VILKO MAZI: Pogiavje o pomanjkanju irealizma. V dobi splošnega ^ortianjkanja se je, izkazalo, da gredo tudi zaloge idealizma h kbncu. Ali so raznesli tudi idealizem zloglasni verižniki? Ali so tihotapci ukanili iblajtarje in ga ob belem dnevu spravili čez mejo? Ali so ministri tudi za idealizem izdajali izvoznice? Kdove! — . . Toda zlo.je ugotbvljeno in Bog nam odpusti, da nismo videli, kako se je rried nami paslo in razpaslo! Verižniki bodo planili namc: ,,Tuj greh nam podtika?, nepridiprav nepridipravdanski. Idealizem nima ne redilnih, ne gorilnih snovi. Ziv krst ne vpraša po njem. Kdo bi verižil s takim blagom!" Tudi tihbtapci se bodo zgražali: ..Čemu nas obrekuješ, zgaga zelena! Idealizem ni ne iz.volne, ne iz bombaža,. še iz malopridnih kopriv ne. Kdo bi se ogibal financarjev s tako rbbo!" In ministri me bodo poučilf: ,,Določili smo in določujemo: Doma mora ostati, kar je državi potrebno, za smeti pa ni treba izvoznic." Častitljivi ministri, zares ministrski ie vaš nauk, ker je tako kratek, pa še bolj je ministrski, ker je tako nejasen. Verižniki in tihotapci se branijo idealizma, ali hočete reči, da sodi idealizem v smeti? Ne more biti taka vaša sodba, zakaj jerob, ki ste ga postavili učiteljstvu, je db črne žalbsti užaloščen ugotovil, da njegovi varovanci trpe na pomanjkanju vse?a pomanjkanja — na pomanjkanju idealizma. Idealizem torej ni takb malopridna stvar, kakor si mislijo verižniki, tihotapci in ministri. Dobrotni jerob, ki si tako lepo pbvedal, kaj je učiteljstvu to, kar je ribi voda m tatu tema, povej in razsodi še, kako je z mojim idealizmom? Povej in razsodi, ali sem tudi siromak med siromaki. ali sem ]j. avovernik, ali sem zašel med krivoverce? Mori me skrb. Reši me te skrbi s svojo učeno sodbo, dobrotni jerob! Tiste čase, ko mi je rejeni davkar odstel na'tančno šestdesetšest kron in šestdesetšest vinarjev, sem z navdušenjem zapiral paglavce, da so vpričb mene dovršili nalo?e, ki so bili doma lahkomišljeno pozabili nanje. Bajtarji so hodili nadme in fitniki, pa so mi grozili in žugali. ,,Za delo rabimo otroke, ti pa jifi zadržuješ,. učttelj, ko je že davno odbila šolska ura." Jaz pa sem jih pomirljivo odpravljal: ^Nehvaiežni- ste, o bajtarji in fitniki. za mojo skrb. Bog vam odpti-šti greh, svoj prbsti čas darujem za napredek vaše dece." Videl pa sem zidarja, ki je izpustil kelb doslednb že ob prvem udarcu dvanajste ure. Tega zidarja sem nekoč vprašal, čemu ne zazida opeke, ki mu je bila v roki baš ob dvanajsti uri. Odgovoril pa mi je: ,,Suženj je, kdor ne loči svoje ure-bd gospodarjeve." Jaz pa sem zmerom sodil, da se mora ravnati ura po delu in ne delo po uri, zato nisem jenjal zapirati fitniških in bajtarskih paglavcev kljub vsem žuganjem in grbžnjam. Gospbdinji in perici, čevljarju in krbjaču sem redno plačal, kolikor je bilo računa in še mi je ostalo za kak polič. Vsi ti čudeži so se godili s šestdesetšest kronami in šestdesctšest vinarji. ,,Čudeži" pravim, dobrbtni jerob, zakaj danes s petnajstkrat šestdesetšest krbnami in šestdesetšest vinarji komaj odpravim gospodinjo; perica, čevljar, krojač in polič pa.ne pridejo več na ta račun. Na kateri račun pa? — Pozabil sem nanje. Pozabil pa sem tudi na zapiranje paglavcev in pbzabil sem še na marsikaj. Ko bi se dalo, bi pozabil tudi na svbj želbdec. Ali Maksim Gorki pravi po pravici: ,,Kakoršnekbli kreature laztjo po svetu, brez želodca ni nbbene." O, jerob učeni, povej in razsodl, kakšna }e mbja vera, ko sili zdaj vame misel, da je imel tisti zidar vendarle prav, ki je izpustil kelo že ob prvem udarcu dvanajste ure in ko se me loteva prepričanje, da mora biti delo v službi ure in ne ura v službi dela. Razloži, spoštovani jerob, ali sem zdaj krivoverec, ali sem 6il v šestinšestdesetih časih? Zdaj. kn me je sama skrb, kako bom gospodaril trideset dni. da bom posi.e'—•¦ ali prel, ko mi je bila ta skrb poslednja med poslednjimi, ker se ]e to ,,Čudežno gospodarstvo" opravilb skoro samo od sebe? Katera teh dveh ver je prava? — O, jerob strogi, ni še konec mojih vprašanj, pa že čujetn skozi deveto steno t^oje očitanje, da tudi meni pomanjkuje ktealizma. Tudi meni! — Tbrej je bil idealizem v meni v onih šestinšestdesetih časih . . . Pogodil si, jerob; tvoje očitanje ni laž, laž pa je tvoja hinavska nakana. Dostikrat se mi bridko stoži po šestmšestdesetih časih. Res, da je takrat užival gospodarjev hlapec spodobnejše plačilo od inojega, a kruha tudi meni ni manjkalo. Kruh pa je oče idealizma. Tvoje bčitanje, jerob, ni laž. Laž pa je tvoja hinavska nakana. Pravijo. da }e nataknil Ribničan konju zelene naočnike, da bi zobal oblanico za seno. Ta ribniški recept pa se je mutatis mutandis vzel tudi za učiteljstvo. Nataknilo se mu je žoltih naočnikov v podobi bankovcev. Pa še konveksni so bili ti naočniki, da bl drobtina ovsenjaka zares izgledala kot pustna pogača. Oči so se dale nalagati, želodec ne. Ti pa si prišel, jerob, in si nam usiljeval hinavskb nakano, ko srno že Izpoznali prevaro: ,,Lepo plačilo imate.ne smelo bi vam primanjkovati ideajizma." Jaz pa pravim: kruh je oče idealizma in ne plačilo. Tudi tvoja vera je taka, ]erob, ali misli si, da bomo še verjeli tvo]i laži.BOŽO RAClC: Nabirajte narodno blasro! Zbiranje narodnega blaga je v današnjih časih pomembnb. V njem se zrcali duša narodbva in njegbva kultura. Mnogo prekrasnih stvari je bilo odnešenih v tuje kraje. Na Dumaju imajo neštetb lepih predmetov, ki bi jih morali dobiti nazaj. Nabiranje narodnega blaga ni enbstavnb in lahko, vendar pa je jako hvaležno dela Nabiralec mora paziti na vsako malenkost, ker je v začetku precej težko. Vsak predmet, ki ga dbbiš, mora imeti svoj datum, ime darovalca ali izdelovalca, kraj in §e kaka pojasnila, ki so v zvezi z delbm ali izdelbvalcem. Učiteljstvo ima dbvblj prilike zbrati med narodom marsikaj. Tipične, narodopiane predmete domače industrije izpodriva vedno bolj tuja industrija — žal, da je to istina. Vendar je ohranjenega med narodom marsikaj in to velja zbrati prei, nego propade docela. Ko sem služboval na Kalu, sem zbral tam lepo številce otroških pesemc in otroških iger. Med narodom je bhramjenih še mnogo sličnih stvari, ki jih v šdi zberemo z lahkota V dokaz temu naj mi služi dejstvo, da sem zbral pred kratkim tu 22 otroških pesemc, bd katerih jih podajem par »kot vzorec«. Evo, kako 1-epe pesemce itna belokranjska deca: G6ninio d6ma na tepeno tnleko! Kdo ga bo tepel? Stara majka. S čhn ga bo tepla z mačkinom caplcom. Kadi je ta capica? Na piHici je spravna. Kadi je ta pdlica? V ognju je zgorela. Kadi je ta bgenj? Voda ga polila. Kadi je ta voda? Po trati se razlila. Kadi je ta trata? Ovce so jo popasle. Kadi so te ovce? Svati so ji(h) pčjeli. Kadi sb ti svati? Prešli so po mlado. Skrila se je v jarnico, kot miš v slamico. Povedal Ive Miketič iz Gorenjcev. Godiniica1 škrablje, Peter konja draplje. Podaj mi palicu, da ubijem grlicu. Grlica da meni soli. Sol dam škopcu.3 Škopec mi da loja. Loj dam mački. Mačka mi da mlado mače. Mlado mače da mi svatbo. Svati mi dado zlato pero. Zlato pero dam Bogu. Bog mi da srečo. Srečo dam majfci. Majka mi da pumj zdelo žgancev i mleka. Povedala Mare Črničeva iz Adlešič. Peter šetb kokošar goni muhe pod Kotar,* pod Kotarom nikogar, sama muha i kotnar, kčmar z muho pieše, da se zemlja trese. Povedala Mare Miketičeva iz Gorenjcev. Križ kraž Matijaž, kam krevljaš? V Vujno Vas po klobas, v Novo Mesto po nevesto, v Nemškem Loku na poniku, na Vinico po kitico, na Krasinec po pun barilec. Povedala Mare Črničeva iz Gorenjcev. Ive bere gljive na popove njive. Dojde raca, pa ga zbaca, dojde guska, pa ga opljuska, dojde kos, ga odvlejče pod metličkl most, dojde tič,., pa ga ni nikdar nič. Povedala Rbzalija Husičeva iz Purge. Prošel je prošel pisani vuzenu Došel je zeleni JuraJ, dčnesel je laket dugu mladlcu, pcdenj dugu travicu. da ga ne bi zajec, dajte mu sira. da se ne vusira, dajte mu pogače, da mu noge p6skače, . dajte mu grošek, da bo imal za trošek, dajte mu krivo kost, da gre laglje čez most. Povedala Mare Miketičeva iz Gorenjcev. To pesemco pojo, kadar vodiio »zelenega Juraja«. Stari dede sivb glede na sivici kobiiici, na drembvi paličici. Paličica pnkne. stari v grabn smukne. Rbzalija Husičeva iz Purge. Kdo se ne bi veselil teh ličnih otroških pesemc? Iz njih sili čist in jedrnat belbkranjski jezik. Človeku se zdi, kakor bi čital Zupančiča, ki je krasen s svojimi otroškimi pes»mcami. Med otroške pesemce jemljem tudi »štetje« kot predhodnik k otroškim igram. Npr.: Ence — bence — na kremence, tvoja vrata — začipati, eri, beri, mnzikeri — vam! Ali: Angel — bangel — frkuči, čiči — miči — kompani, erbar — raka — tika taka, e}a — aja — ani saja — van.! Prepričan sem, da imajo v vsaki vasi otroci svoje pesmi in svoje igre. Čemu bi se pogubilo to blago brez sledu, če nam baš to zbiranje ne provzroča posebnih težkoč! Hvaležno pdje ie tu ravno za koleginje, če se že možakarjem zde take stvari premalo moške. Naberinio in izdajmo! 1 dež, * oven. ' travnlk pod Malo pleihico, • kraKulj, » Vellka no«.