tirolskih Dolomitov.
7)	Pisani sljudni peščenjaki in meljevci, peščeni dolomiti in laporovci ter la-porni glinavci
Nad členom izredno pisanih dolomitno-klastičnih sedimentov se na območju Sar-skega pojavlja okoli 85 metrov debelo zaporedje ploščastih peščenjakov, meljev-cev, peščenih laporovcev in lapornih gli-navcev s precejšnjo vsebnostjo sljude, ki
Slika 6. Sivi debeloplastnati oolitni apnenec z navzkrižno laminacijo, srednji skit, Skopačnik
Figure 6. Grey thick-bedded oolitic limestone with cross-lamination, Middle Scythian, Skopačnik
se med seboj ritmično menjavajo. Poleg sljude jih karakterizira tudi pisanost barv. Med barvami prevladujejo sivkastorume-na, rumenkastooranžna, sivkastordeča, sivkastozelena in zelenkasto modra. Barve so najbolj intenzivne na površinah plasti, ki so temnozelene, tirkiznomodre in črn-kastordeče. Tudi sljuda je najbolj nakopičena v lezikah plasti. Med terigenimi zrni prevladujejo kremen in sljude. Naštete kla-stične kamnine so tu in tam tudi laminirane in pasnate. Po stratigrafski legi, litološki sestavi in analogiji z razvoji na bližnjih področjih odgovarjajo obravnavani sedi-menti zaporedju campilskega člena.
8) Rdečkastosivi dolomiti, dolomitni la-porovci, skrilavi glinavci ter rumenka-stosivi dolomiti in dolomitni laporovci Nad tipičnim srednjeskitskim klastičnim členom leži na obravnavanem ozemlju okoli 50 metrov debela skladovnica plastnatih in ploščastih pretežno rdečkastosivih sicer pa tudi opekastordečih in rožnatordečih karbonatnih kamnin t.j. apnenčevih dolomitov, dolomitnih laporovcev in skrila-vih glinavcev, ki vsebujejo drobnozrnato sljudo. Prevladujoča rdeča barva izvira od hematita, sljuda pa je nakopičena zlasti na lezikah, ki so črnkastordeče in kovinsko temnomodre.
Na južnovzhodnem obrobju Ljubljanske kotline zaključujejo obravnavano litostra-tigrafsko enoto plastnati rumenkastosivi do bledorumenkasti zrnati dolomiti, ki vsebujejo mestoma tanke vložke dolomitnih la-porovcev in redkeje lapornih peščenjakov. Skupna debelina naštetih sedimentov zgor-njeskitskega zaporedja, ki po stratigrafski legi in primerjavi z werfenskim razvojem v južnih Tirolskih Dolomitih odgovarja členu Val Badia, znaša okoli 115 metrov.
9) Rdečkastosivi ploščasti apnenčevi dolomiti, dolomitni apnenci in dolomitni laporovci
Skitsko skladovnico z območja tektonske enote Krimsko-Mokrškega hribovja na
južnovzhodnem obrobju Ljubljanske kotline zaključuje okoli 25 m debelo zaporedje ploščastih (1-5 cm in 5-10 cm) ter tanko-plastnatih (10-20 cm) apnenčevih dolomitov, dolomitnih apnencev in dolomitnih laporovcev. Naštete kamnine so rdečkasto sive, temno sive, zelo temnosive, sivkasto-črne in olivnosive. Dolomiti in apnenci so drobnozrnati ali zelo drobnozrnati (lapor-ni). Mestoma vsebujejo drobne hematitne lamine. Dolomitni laporovci so največkrat olivnosivi in le redko opekastordeči. So tanko do zelo tanko ploščasti. Nad rdečka-stosivo najmlajšo skitsko litostratigrafsko enoto leži svetlosivi plastnati (20-45 m) zrnati dolomit, ki pripada po stratigrafski legi in litoloških značilnostih aniziju. Kon-
Slika 7. Rdeči plastnati oolitni apnenec in sivozeleni ploščasti peščeni (sljudna-ti) apnenčev laporovec, Skopačnik, srednji skit
Figure 7. Red bedded oolitic limestone and greyish green platy sandy (micaceous) limy marlstone, Skopačnik, Middle Scythian
Slika 8. Rdeči, rjavi in sivi, plastnati in ploščasti, peščeni (sljudnati) dolomiti, dolomitni laporovci in peščenjaki pri Dobravici, zgornji skit Figure 8. Red, brown and grey bedded and platy sandy (micaceous) dolomites, dolomitic marlstones and sandstones at Dobravica, Upper Scythian
takt je precej tektoniziran, plasti pa so ponekod bolj ali manj nagubane.
Konodontna favna: biofacies in starost
Za konodontne raziskave smo pregledali fosilno vsebino petnajstih vzorcev. Le trije vzorci iz najnižjega dela profila (št. vzorcev 31-309, 31-310, 31-311) niso vsebovali konodontnih elementov. Njihovo fosilno vsebino predstavljajo predvsem foramini-fere, ostrakodi in iglokožci.
Ves fosilni material je shranjen na Geološkem zavodu Slovenije in zaveden pod naslednjimi inventarnimi številkami: 3753-
3757, 3929-3933, 3968-3971, 4088-4090. Konodonti iz oolitnega člena so črni (CAI 5), iz mlajšega dela profila pa so svetlejši (CAI 3-4) (Epstein et al., 1977; Rejebian et al., 1987). Razširjenost konodontov v raziskanem profilu je podana v tabeli 1. Ohranjenost konodontnih elementov je slaba, njihova pogostnost je relativno nizka. Ko-nodontni biofacies označujejo predvsem plitvovodne evrihaline oblike.
Raziskane vzorce iz oolitnega dela profila označujejo plitvovodni konodontni elementi Ellisonia, Foliella, Hadrodontina in Pachycladina (tabla 1). Prevladuje rod Pachycladina, ki ga ponekod spremljajo elementi Hadrodontina (št. vzorcev: 31-
314, 31-318) ali rod Foliella (št. vzorca 31-313A). Favno vzorca št. 31-316 označujejo le elementi rodu Ellisonia.
Določena vrsta P. obliqua je bila prvič najdena v Južnih Alpah (Staesche, 1964), ki se pojavlja le v zgornjem delu werfenske formacije (Perri, 1991). Pomen plitvovo-dnih in evrihalinih vrst rodov Ellisonia, Hadrodontina in Pachycladina za strati-grafijo Južnih Alp je poudarila Perrijeva in uvedla konodontno bioconacijo za večji del werfenske formacije (Perri&Andraghetti, 1987; Perri, 1991). Na osnovi novih najdb Hindeodus-Isarcicella združbe, je bila bi-oconacija spodnjega dela werfenske formacije kasneje še podrobneje razčlenjena
(Perri&Farabegoli, 2003).
Prvi pojav konodontne vrste Pachycladina obliqua v Sloveniji doslej še ni ugotovljen, da bi lahko z gotovostjo ugotovili spodnjo mejo konodontne cone obliqua. To konodontno cono smo v Sloveniji lahko izdvojili v tistih lokalitetah, kjer elemente te vrste spremljajo še nekateri drugi rodovi (Furnishius, Parachirognathus ali Foliella), ki omogočajo primerjavo s standardno konodontno conacijo.
S tokratnimi raziskavami smo ugotovili, da sestavljajo konodontno združbo ooli-tnega člena poleg vrste P obliqua tudi rodovi Ellisonia, Hadrodontina in Foliella z
Slika 9. Rožnato, zelenkasto in olivnosivi, ploščasti in plastnati, peščeni (slju-dnati) dolomiti, dolomitni apnenci in laporovci ob cesti Ig-Škrilje, zgornji skit Figure 9. Rosy, greenish and olive grey platy and bedded sandy (micaceous) dolomites, dolomitic limestones and marlstones at the road Ig-Škrilje, Uppermost Scythian
Tabela 1. Razširjenost konodontov v profilu Skopačnik Table 1. Distribution of conodonts in the Skopačnik cross-section
	ri		< ei		er,		r-	r-	ÛO	3	CG 00	Ol oo:
	tf.	c,	fi			r>1	c.	ro	fl	CO	tf.	
	fn	m	tri	m		.—i f>	m	m	to	m	f,	r<->
Ellisonia sp.						X						
FoHeUa gardenae			X									
Hadrodontina sp.				X					X			
Pachycladina obliqua			X	X			X		X			
Pachycladina sp.									X			
? Pachycladina sp.					X							
Neospathodus sp.												X
ludet, lragm.	X	X						X		X	X	X
vrsto F. gardenae. To združbo uvrščamo v smithijsko cono obliqua, njen sestav pa omogoča primerjavo z večino doslej znanih enako starih združb iz Slovenije (Ko-
lar - Jurkovšek&Jurkovšek, 2001).
Konodontna združba iz višjega dela je slabše ohranjena in ima nižji barvni indeks. V dveh vzorcih (št. vzorcev: 31-318A in 31-318B) smo našli le slabo ohranjene konodontne elemente robustnih oblik, od katerih nekatere verjetno pripadajo rodu Pachycladina. V najvišje ležeči plasti s konodonti v raziskanem profilu Skopačnik je opazna sprememba (vzorec št. 31-318 C) v sestavi konodontne mikrofavne, saj se robustne oblike ne pojavljajo več, označuje pa jo združba, v kateri se pojavljajo neospathodidne oblike (Neospathodus ex gr. triangularis). Najdene oblike kažejo na to, da so sedimenti tega dela raziskanega profila že spathijske starosti.
Primerjava konodontnih združb sosednjih območij
Študij konodontov iz P-T intervala in spo-
dnjetriasnih plasti je predmet številnih raziskav, ki v zadnjih nekaj letih potekajo v različnih delih Dinaridov. Njihov glavni namen je določitev sistemske meje na osnovi biostratigrafskih markeijev. Kot rezultat natančnega mikropaleontološkega študija so bili predstavniki rodu Hindeodus najdeni v nekaterih profilih Dinaridov. Iz Jadarske cone Notranjih Dinaridov Srbije je iz najvišjega dela perma opisana združba cone Hindeodus praeparvus (Sudar et al., 2007). Element Hindeodus parvus je bil najden v Zunanjih Dinaridih Hrvaške (Aljinovic et al., 2006). Z najnovejšimi raziskavami je najstarejša triasna združba Hindeodus-Isarcicella ugotovljena tudi v Sloveniji (Kolar-Jurkovšek & Jurkovšek, 2007). Prvi pojav vrste Hindeodus parvus je bil izbran in potrjen za določitev spodnje meje triasnega sistema s strani mednarodnih geoloških institucij (Yin et al., 2001).
Sistematske raziskave konodontnih združb potekajo v Zunanjih Dinaridih Slovenije že več kot desetletje. Oolitni apnenec, ki
je značilen spodnjetriasni člen, je zaradi okolja nastanka dolgo časa veljal kot neperspektiven za te raziskave, vendar pa je prisotnost konodontov v njem dokazana v številnih nahajališčih. Raziskave so pokazale, da gastropodni oolit na številnih mestih vsebuje olenekijsko (smithijsko) združbo (Kolar-Jurkovšek, 1990; Kolar-Jurkovšek & Jurkovšek, 1996). Na tem mestu uporabljamo makrotektonsko delitev mejnega področja med Južnimi Alpami in Zunanjimi Dinaridi po Placerju (1999).
Pregled o spodnjetriasnih konodontnih združbah sta podala Kolar-Jurkovšek & Jurkovšek (2001). Vse najdene združbe označuje prisotnost vrste Pachycladina obliqua Staesche in Hadrodontina sp. in/ ali Furnishius triserratus Clark, Parachi-rognathus ethingtoni Clark in Foliella gar-denae (Staesche). Ponekod je prisoten še element Ellisonia sp. Konodontne združbe iz slovenskega dela Zunanjih Dinaridov so dobro dokumentirane in jih lahko primerjamo z enako starimi združbami, ki so
Tabla 1. Konodonti iz profila Skopačnik, smithij, cona obliqua. Sl. 1-3: Pachycladina obliqua Staesche (1: Pb element, vzorec 31-314 (GeoZS 3754), 2: Sb element, vzorec 31-314 (GeoZS 3754), 3a-b: Pa element, vzorec 31-318 (GeoZS 3757)). Sl. 4-5: Hadrodontina sp., Skopačnik, cona obliqua (4: M element, vzorec 31-318 (GeoZS 3757), 5: Pa element, vzorec 31-318 (GeoZS 3757)). Merilo je 100 mikronov.
Plate 1. Conodonts from the Skopačnik cross-section, Smithian, obliqua Zone. Figs. 1-3: Pachycladina obliqua Staesche (1: Pb element, sample 31-314 (GeoZS 3754), 2: Sb element, sample 31-314 (GeoZS 3754), 3a-b: Pa element, sample 31-318 (GeoZS 3757)). Figs. 4-5: Hadrodontina sp., Skopačnik, obliqua Zone (4: M element, sample 31-318 (GeoZS 3757), 5: Pa element, sample 31318 (GeoZS 3757)). Scale bar equals 100 microns.
bile doslej najdene drugod po Sloveniji, na primer s favno iz Karavank (Južne Alpe), kjer prevladujoči element Foliella garde -nae spremljajo drugi tipični plitvovodni konodontni elementi (Kolar-Jurkovšek & Jurkovšek, 1995). Sestav smithijskih konodontnih združb iz slovenskih nahajališč je zelo podoben. Primerjali smo jih s spodnjetriasno Cono 7 (cona Parachiro-gnathus - Furnishius) (Sweet et al., 1971). Plitvovodni spodnjetriasni rodovi Foliella, Hadrodontina, Pachycladina in Parachi-rognathus so pomembni biostratigrafski markerji, ki so uporabni pri konodontni conaciji v Sloveniji.
Najnovejše geološke raziskave v sosednjih delih Zunanjih Dinaridov na Hrvaškem so dale nove paleontološke podatke za Dalmacijo in Gorski Kotar (Jelaska et al., 2003; Aljinovic et al., 2006) in potrdile podoben sestav ekvivalentnih konodontnih združb na tem območju. Zato lahko zaključimo, da je vrsta P obliqua pomemben biostratigrafski element v Zahodni Tetidi. Izven Zunanjih Dinaridov je bila njegova stra-tigrafska uporabnost prikazana v Južnih Alpah (perri & Andraghetti, 1987; perri, 1991) in v Notranjih Dinaridih Srbije (Bu-durov & P antic, 1974; Sudar, 1986).
Razprava in primerjava
Najbolj podrobno mikrobiofacijalno analizo zgornjega dela zgornjepermskih plasti je na območju Skopačnika naredil Mušič (1992). V zgornjepermskih dolomitih in dolomitnih apnencih navaja foraminifere Ammodiscus in Hemigordius ter fuzulini-dni rod Stafella. Poleg foraminifer je našel tudi drobce rdečih alg iz družine Soleno-
poracea in rodu Carta. Ostali fosilni ostanki pripadajo dazikladacejam, problematiki rodu Tubiphytes, ehinodermam, mikroga-stropodom in briozojem. Sto petdeset metrov debelo skladovnico spodnjetriasnih skladov pri Skopačniku je razdelil v dve li-tološki enoti. Starost spodnje enote s fosili ni bila dokazana. Prvi fosilni ostanki se pojavijo sorazmerno visoko v lečah apnenca, kjer so nedoločljivi fragmenti moluskov in ehinodermov. V dolomitu so le posamezne hišice foraminifer Ammodiscus. Mejo med griesbachijem in »nammalijem« je postavil pod biomikrosparitnim apnencem (packstone) s številnimi polžki rodov Coleo-stylina in Natica. V vrhnjem delu profila je našel nekaj presekov polža Natiria sp., ki se povsod v Sloveniji pojavlja v vrhnjem delu spodnjega triasa (spathij).
Najdbo polža vrste Natiria costata (Münster) v spodnjetriasnih kamninah pri Skopačniku omenja Buser (1974).
Splošna ugotovitev je, da ima spodnjetria-sna sedimentacija južnovzhodnega obrobja Ljubljanske kotline podobne značilnosti kot ostali razvoji spodnjetriasnih plasti na obrobju Ljubljanske kotline, v Posavskih gubah, Škofjeloškem in Polhograjskem hribovju ter Idrijskem in Žirovskem ozemlju, v Julijskih Alpah, Karavankah in na območju južne Slovenije in Gorskega Ko-tarja. Vendar je stopnja podobnosti lahko precej različna, glede na to kaj pač primerjamo.
Če primerjamo litološko sestavo celotne skitske skladovnice južnovzhodnega obrobja Ljubljanske kotline, v kateri prevladujejo dolomiti z dvema močnima intervaloma klastičnih sedimentov in razme-
roma homogenim in debelim horizontom pretežno oolitnih apnencev, potem je le-ta najbolj podobna razvojem na Žirovskem ozemlju, (Grad & Ferjančič, 1976; Grad & Ogorelec, 1980; Ogorelec & Grad, 1986), razvoju na Idrijskem (Mlakar, 1959; Čar et al., 1980; Buser, 1986), v Škofjeloškem hribovju (Demšar & Dozet, 2002), v Polhograjskem hribovju (premru, 1965; Jurkovšek et al., 1999) in razvoju v Karavankah (Buser, 1980; Dolenec et al., 1981).
Če primerjamo le spodnji in srednji del spodnjetriasne skladovnice potem so obravnavane plasti podobne odgovarjajočim plastem v Julijskih Alpah (Buser, 1980; Jurkovšek, 1987; Ramovš, 1989), v profilu Mišji Dol na Kozjanskem (Ramovš & Aničič, 1995; Ramovš et al., 2001) in na zahodnem obrobju Ljubljanske kotline (Novak, 2001; Dozet & Novak, 2002).
Precejšnjo litološko podobnost kažejo obravnavane plasti tudi z razvoji skitskih plasti na območju Pleš (Dozet, 1985; 2000), Kočevske (Dozet & Silvester, 1979) in Gorskega Kotarja (Babic, 1968; ŠcAVNičAR, 1973). Glavna razlika v li-tologiji med njimi je v tem, da je na juž-novzhodnem obrobju Ljubljanske kotline horizont oolitnih apnencev močno poudarjen, v ostalih naštetih razvojih pa je bolj ali manj zakrnel.
Sklepi
Pestro in pisano spodnjetriasno zaporedje karbonatnih in klastičnih sedimentov na območju Skopačnika leži konkordantno in brez vidnih znakov prekinitve sedimen-
tacije na temnih plastnatih in ploščastih karbonatnih kamninah, ki smo jih uvrstili v zgornji perm.
Skitski litološki stolpec karbonatnih in klastičnih kamnin je razdeljen v sledečih devet litostratigrafskih enot (od spodaj navzgor):
1)	Tesero horizont, debelina 8 m.
2)	Temni plastnati apnenec, dolomitni apnenec, apnenčev laporovec in spari-tni dolomit, debelina 20 m.
3)	Svetli stromatolitni dolomit, debelina 15 m.
4)	Pisani peščeni (sljudni) dolomiti, lapo-rovci, laporni glinavci in peščenjaki, debelina 65,5 metrov (»seiski« člen).
5)	Oolitni apnenci s polžki (gastropodni oolit), debelina 94 m.
6)	Izredno pisani sedimenti, debelina 25 metrov (Andraz horizont).
7)	Pisani sljudnati peščenjaki in meljevci, peščeni dolomit, laporovci ter laporna-ti glinavci, debelina 85 metrov (»cam-pilski« člen).
8)	Rdečkastosivi dolomiti, dolomitni la-porovci in skrilavi glinavci, debelina 50 metrov rumenkastosivi dolomiti in dolomitni laporovci, debelina 65 metrov (Val Badia). Skupna debelina osme enote znaša 115 m.
9)	Rdečkastosivi do srednje temnosivi ploščasti dolomiti, dolomitni apnenci, dolomitni laporovci, debelina 25 m.
• Prve štiri litostratigrafske enote pripadajo griesbachijski stopnji (spodnji skit) peta, šesta in sedma enota so »nammalijske« (srednji skit), najmlajši litostratigrafski enoti (osma in deveta pa sestavljata spathijsko stopnjo
(zgornji skit).
• Spodnjetriasno zaporedje na juž-novzhodnem obrobju Ljubljanske kotline lahko stratigrafsko primerjamo z werfenskim razvojem v Vzhodnih Dolomitih Italije, in sicer:
-	bazalni oolitični horizont odgovarja Tesero horizontu in predstavlja začetek triasne transgresije,
-	temni plastnati apnenec, dolomitni apnenec, apnenčev laporovec in spari-tni dolomit druge litostratigrafske enote ustrezajo členu Mazzin Vzhodnih Dolomitov,
-	svetli stromatolitni dolomit je ekvivalent horizonta Andraz I in kaže na kratkotrajno šibko regresijo,
-	pisani peščeni (sljudni) dolomiti, la-porovci, laporni glinavci in peščenjaki odgovarjajo litostratigrafsko in po pa-leontološki vsebini seiskemu členu,
-	oolitni apnenci s polži so ekvivalent gastropodnega oolita v Dolomitih, pomenijo pa novo transgresijo,
-	horizont izredno pisanih klastičnih sljudnih sedimentov lahko primerjamo s horizontom Andraz II,
-	pisani močno sljudnati peščenjaki in meljevci, peščeni dolomiti ter laporov-ci in laporni glinavci ustrezajo campil-skemu členu Vzhodnih Dolomitov,
-	rdečkastosivi plastnati in ploščasti dolomiti, dolomitni laporovci, skrilavi glinavci in rumenkastosivi dolomiti z interkalacijami dolomitnega laporovca predstavljajo člen Val Badia,
-	rdečkastosivi do srednje temnosivi ploščasti apnenčevi dolomiti, dolomi-
tni apnenci in laporovci pa ustrezajo členu Cencenighe.
Celotna debelina skitske serije v tektonski enoti Krimsko-Mokrškega hribovja znaša 452,5 m. Pri tem je griesbachijska skladovnica debela 108,5 m, »nammalijska« 204 m, spathijska pa 140 m.
Prve štiri litostratigrafske enote pripadajo griesbachiju (spodnji skit), peta, šesta in sedma stopnja sta »nammalijski« (srednji skit) dve najmlajši litostratigrafski enoti (osma, deveta) pa sestavljata spathijsko (zgornji skit) stopnjo. Zgornja meja skit-skega sedimentnega zaporedja je ostra in litološka. Rumenkasto sivi sljudnati plastnati skitski dolomiti z interkalacijami do-lomitnih laporovcev prehajajo navzgor v zelo svetlosiv, skoraj bel, masiven ali pla-stnat, debelozrnat srednjetriasni dolomit.
Sedimenti prvih dveh skitskih enot so nastajali na območju supralitorala in v zelo plitvem litoralnem morju z močnim donosom terigenega materiala s precej zravna-nega kopnega. Oolitni apnenci so nastajali v poglobljeni vodi plimskih kanalov in na območju delt, kjerje voda imela večjo energijo in sposobnost turbulence. Sedimen-tacija v plitvem šelfnem morju in supra-litoralu se je nadaljevala tudi v zgornjem skitu in skozi ves anizij s to razliko, da je bil koncem skita donos terigenega materiala s kopnega skoraj popolnoma ustavljen. Prevladujoča karbonatna sedimentacija kaže, da so se skitski sedimenti Skopačni-ka in širše okolice odlagali na karbonatni platformi, ki je bila sestavni del obsežne
Slovenske karbonatne platforme, ki se ja razvila že v zgornjem permu, zaključila pa koncem anizija.
Zgornja meja skitskega sedimentnega zaporedja je ostra in litološka. Rumenkasto-sivi sljudni ploščasti in plastnati skitski dolomiti prehajajo navzgor v zelo svetlo-siv skoraj bel masiven debelozrnat dolomit srednjega triasa.
Zahvale
Raziskava je bila opravljena v okviru programske skupine »Regionalna geologija« (P1-0011), ki jo finančno omogoča Agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. Laboratorijske raziskave so bile opravljene na Geološkem zavodu Slovenije. Prvi avtor (Stevo Dozet) je odgovoren za geološki in sedimentološki del tega članka, druga avtorica (Tea Kolar-Jurkov-šek) je odgovorna za konodontne podatke. Posnetki konodontov z elektronskim mikroskopom so bili narejeni na Paleontolo-škem inštitutu ZRC-SAZU.
Summary
Lower Triassic beds in the southeastern borderland of the Ljubljana depression, central Slovenia
In the area of the Krim-Mokerc tectonic unit there is nowhere exposed a complete cross-section through the Scythian beds. Therefore, we got an insight into the composition of that series combining several partial cross-sections, namely: Skopacnik-Sarsko, Klada-Skrilje and Dobravica-
Podgozd.
A review of stratigraphic, sedimentologic and paleontologic features of rocks adjacent to the Permian-Triassic boundary in the Krim-Mokerc tectonic unit lead us to the conclusion, that the Lower Triassic boundary is concordant, maybe even conformable. It is not possible to evaluate this relation with certainity.
However, the Scythian sedimentation began by an important and pretty widespread Triassic transgression passing upwards concordantly and in some places gradually into the overlying Anisian dolomite.
In the southeastern Borderland of the Ljubljana depression the Scythian series is subdivided in the following nine lith-ostratigraphic units:
1)	Tesero horizon.
2)	Dark bedded limestone, dolomitic limestone, limy marl and sparitic dolomite (Mazzin).
3)	Light stromatolitic dolomite (Andraz I).
4)	Variegated sandy (micaceous) dolomites, marlstones, marly claystones and sandstones (Seis).
5)	Oolitic limestone with gastropods (gastropod oolite).
6)	Horizon of greatly gay-coloured clastic sediments (Andraz II).
7)	Variegated greatly micaceous sandstones and siltstones, sandy dolomites and marlstones as well as marly clay-stones (Campil).
8)	Reddish grey dolomites, dolomitic marlstones, shaly claystones as well as yellowish grey dolomites intercalated by dolomitic marlstones (Val Badia).
9) Reddish grey to medium dark grey platy limy dolomites, dolomitic limestones and dolomitic marlstones (Cencenighe).
The first four lithostratigraphic units belongs to Griesbachian (Lower Scythian), the fifth, sixth and seventh units are of "Nammalian", while the two youngest lithostratigraphic units (eighth, nineth) compose the Spathian stage (Upper Scythian). The upper limit of the Scythian sedimentary succession is sharp, conventional and lithological. The yellowish grey micaceous platy and bedded Scythian dolomites intercalated by dolomitic marlstones pass upwards into the very light grey, almost white, massive or bedded, coarse-grained Middle Triassic (Anisian) dolomite.
The sediments of first two Scythian lith-ostratigraphic units were formed in the area of supralitoral in a very shallow lit-
toral sea with a strong deposition of terrigenous material. The oolitic limestones were deposited in a deeper water of tidal channels and in a delta area, where the water had a bigger energy and a turbulence capability. Sedimentation in a shallow shelf sea and supralitoral continued also in the Upper Scythian and through the entire Anisian with a distinction, that the deposition of terrigenous material from the land at the end of Scythian epoch was almost completely stopped.
The predominant carbonate sedimentation indicate, the Scythian sediments of Skopačnik and wider surroundings were produced on a carbonate platform, which was a constituent part of the Slovenian Carbonate Platform, developed already in the Upper Permian, and terminated at the end of the Anisian epoch.
VlRI
Aljinovič, D., Kolar-Jurkovšek, T., Jurkovšek, B. (2006): The Lower Triassic shallow marine succession in Gorski Kotar region (External Dinarides, Croatia): lithofa-cies and conodont dating. Riv. Ital. Paleont. Stratigr.; Vol. 112/1, pp. 35-53, Milano.
Babic, L. (1968): O trijasu Gorskog Kota-ra i susjednih područja. Geol. vje-snik.; Vol. 21, pp. 11-15, Zagreb.
Budurov, K. & Pantič, S. (1974): Die Co-nodonten der Campiller Schichten von Brassina (Westerbien). I. Stratigraphie und Conodonten-Zonen. Bull. Geol. Inst, Ser. Paleont.; Vol. 23, pp. 105-113, Sofia.
Buser, S. (1962): Geološke razmere na listu Ig-Ribnica 52-25/1. Geološki zavod Slovenije, 40 pp., Ljubljana.
Buser, S. (1969): Osnovna geološka karta SFRJ, list Ribnica 1:100 000. Zvezni geološki zavod, Beograd.
Buser, S. (1974): Tolmač lista Ribnica. Osnovna geološka karta SFRJ 1:100 000. Zvezni geološki zavod, 60 pp., Beograd.
Buser, S. (1976): Triasne plasti na listu Ribnica, 1. faza. Mezozoik v Sloveniji. Geološki zavod Slovenije, 70 pp., Ljubljana.
Buser, S. (1980): Tolmač lista Celovec (Klagenfurt). Osnovna geološka karta SFRJ 1:100 000. Zvezni geološki zavod, 62 pp., Beograd.
Buser, S. (1986): Tolmač listov Tolmin in Videm (Udine). Osnovna geološka karta SFRJ 1:100 000. Zvezni geološki zavod, 103 pp., Beograd.
Car, J., Gregorič, V., Ogorelec, B. & Orehek, S. (1980): Sedimentolo-ški razvoj skitskih plasti v idrijskem rudišču. Rud. met. zbornik.; Vol. 27/1, pp. 3-19, Ljubljana.
Demšar, M. & Dozet, S. (2002): Litostra-tigrafski razvoj skitske serije na Križni gori. RMZ - Materials and Geoenvironment.; Vol. 49/2, pp. 145-161, Ljubljana.
Dolenec, T., Ogorelec, B. & Pezdič, J. (1981): Zgornjepermske in skitske plasti pri Tržiču. Geologija.; Vol. 24/2, pp. 217-238, Ljubljana.
Dozet, S. (1985): Geološke razmere na območju rudišča Pleše in v širši okolici. Rud. met. zbornik.; Vol. 32/1-2, pp. 27-49, Ljubljana.
Dozet, S. (2000): Pleška baritonosna formacija, osrednja Slovenija. Primerjava baritonosnih plasti in baritnih pojavov na območju Zunanjih Dinaridov. Geologija.; Vol. 42, pp. 41-68, Ljubljana.
Dozet, S. & Silvester, M. (1979): Skitske in zgornjekarnijske kamenine na Kočevskem. Geologija.; Vol. 22/2, pp. 327-336, Ljubljana.
Dozet, S. & Novak, M. (2002): Detailed lithostratigraphic dismembering of the Lower Triassic stratigraphic sequence in the Toško Čelo area. -Comparision with the Višnja gora and Werfen (Southern Tirol Dolomites) formation. RMZ - Materials and Geoenvironment.; Vol. 49/2, pp. 163-175, Ljubljana.
Dunham, R.J. (1962): Classification of carbonate rocks according to deposi-tional texture - In Ham W.E (Ed.): Classification of carbonate rocks, a symposium. Am. Assoc. Petrol.
Geol. Memoir.; Vol. 1, pp. 108122, Tulsa.
Epstein, A.G., Epstein, J.B. & Harris, L.D. (1977): Conodont Alteration Index - and Index to Organic Metamor-phism. Geol. Surv. Prof. Pap.; Vol. 995, pp. 1-27, Washington.
Folk, R. (1959): Practical petrographic classification of limestones. Bull. Am. Ass. Petrol. Geol.; Vol. 43/1, pp. 2-38, Tulsa.
Germovšek, C. (1955): Poročilo o kartira-nju južnovzhodnega obrobja Ljubljanskega Barja. Geologija.; Vol. 3, pp. 235-239, Ljubljana.
Germovšek, C. (1956): Razvoj mezozoika v Sloveniji. Prvi jugosl. geol. kongres.; Vol. 1, pp. 35-43, Ljubljana.
Grad, K. & Ferjančič, L. (1976): Tolmač za list Kranj. Osnovna geološka karta SFRJ 1:100 000. Zvezni geološki zavod, 70 pp., Beograd.
Grad, K. & Ogorelec, B. (1980): Zgor-njepermske, skitske in anizične kamenine na Žirovskem ozemlju. Geologija.; Vol. 23, pp. 189-220, Ljubljana.
Jelaska, V., Kolar-Jurkovšek, T., Jurkovšek, B. & Gušič, I. (2003): Triassic beds in the basement of the Adri-atic-Dinaric carbonate platform of Mt. Svilaja (Croatia). Geologija.; Vol. 46/2, pp. 225-230, Ljubljana.
Jurkovšek, B. (1987). Tolmač listov Beljak in Ponteba. Zvezni geološki zavod, pp. 56, Beograd.
Jurkovšek, B., Ogorelec, B. & Kolar-Jur-kovšek, T. (1999): Spodnjetriasne plasti pri Tehovcu (Polhograjsko hribovje). Geologija.; Vol. 41, pp. 29-40, Ljubljana.
Kolar-Jurkovšek, T. (1990): Smithian (Lower Triassic) conodonts from Slovenia (NW Yugoslavia). N.Jb. Geol. Palaont.; Mh. 9, pp. 536546, Stuttgart. Kolar-Jurkovšek, T. & Jurkovšek, B.
(1995):	Lower Triassic conodont fauna, from Tržič (Karavanke Mts., Slovenia). Eclogae geol Helv.; Vol. 88/3, pp. 789-801, Basel.
Kolar-Jurkovšek, T. & Jurkovšek, B.
(1996):	Contribution to the knowledge of the Lower Triassic conodont fauna in Slovenia. Razprave 4. razr. SAZU.; Vol. 37/1, pp. 3-21, Ljubljana.
Kolar-Jurkovšek, T. & Jurkovšek, B. (2001): Conodont researches in the Lower Triassic strata of Slovenia. Geol. zbor., Povzetki ref., 15. Posvet. slovenskih geol.; Vol. 16, pp. 46-47, Ljubljana. Kolar-Jurkovšek, T. & Jurkovšek, B. (2007): First record of Hindeodus-Isarcicella population in Lower Triassic of Slovenia. Palaeogeogr., Palaeoclimatol., Palaeoecol.; Vol. 252, 72-81. Mlakar, I. (1959): Geološke razmere idrijskega rudišča in okolice. Geologija.; Vol. 5, pp. 64-179, Ljubljana. Mušič, B. (1992): Zgornjepermske in spodnjetriasne kamnine pri Skopačni-ku v Želimeljski dolini. Rud. met. zbornik.; Vol. 39/1-2, pp. 241-259, Ljubljana.
Novak, M. (2001): Skitske plasti Toškega Čela. Geologija.; Vol. 44/2, pp. 295-3.3, Ljubljana. Ogorelec, B. & Grad, K. (1986): Zgorn-
jepermske, skitske in anizične kamenine na Žirovskem ozemlju. Sažeci predavanja / V skup sedimentologa Jugoslavije, Brioni 2-5.06.1986. Hrvat. geol. društvo, pp. 53-56, Brioni.
Perri, M.C. (1991): Conodont biostratig-raphy of the Werfen Formation (Lower Triassic), Southern Alps, Italy. Boll. Soc. Paleont. It.; Vol. 30, pp. 23-46, Modena.
Perri, M.C. & Andraghetti, M. (1987): Permian-Triassic boundary and Early Triassic conodonts from the Southern Alps, Italy. Riv. Ital. Paleont. Strat.; Vol. 93/3, pp. 291238, Milano.
Perri, M. C. & Farabegoli, E. (2003): Conodonts across the Permian-Triassic boundary in the Southern Alps. Cour. Forsch.-Inst. Senckenberg.; Vol. 245, pp. 281-313, Frankfurt.
Placer, L. (1999): Contribution to the macrotectonic subdivision of the border region between Southern Alps and External Dinarides. Geologija.; Vol. 41 (1998), pp. 223255, Ljubljana.
Premru, U. (1965): Stratigrafski razvoj in tektonska zgradba ozemlja me Polhovim Gradcem in Knapovža-mi: Diplomsko delo. Geološki zavod Slovenije, 16 pp. Ljubljana.
Ramovš, A. (1989): Razvoj skitskih plasti (spodnji trias) v severnih Julijskih Alpah. Rud. met. zbornik.; Vol. 36/4, pp. 623-636, Ljubljana.
Ramovš, A. & Aničic, B. (1995): Untertrias und Unteranis - Ausbildung in Mišnica-Tal, östlich von Rimske Toplice, Ostslowenien. Rud. met.
zbornik.; Vol. 42/3-4, pp. 143-145, Ljubljana.
Ramovs, A., Anicic, B. & Dozet, S. (2001): Comparision of Lower Triassic developments in Eastern Sava Folds and Northern Julian Alps (Slovenia). RMZ - Materials and Geoenvironment.; Vol. 48/3, pp. 415-432, Ljubljana.
Rejebian, V.A., Harris, A.G. & Huebner, J.S. (1987): Conodont color and textural alteration: An index to regional metamorphism, contact metamorphism and hydrothermal alteration. Geol. Soc. Am. Bull.; Vol. 99, pp. 471-497, Washington.
Staesche, U. (1964): Conodonten aus dem Skyth von Südtirol. N. Jb. Geol. Paläont.; Vol. 119/3, pp. 247-306, Stuttgart.
Sudar, M. (1986): Trassic microfossils and biostratigraphy of the Inner Dinarides between Gucevo and Ljubisnja Mts. Yugoslavia. Geol. an. Balk. Poluos.; Vol. 50, pp. 151-394 , Beograd.
Sudar, M., Jovanovic, D., Kolar-Jurko -vsek, T. (2007). Late Permian co-nodonts from Jadar Block (Vardar Zone, northwestern Serbia). Geologica Carpathica.; Vol. 58/2, pp.145-152, Bratislava.
Sweet, W.C., Mosher, L.C., Clark, D.L.,
Collinson, J.W. & Hasenmueller,
W.A. (1971): Conodont biostrati-graphy of the Triassic. In: Sweet, W.C. & Borgström, S.M. (eds.): Symposium on conodont biostratigraphy. Geol. Soc. Am. Mem.; Vol. 127, pp. 441-465, Boulder.
ScAVNičAR, B. (1973): Klastiti trijasa u Gorskom Kotaru. Acta geologica. Jug. akad. znan. umetn.; Vol. 7/3, pp. 106-160, Zagreb.
Slebinger, C. (1953): Obvestilo o kartira-nju listov Cerknica 1 in 2. Geologija.; Vol. 1, pp. 288-292, Ljubljana.
Yin, H., Zhang, K., Tong, J., Yang, Z. & Wu, S. (2001): The Global Stratotype Section and Point (GSSP) of the Permian- Triassic Boundary. Episodes.; Vol. 24, pp. 102-114, Ottawa.