SLOVENSKI TURISTI, POZOR! Ko pridete v Trst, obiščite eno izmed najbolj znanih tržaških firm Konfekcija »MIRA« TRST, Via Geppa 17 tel. 24-180 Imamo priporočila vseh turističnih organizacij Obiščite tudi Zlatarno GINO TRST, Via S. Nicolo 31 GARANTIRAMO ZA 100 % NAVEDENO Čistost zlata! Govorimo in postrežemo v slovenščini. S tem oglasom dobite 5 %> specialni popust! Kdor zdravje ljubi, Je pije veliko, j pa pije, ' I Mje Hermeiiko | tr ccliko aclcnik ir mr.cgo^1 r ni po ZCrTdi)1 Hermcli^ 'je raj imenitni5 Ni važno učiti, ampak naučiti! Danes na 9. strani intervju z republiškim sekretarjem za prosveto in kulturo Tomom Martelancem m 1 ">: ^ ■ M J' T A R C I VSEH DEŽEL Sobota, 11. novembra 1967 Št. 44, leto XXVI epi 1 mammsspm mrnsaamsaa . vmmmm mmsimm MINULI TEDEN SE JE MUDILA V SLOVENIJI DELEGACIJA RS ZSJ ZA MAKEDONIJO:_ Pugovor: več sodelovanja — Nič ne vem. Vprašajte direktorja! Karikatur* ANDREJ NOVAK Minuli teden je bila v gosteh RS ZSJ za Slovenijo petčlanska delegacija RS ZSJ za Makedonijo. Delegacijo makedonskih sindikatov je vodil predspdnik republiškega sindikalnega sveta Makedonije tov. PAVLE DAVKOV, v delegaciji pa so bili še sekretar RS Makedonije BOGO SOTIROVSKI, KIRIL ALEK-SOVSKI, član sekretariata RS ZSJ za Makedonijo in predsednik komisije za izobraževanje in kulturo, VANČO BLIZANKOV-SKI, član sekretariata in predsednik komisije za družbeno ekonomske odnose, delovne in življenjske razmere ter VOJISLAV TRAJKOVSKI, član sekretariata RS ZSJ za Makedoni- SINDIKATI PODPIRAJO VSE ARGUMENTIRANE STROKOVNE KONCEPCIJE ZA UREDITEV FINANCIRANJA IN ORGANIZACIJE ZDRAVSTVENE SLUŽBE__________________________________ Razmejimo dolžnosti in odgovornost! Sindikati so neposredno zainteresirani za rešitev vseh perečih vprašanj, financiranja in organizacije zdravstvene službe. Problemi so danes taki, da terjajo intenzivno sodelovanje vseh družbenih dejavnikov — zlasti zdravstvenih delavcev ter družbenih samoupravnih in oblastnih organov. Zdravje, zdravstveno varstvo in financiranje tega varstva so neločljiva celota, tesno povezana s smotri in gibanji naše družbe. Namen razprave na zadnji skupni seji predsedstva republiškega odbora sindikata delavcev družbenih dejavnosti in pododbora za zdravstvo in socialno varstvo tega sindikata, ki jo je vodil predsednik RO Slavko Bohanec, je bil, ugotoviti bistvene probleme, ki se pojavljajo v zvezi s financiranjem in reorganizacijo zdravstvene službe. Razgibana razprava, ki je osvetlila vsa pereča vprašanja, pred katerimi stoji danes zdravstvena služba, je bila osnova za zaključke in stališča, ki jih je zavzelo predsedstvo RO sindikata družbenih dejavnosti. Služili pa naj bi tudi kot izhodišče za delo vsem sindikalnim organizacijam in posameznikom, kadar se bodo vključevali v reševanje problemov zdravstva in zdravstvenega varstva. To pa ne bo edina pomoč članom sindikata in sindikalnim podružnicam družbenih dejavnosti, ki so, kot so povedali v razpravi, slabo informirani o smotru reorganizacije zdravstvene službe. Republiški odbor sindikata družbenih dejavnosti bo namreč organiziral tudi bazenska posvetovanja. Na teh posvetovanjih bi izmenjali izkušnje in se pogovorili o posameznih najbolj bistvenih problemih z vsemi, ki so neposredno prizadeti in odgovorni za njih razreševanje. strokovna dognanost ni vedno identična z mnenji posameznikov, ne glede na to, ali ti delujejo v strokovnih institucijah ali izven nje. VELIKA POMANJKLJIVOST — SE NE UČINKOVIT REPUBLIŠKI ZDRAVSTVENI CENTER Razprava o reorganizaciji zdravstvene službe je ponovno z vso ostrino opozorila na neučinkovitost republiškega zdravstvenega centra, ki bi moral usmerjati, usklajevati in stro-(Nadaljevanje na 6. strani) jo in vodja oddelka za ekonomski sistem in gospodarski razvoj. Prvega dne razgovorov so predsednik RS ZSJ za Slovenijo tov. Ivo Janžekovič in drugi člani republiškega sindikalnega vodstva seznanili predstavnike makedonskih sindikatov z osnovnimi družbeno ekonomskimi procesi, ki jih je sprostila gospodarska in družbena reforma, ter s prizadevanji slovenskih sindikatov. Zatem je tudi predsednik makedonskih sindikatov tov. Pavle Davkov seznanil predstavnike republiškega sindikalnega sveta z osrednjimi družbenimi in ekonomskimi problemi nadaljnjega razvoja te republike. Živahna in sproščena razprava obeh sindikalnih vodstev je tudi opozorila na številne možnosti medsebojnega sodelovanja, izmenjave mnenj in pomoči bodisi v gospodarskem bodisi v družbeno političnem življenju. Predstavniki obeh sindikalnih vodstev pa so si tudi izmenjali izkušnje o vsebini, metodah dela in neposrednih nalogah sindikatov v prihodnjem obdobju. Iz zaključnega razgovora, ki je bil minuli ponedeljek na RS ZSJ za Slovenijo pa naj povzamemo predvsem dvoje: predstavniki slovenskih sindikatov so se odzvali povabilu makedonskih sindikatov, da na pomlad prihodnjega leta vrnejo obisk RS ZSJ za Makedonijo, hkrati pa sta obe vodstvi zadolžili tajnika republiških svetov, da proučita možnosti in načine za tesnejše sodelovanje med makedonskimi in slovenskimi sindikati. Naše bralce nai tudi obvestimo, da bomo v naši slavnostni številki ob 25 obletnici izida prve številke Delavske enotnosti — le-ta bo izšla 25. novembra letos — objavili tudi obširen intervju s predsednikom makedonskih sindikatov Favtom Davkovim. S. B. Glede na sedanje stanje v zdravstveni služb; meni republiški odbor sindikata družbenih dejavnosti, da je potrebno kar najhitreje razrešiti predvsem probleme, ki zadevajo: @ samoupravno organiziranost družbe in odgovornost njenih posameznih delov ha vseh ravneh, ® vprašanje financiranja, ki se kaže kot razkorak med neustrezno prakso in načelom dohodka oziroma delitve po uspehih dela, ® problematiko organizacije in reorganizacije zdravstvene službe. Posebej so člani predsedstva na seji spregovprili o odgovornosti in o pomanjkljivostih, ki izvirajo iz tega, da ni sp razmejene niti dolžnosti niti odgovornost. S tem v zvezi republiški odbor priporoča Izvršnemu svetu skupščine SR Slovenije, republiškemu sekretariatu za zdravstvo in socialno varstvo :n drugim odgovornim dejavni- kom, da z ustreznimi ukrepi pripomorejo k temu, da bodo natančno razmejene dolžnosti in odgovornost organizacij, organov in posameznikov. Vsakomur bi moralo biti jasno, kdo je za kaj odgovoren in na osnovi tega bi bilo mogoče izvajati tudi primerne sankcije, če naloge ne bi bile pravočasno iri kvalitetno opravljene. Se posebej je predsedstvo republiškega odbora v razpravi opozorilo na to, da je treba opredeliti mesto in odgovornost strokovnega dela in njegovih nosilcev, m sicer na celotni družbeni lestvici, od delovnih organizacij preko občinskih organov do republiškega vrha. S tem bi omogočili, da bi ustrezno argumentirane strokovne koncepcije predstavljale osnovo za najboljše rešitve oziroma politične odločitve. Strokovni koncepti, ki so dognani z vseh vidikov (ekonomski, sociološki, medicinski itd.), zaslužijo po mnenju predsedstva vso politično podporo. Pri tem je treba upoštevati, da MARIBORSKI SINDIKATI SO ZA SPREMEMBO POSTOPKA PRI REELEKCIJI VODILNIH KADROV IN DIREKTORJEV DELOVNIH ORGANIZACIJ Odloča naj sposobnost Poročali smo že, da je minuli teden razpravljalo predsedstvo mariborskih sindikatov na svoji razširjeni seji o stališčih republiškega sindikalnega sveta do reelekcije vodilnih delavcev.V dokaj razgibani razpravi so člani predsedstva mariborskih sindikatov sprejeli stališča republiških sindikatov in poudarili, da je potrebno podpreti prizadevanja za spremembo in dopolnitev postopka pri reelekciji direktorjev in vodilnih delavcev v delovnih organizacijah, saj dosedanje izkušnje pri zamenjavi vodilnih delavcev niso v dovoljni meri izpolnile vsebinskih ciljev reelekcije. Velika večina razpisnih oglasov je bila samo formalna, zadostitev zakonskega predpisa, saj se je v večini primerov že * ELEktRORADIO TEHNIČNI MATERIAL • ELEKTRORADIO TEHNIČNI MATERIAL • ELEKTRORADIO TEHNIČNI MATERIAL • ELEKTRORADIO ° > * g « O 0, 0 1 to TRGOVSKO PODJETJE NA VELIKO IN MALO Te UNO-MERCATOR CELJE < w K K g > r S ttRADBENl MATERIAL • ŽELEZNINA • GRADBENI MATERIAL • ŽELEZNINA • GRADBENI MATERIAL • ŽELEZNINA • GRADBENI MATER vnaprej vedelo, da bo na razpisano mesto direktorja vnovič izvoljen dotedanji direktor. Takšen formalen in občasen reelekcija ki postopek, kot so ga v mnogih delovnih organizacijah opravili v minulem letu. zapušča negativne posledice. Videti jih je predvsem v tem. da so razpisni oglasi, če je direktorsko mesto že zasedeno, neresni. da jih tudi kandidati za razpisano delovno mesto sprejemajo z nezaupanjem, ker so prepričani, da je razpis formalen in se zaradi tega ne prijavljajo. Potemtakem trošijo delovne organizacije sredstva do nepotrebnem, hkrati pa taka poplava razpisov v krajšem časovnem obdobju onemogoča družbeno političnim dejavnikom ustrezno sodelovanje pri izvajanju reelekcije. Takšne izkušnje, ki ne izpolnjujejo osnovnega namena reelekcije, po katerem nai bi zasedli vodilna delovna mesta najbolj sposobni in uspešni ljudje, opozarjajo, da kaže iz dosedanjega reelekciiškega postopka izločiti ves formalizem, ki je do prvih izkušnjah samo škodil načrtnim prizadevanjem za dobro kadrovanje na vodilna delovna mesta. Zato so na predsedstvu v Mariboru podprli stališče republiškega sveta, da mora biti reelekcija v bodoče stalen proces jn ne zgolj formalna zakonska obveznost na vsaka štiri leta. Reelekcija, ki io spodbujajo le časovni termini, namreč razkriva v praksi nasproten učinek, in sicer tak. da slabši direktorji in vodilni delavci, ki niso kos svojim nalogam, vedrijo na svojih delovnih mestih do izteka štiriletnega termina. Tako zgrešeno reelekcijo so podpirale tudi mnoge delovne organizaciie. ki so razpisne pogoje prilagajale pogojem, ki jih ie nač izpolnjeval dotedanji direktor. Podobna idmšnia kot lani ob reelekci ii direktorjev, bi se (Nadaljevanje na 4. strani) ERVIRANI STOLPEC v^AAAAAAAA/V\AAAAAA/V'y'v/y\AAV\AAA^\AAA/'/WSA^yysAAAAAAAAAAAAA/NAAAAA/W\AAAAAAAAAAAAAAA/WV\AA/ Alb in Gnidovec šef administracije v Industriji platnenih izdelkov INDUPLATI, Jarše: 0 Skozi vaše roke gredo vse odločbe, s katerimi socialno zavarovanje in delovna organizacija urejata probleme vaših delavcev-invalidov. Kako je pri vas poskrbljeno za te člane kolektiva? Med, 1000 zaposlenimi je tudi 70 delovnih invalidov. Na srečo pa poškodbe pri delu v naši tovarni niso težjega značaja in le v najslabšem primeru pri prizadetih zapustijo posledice, vendar le manjšo invalidnost. Tako te člane kolektiva po večini še lahko zaposlimo v neposredni proizvodnji na njihovih prejšnjih delovnih mestih ali pa pri drugih lažjih delih. Tudi v takih primerih, ko moramo delavca zaradi invalidnosti premestiti na nižje delovno mesto, si prizadevamo, da se zaradi tega njegovi osebni dohodki ne bi zmanjšali, pa čeprav naši invalidi tudi sicer ne dosegajo takih učinkov kot njihovi zdravi sodelavci. V večini primerov pri tem tudi uspemo, ker je zavest našega kolektiva tolikšna, da v tem ne vidi podpore ali miloščine, ampak človeški in moralni dolg do tistih članov kolektiva, ki so v naporih za čim boljše poslovne in delovne uspehe prispevali najdražje, kar imajo: svoje zdravje in delovno sposobnost. Mavricij Kotnik vodja kadrovsko-socialne službe v Industriji pohištva STOL, Kamnik: 0 Kako v vaši delovni organizaciji skrbite za zaposlovanje invalidov? Od nekdaj v našem podjetju velja, da poiščemo drugo delovno mesto tistim članom kolektiva, ki so se ponesrečili na delu in ki so tudi po zdravljenju vseeno ostali invalidi. 'Skoraj vselej je v takih primerih potrebna prekvalifikacija ali pa prizadete člane kolektiva pošljemo v šole, da bi pridobili tisto teoretično znanje, brez katerega ne morejo v celoti uveljaviti ostale delovne sposobnosti. Naše invalide namreč poskušamo zaposliti predvsem na takih delovnih mestih, kjer po delovnih rezultatih zelo malo ali pa sploh nič. ne zaostajajo za zdravimi delavci. Pri 27 invalidih, kolikor jih zaposlujemo zdaj, nam je — razen pri treh ali štirih — to tudi uspelo. To našo prakso smo pred kratkim tudi uzakonili. Pravilnik o varstvu in razporejanju invalidov na delovna mesta v našem podjetju namreč zdaj točno določa delovna mesta, na katerih imajo invalidi prednost pri zaposlovanju. Razen tega zdaj skrb za ustrezno zappslitev invalidov ne nosi samo naša služba, ampak tudi posebna komisija pri delavskem svetu. Vse to upravičuje pričakovanja, da bomo v prihodnje probleme invalidov lahko razreševali še bolje in hitreje, kot pa smo jih doslej. Stane Brunček vodja kadrovske službe v Združeni kemični industriji Domžale: © Ste v vašem podjetju že določili delovna mesta za invalide in kako sploh skrbite za ustrezno zaposlitev invalidnih .oseb? Delovnih mest za invalide še nismo določili. V opravičilo naj povem, da v naši sredi dela. in živi zelo malo »pravih« invalidov. Glede na preostale delovne sposobnosti so zaposleni ali v vratarskih in njim podobnih službah ali pa pri lažjih delih v proizvodnji. \ Važnejše od formalne zadostitve zakonskim predpisom, česar v naših razmerah ne bi bilo težko storiti, pa je nekaj drugega. Gre za to, da so naši delavci v neposredni proizvodnji podvrženi različnim zastrupitvam. Kot podjetje kemične stroke namreč veliko delamo tako s svinčenimi in kromovimi solmi kot z drugimi zdravju škodljivimi snovmi. Proti tem zastrupitvam se sicer zdaj bojujemo tako, da delavce premeščamo na druga delovna mesta, kjer si spet opomorejo. Pošiljamo jih tudi na brezplačen preventivni oddih. Lani si je tako popravilo. zrahljano zdravje 55 naših delavcev, letos pa tudi približno toliko. Dobro pa vemo, da to še zdaleč ni dovolj, če nočemo, da bi se nekega lepega dne spremenili v tovarno invalidov. Prav zaradi tega zdaj s pomočjo zunanjih strokovnjakov ugotavljamo pogoje dela in možnost zaščite pred zastrupitvami vseh vrst. Ko bo to končano, nameravamo zlo zagrabiti pri korenu in storiti vse, da bi čim dlje obvarovali zdravje in delovno sposobnost naših ljudi. WV‘vA^/vAAAA/'AAZVV'-/W'y7WWWVWVV'A/\/W'AAAA/'Z»AAAAAAA/W\A/ Ekskluzivni modeli za jesen in zimo hmQ Ljubljana—Maribor—Osijek LJUBLJANA TRDINOVA 4 WWWWW\AAA/WWW\A^AčWNAAAAA/W‘ys/NAAAAryWW\AA^AAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAiNAAAA/WWW\A. Obisk delegacije makedonskih sindikatov Kot sm0 poročali že na prvi strani, se j e v dneh od 1. do 6. novembra mudila v Ljubljani v gosteh pri republiškem svetu Zveze sindikatov Slovenije petčlanska delegacija RS ZSJ Makedonije, ki jo je vodil predsednik makedonskih sindikatov Pavle Davkov. Mimo razgovorov na MSS Ljubljana, ObSS Maribor, v Tovarni avtomobilov Maribor, ravenski železarni, pa se je delegacija makedonskih sindikatov dvakrat pogovarjala s predstavniki slovenskega sindikalnega vodstva. Z OBČNEGA ZBORA ObSS TRZlC Podedovana popotnica Že nekaj občnih zborov tržiškega sindikalnega vodstva je omenilo neustrezno strokovno zasedbo vodilnih upravnih in proizvodnih mest v gospodarstvu, toda razprava o tem je bila letos veliko bolj argumentirana z gospodarskimi podatki in problem prikazan v ostrejši luči — tudi z vidika težavnega zaposlovanja šolane mladine. Številne gospodarske organizacije v tržiški občini so na meji rentabilnosti. Sklade je v letošnjem prvem polletju povečala samo tovarna obutve Peko, v Tovarni kos in srpov so ostali na lanski ravni, medtem ko so se v veliki večini podjetij znatno zmanjšali. Vodstva se izgovarjajo na objektivne težave, na zamudniško plačevanje blaga zaradi nelikvidnosti ali premajhne likvidnosti odjemalcev, pri tem pa prepuščajo usodo podjetij in delavcev kar razvoju dogodkov in toku časa. Na ta pojav je opozorila že občinska skupščina, ki se boji, da bi zaradi zapoznele družbene intervencije morala reševati brodolomce, obširno pa ga je obravnaval tudi občni zbor občinskega sindikalnega sveta. PRAVE LJUDI NA PRAVA MESTA Brez dvoma je vzročna zveza med nezadovoljivo kadrovsko zasedbo in zaostajanjem narodnega dohodka, investicij, osebnih dohodkov v tržiški komuni za republiškimi povprečji. Če kdaj, potem kaže ta problem sedaj resno obravnavati. Na splošno je namreč strokovna raven zaposlenih v tržiški občini zelo nizka. Tudi prva reelekcija ni prinesla vidnejših izboljšav, ker so samoupravna vodstva ščitila staro zasedbo odgovornih delovnih mest in je bila družbena intervencija preko sindikalnih podružnic premalo učinkovita. Zasedba je v mnogih podjetjih konservirana tudi zato. ker celo v tako velikem podjetju, kakor je Bombažna predilnica in tkalnica, še niso ocenili delovnih mest, čeprav o tem že več let govorijo. Toliko pa je poprejšnji občinski sindikalni svet že ugotovil, da delovna mesta. ki zahtevajo visoko strokovno izobrazbo, zajedajo člani, z nennnntno šoto in da imajo neposredni proizvajalci večjo šolsko izobrazbo kakor nekateri delovodje. Kako majhen pomen pripisuje gospodarstvo strokovnosti zaposlenih, kaže srednjeročni gospodarski 'načrt tržiške občine. Leta 1970 naj bi industrija zaposlila samo dvanajst delavcev več kot 1965. leta, strokovnjakov pa naj bi bilo za spoznanje več kot je bilo republiško razmerje l^ta 1964. Kljub vedno zahtevnejšim pogojem gospodarjenja! Po teh in podobnih podatkih se zdi zahteva sindikalnega občnega zbora, naj pridejo pravi ljudje na prava mesta, resnično umestna. Uresničiti pa je ne bo mogoče, če se te nujnosti ne bodo zavedala sindikalna vodstva v delovnih organizacijah in skupno z občinskimi sindikalnimi delavci premišljeno organizirala akcije. Doslej so dobri nameni za boljše kadrovanje spodleteli ravno zato, ker sindikalni delavci po podjetjih niso bili dovolj močni ali pa dovolj zagreti za stvar. ZLAHKA NE BO ŠLO Že pred občnim zborom je občinski sindikalni svet nameraval organizirati javno tribuno in opozoriti na problematiko zaposlovanja in zasedbe delovnih mest. V ta namen je organiziral anketo, toda nanjo je odgovorilo le 60 odstotkov delovnih organizacij. Zakaj? Iz odgovorov bi bilo razvidno, da vodilna mesta zasedajo celo upokojenci s polno pokojnino, ki jih je čas že preraste!, imajo pa oporo v neosveščenem samoupravnem vodstvu, da se podjetja izogibajo novih zaposlitev z nadurnim delom in z dopolnilnim zaposlovanjem. razvidna bi bila tudi neustrezna izobrazba vodstev, medtem ko šolana mladina zaman išče delo. Toda kar pred občnim zborom ni uspelo, bo novi občinski sindikalni svet organiziral sredi novembra. Občani naj preko javne tribune zvedo, da gospodarska reforma brez družbene ni izvedljiva. To bolečo, toda ekonomsko nujno akcijo bo vsestransko podprla tudi občinska skupščina, zato najbrž na nr> hodnjem občnem zboru občinskega sindikalnega sveta kadrovska zasedba ne bo več osrednji problem in njegove gospodarske posledice ne veb tako boleče. Ma- iuill!llllllllll!ll ................................... llllllllllll llllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllltlllllllilllllllllllllllllllllllllllllllll! KOMBINAT LESNO PREDELOVALNE INDUSTRIJE LOGATEC proizvaja In nudi: KVALITETNA VEZANA OKNA IN BALKONSKA VRATA ROLETE. IZDELANE IZ LESENIH PROFILOV. PREOBLEČENIH S PLASTIKO STRUŽENE FOTELJE | ■ IZ MASIVNE BUKOVINE Vse individualne graditelje opozarjamo na našo stalno s zalogo tipskih oken in balkonskih vrat. | Zahtevajte ponudbei So osebni dohodki previsoki? Duhovi so vznemirjeni. V javnosti odzvanjata dve P0-vsem nasprotni si trditvi. Ne-kateri zatrjujejo: osebni dohodki pretirano naraščajo, S°' spodarstvo zajeda svojo akumulacijo! Drugi spet zanikajo^ ni res, gospodarstvo povečuje osebne dohodke v skladu s porastom produktivnosti dela in porastom življenjskih stroškov! Prepir pa se razvnema — utegne se celo sprevreči v hajko na visoke osebne dohodke. Že tako razburjene duhove .podžigajo še nekateri primeri skrajnosti: kvalifici' ran rudar ali železničar zasluži toliko kot v marsikaterem podjetju uslužbenec z niz-j i strokovno izobrazbo ali cel° snažilka. Še iz zvezne skupščine prihajajo govorice, naj bi do novega leta izoblikovali 'n uzakonili merila, ki bi določala razmerja med sredstvi za osebne dohodke in sredstvi z® sklade, merila o višinah osebnih dohodkov v posameznih strukturah gospodarstva. Ali pa bomo v teh dveh mescih res našli tak meter za merjenje osebnih dohodkom in če Sa že bomo, ali bo potem ta meter tudi uporaben? Sicer Pa velja prepustiti odgovor na toka vprašanja ambicijam tistih, ki so se kaj takega lotih ali pa se že lotevajo! Vendar — koliko resnic® je v tem, da je gospodarstvo pretirano povečalo oseb' ne dohodke in da zajeda svojo akumulacijo? Neka*®' ri podatki za posamezne panoge in za posamezna podjetja znotraj panog res izpr>' čujejo, da osebni dohodki naraščajo, pri tem pa se akumulacija znižuje, da višina osebnih dohodkov še zdaleč ni 'J skladu z akumulat.ivnostjo. v termoelektrarnah so se °a primer ob polletju letos in v primerjavi s prvim polletjem minulega leta skladi zmanjšali z 42 odstotkov na 33 odstotkov. osebni dohodki pa s® porasli z 22 odstotkov na odstotkov, v industriji naftn’h derivatov so skladi upadli polletju letos z 19 odstotki® na 7 odstotkov, osebni dohodki □a so se povečali z 31 odst® kov na 45 odstotkov. Zrna® šanie akumulacije in por-'’'', osebnih dohodkov na dru?1 strani lahko zasledimo tudi v nekaterih dejavnostih barv1'® metalurgije, v rudnikih nek®' vin. v podjetjih za precizh® mehaniko, v podjetjih za ž-a' pan les in plošče, za stavbo® mizarstvo, v proizvodnji bo®1' bežne preje, v konfekciji in kje drugie. Ob tem pojavu pa se v res' niči zastavlja sila pomemb® vprašanje: zakaj ob če dali ostrejših pogojih gospodarje®;' zmanjševanje akumulacije povečevanje osebnih dob1®1 kov? z Toda hkrati s tem vpra® niern si velja priznati še neka_ < drugega' odgovor na ta* u vprašanje in v tem trenut® “ snloh ni mn*en. ker bi orcPr° a str govorili le na pamet. m Zato se tudi v sindikati z upirajo pogromu zoper tis1-' “ ki so povečevali osebne doh" < ke Namesto tega predlag®. ti ie treba pretehtan odg®',<^ na vprašanje, zakaj pone nt: treznejšo in učinkovitejšo P", razmere je treba proučiti, nH -iovo,r ek°“ povečujejo osebne dohod11* pri tem pa zmanjšujejo ak mulacijo. Vsakršno slepo z ^ lelavanje namreč utegne ®’ prej v škodo kot v korist. N vsezadnje je tudi obdobje -stih ali osmih mesecev P' kratko, da bi lahko samo osnovi nekaterih splošnih -povprečnih- podatkov o os dili politiko delitve gospod3 skih organizacij. -e. Skratka, predsedstvo ‘ publiškega odbora sindi^f, delavcev industrije in rud stva Slovenije se je na za® seji. ko je obravnavalo sV :. naloge uresničevat lilililliliilillllillill illllililiilllliillililllliiliillillliilllllliilllliillill llllllllilllllilllllllllllll!!! sklepov 3. plenuma, izreklo -per sleherno hajko na ose dohodke. Namesto tega ■ sklenilo predlagati svetom . republiškem odboru, da " •'-avilo čt»v>t>oU podrobne a -j, liže o politiki delitve in kovanja akumulacije v .vini nih organizacijah. f,h'linr,(v® odborom pa je Prcds‘‘ predlagalo, da na.i bi s ,n(jj-posvete s predsedniki SI jj) kalnih podružnic, na k® *jf|I S s naj bi podrobneje °sV ™ ekonomski nolnža.i (r0*Tl0r,oli' skih oruranirarii in niib n1„ tike delitve skratka, da ' t vetlill to. kar sp d or g. akumulacijo v podjetjih. VARAŽDINA raPCAKOVC?BCINSKIB °DB0R0V SIND!KATA STORITVENIH DEJAVNOSTI PTUJA, ORMOŽA, Negotov korak s časom --Sprostitev cen obrtnim storitvam, ureditev amortizacijskih stopenj, delitveni odnosi med družbo in obrtnimi organizacijami, vprašanje najemnin za poslovne prostore, ureditev carin pri uvozu sodobnejše obrtne opreme in strojev, kreditna poli-tika, programiranje razvoja obrti in izenačevanje pogojev gospodarjenja v družbeni in zasebni obrti - to so nerazrešena vprašanja, na katera terjajo ustrezen odgovor obrtne delovne organizacije. Vsa ta vprašanja pa so si vnovič zastavila tudi predsedstva štirih občinskih odborov sindikata delavcev storitvenih dejavnosti na nedavnem posvetu v Ptuju. Vendar so hkrati, ko so opozorili na ureditev nekaterih neurejenih vprašanj, ki zavirajo gospodarski in poslovni razvoj obrti, udeleženci v razpravi opozorili na~ vrsto problemov, ki jih ni mogoče rešiti z družbenimi dogovori, ampak bi jih morali reševati kolektivi sami. Nikakor ni bilo prav, so poudarili na ptujskem posvetu, da so pristojni gospodarski organi doslej obravnavali razvoj obrt- nih dejavnosti ločeno od razvoja, preostalih gospodarskih dejavnosti. Zavoljo tega ni mogla obrt zadovoljivo izpolnjevati svoje osnovne vloge kot spremljajoča dejavnost, predvsem v industriji blaga široke potrošnje m pri opravljanju deseterih uslug za potrebe občanov. Spričo teh razlogov so se kolektivi obrtnih dejavnosti znašli v novih pogojih gospodarjenja v dokaj neugodnem položaju. Slabo ekonomsko nasledstvo minulih let je bilo kaj slab zalet v go-skodarsko reformo. Vedeti je namreč treba, da so osnovna sredstva v ptujski obrtni dejavnosti kar 92-odstotno izrabljena. V razdobju štirih let pred gospodarsko reformo so obrtne organizacije sicer investirale v svojo, dejavnost blizu pol milijarde S-dinarjev, vendar pa njihove investicijske naložbe ne pomenijo niti poldrugega odstotka vseh investicij v občinsko gospodarstvo. DOBRA POLOVICA STROKOVNIH DELAVCEV BREZ USTREZNE IZOBRAZBE Lanski podatki, ki so odraz enoletne preizkušnje v novih pogojih gospodarjenja, razkrivajo, da so ptujske obrtne organizacije dosegle 39 milijonov N-di-narjev celotnega dohodka, kar je za 8,6 odstotka več, kot. leto poprej ; vendar’ dohodek,' četudi večji, ni mogel obdržati' ravnovesja s,porabljenimi sredstvi, saj so se le-ta povečala za 12,2 odstotka. Največ »zaslug« za večje izdatke ima investicijsko vzdrževanje, za kar so ptujske obrtne organizacije vložile enkrat več sredstev kot leto poprej, nadalje najemnine in zakupnine, za kar so narasli stroški za polovico in izdatki za storitve, ki so se tudi povečali skoraj za polovico izdatkov prejšnjega leta. Povečala pa se je tudi amortizacija. Vse to je vplivalo na zmanjšanje ekonomičnosti, saj so ustvarile obrtne organizacije lani za 100 dinarjev porabljenih sredstev 184. dinarjev dohodka, medtem ko so dobili leto poprej za vsakih 100 dinarjev vloženih sredstev 190 dinarjev celotnega dohodka. Po gospodarskem položaju so si seve delovni kolektivi krojili tudi delitveno razmerje med skladi in osebnimi dohodki. V prvem letu gospodarske reforme so namenili za sklade 20 odstotkov, preostala sredstva za osebne dohodke, lani pa so skladom odščipnili še 2 odstotka in jih primaknili na sklad za osebne dohodke. Po vsem tem gospodarski položaj ptujskih obrtnih kolektivov ni posebno dober. Več kot 1100 zaposlenih je v mnogih kolektivih že občutilo, da se njihova delovna organizacija zamaje ob vsakem gospodarskem pišu. Navzlic takim izkušnjam pa večina kolektivov še danes nima najboljšega jamstva, da bi se kar najhitreje gospodarsko učvrstili. - Kadrovska struktura, posebno velja to za proizvodno obrt. je na moč neugodna. V strokovnih službah ima na primer le 5 odstotkov delavcev visoko izobrazbo, 1 odstotek višjo in 34 odstotkov srednjo, viti preostali pa imajo le nižjo izobrazbo. Kvalifikacijske potrebe pa kažejo povsem drugačne zahteve, saj bi morala imeti dobra polovica zaposlenih srednjo izobrazbo in le 20 odstotkov nižjo izobrazbo. Zaradi take šibke strokovnosti so udeleženci ptujskega posveta poudarili, da je nezadostna izobrazba delavcev v strokovnih službah eden glavnih razlogov za težavno premagovanje gospodarskih tižav, hkrati pa so podvomili v to. da bedo sedanji kadri kos vse ostrejšim gospodarskim razmeram. DOKLEJ »PREDNOST« ZASEBNIM OBRTNIKOM Znaten del razprave na ptujskem posvetu je bil posvečen neurejenim gospodarskim odnosom med zasebno in družbeno obrtjo. Ponovno so opozorili na neenakopraven položaj družbene obrti v primeri z zasebnim obrtništvom. Družbena podjetja namreč morajo ne glede na velikost izpolniti vse zahteve o finančnem in administrativnem poslovanju. Predpisi jih silijo v nepotrebno zaposlovanje administrativnih delavcev, kar veča stroške zlasti manjšim podjetjem in seve vpliva na njihovo akumulacijo. Zasebni obrtniki se v svojem poslovanju ne srečujejo s podobnimi administrativnimi preprekami. Njihovi režijski in poslovni .stroški so minimalni, kar potlej izrabljajo v >• nepošteni konkurenci. V kritičnih primerjavah med zasebno in družbeno obrtjo pa na posvetu niso odrekli potrebe po zasebni obrti. Poudarili pa so. da bi morali za razvoj zasebne obrti določiti strožja družbena merila in hkrati tudi izvajati strožji nadzor. Na tako nalogo pa sedanje inšnekcijske službe očitno niso najbolj pripravljene. Zaradi tega so na posvetu poudarili, da bi morale občinske skupščine okrepiti Inšpekcijske službe in poskrbeti za boli učinkovito kontrolo. Nobena skrivnost namreč ni, da zasebni obrtniki ne overi a jo računov. očitno je tudi, da skrivajo svoj deianski poslovni uspeh, da ne odvaiaio predpisanih družbenih dajatev. Take razmere in neustrezna davčna politika zato vse bolj poglabljajo razlike v poslovanju med zasebno in družbeno obrtjo. Zategadelj si obetalo delavci v družbeni obrti od napovedanih sprememb v poslovanju zasebnih obrtnikov nredvsem to. da bi strožji predpisi in ukrepi izenačili pogoje noslovanja za oba sektorja obrti. I. V. Pismo DE predsednikom ObSS in predsednikom sindikalnih podružnic DRAGI TOVARIŠ PREDSEDNIK, v letošnjem novembru bomo praznovali dva pomembna jubileja: 25-letnico rojstva novih slovenskih sindikatov in enak jubilej njihovega glasila Delavske enotnosti. Na obletnico izida prve številke Delavske enotnosti, to se pravi 20. novembra letos, bo imela predsedstvo RS ZSS slavnostno sejo, potem pa bo sprejem za družb eno-poli-tične delavce, povezane z delom naših sindikatov: Jubilejna številka Delavske enotnosti bo izšla 25. novembra in njeno uredništvo si prizadeva, da bi bila čimbolj reprezentativna in zanimiva ter seveda tudi čim-bolje urejena. Skratka — z našo jubilejno številko želimo dati nekakšen vzorec, kakšno naj bi bilo glasilo slovenskih sindikatov. Mimo drugih prispevkov bodo v tej, številki tudi prispevki Staneta Kavčiča, Franca Leskoška-Luke, Toneta Fajfarja, Romana Albrehta in Marjana Rožiča, prispevki nekaterih znanih jugoslovanskih novinarjev in seveda izbrani prispevki nekdanjih in sedanjih stalnih sodelavcev Delavske enotnosti. Predvidevamo, da bo ta številki obsegala 32 časopisnih strani. Menimo, da je petindvajsetletni jubilej Delavske enotnosti izredna priložnost za popularizacijo glasila slovenskih sindikatov, da je to priložnost, ko bi Delavsko enotnost moralo dobiti v roke čimvečje število članov sindikatov, ki iz različnih vzrokov vse premalo poznajo glasilo svoje organizacije. Zato se obračamo tudi na tebe, tov. predsednik, s prošnjo, da sam in s pomočjo tovarišev iz občinskega sindikalnega vodstva poskušaš doseči, da bo jubilejno številko Delavske enotnosti dobilo v roke čimveč delovnih ljudi v občini. Menimo, da bi morda v ta namen vaš občinski sindikalni svet iz lastnih sredstev lahko nekaj prispeval za čimvečjo naklado Delavske enotnosti ob 25-letnici njenega izhajanja, zelo verjetno pa še večje možnosti v lem pogledu nudi sodelovanje in dogovarjanje z delovnimi kolektivi v vaši občini, ki bi z naročanjem večjega števila izvodov Delavske enotnosti brez občutnej-ših stroškov — saj bo cena številke nespremenjena, to.se pravi 50 S dinarjev — lahko v precejšnji meri prispevali k proslavi jubileja slovenskih sindikatov in njihovega glasila. Prosim te, da nam najpozneje do 15. novembra sporočiš, kolikšno naklado Delavske enotnosti ob njeni slavnostni številki želite imeti, na kakšen naslov naj pošljemo to naklado — kakor seveda tudi plačnika ali plačnike naročenih izvodov. Za to sodelovanje se ti v imenu uredništva. DE vnaprej prisrčno zahvaljujem. Direktor MILAN POGAČNIK l. r. *♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»»*»»♦♦»* P t P P umo v ploščah o palicah. Kumljev* profile, klinasta In pogonska jermena, transportne trakove, pnevmatiko in ostale gumijeve Izdelke, •.ehmčnt tekstil, klobučevin«, ■uto. vrvarske Izdelke, polirn* liske, dekorativne tkanine ih vrvice, zaščitne obleke, pred-časnike, pokrivala, čelade, m a tke, očala, rokavice, obuvala-ičltnlke. plastične mase 'a iredelavo. Itividtir. vinil, vlnaz« litra pas. stramilo. plastične nase. gumo In .usnje. barve in ake. usnjeno »ek stilno. pla* etično In kovinsko galanterij0-jfsalne. računske. frankirnp-cnUgovori-ke. razmnoževalne ih rti s ne «trote ter teleprinter?0-»premo za gostinstvo, pekar-diško opremo in opremo ,,a mlinsko industrijo Rudniki svinca in topilnica Mežica Naše akumulatorje znamk® MUNJA Zagreb in VESNA Maribor, prav tako akumulatorje tujih firm lahko od' slej kupite po nižjih ce^ nah v naših lastnih proda* jalnah v ■ Ljubljani, Ilirska 7 ■ Zagrebu, Trg žrtava 'a' § j zrna ■ kmalu tudi v Maribor® na Tržaški cesti II Pogovori upravljavci 0 Pogovori > upravljavci || STARE NAPAKE SE NE SMEJO PONOVITI niso delali, raje so odšli domov. Janko Požar takole komentira te dogodke: »Delavci niso hoteli presegati norm predvsem zavoljo tega, da ne bi-,mi‘,:na upravi, kot so nam delavci kasneje JANKO POŽAR, sekretar Gozdnega gospodarstva iz Postojne, pozna razmere v njihovem podjetju morda bolj kot katerikoli član kolektiva. Zavoljo tega se tudi ni bilo težko z njim pogovarjati. In ko sva skupaj brskala po problemih, ki bi jih v tem razgovoru načela, je bilo Janku Požarju kaj kmalu jasno, kaj jih trenutno najbolj tare in v čem so največje ovire, da ne dosegajo v gospodarjenju še boljših rezultatov. »Ko si bomo izoblikovali takšna merila nagrajevanja, ki bodo ob vsakem času stimulativna za slehernega zaposlenega v našem podjetju, potem verjetno ne bomo ob polletju ali ob tričetrtletju ugotavljali, da smo slabo gospodarili, kot se je to primerilo'ob letošnjem prvem polletju,« je pripovedoval sekretar Gozdnega gospodarstva iz Postojne. »Ali naj to pomeni, da so bila edino slabo izoblikovana merila nagrajevanja vzrok, da niste dosegli še boljših rezultatov gospodarjenja?« »Ne v celoti,« je na kratko odgovoril in nadaljeval: »V precejšnji meri pa so prav slabo izoblikovana merila nagrajevanja na delavce v neposredni proizvodnji, to je na sekače, vplivala, da nismo še boljše gospodarili. Zlasti so na delavce vplivala slabo izoblikovana merila nagrajevanja v tako imenovanih zimskih mesecih, ko so naši delavci mnogokrat odvisni tudi od vremena in drugih težkih pogojev, da ne dosežejo tistih norm, kot jih lahko zmorejo X7 poznih spomladanskih in seveda v poletnih mesecih, ko je pri nas sezona na višku .. .« »V čem ste ga pravzaprav polomili, če lahko tako vprašam?« »Ko smo oblikovali merila nagrajevanja za proizvodnjo v za nas nesezonskih mesecih, smo sprva predvideli, da bi znižali normo vsem delavcem v aprilu in novembru za deset odstotkov, v ostalih zimskih mesecih pa za dvajset odstotkov. Ali z drugimi besedami povedano: \7sak delavec bi moral v zimskih mesecih dnevno proizvesti le 2,70 ku-hika lesa namesto treh kubi-kov raznega lesa, kolikor znaša normalna norma v poletnih mesecih. Če bi tako ostalo, bi bilo morda vse v redu. Toda, kot sami pravite, smo ga polomili, ko smo dopustili, da so prizadeti delavci pred samoupravnimi organi skoraj izsilili še \7ečje znižanje norm. Dosegli so zg. april in november dajsetodstotno znižanje, za zimske mesece pa kar tridesetodstotno znižanje norm ...« Kaj se je zgodilo? To pa je bilo do neke mere zares usodno za ves kolektiv postojnskega Gozdnega gospodarstva. Posamezni sekači so v poznih jesenskih in seveda zimskih mesecih in če je bilo vreme naklonjeno, kaj hitro dosegli normo. Tudi ob enajstih dopoldne so imeli že nekateri normo za sabo. Toda naprej illlllll!l!llll!!lllllllllllllllllllllllllllllllllllil!lllllllllll!llllilllllllillllll!!llllllllilllllllllllilllll! očitali, prehitro zvišali norm. Tako pa raje niso delali, zaslužili pa so vseeno primerno...« »Kaj pa je vse to pomenilo za podjetje?« Illlllllllllllllllll!lllll!l!l!ll!l!!lllll!illllllllllllllllllllllllllllllllllll!llll!llilffl »Razumljivo dokaj slab gospodarski uspeh, kot sem že povedal. Naj povem samo primer, da nas je takrat, ko še nismo imeli takšnih meril nagrajevanja v zimskih mesecih, veljal proizvedeni kubik lesa le 269 starih dinar j ex7, zdaj po novem pa kar 653 starih dinarjev. To pa so pri velikih količinah lesa že lepi milijoni.« Kljub dobremu namenu, da bi slehernega zaposlenega nagradili dejansko po vloženem delu, jim v Gozdnem gospodarstvu Postojna očitno to ni uspelo. »Kaj boste zdaj storili in kaj ste morda že. ukrenili, da se v bližnjih zimskih mesecih ne bi spet kaj takega ponovilo?« »Predvsem naše strokovne službe in pa komisija za nagrajevanje intenzivno delajo za to, da bi čimprej izoblikovali takšna merila nagrajevanja, ki bodo stimulativna tudi tedaj, če katerikoli od delavcev preseže normo tudi za več odstotkov. Kakšna bodo ta merila, pa vam za zdaj še ne morem povedati, ker še niso povsem izoblikovana. Nočemo se prenagliti, kajti težko je popravljati zamujeno. Hočemo biti temeljiti, predvsem pa pri merjenju slehernega dela dosledni, da se nam ne bodo ponovile stare napake.« M. Z. I!i!!lii!lliil!llljll!ll!!ll!illlllllll!!llillllllllllllllllllllllllllll!!llllll!!!lll!!lllllllll!lllll|lll|lll!lllllll||||llllllllllllllll|||ll|i ^ MARIBORSKEGA POSVETA O OSNUTKU ZAKONA O SKUPNOSTIH OTROŠKEGA VARSTVA IN FINANCIRANJU NEKATERIH OBLIK Družbenega varstva otrok v sr Sloveniji_ OBČANI KROJIJO ZAKON Sredi minulega in v začetku tega tedna je organiziral republiški sekretariat za zdravstvo in socialno varstvo področna posvetovanja z udeleženci razprav po občinah o osnutku zakona o skupnostih otroškega varstva in financiranju nekaterih oblik družbenega varstva otrok v SR Sloveniji. Posveti so bili v Mariboru, Celju, Ljubljani in v Novi Gorici. Za vse posvete veljata dve osnovni ugotovitvi. Sprejem zakona, ki bi naj zagotovil izdatnejše in bolj enakomerne vire sredstev za razvoj otroškega varstva, pozdravljajo abčani z velikim zadovoljstvom. O tem pričajo prizadevne razprave, ki bodo nedvomno prispevale k bogatejši, predvsem pa bolj precizni vsebini zakona. Druga ugotovitev, ki izhaja sicer že iz same organizacije posvetov, pa je prizadevanje sestavljavcev osnutka zakona, da bi dopolnili svoje delo v osnutku s konkretnimi pripombami kar največjega števila občanov, se z njimi sporazumeli za skupni vsebinski okvir zakona, ki bi naj bil na tak način resnični odraz želja in potreb naše družbe po organiziranem varstvu otrok. V današnjem prispevku povzemamo le razpravo, ki je bila minuli teden v Mariboru in jo je vodila članica Izvršnega sveta SIiS‘Zora Tomičeva* ■«, < : . . » - den deljen delovni čas. ki bo hkrati raztegnil deloxmi čas v varstvenih ustanovah, prav tako pa bodo predvidene spremembe vplivale na delavnik v šolah in Mariborske razprave so se Meležili predstavniki 13 občin ^ večino njihovih pripomb k °$nutku zakona bi mogli strniti M skupni imenovalec. Potrebe N) izdatnejši skrbi za varstvo °trok so nas taiko prerasle, so Poudarili nekateri udeleženci Posveta, da se najbrž ne bi smeli posluževati le osnovnih treh podatkov in z njimi opozarjati lin prepričevati, da je potrebno več storiti za razvoj organizi- ranega otroškega varstva. Ti podatki so: 40‘0/o zaposlenih žensk. 4 % otrok v organiziranem varstvu in 40 % otrok, ki ne dokonča uspešno osnovne šole. Prav ti odnosi kažejo na to, da mora zakon predvsem pokazati določno na financerje, ki bodo bolj usklajali doslej nevzdržno razmerje med zaposlenimi družinami, nezavarovanimi otroki in stoterimi problemi, ki jih povzroča pomanjkljiva llllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilillllllllllllllllilllllllll " .......................f; '<:r V;;,:.. ■ .. Kadar se odločite za nakup pletenin, zahtevajte samo izdelke z zaščitnim znakom »Almira«, aipska modna industrija Radovljica. Izdelujemo kvalitetne moške, ženske in otroške pletenine po najnovejši modi. ttEllIličagilllipgm iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliillliililll družbena skrb za vzgojo, zdravje7 ih'“v&riiošt nkjmlajših -občanov. Zaradi tega mora zakon rešiti osnovni problem: stalne čvrste vire sredstev, s katerimi bi morale v glavnem razpolagati občine. Republika bi se naj potegovala za del sredstev le na osnovi izdelanih programer7. TRKANJE NA ZAVEST NE GRADI BAZE OTROŠKEGA VARSTVA Na posvetu so sicer podprli 2-odstotno stopnjo za potrebe otroškega dodatka in otroškega varstva, vendar So hkrati podvomili, da bi mogli s temi sredstvi bistveno spremeniti dosedanje razmere v otroškem varstvu in razmišljali, ali ne bi zato kazalo predpisati z 2-odstotno stopnjo minimalne obveznosti in tako odpreti vrata občinskim skupščinam, da bi po svojih zmožnostih in potrebah predpisale višjo stopnjo. Poudarili so tudi, da bi moral zakon zavezati za plačevanje prispevka vse aktivne prebivalce in tako zajeti vse dohodke iz delovnega razmerja. Predstavniki iz Pomurja so posebno opozorili na delavce, ki so začasno zaposleni v tujini in ki bi jih moral zakon v določilu o plačevanju prispevka prav tako zajeti. saj so njihovi otroci doma in potrebni še posebne pozornosti pri varstvu in vzgoji. Ko so razpravljali o določilu osnutka zakona, ki našteva druge vire sredstev za financiranje otroškega varstva, udeleženci posveta niso bili zadovoljni s sedanjo formulacijo v osnutku. Predlagatelje osnutka so opozorili na dosedanje težave pri zbiranju sredstev za potrebe otroškega varstva, ki so jih zbirali v občinah po načelu dobre volje in po katerem je bila skrb za otroško varstvo naloga vsakogar in hkrati nikogar. Dosedanje izkušnje bi nas morale zato izučiti. da trkanje na zavest in dobro voljo ne gradi baze otroškega varstva, ampak da bi jo lahko zgradili le z zakonom določeni financerji. Če želimo stopiti z daljšim korakom v razvoj otroškega varstva, so poudarili v Mariboru, potlej mu je potrebno zagotoviti tudi denarno osnovo. Poleg večjih zmogljivosti se namreč kažejo tudi druge potrebe, ki jih narekuje predvi- I 5 Najnovejši model pralnega j ; stroja ; i A L G O R E in vse druge vrste pral- j nih strojev, avtoradio Blaupunkt ter National | ; in vse druge vrste radij- • ■ skih aparatov za avto- i mobile in dom dobite ] ■ pri tvrdki j Bresciani Bruno i Ellettrodomestici — : Radio — TV prodaja in popravila ; Opčine (Trst), Via Na- E » zionale 47, tel. 221711 5 ; PLAČLJIVO V VSEH VA- i ! LUTAH ■ iB»ecee»»ieEeeeEBe«BBBBBEiinenrBBeeeeeiee»eeBe še večji pritisk na celodnevno bivanje v šolah. Tak nov delovni dan bodo še posebno občutili industrijski kraji in večja upravna središča. DOLOČITI MERILA ZA TROŠENJE SREDSTEV Raznolikost potreb po družbeni skrbi za otroke med mestom in podeželjem se je najbolj odrazila v razpravi o namenskem trošenju sredstev. Predstavniki mestnih občin so vztrajali, da je potrebno v zakon zapisati, da se sredstva iz obveznega vira trošijo lahko samo za investicijsko izgradnjo in opremo varstvenih ustanov. Predstavniki . občin s pretežno kmečkim zaledjem pa so menili, da je potrebno razširiti merila za trošenje sredstev. Na desetine družin živi v raztresenih zaselkih in vaseh in zaradi tega bi bilo v takih primerih nesmotrno graditi varstvene ustanove. Toliko večje potrebe pa se kažejo na podeželju v prehrani šolskih otrok in raznih oblikah šolskega varstva. Na posvetu so se zato sporazumeli in predlagali, da bi naj zakon sicer dopustil širše trošenje sredstev iz osnovnega 2odstot-nega vira, hkrati pa določil natančna merila, ki bodo usmerjala namembnost sredstev tako, da bodo v občinah reševali tiste oblike družbene skrbi za otroke, ki so za neko okolje najbolj ustrezne. Novo veliko nagradno žrebanje Vlagatelji vezanih, stanovanjskih in kmetijskih hranilnih vlog, ki ste že ali boste do 31. decembra 1967 vložili najmanj 2000 N-din na odpovedni rok nad 1 leto, ste vključeni v veliko nagradno žrebanje ' ' KB LJUBLJANA Glede samouprave in administrativne ureditve otroškega varstva so se Mariborčani povečini izrekli za skupnost, sicer pa so menili, da bi morali službo. ki bo opravljala administrativne posle, določiti za vso republiko enotno. Zategadelj naj zakonodajalec upošteva mnenje večine in to večinsko mnenje tudi uzakoni. I. VRHOVČAK S kladivom. V Zagorju ob Savi je vzbudila nedavna anketa o tem, koliko neposrednih proizvajalcev nima stanovanja, vsesplošno pozornost. Vsa zadeva okrog tega ne bi bila tako zanimiva, če ne bi ob tej priložnosti prišlo na dan še neko drugo spoznanje, ki je na mah »podrlo« dokaj vztrajne ugotovitve nasprotnega . tabora En del »poznavalcev« je namreč vztrajno zatrjeval, da so potrebe po stanovanjih v družbenem sektorju lastništva v glavnem zadovoljene in da se vsi prosilci brez ustreznih stanovanjskih prostoro\7 ogrevajo za to, da bi ob podpori svojih delo\mih organizacij dogradili lastna stanovanja. Kratko malo: čemu združevati sredstva podjetij za blokovno izgradnjo stanovanj v družbenem lastništvu, ko pa je očitno, da je »lastninski nagon« tolikšen, da bodo poslej v občini Zagorje gradili le individualna stanovanja? Ob tem so »poznavalci« še opozarjali na to, da je v Zagorju že več kot poldrugo leto praznih sedmero novih stanovanj, ki jih je Gradbeno podjetje zgradilo za trg, zdaj pa ne najde kupcev, predvsem ne kupcev s strani delovnih organizacij. Raziskava je osvetlila še drugo plat medalje. V anketi ailBBBIBBBiailBItBIBBBBBIBBIBiaiBaflaiBlIBBIBIII je namreč kar 235 neposrednih proizvajalcev odgovorilo, da nimajo stanovanja in da pričakujejo podporo v svojih podjetjih, ki bi morala pospešeno skrbeti tudi za nadaljnjo izgradnjo stanovanjskih blokov. V celoti je okrog 300 dela /cev menilo, da jim njihov7! osebni dohodki ne dovoljujejo niti pomisliti na zidavo lastnih stanovanj. In res: podatki o gibanju osebnih dohodkov prosilcev so pokazali, da je med anketiranci največ neposrednih proizvajalcev z okrog 700 do 800 N-din mesečnih dohodkov. Anketa je še pokazala, da bi utegnilo največ 20 do 30 °/o anketiranih sodelovati, namreč sodelovati v znatnejšem obsegu s svojimi osebnimi dohodki pri sofinanciranju stanovanj v družbenem sektorju lastništva. Vsi drugi si pač tega ne morejo privoščiti, ker morajo večji del svojih dohodkov porabiti za preživljanje svojih družin. Pri vsej stvari pa gre še za to, da so nameravali nekateri krogi dokazati, da se blokovna gradnja ne splača, da je predraga, da se je družbena skupnost že dovolj angažirala s tem, ko je doslej zgradila nad 100(1 novih stanovanj v občini v družbenem sektorju lastništva in da kaže v prihodnje izrazito podpirati samo tiste, ki so sposobni prispevati ■■■■■■■■■■■■■v«eeaieaEeie*aBeeeeBwe»a«eBBeBaeeB bistven delež za sofinanciranje svojih stanovanj. To je sicer vse prav in lepo. Stanovanje postaja res dobrina, za katero bo moral vsakdo v prihodnje poseči tudi v svoj žep, vprašanje pa je, če bodo zmogli to zares vsi prosilci. Po tej logiki bi potemtakem okoli tristo neposrednih proizvajalcev moralo čakati toliko časa, da bi vsi tisti, ki razpolagajo s svojimi sredstvi, dobili še dodatno podporo v obliki posojil v svojih kolektivih, si postavil: svoja lastna stanovanja, zatem pa, kar bi ostalo, namenili za vse tiste »nesrečneže«, ki si nikoli ne bodo mogli privoščiti razkošja, da bi postal; lastniki stanovanj. Nekdo je baje izračunal to »čakalno dobo« in pristal tam v letu 1985. Primer rudnika rjavega premoga kaže, da so edinole tu sklenili nadaljevati izhojeno pot: namreč še naprej graditi stanovanjske bloke za vse tiste rudarje, katerih osebni dohodki ne dovoljujejo, da bi vsaj bistveno prispe-x7ali za to dobrino. Prav pa bo, če se bodo sindikati zavzeli za to, da bi vsi tisti prosilci, katerih osebni dohodki niso veliki. \rsaj simbolično sofinancirali bodoča stanovanja. -m- ■aMk««RkiiIUl ,gggygBgBaaEBBBBBBBBBWBBBBBBBBBV!SBIIBBWBBBI ■bbbbbbbbbbbbbbb po prstih BB BRIGITTE BARDOT^ rdečila, ki ne spremenijo barve • KOČEVJE: ' Ne razširjajmo administracije V javnih razpravah o osnutku republiškega zakona o otroškem varstvu so se udeleženci posvetovanj v kočevski občini zavzemali za to, naj bo v prihodnje otroško varstvo preprosto, a vendar učinkovito. Sredstva, namenjena za te namene, se naj uporabijo za širši krog otrok. Doslej je bilo namreč v občini Kočevje deležnih otroškega varstva nekaj nad 300 otrok in to v krajih, kjer delujejo varstvene ustanove, to je v Stari cerkvi, Rudniku, Kočevski reki in, Kočevju. Zraven razširitve otroškega varstva v ostale kraje bo potrebno v prihodnje posvetiti več skrbi za letovanja zdravstveno šibkih otrok, ureditvi varstvenih ustanov v ostalih- krajih, opremi obstoječih ustanov itd. Novi osnutek zakona predvideva ustanovitev republiške skupnosti otroškega varstva in temeljnih skupnosti v občinah z lastnimi administracijami ali republiške in občinske sklade otroškega varstva z lastnimi upravnimi odbori. V razpravi o organizaciji te službe obstajajo pomisleki, da bo ta služba precej draga. Obstajajo predlogi, naj bi administracijo v tej zvezi poenostavili in da bi mogoče te naloge prevzele pred nedavnim ustanovljene izobraževalne skupnosti. S takim načinom bi tudi dosegli, da ne hi imeli varstva ločenega od vzgoje in pouka. V. D. DOPISNIKI POROČAJO gtiiHiiniiminiiiiiiiiiniiiiiiiiiiHiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiifdgiiiHiHiiluiiiiMiiniiiiiiiiiiMiiiiMaiilifflimiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiBiiHiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiniiiniiiiHiiiiHiinHilfi §§ Ustavite se v Opčinah pred Trstom! 1 Ni potrebno, da se trudite dalje. Zapomnite si le našo firmo j | ^CpllTZEllj | OPICINA — TRIESTE, Via Nazionaie 32 — Tel. 221-062 J m Imamo stalne zaloge najnovejših modelov. Bogata izbira — m jj najnižje cene. J E Postrežemo v slovenščini. @ PTUJ: Analiza o socialnem stanju nezaposlenih Na seji sveta za gospodarstvo občine Ptuj so precej časa posvetili problemom zaposlovanja, še posebno, ker število začasno nezaposlenih nenehno narašča. Precej težav ima prav mladina, ki se želi prvič zaposliti, ki ni niti zavarovana ter so med drugim menili, da bi tudi'ti ljudje morali biti vsaj zdravstveno zavarovani, če hočemo, da se njih zdravstveno stanje ne bo poslabšalo, kar bo pozneje čutila vsa družbena skupnost. Da bi. skupščina občine Ptuj dobila nekakšen pregled socialnega stanja brezposelnih, so na seji sprejeli Sklep, da se naj za vse brezposelne izdela potrebna analiza ter najbolj socialno ogroženim dodeli še posebna denarna pomoč, razen tega naj bi ustrezne službe prav tem ljudem čimprej našle ustrezno zaposlitev. F. HOVNIK » ORMOŽ: Več ljudi se je odselilo, kot pa je naravni prirastek Po podatkih je v Ormožu sedaj blizu 160 ljudi, ki so začasno nezaposleni. Kljub vsemu pa v Ormožu računajo, da bo število zaposlenih ob koncu letošnjega leta manjše od povprečja v lanskem letu. Ni pa seveda pričakovati, da bi delovne organizacije v bližnji prihodnosti na novo zaposlovale delavce. Omeniti velja, da se je, posebno v lanskem letu, izselilo iz Ormoža kar 238 ljudi, pziroma 29 več, kot pa je bil naravni prirastek ter je to odseljevanje preseglo povprečje zadnjih 15 let. Tudi v letošnjem letu računajo, da bo odšlo iz ormoške občine skorajda enako število ljudi. Morda še podatek, da se je število zaposlenih v primerjavi z letom 1963 zmanjšalo v ormoškem gospodarstvu kar za 30 odstotkov. F. H. Razmejimo dolžnosti in odgovornost! (Nadaljevanje s 1. strani) kovno voditi delo zdravstvene službe ter ji pomagati v razvijanju ustreznih organizacijskih oblik in metod v poslovanju. Dejstvo, da bi bil prav ob sedanjih reorganizacijah republiški zdravstveni center kot strokovni vrh še kako potreben, je porodilo sklep predsedstva, da je treba nujno storiti vse, da bi organ začel takoj učinkovito delovati. , S temJ ko bi polno zaživel republiški strokovni vrh, bi najbrži odpadla vrsta zavor integracijskih procesov, kot so na primer lokalistični interesi ustanoviteljev zdravstvenih zavodov, ki omalovažujejo strokovne predloge. Odpadle bi težave pri iskanju konceptov posameznih regij, ki domala vsaka zase išče svojo pot v dobri veri, da je najboljša, najbolj učinkovita. In tako se subjektivnim zavoram integracije pridružujejo še objektivne zavore. Vendar pa republiški odbor sindikata delavcev družbenih dejavnosti vztraja na stališču, da je treba spoštovati zakonska določila o reorganizaciji osnovne zdravstvene službe in jih uveljaviti v predvidenih rokih. Meni, da se je treba odločno upreti vsem subjektivnim težnjam, ki zavirajo proces reorganizacije, zlasti še, če izvirajo iz ozkih osebnih in lokalističnih interesov (kdo bo direktor, v kateri občini bo sedež novega zavoda itd.) Pri tem je treba ugotoviti, da kasnitev v procesu reorganizacije povzročajo predvsem neizdelana strokovna stališča o pravni in ekonomski organizaciji in ne toliko neizdelana stališča o organizaciji medicinskega dela v bodočih zdravstvenih domovih. Zato je po mnenju RO nujno treba pospešiti delo pri dograjevanju bodočih samoupravnih mehanizmov, ki bodo logičen subjekt organizacije dela v združenih zdravstvenih domovih in nadaljnji nosilci vseh samoupravnih procesov v bodoči organizaciji osnovnega zdravstvenega varstva. V NASLEDNJE LETO BREZ STARIH PRIMANJKLJAJEV manjkljaje prenašamo iz leta v leto. Nujno je potrebno, so sklenili na seji, da zdravstveni zavodi v sodelovanju z zdravstvenimi centri izdelajo sanacijske načrte, ki ne smejo biti površinski, enostranski ali samo formalni. Odgovornost za sanacijo stanja v tistih zavodih, ki imajo primanjkljaje, leži predvsem na delovnih skupnostih in vodstvih zdravstvenih zavodov samih. Ne glede na to pa se te odgovornosti ne morejo odreči tudi skladi oziroma skupnosti socialnega zavarovanja niti družbeno politične skupnosti. RO sindikata družbenih dejavnosti zavrača mnenje nekaterih kolektivov in posameznikov, da je izhod iz primanjkljajev v spremembi prispevne stopnje za zdravstveno zavarovanje in meni, da je sanacija tekočega poslovanja v okviru sedanje prispevne stopnje možna. Seveda pa morajo zdravstveni zavodi v okviru sanacijskih načrtov storiti vse, kar največ morejo, da bi stanje normalizirali. Če bi posamezni zdravstveni zavodi tega ne storili, je treba poseči tudi po skrajnih ukrepih, pa četudi je to prisilna uprava. SPLOŠNI SPORAZUMI — POMEMBEN SESTAVNI DEL SISTEMA FINANCIRANJA Po mnenju RO sindikata delavcev družbenih dejavnosti je treba vztrajati na instituciji splošnih sporazumov. Treba je zagotoviti, da bodo postali pomemben sestavni del sistema financiranja zdravstvenega varstva. To ne velja samo za naslednje obdobje, pač pa tudi za leto 1968. 2e sedaj ne bi smeli dopustiti, da bi zaradi nespoštovanja sporazumov bili prizadeti tisti, ki so se vključili v reformna prizadevanja in da bi bili v ugodnejšem položaju tisti, ki se v ta prizadevanja niso vključili. Glede sanacije deficitov v skladih zdravstvenega zavarovanja se RO zavzema za to, da bi skupnosti socialnega zavarovanja v sodelovanju z Izvršnim svetom skupščine SRS in pristojnim sekretariatom pripravile tak sanacijski načrt, ki bo onemogočil kakršnokoli prenašanje primanjkljajev oziroma obveznosti iz preteklih let v breme prispevne stopnje za leto 1968. Na osnovi razčiščene finančne situacije za leto 1968 je po mnenju RO nujno, da se med skupščino SRS (ali Izvršnim svetom), skupščino socialnega zavarovanja, zdravstvenimi centri in Zvezo sindikatov sklene družbeni dogovor o osnovah in merilih za vrednotenje dela oziroma za financiranje zdravstvenega varstva. Pri tem bi morali upoštevati zlasti: @ objektivni sistem formiranja in delitve dohodka v bol- nišnicah na osnovi vrednotenj* opravljenega in družbeno P°' trebnega dela, ® populacijski princip in standardne stroške kot osnovo za financiranje zavodov osnovnega zdravstvenega varstva >n © ustreznejši sistem marž v poslovanju lekarn. ODPUŠČANJE DELAVCEV LE SKRAJNI UKREP V razpravi so člani predsedstva načeli tudi vprašanja, ki se pojavljajo v procesu racionah' zacije zdravstvenih zavodov, do so vprašanja odvečnih delovnih mest oziroma preštevilne zasedbe teh mest. Republiški odbor se je odločno postavil ®3 stališče, da je treba vsem zaposlenim jasno nakazati Pct' spektive njihovega nadaljnjega dela in da je odpuščanje delavcev le skrajni ukrep. Prej je treba poiskati vse druge _možnosti za izboljšanje ekonomičnosti P°' slovanja, če pa te ne zadoščaj Oi je treba zagotoviti v sodelovanju z zavodi za zaposlovanje in^dru-gimi poklicnimi zavodi možnos zaposlitve takih delavcev drugje, bodisi v lastnem poklicu ali s prekvalifikacij o. -a® V KOPRSKI OBČINI RT. MORALE DELOVNE ORGANIZACIJE PRESODITI GOSPODARSKO UTEMELJENOST NADURNEGA DELA IN HONORARNIH ZAPOSLITEV ZAPOSLILI BI LAHKO VEČ MLADIH, ČE... Precejšnji primanjkljaji v skladih zdravstvenega varstva in tudi v mnogih zdravstvenih zavodih so posledica manjše realizacije finančnih načrtov skladov in večjega porasta stroškov, kot je bilo predvideno, neuravnovešene potrošnje zaradi prenašanja rizikov v glavnem na sredstva, namenjena zdravstvenim zavodom, so posledica prenašanja obveznosti skladov iz enega poslovnega leta v drugo in končno tudi slabe poslovnosti posameznih zdravstvenih zavodov. V razpravi o finančni situaciji so člani predsedstva in komisije menili, da bi moralo v naslednjem letu v zdravstvenih zavodih priti bolj do veljave načelo delitve po uspehih in opravljenem delu. Za to pa je potrebno predvsem spoštovanje družbenih dogovorov in sanacija sedanjega stanja. Nemogoča je namreč prakša, da pri- Vprašanje zaposlenosti povzroča v koprski občini dokajšnje skrbi, saj od skupnega števila nezaposlenih na območju komunalnega zavoda za zaposlovanje Koper, ki obsega razen obalnih občin še sežansko, postojnsko in ilirskobistriško, odpade na to občino 40 odstotkov. V omenjenih šestih občinah pa je bilo po podatkih Zavoda za zaposlovanje Koper ob koncu letošnjega avgusta okrog 1000 brezposelnih, strokovnjak^ pa menijo, da je razen teh še okrog 1200 brezposelnih, ki niso registrirani in se bavijo z raznimi priložnostnimi deli. Podatek, da pride na 40 tisoč zaposlenih 4 do 5 odst. nezaposlenih, sam po sebi ne bi bil tako zaskrbljujoč, če ne bi analize pokazale, da brezposelnost narašča in to predvsem zaradi subjektivnih razlogov. V nekaterih podjetjih so se na primer zatekli k odpuščanju delovne sile kot najlažjemu ukrepu, ko se niso dovolj hitro znašli v novih gospodarskih razmerah. Najpomembnejši sklep na nedavni seji zbora delovnih skupnosti skupščine občine Koper, na kateri so obravnavali izključno problematiko zaposlovanja, se je nanašal prav na to ugotovitev. Zbor je priporočil delovnim organizacijam, naj se ne poslužujejo avtomatičnih odpustov delovne sile, ampak naj prej temeljito pregledajo možnosti, ki morda še niso izkoriščene. Enako priporočilo sta sprejela pred kratkim tudi oba zbora skupščine na skupni seji ter v njem dodala, naj delovne organizacije, ki se na poti do intenzivnega gospodarjenja znaj- DVA NOVA IZDELKA \ TURIST—KRUH s kumino dejo pred odpustom večjega števila delavcev, predhodno obvestijo predsedstvo skupščine, da bi bilo mogoče pravočasno ukrepati. Naslednje priporočilo skupščine je bilo, naj delovne organizacije v prihodnje zaposlujejo nove delavce le prek Zavoda za zaposlovanje. Dejstvo je, da s® delovne organizacije v koprsk* občini v letošnjem prvem Pcl' letju 80 odst. vseh na novo zap°' slenih zaposlile mimo zavoda. v glavnem po zvezah in pozna®' stvu. Ta pojav je tembolj neg3' tiven, ker so mnoga delovna me' sta zasedli ljudje, ki niti nima)0 ustrezne strokovne izobrazb6, po drugi strani pa je kot PrCr blem v ospredju zaposlitev ®6 ravno majhnega števila dipl?* mantov strokovnih šol in cel fakultet. Marsikaj si je pri reševanj11 nezaposlenosti — tako je b»° moč razbrati . iz razprave ®a omenjeni seji koprske skupšč*' ne — obetati tudi od izpblnjeva' nja priporočila, naj delovne °r' ganizacije temeljito presodil0 gospodarsko utemeljenost n3®' urnega dela, honorarnega zaP®' slovanja v poklicih, za katej je nadomestilo v nezaposlen'® in toleriranje zaposlenih upok°' jencev, ki prejemajo visoke P?' kojnine. Na tako izpraznjen® delovnih mestih bi bilo mog°L zaposliti mlade strokovnjake, ‘<-so trenutno brez dela. Ker imajo delovne organiz3' cije zaradi veljavnih predpis^, pri zaposlovanju upokojen®^ in honorarnih delavcev olaj53 ve pri dajatvah, je občin5®’ skupščina sprejela poziv zvC nim in republiškim poslance®^ naj se v predstavniških orga®1. zavzemajo za spremembe Pr€P„ pisov, ki zdaj spodbujajo z3? slovanje upokojencev in skleP nje civilno pravnih delov®' razmerij. S. TUDI ŠIVALNI STROJ SODI V VSAKO GOSPODINJSTVO. SREČO IN ZADOVOLJSTVO PA VAM BO V HIŠO PRINESEL LE ŠIVALNI STROJ »MIRNA-VERIT AS« AVTOMATIK, NA KATEREM LAHKO IZBIRATE MED 60 RAZLIČNIMI VZORCI. A KAR JE NAJVAŽNEJŠE! S 15. AVGUSTOM 1967 JE »MIRNA« — TOVARNA ŠIVALNIH STROJEV — ZNIŽALA AVTOMATSKEMU ŠIVALNEMU STROJU »MIRNA-VERITAS«, CENO ZA 15%. CENJENI POTROŠNIKI! PREPRIČAJTE SE O IZREDNI KVALITETI ŠIVALNIH STROJEV PROIZVODNJE TOVARNE »MIRNA«. na TEMO: DOLOČILA TEMELJNEGA ZAKONA O DELOVNIH RAZMERJIH V PRAKSI, ODGOVARJA POMOČNIK REPUBLIŠKEGA SEKRETARJA ZA DELO RADO MIKLIČ MNENJA IN STALIŠČA Cilj zakona - spoštovanje človeka Kljub nekaterim pomanjkljivostim temeljni zakon o delovnih razmerjih ni ovira za urejene odnose Prav gotovo je temeljni zakon o delovnih razmerjih eden najbolj revolucionarnih zakonov, ki smo jih sprejeli po objavi ustave SFRJ. Ta zakon je v pravem pomenu besede temeljni zakon, saj v 155 členih prinaša okvirne osnove določbe, medtem ko podrobno reguliranje večine vprašanj prepušča delovnim skupnostim. Kljub temu, da je zakon v veljavi šele dobri dve leti, ga želijo mnogi, predvsem vodilni delavci, spremeniti. Svoje težnje zagovarjajo s tem, da prav temeljni zakon onemogoča hitro izvajanje gospodarske reforme. Hkrati pa pozabljajo na to, da niti nismo in morda niti ne znamo še izvajati določil temeljnega zakona. Ker o teh spremembah govorijo tudi že v odborih republiške skupščine in ker bo organiza cijsko-politični zbor v kratkem o tem podrobno razpravljal, objavljamo povzetek intervjuja, ki ga je v oddaji »Aktualnosti doma in v svetu« imel sodelavec radia Silvo Matelič s pomočnikom republiškega sekretarja za delo Radom Mikličem. ® Malokateri zakon je deležen med seboj si tako nasprotujočih ocen, kot jih je deležen temeljni zakon o delovnih razmerjih. Se posebno je pogosto slišati trditev, da ni, več primeren za uspešno spospodarjenje v novih, za-zahtevnejših razmerah, češ da povzroča odvečne težave pri naporih za racionalizacijo m modernizacijo poslovanja, organizacijo dela in tehnoloških postopkov. Kako gledate na takšne trditve? Takšnih sodb je res precej in značilno je, da bi nekateri sploh radi temu zakonu naprtili dobršen del odgovornosti za težave, s katerimi se srečujejo nekatere gospodarske organizacije. Slišati je mogoče celo trditve, da zakon delovnim organizacijam nalaga preveč odvečnega dela, ko jim prepušča urejanje delovnih razmerij. Namesto reda zakon tako baje odpira možnosti za neurejenost, za notranje razprtije, za pravno negotovost. Za takšnimi trditvami je kaj lahko odkriti težnjo, naj bi zakon v celoti Urejal vsa vprašanja delovnih tazmerij. Seveda so takšna stališča — zanikanje osnovnega izhodišča, na katerem je zgrajen zakon. Toda nekaj resnice je vendarle v teh trditvah. Zakon je namreč izdelan, kot da so pri nas samo velike, dobro organizirane delovne organizacije. Premalo pa računa s tem, da imamo kar lepo število majhnih organizacij, ki si že ves čas pomagajo na povsem preprost način: pravilnike prepišejo ali kupijo in tako zadostijo zakonu, ne pa, kar je najvažnejše, svojim potrebam. • Kakšna je možnost, da odpravimo te precej hude pomanjkljivosti? Treba je samo priznati in dopustiti možnost, da bi lahko manjše istovrstne delovne organizacije z medsebojnimi spora- zumi uredile delovna razmerja. Takšni sporazumi naj bi imeli ali veljavo splošnega akta, ali naj bi delovne organizacije te sporazume prelile v svoje pravilnike, za kar pa menim, da že sedaj ni nobenih pravnih ovir. Najbrž ni mogoče samoupravnega urejanja delovnih razmerij razlagati v tem smislu, da je vsako neposredno medsebojno sporazumevanj e delovnih organizacij o tem urejanju nasprotno samoupravljanju. Z ureditvijo tega vprašanja pa bi od- recno zagotavlja mobilnost delavca v okviru njegove strokovnosti, kar ustreza potrebam delovnega procesa. Seveda pa v interesu delovnega procesa in delavca varuje načelo zaposlitve po sposobnosti, ko dovoljuje samo kot strogo izjemno razporeditev na delo, ki delavčevim sposobnostim ne ustreza. Kajpak pa mora biti za razporejanje v okviru delavčevih sposobnosti izpolnjen poglavitni pogoj: delovna organizacija mora imeti sistemizacijo delovnih mest, in modernizacijo, kar pa seveda ne drža, kajti 102. člena sploh ni mogoče razumeti in uporabiti brez povezave s 103. členom. ® Imam vtis, da m vidite toliko težav v zakonu, kot predvsem v njegovi uporabi. Točno! Da se razumemo. Zakon povzroča težave v praksi zaradi nekaterih nerodnih, neizdelanih formulacij in redakcijskih pomanjkljivosti. Tudi pojmovno terminološko ni dovolj dognan, kar je precejšnja napaka za zakon, ki ureja tako občutljivo materijo, kot so delovna razmerja. Prav zaradi tega se je toliko bolj treba izogibati formalni zvestobi črki zakonač Ker gre za temeljni zakon in to s področja družbenih odnosov, katerih urejanje sodi. v samoupravno sfero — je treba zakonske ureditve posameznih strani delovnih razmerij razlagati po njihovem smislu in smotru. Ne zanikam težav, ki nastajajo. Toda pretežna večina jih nastaja zaradi formalizma ali zaradi bistvenih pomanj- AAAAAA/NAAAAAAAAAAAAAA^AANA/W/7VNAAAAV\AA/WVVWS/NAAAA/WW/A^AAAAA/\AAAAAAAA/^WVVWWV ICO Tj I TJ B tl A. N" A. Uprava: Trnovski pristan 8, tel. 20-879, 21-747 Obrat: Gradaška 22. telefon 20-103 • Projektiramo, izdelujemo in montiramo opremo za vse vrste kuhinj, samopostrežnih restavracij in gostinskih obratov • Primerne cene! — izdelava solidna! WWW^AAAAAA/^AA/^/^AA^AAAAA/WWWWWVWWW^AAAAAAAAAA^AA^WWV^AAAA/^/W^^AfWWVW«AA^ padel eden od vzrokov za odklonilne ocene zakona. ® Če človek prisluhne praksi, je več vzrokov za takš■ ne ocene. Mnogi zagotavljajo, da imajo velike težave pri razporejanju delavcev in da bi teh ne bilo, če bi o tem ne bilo tako togih, zahtevnih zakonskih določb, ki m računajo z dinamiko delovnega procesa, kateremu se mora prilagajati razporejanje delavcev. Kaj mislite o'tem? Preberimo, kaj o tem določa zakon: »Delovna skupnost lahko glede na zahteve delovnega 'procesa razporedi delavca na drugo delovno mesto, če pogoji, ki se zahtevajo za to delovno mesto, ustrezajo delavčevim strokovnim in drugim delovnim sposobnostim.« Zakon torej iz- ZA VAS TRANS1STOR, ZA VAŠO ELEGANTNO BATERIJSKO SVETILKO SAMO 1,5 V BATERIJE kjer so opredeljene naloge, delovna območja, morebitna pooblastila in kjer morajo biti tudi točni opisi, kakšne sposobnosti, znanje, kvalifikacijo terjajo te naloge. Brez tega ni razumne delitve dela, ni osnove za racionalno zaposlovanje, za načrtno kadrovanje in strokovno izpopolnjevanje. Kjer tega nimajo, imajo seveda težave tudi z zakonom, toda ne zaradi zakona, ki terja red, temveč zaradi svoje neorganiziranosti. • Organizatorji v podjetjih dokazujejo vedno znova, da jih zakon ovira v prizadevanjih, da bi racionalizirali in modernizirali poslovanje, organizacijo dela, tehnološki postopek in podobno. Če zaradi tega nastane presežek zaposlenih, jim zakon ne dovoljuje, da bi jim odpovedali, ker ne gre niti za odpravo delovnih mest niti za zmanjšanje obsega proizvodnje. Znani so sicer primeri, ko so delovne organizacije izgubile pravdo zato, ker so odpovedali nekaterim delavcem zaradi racionalizacije ali specializacije. Toda pri tem je šlo za nepravilno uporabo zakona, ki po 103. členu izrecno daje možnost, da se odpove delavcem, če zmanjšanje števila zaposlenih povzroči »izpopolnitev organizacije dela, izpopolnitev delovnega procesa in delovnih postopkov v okviru delovne organizacije«, Je pa res omenjeni člen nerodno formuliran, tako da najdejo v njem svojo oporo posebno tisti, ki so zvesti črki zakona, zaradi česar prihaja v praksi do raznih togosti, ki jih zagovarjajo z besedami zakona. Potem pa prizadet} vidijo krivca v zakonu, ne pa v njegovi nepravilni rabi in formalistični razlagi. Namreč, v 102. členu res ni zapisano, da bi lahko prenehalo delavcu brez njegove poprejšnje privolitve delo zaradi racionalizacije, modernizacije ali specializacije dela. To potem nekaterim zadošča za dokaz, da zakon preprečuje racionalizacijo kljivosti v notranji organizaciji, pa zaradi poskusov nekaterih dobiti čimbolj proste roke pri razpolaganju z delavci. Tako s sprejemanjem na delo, odpuščanjem in premeščanjem na delovnih mestih. Tega pa seveda zakon ne more dopustiti. VARČEVALCI! GORENJSKA KREDITNA BANKA je razpisala 78 NAGRAD za svoje vlagatelje ® osebni avto Škoda ® motorna kosilnica ® pralni stroj © 5 televizorjev itd. VKLJUČITE SE TUDI V MED VARČEVALCE Gorenjska kreditna banka Kranj Zakon terja spoštovanje človeka zaradi njega samega in zaradi uspešnosti njegovega dela. In še nekaj moram povedati. Ne gre za nikakršen zagovor zakona. Toda številne kritike na rovaš tega zakona izvirajo iz še vedno premalo konstruktivnega odnosa do zakonitosti, do urejenosti notranjih odnosov, še posebno pa do ustvarjanja pagojev, od katerih za visi učinkovitost le urejenosti in posredno tudi .pravilna uporaba načel zakona. Sedaj je znana stoletna izkušnja: praksa lahko najboljši zakon spremeni v slabega. ' iti NOVOST! NOVOST! Okrasni plastični pokrovi za avtomobilska kolesa FIAT ZASTAVA 600, 750, 850 proizvaja »POLIGALANT« Volčja Draga Nova Gorica Za nakup se zanimajte v trgovinah z avtomobilskimi rezervnimi deli BI K m m H m R n K m a H, H IR n n B B B BI n H n a i B H B a Reorganizacija lekarniške službe Po republiškem zakonu o organizaciji zdravstvene službe v SR Sloveniji spadajo med samostojne zdravstvene zavode tudi lekarne. Zato je prav, da ob reorganizaciji zdravstva spregovorimo tudi o problemih, ki tarejo lekarne. Zakon pravi, da se lekarne ustanavljajo za območja, ki jih določi regionalni zdravstveni center. VLOGA REGIONALNIH ZDRAVSTVENIH CENTROV PRI REORGANIZACIJI LEKARNIŠKE MREŽE Kot vdimo, se zakonodajalec pri reorganizaciji lekarniške mreže ni poslužil istega načina, kot pri reorganizaciji npr. zdravstvenih domov. Pri zdravstvenih domovih je namreč postavil (poleg ostalih pogojev) kriterij število prebivalcev, pri lekarniški službi pa se je izognil takšnemu določilu na ta načn, da je pooblastil regionalni zdravstveni center, da SAMOSTOJNO DOLOČI PODROČJA IN TERITORIJ ZA USTANOVITEV NOVE LEKARNIŠKE MREŽE. Zanimivo je, da zakonodajalec, ki je bil pri zdravstvenih domovih tako dosleden, ni dal za reorganizacijo lekarniške službe nobenega napotila oz. kriterija, ki bi ga moral pri določanju področja za novo lekarniško mrežo upoštevati regionalni zdravstveni center. Tako je nova organizacija lekarniške mreže popolnoma odvisna od mišljenja in politike regionalnih zdravstvenih centrov. To pa se lahko izkaže tudi kot negativno, saj lekarne, ki bi morale v prvi vrsti skrbeti za svojo bodočnost, nimajo možnosti, da bi pravno veljavno izražale svojo voljo. Znano je, da moramo lekarne drugače klasificirati oz. opredeliti kot ostale zdravstvene zavode, saj opravljajo poleg zdravstvene dejavnosti še specializirano trgovsko dejavnost, ki se mora razvijati v okviru ekonomskih zakonov ponudbe in povpraševanja. To pa nehote vsiljuje misel, da bi zato lekarne, kot ostale delovne organizacije oz. podjetja morale imeti pravico samostojnega odločanja, s kom se naj pripojijo oz. spojijo. V danem primeru pa je regionalni zdravstveni center tisti organ izven lekarne, ki odloča, s kom se naj lekarna spoji oz. pripoji, saj ji določa novo območje, na katerem naj po novem letu posluje. REORGANIZACIJA LEKARNIŠKE SLUŽBE V MESTIH V vseh primerih pa regionalni zdravstveni center ni pristojen za določitev območja, na katerem naj bo bodoča lekarna. To pravico si je pridržal zakonodajalec v mestih. Zakon namreč pravi: ZA OBMOČJE MESTA SE LAHKO USTANOVI LE ENA LEKARNA. Če podrobneje pregledamo to določilo, potem vidimo, da zakonodajalec pri opredelitvi pojma mesta ni bil tako dosleden, kot pri opredelitvi pojma mesta, ko gre za združevanje zdravstvenih domov. Tam je sprejel določilo: v mestu, ki ima več kot 40 tisoč prebivalcev, je lahko le en zdravstveni dom. Na ta način pa je tudi opredelil pojem mesta za primer združevanja zdravstvenih domov. Pri lekarnah pa zakonodajalec sploh ni opredelil pojma mesta ter ga je tako nehote vezal na druge predpise, ki urejajo to materijo. Tako imamo v tem primeru opraviti s pojmom mesta, ki ga določajo upravni in drugi predpisi. VLOGA SAMOUPRAVNIH ORGANOV LEKARN PRI ODLOČITVAH O BODOČI ORGANIZACIJI LEKARNE Nova lekarniška mreža torej ne bo zgrajena po enotnem konceptu in enotnih kriterijih, saj lahko vsak regionalni zdravstveni center vodi svojo politiko in organizira lekarniško mrežo na svoj način. Drugi problem, ki nastopi pri takšni rešitvi zakonodajalca, pa nastane, če pride do nesoglasja glede bodoče reorganizacije lekarniške mreže med samimi lekarnami in regionalnim zdravstvenim centrom. V praksi so se namreč že pokazali takšni problemi (npr. pri reorganizaciji lekarniške mreže na Gorenjskem.). V tem primeru je lekarna v sporu z regionalnim zdravstvenim centrom v neenakem položaju. Nima namreč na razpolago nobenega pravnega sredstva, s katerim bi lahko uveljavila odločitve svojih samoupravnih organov. Tako samoupravni organi lekarn v skrajnem primeru ne morejo vplivali na nadaljnjo usodo svoje delovne skupnosti Le od dobre volje regionalnega zdravstvenega centra je namreč odvisno, ali bodo le-U osvojili pobude in predloge lekarn glede reorganizacije ali ne. Tako so se dejansko znašle lekarne, pa čeprav so to samoupravni mehanizmi, ki imajo vso pravico do samostojnega odločanja, v neenakem položaju z regionalnim Zdravstvenim centrom, ki jim na podlagi 22. člena zaicona o organizaciji zdravstvene službe v SRS lahko odredi bodočo organizacijo s tem, da jim določi območje bodoče lekarne. Če pa lekarne ne bi hotele izvesti reorganizacijske sheme, ki jo predvideva regionalni zdravstveni čemer oz. bi z njo zavlačevale, morajo po prvem januarju 1968 prenehati z delom na podlagi 65. člena zakona o organizaciji zdravstvene službe, ker nimajo več pogojev za nadaljnje delo. DOSEČI JE POTREBNO SODELOVANJE REGIONALNEGA ZDRAVSTVENEGA CENTRA S PRIZADETIMI LEKARNAMI D?. sedal smo se Poglobili v probleme lekarniške službe s stališča eventualnega spora med lekarnami in regionalnim zdravstvenim centrom. To smo naredili zaradi tegu, ker se le v takšni obliki lahko čimbolje osvetli vse probleme, ki nastopajo navadno šele ob določenih sporih. Nemiislimo pa, da bi se problemi ob reorganizaciji lekarniške službe morali reševati na tako ekstremen način. Navadno lekarne in regionalni zdravstveni centri dobro sodelujejo pri reševanju problemov, ki nastajajo ob reorganizaciji lekarniške službe, ker je le na la način možno doseči najboljše rezultate. Mišljenja smo, da morajo regionalni zdravstveni centri v vsakem primeru, kljub formalno pravnemu določilu da sami določajo območja bodočih lekarn, UPOŠTEVATI MNENJA PRIZADETIH LEKARN, SAJ PREDSTAVLJA SAMOUPRAVLJANJE ENO TEMELJNIH NAČEL NASE DRUŽBENE UREDITVE TER GA REGIONALNI ZDRAVSTVENI CENTRI PRI SVOJIH ODLOČITVAH NIKAKOR NE MOREJO PREZRETI. Zato smo mišljenja, da imajo prizadete lekarne kljub določilom republiškega Zakona o organizaciji zdravstvene službe pravico, da aktivno sodelujejo pri formiranju območja bodoče lekarne, saj je to za njih temeljnega pomena, poleg tega pa lahko iz svoje prakse najbolje ocenijo, kakšna spojitev oz pripojitev bi bila najprimernejša. To je toliko bolj pomembno ker predstavljajo lekarne neke vrste gospodarsko organizacijo in se bistveno razlikujejo od ostalih zdravstvenih zavodov saj tu neposredno deluje zakon ponudbe in povpraševanja. Zato so lekarne v prvi vrsti poklicane da proučijo in utemeljilo EKONOMSKE KRITERIJE PRIMERNOSTI ZDRUŽITVE Po drugi strani pa morajo regionalni zdravstveni centri upoštevati tudi vsebino m duh republiškega zakona o organizaciji zdravstvene službe, ki ga pri reorganizacijah vodi težnja po kvalitetnejši, racionalnejši m na osnovi tega cenejši zdrav stveni in tudi lekarniški službi v SRS. cenejši zctrav- Če pa bi prišlo do združitve lekarn kjer ne bi bili vnnšta vani vsi ti kriteriji bi bil kljub pooblastilu, ki ga je lalzako-nodajalec regionalnim zdravstvenim centrom, kršen zakon ker bi takšna odločitev nasprotovala vsebini in duhu republiškega zakona o organizaciji zdravstvene službe, kar bi lahko pripe- cZT “ “ •* - «* re,io,«M UZ- Zaradi tega je nujno, da pri izoblikovanju nove lekarniške mreže tesno sodelujejo regionalni zaravStvenicenMsprim- mrSelekarnTsi^eniRPai UStvari^° boljšo obliko bodoče mreže Lekarn v Sloveniji. ALEKSANDER ZALAR VOJKOVA DELAVSKA UNIVERZA V AJDOVŠČINI si Zeli sodelovanja fri projektu:____ Ali izobraževanje spreminja odnos do kulturnih vrednot? Vojkova delavska univerza v Ajdovščini je od svoje ustanovitve, se pravi od leta 1959 dalje, imfela pomembno mesto pri izobraževanju odraslih s tega področja. Danes s svojim delom posega malone na vsa torišča človekovega življenja, saj vedno več ljudi spoznava potrebo po neprestanem izpopolnjevanju svojega znanja. Z razgovorom z direktorico tega zavoda v Ajdovščini, tovarišico prof. MIRO NOVAK pa lahko ta načelni uvod dobro ilustriramo. »Teden Vesninih filmov«, ki letos traja od 6. do 12. novembra, pomeni za ljubljansko kinematografsko publiko že pravo tradicijo. Tradicijo, ki pomeni zelo uspešno repertoarno politiko te hiše za nakup in posredovanje filmov. Za letošnji »Teden Vesninih filmov« so prodajali v kino Union tudi abonmajske komplete vstopnic in naj kot zanimivost povemo, da je sleherni abonent dobil brezplačno vstopnico za zadnji v seriji, ameriški film »My fair lady«. (Objavljamo prizor iz tega filma) PRIŠEL, VIDEL IN SE POGOVARJAL V NEKATERIH ZASAVSKIH KNJIGARNAH O nakupu knjig in okusu ljudi Prodajalec si ni dal dvakrat reči. Ljubeznivo je svetoval, predlagal nakupovalcema, naj stopita za prodajalno mizo in si sama. izbereta. Predlagal je domače avtorje, nekaj tujih. Diskretno se je umaknil, ker je presodil, da bi se raje sama odločila. Medtem sva na drugi strani pulta pokramljala midva o nakupu knjig in okusu ljudi. Najprej seveda vprašanje, kako je delavska univerza v letošnjem šolskem letu zasnovala svojo dejavnost. — Z vašim vprašanjem ste me spravili v rahlo zadrego, saj na delavski univerzi delo ne ' sovpada s šolskim letom. Pri nas teče izobraževanje vse leto in cesto tudi v statistiki ne vem kaj pripisati eni ali drugi sezoni. Zaradi potreb pa je tudi letos delo razvejeno na več področij: poklicno izobraževanje in izpopolnjevanje, dopolnilno izobraževanje, družbeno-politično izobraževanje in oblikovanje prostega časa. Novo vprašanje bi torej bilo, kako so ta področja v praksi konkretizirana. — Vsekakor tej želji rada ustrežem, ker upam, da bo to za naše delo tudi dobra propaganda. V okviru poklicnega izobraževanja in izpopolnjevanja smo pripravili seminar za prosvetne delavce v Vipavi. V pripravi je šola za strojnike SGP »Primorje«. Za vse drugo pa za zdaj še čakamo naročil iz naših podjetij in ustanov. V okviru dopolnilnega izobraževanja imamo večerno šolo. Žal moram povedati, da imajo tako delavci kot tudi vodilno osebje v naših podjetjih zanjo malo posluha. Vsi pa vemo, da je število delavcev, ki nimajo končane osnovne šole, po vseh naših podjetjih na »zavidljivi« višini. Nudimo tudi instruktažo za vse vrste srednjih in višjih šol. V okviru družbeno-politične-ga izobraževanja pripravljamo seminar za odbornike občinske skupščine, seminar za člane samoupravnih organov po podjetjih, seminar za člane sindikalnih vodstev, večerno politično šolo in šolo za družbeno vzgojo mladine. In kaj pomeni na Vojkovi delavski univerzi izraz — oblikovanje prostega časa? — Po svojih skromnih matematičnih sposobnostih sem izračunala, da razpolaga današnji povprečni občan s 132 dnevi, prostega časa v letu. Ta prosti čas, kar so v resnici seveda proste ure, a ne dnevi, bi naj izkoristil v različne namene. Kako? Z izleti in ekskurzijami, z delom v klubih po svojih osebnih interesih, z učenjem tujih jezikov in . .. marsikdo ima še »svojega konjička«. In kako delavska univerza v Ajdovščini »streže« prostemu času? — Imamo tečaje italijanskega jezika za mlado in staro, nemščine in angleščine. V klubih lahko ljudje že zadostijo mnogim svojim interesom, prav dobro pa dela tudi dopisniški pionirski klub. Po lanskoletnih izkušnjah smo z organizacijo ekskurzij in izletov pritegnili lepo število ljudi. Verjetno bomo letos vrnili obisk Tirolcem. Tudi letos bomo organizirali umetniške razstave. Za zabavo in pouk pa so naše ponedeljkove tribune. Te pritegnejo več ljudi kot kino in gledališke predstave. Ali sodelujejo z drugimi delavskimi univerzami? — Temu namenu služi področno posvetovanje o še tesnejšem sodelovanju vseh delavskih univerz Primorske. Sodelujemo pa tudi s Štajersko vajanju projekta, ki ga priprav-zvezo ljudskih univerz Avstrije in Tirolske, kakor tudi z Ljudsko univerzo za področje Hessen s sedežem v Frankfurtu. Kaj pa denar za vse te akcije in načrte? — To je naša Ahilova peta. Z največjo prizadevnostjo, sa-mopožrtvovalnostjo in včasih že kar umetelno krpamo naš prazni Žakelj. Vendar sem po svoji prirodi optimistka in še vedno upam, da bodo pristojni faktorji spoznali pomembnost izobraževanja odraslih in tudi za našo delavsko univerzo odrezali večji kos kruha. In kakšna je posebna želja tov. Novakove? — ... da bi Vojkova delavska univerza sodelovala pri iz-lja naš Inštitut za filozofijo in sociologijo pod pokroviteljstvom enakega inštituta univerze Oregon v Ameriki. Vsaj za eno sezono bi odpadle materialne skrbi in trdno sem prepričana, da bo odgovor na vprašanje — ali izobraževanje spreminja odnos do kulturnih vrednot? — pozitiven. Odgovor na to vprašanje namreč iščejo sodelavci projekta, ki je v pripravah. IVAN 5UČUR — Sizifov posel, vam pravim, tovariš, toda ne bi ga zamenjal. Idealna prilika, da spoznate ljudi, njihov okus, nagnjenje, stopnjo kulture... Za hip me je zapustil. Postregel je trem fantom s Karl Mqyem . seveda, jim ljubeznivo pokazal nekaj pravljic in. vsakemu stisnil v roko prospekt založbe Mladinska knjiga, in spet je bil pri meni. — Tile trije se bodo še vrnili, brž ko bodo zbrali potreben denar. Kaj bi bilo z našimi knjigarnami, če ne bi bilo mladine. Mladina nam pokupi največ čtiva. Za tistale dva, ki tamle izbirata, pa zanesljivo vem, kaj bosta izbrala ... ! Nejeverno sem ga pogledal, potem pa oba fanta. Prodajalčev pogled mi je sledil in čez njegov obraz je hušknil nasmeh, češ, ali. nisem rekel? Spet sem si sam za hip ogledoval bogato izbiro knjig, medtem ko je sogovornik zavijal zadnjo izdajo, menda četrto, knjige ANGELIKA in se še kar naprej ■ rahlo smehljal, se ljubeznivo zahvalil za tiste štiri tisočake. Možakarja sta odšla iz knjigarne, prodajalec pa spet k meni. — Vidite, ANGELIKE ni nikoli dovolj, resnejše knjige pa samevajo in se prašijo. PREDRAGA KNJIGA — NE ANGELIKA! — Ljudje menijo, da so knjige predrage, mi je dejala prodajalka v drugi zasavski knjigarni. Vendar te sodbe niso vedno ustrezne dejanski prodaji. Pri nas smo zadnja dva meseca prodali’200 izvodov ANGELIKE. Knjiga je razmeroma draga, kljub temu pa gre dobro v denar. — Ljudje si žele zabavnega čtiva, vsaj tisti, ki samo tu in tam kupujejo knjige. Drugi, resnejši bralci, so naročeni na stalne zbirke slovenskih založb, predvsem, Cankarjeve založbe, »Lipe«, »Obzorij«. Pri nas je največ stalnih nakupovalcev knjig' med mladimi ljudmi'. Karl Ma.ya smo v naši. hiši prodali že nič koliko, pač še vedno vzburja mladino, še posebej zdaj, ko so tovrstne izdaje lepo opremljene in ko bo na voljo vsa zbirka. Potem sem izvedel še kopico drugih zanimivosti. Ni me presenetil^ podatek, da si obetajo precejšnje naročilo nove enciklopedije založbe Mladinska knjiga, niti ne preseneča navajanje številk prodanih edicij svetovne književnosti. Se vedno so najbolj cenjeni svetovni kla- siki: od Tolstoja in Dostojevskega do Woolfa, Dreiserja, Zolaja, Cronina, Balzaca, Galsworthy-ja, Maughama, Hemingwaya. Po teh knjigah segajo seveda v večji meri intelektualci in deloma doraščajoča. mladina. Med domačimi avtorji pa so najbolj priljubljeni Beno Zupančič, Ingolič, Kranjec, Miheličeva. r it*.-)-< KNJIGE, KI JIH PRAH NE GRIZE! — Knjig z nedavno medvojno in deloma tudi povojno tematiko je premalo, je dejala prodajalka v tretji zasavski knjigarni in stresla iz rokava nekatere nemške avtorje, Kirsta, Habeta, od naših pa Čosiča, Laliča in še nekatere hrvaške avtorje. Morda je večjemu interesu za tovrstno literaturo vzrok to, da so ljudje neposredno doživljali te čase, vsekakor pa tovrstne knjige ne tiče dolgo na knjižnih policah. — Članov kluba »Naša beseda« še nimamo kdo ve koliko. V glavnem se priglašajo mladi. Z vpisom seveda nismo zadovoljni, pa čeprav ne zamudimo nobene priložnosti, da bi za to pomembno slovensko zbirko pridobivali naročnike med mladino in odraslimi. Prodajalka je dodala, da si obetajo več članov kluba »Naša beseda« v poznih jesenskih in zimskih mesecih, ko so ljudje najbolj pogosti obiskovalci knjigarn. ZA 100 DIN DOSTI MRTVIH V nobeni knjigarni pa niso tajili velikega povpraševanja po pogrošni literaturi. Zvezki in zveščiči po 100 ali 150 S-din so priljubljena duševna hrana starih in mladih. Z obžalovanjem seveda moram povedati, da so tovrstni zveščiči več ali manj povsod na zelo vidnih mestih v knjigarnah, tako rekoč pri roki, ponujajo se v svojem . izobilju. In čeprav smo slišali, da je vendarle največ kupcev dobre knjige prav med mladino, da se njihov okus čitalca razveseljivo brusi, mnoge mlade ljudi tolikšna poplava kriminalnih romanov vseh vrst in barv gotovo tudi odvaja ali nikoli ne pripelje v druščino bralcev dobre knjige. Med nekaterimi našimi vidnejšimi kulturnimi in prosvetnimi delavci v revirjih je slišati odločne zahteve, naj bi založniške hiše prenehale s tiskanjem tovrstne literature ali pa naj bi izdajanje take literature . obdavčili., Kakorkoli,. nekaj bi morali storiti. MILAN VIDIC ☆ "a,:.. ' > -s^iclosi n ima v mesecu novembru aL VELIKO RAZPRODAJO KNJIG RAZPRODAJA zajema vse knjižne izdaje Državne založbe Slovenije, - razen najnovejših letošnjih izdaj, učbenikov in slikanic. RAZPRODAJA predstavlja za ljubitelje knjig edinstveno priložnost: za vse knjige 50 % popusta RAZPRODAJA je v vseh knjigarnah Slovenije. V knjigarnah DRŽAVNE ZALOŽBE SLOVENIJE v Ljubljani (Mestni trg 27, Čopova 3, Šubičeva 1 a, Titova 25, Titova 71, Celovška 156 — Šiška), v Mariboru, Celju, na Jesenicah, Bledu, v Radovljici, Kranju, Škofji Loki, Tržiču, Kamniku, Litiji, Kočevju, Črnomlju, Brežicah, Krškem in Trebnjem. Še posebni količinski rabati! Razprodaja se začne 6. novembra in bo trajala ves mesec. Knjižnice in pravne osebe lahko nabavijo knjige tudi na odprt račun. V RAZPRODAJI bodo pomembna znanstvena in poljudnoznanstvena dela, svetovni in domači klasiki, za- bavna literatura in knjige nekaterih pomembnih zbirk kot npr.: • Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev • Kultura in zgodovina • Biografije 9 Moderni roman ® zbirka Večni sopotniki • zbirka Tokovi časa • zbirka Klasje 9 zbirka Kiosk • Izbrana dela Iva Andrica • Izbrana dela Branka Čopiča • Zbrana dela Ivana Prijatelja I.—V. 9 Izbrana dela Žane Greya ® Izbrana dela E. Wallacea 9 Detektivski romani G. Simenona 9 Likovne edicije in mnoga druga zanimiva in pomembna dela POSEBNA UGODNOST ZA KNJIŽNICE IN USTANOVE! DOSLEJ NAJ VEČJI IZBOR VSEH VRST KNJIG! ■■■■■■■■■■■IB ■■■■■■■■■■■■■I PREŠERNOVA DRUŽBA Redna knjižna zbirka Prešernove družbe za leto 1968 bo izšla v drugi polovici meseca novembra! V redni zbirki so: 1. KOLEDAR 1968, ki ima to pot dvojno velikost knjig in je bogato ilustriran. Med drugim ima 12 večbarvnih reprodukcij priznanih domačih umetnikov 2. Miško Kranjec: IZ CESTE I. REDA, roman To je povest že starejše generacije mladine, med 15 in 18. letom. Roman načenja vprašanje moralne odgovornosti za nesreče na naših cestah. 3. Una Troy: SEDEM NAS JE, roman Irska pisateljica nam v tem mikavnem delu prikaže vaško mater s sedmimi nezakonskimi otroki in zaplete, ko jim ljudje po podobnosti določajo očeta. 4. Venceslav Winkier: TISTI IZ ZELENE ULICE (mladinska povest) Pisatelj nam prikazuje življenje v eni naših mestnih ulic in vsa nasprotja pri starejših, razlike med besedami in dejanji. Otroci pr iščejo poti po svoje v življenje. 5. Franček Bohanec: SLOVENSKA BESEDNA UMETNOST Avtor nam odkriva vrednost besedne umetnosti od nekdanjih dni do današnjih časov. Knjiga je tudi primeren pripomoček učencem osemletk in drugih šol. Članarina je 29 N-din. Doplačilne knjige: 1. Ing. Raoul Jenčič: MALI KMETIJSKI STROJI Knjiga nam svetuje, katere stroje, priključke in pomožne naprave naj kmetovalci uporabljajo in kako z njimi ravnajo, kdaj si sami pomagajo in kdaj naj prepuste popravilo delavnici. 2. Vlada Marcon: S PLETILKO IN KVAČKO Pleteni in kvačkani izdelki predstavljajo veliko modo V knjigi je obdelana tehnika dela, kroji in vse pomanjkljivosti. Zadovoljuje pa tudi vaši želji po novih vzorcih. 4. Andreja Grum: SODOBNO KUHANJE V DRUŽINI Knjiga nas uvaja v uporabo tehničnih pripomočkov v gospodinjstvu, živilskih i° industrijskih polizdelkov m upošteva vse prehransko bogate in okusne jedi. Knjiga je bogato ilustrirana. Doplačilne knjige so d0 izida po 5 N-din. Vsako izmed knjig (razen koledarja) lahko dobite vezano v platno, če dopla-čate po 2,50 N-din. Po izidu bodo knjige 20 odstotkov dražje. Zato pohitite z vpisom oz. naročilom pri poverjeniku Prešernove družbe ali pa v upravi. Vabimo vse, ki bi b*11 pripravljeni širiti dobro .m poceni knjigo, da se vključijo v vrste naših poverjenikov. Naj ne bo delovne organizacije brez poverjenika Prešernove družbe. S Izobraževanje in hultura OB TEZAH ZA ENOTNE OSNOVE MERIL ZA FINANCIRANJE DEJAVNOSTI 00 .NO IZOBRAŽEVALNIH ZAVODOV: Različni načini razmišljanja OOSLbJ TUDI NA POTROŠNIŠKI KREDIT V prejšnji številki smo objavili mnenje pododbora za šolstvo RO sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije k tezam za enotne osnove meri! za financiranje dejavnosti vzgojno izobraževalnih zavodov. Republiška izobraževalna skupnost mora v skladu z zakonom o izobraževalnih skupnostih in o financiranju vzgoje in izobraževanja v SRS najkasneje do konca leta take enotne osnove meril določiti. Objavila je teze tega dokumenta 14. oktobra v »Občanu« in zdaj poteka o njih javna razprava. Ker ta teden še ne moremo objaviti čim bolj konkretnih pripomb in predlogov za ustreznejše rešitve od teh, ki, so v sedanjih tezah, kar namerava pododbor za šolstvo pri RO sindikata delavcev družbenih dejavnosti še v prihodnjih dneh storiti, objavljamo tokrat kratko informacijo o nekaterih stališčih, ki so se izoblikovala v Ljubljani in še kratko razmišljanje o enakem vrednotenju enako opravljenega dela. Spremljanje dosedanje razprave vsiljuje namreč vtis, da gre pri razpravi doslej ne toliko za različna stališča v podrobnostih kot ZA RAZLIČEN NAČIN RAZMIŠLJANJA o tem, kakšen naj bi bil ta dokument. Pododbor za šolstvo in otroško varstvo pri MO sindikata delavcev družbenih dejavnosti Ljubljana, ki je pred časom že sklical posvetovanje o omenjenih tezah, je na ta način >iz-vedel za stališča predstavnikov mnogih ljubljanskih šol in stališča komisij pri ljubljanski temeljni izobraževalni skupnosti, ki pripravljajo merila za financiranje različnih šol na svojem območju. Zaenkrat lahko torej govorimo le o različnih stališčih s tega posveta, ne pa tudi o tem, da so to tudi že stališča mestnih sindikatov k predloženim tezam. To razliko poudarjam namenoma, ker so posamezni člani pododbora za šolstvo in otroško varstvo razmišljali na tem posvetu glasno tudi drugače kot večina prosvetnih delavcev, a to, da je bilo njihovo razmišljanje v manjšini, še ne pomeni, da se sindikat kot politična organizacija ni dolžan do njih tudi temeljiteje opredeliti. Za kaj gre? Vsi prisotni so si bili edini, da je treba podpreti teze za enotne osnove meril za financiranje vzgojno izobraževalnih dejavnosti zavodov, s katerimi 'želijo predlagatelji nedvomno zagotoviti večjo stabilnost na področju vzgoje in izobraževanja, saj bolj urejena materialna baza daje tudi mnogo več zagotovil za uveljavljanje samoupravljanja na tem področju. Določene razlike v glasnem razmišljanju pa so že prišle do izraza pri vprašanju, ali teze z enotnim opredeljevanjem do izobrazbe prosvetnih delavcev resnično že brišejo dosedanje krajevne razlike (večina je bila v to prepričana), ali pa v resnici uzakonjamo le dosedanje stanje, saj v tezah ni izhodišče —■ ob enotnem programu enotna sistemizacija delovnih mest — pač pa to, kdo je na teh delovnih mestih zaposlen. Določene razlike v glasnem razm.išljanju*so dalje veljale tudi temu, ali predložene teze za enotne osnove meril pomenijo najboljšo osnovo za iskanje meril tudi temeljnim izobraževalnim skupnostim (večina je bila 0 tem prepričana, saj -so menda sestavljavci republiških tez v dokajšnji meri osvojili ljubljanske izkušnje). Drugi imajo vendarle Pomisleke v tem pogledu, ker Sodijo,' da se konkretizacija iz- latti ZA MOČ ZA DOBRO RAZPOLOŽENJE FRUCTAL DOMAČI BRANDT hodišč, opisanih v uvodu, oddaljuje od samih teh izhodišč. Konkretno: opredeljevanje odnosa do stopnje izobrazbe, delovnih izkušenj, sistemizacije delovnih mest glede na število otrok ali mladine itd. še ni opredeljen odnos do tega, kako bomo vrednotili opravljeno delo zavodov. Na posvetu pa je prevladovala pravzaprav razprava o podrobnostih, npr. zahteva, naj bi teze vsebovale tudi merila za izobraževanje odraslih, za dejavnost prosvetno pedagoških služb, vzgojnih posvetovalnic, za celodnevno bivanje otrok v šoli in podobno. Vsekakor je treba priznati, da je bilo mnogo predlogov, ki bi jih pravzaprav morala upoštevati temeljna izobraževalna skupnost Ljubljana pri svojih merilih, slišati pa je bilo tudi predloge, ki jih verjetno ne bo mogel upoštevati nihče drug, kot same delovne skupnosti, ko bodo razpravljale o svoji notranji delitvi in o nagrajevanju v kolektivih. ALI RES ENAKI POGOJI ZA ENAKO OPRAVLJENO DELO? Ko torej v teh dneh lahko prisluhnemo dvema različnima načinoma razmišljanja o predloženih merilih, se tudi meni vsiljuje nekaj misli, ki bi jih * želela pribeležiti (za nadaljnje razmišljanje!) bolj v obliki vprašanj. Prvič: zakon o izobraževalnih skupnostih in o financiranju vzgoje in izobraževanja v svojem 63. členu zadolžuje republiško izobraževalno skupnost po; mojem prepričanju za dva akta, ki naj ju pripravi: za enotne osnove meril za financiranje dejavnosti vzgojno izobraževalnih zavodov IN MERILA IN POGOJE ZA DODELJEVANJE. POSEBNIH DOPOLNILNIH SREDSTEV TEMELJNIM IZOBRAŽEVALNIM SKUPNOSTIM. Ali nismo s predloženimi merili predvsem imeli pred očmi enotnih delovnih pogojev za enotno šolo, torej tisti dokument, s katerim bi morala uravnavati enotna osnovna pogajanja republiška izobraževalna skupnost? Zavodi — že v skladu z zakonom o zavodih — pa naj bi svoja sredstva (dohodek) formirala predvsem ha osnovi delovnih programov in obsega ter kvalitete njihove stvarne realizacije. To pa je tisto, kar se nekaterim zdi, da smo v teh republiških merilih domala povsem zanemarili, saj smo za vse to le še dodali nekje nekakšna rezervna sredstva, s ' katerimi naj bi nagrajevali posebno kvaliteto dejavnosti zavodov. Zdi pa se, da se oddaljujemo tudi od tega, da bi resnično ustvarili enake startne pogoje za delo šol. Sistemizacija delovnih mest je dobro poglavje v teh tezah, nekaj česar doslej nismo imeli, pa bi potrebovali. Toda šole, ki imajo enotne programih, vendarle po teh merilih naj ne bi dobile (n.e direktno, temveč v skupnih sredstvih temeljnih iztibražeValhih skupnosti!) dopolnilnih sredstev po enotni sistemizaciji, temveč PO NOVO COLIBRI tT2 1967 % M TOMOS KOPER ZASEDENOSTI DELOVNIH MEST. Torej bi občine, ki so že v preteklosti zaradi skromnih sredsteV imele slabšo strokovno strukturo v šolstvu, morale ostati pri istem? Še , nekaj je vprašanj, o katerih bi kazalo več razmišljati. Zakaj npr. te teze sploh govore toliko o elementih osebnih dohodkov in ne o elementih stroškov, ki jih družba mora priznati do neke osnove, če je uzakonila enotne učne programe, ki terjajo predvsem neke osnovne enotne delovne, izobrazbene in materialne pogoje? Ali se ne bo ves predloženi sistem izračunavanja osebnih dohodkov v teh merilih nujno, takšen kot je, poenostavljeno prenesel na izobraževalne skupnosti in še dlje, v šole, v nagrajevanje dela posameznikov? Nimam pri tem predvsem v mislih npr. ljubljansko ali mariborsko šolstvo, bolj šolstvo tistih dotiranih občin. kjer REZERVNIH SREDSTEV za nagrajevanje kvalitete po tem predlogu sploh ne vidim. Sicer pa te misli niso zabeležene z drugim namenom kot s tem, da izzovejo tudi na straneh našega lista- še 'koga-' drvi« i gega in da v kratkem času, ki j je na razpolago, razčistimo vse dileme, tudi tiste, ki so morda v tem primeru dileme manjšine. S. G. NOVI PROSTORI MATIČNE KNJIŽNICE IN KLUB -POMEMBNI PRIDOBITVI ZA LENARŠKO OBČINO LETOS NAKUPILI VEČ KNJIG KOT VSA POVOJNA LETA — Naj povem za ilustracijo, da so se pred leti v Lenart oglasili novinarji, ki so si želeli ogledati klub, Takrat sem jim dejal, naj pridejo čez leto dni, ko bomo klub imeli. Pričakoval sem jih, pa jih čez leto dni ni bilo več naokrog. Tako mi je med drugim povedal EDO ZORKO-MIHEC, predsednik občinske skupščine Lenart' v Slovenskih goricah, ki se zelo trudi, da bi ta gospodarsko dokaj nerazvita občina napredovala na vseh področjih. To, da imajo prosvetni delavci v lenarški občini takšne osebne dohodke, ki se lahko merijo z osebnimi dohodki prosvetarjev v najbolj razvitih slovenskih občinah, že samo po sebi govori, da občina' ni mačehovska do šolstva. Saj_ gre za občino, kjer celotno gospodarstvo ustvari nekaj nad 4 milijarde bruto dohodka in je narodni dohodek na prebivalca najmanjši v Sloveniji, samo nekaj več kot 200 starih tisočakov. Kljub temu pa so v zadnjih letih v domala, vseh krajevnih središčih zgradili stanovanja za učitelje, v mnogih krajih so povsem obnovili šolska poslopja. Zadnji čas pa velja skrb občine tudi razvoju kulturnih dejavnosti, ki še pred leti tako rekoč tu niso imele domovinske pravice, čeprav so sodobniku nepogrešljive. KLUB, KI MU DALEČ NAOKOLI NI ENAKEGA Menda bo dve leti tega, kar so v Lenartu kot središču občine odprli sodoben klubski prostor, ki mu po opremljenosti in urejenosti ni enakega v bližnji, pa tudi daljni okolici. Sprva so imeli v klubskem prostoru tudi knjižnico, letos pa so jo preselili v nov, prav tako sodobno zasnovan prostor, ki docela ustreza novim potrebam izposojevalcev knjig. Občinska skupščina in drugi so za ureditev kluba odrinili skoraj pet milijonov S-dinarjev. Prosvetno društvo pa je že lani lepo poskrbelo za program, ki so ga poimenovali »Na svidenje v četrtek«, saj so ga pripravljali za vsak četrtek v tednu. V programu so sodelovali gledališčniki, novinarji, zgodovinarji, profesorji, slikarji in drugi, ki so med poslušalci vzbudili velik interes za obiskovanje klubskih programov, še posebej pri mladini. Kasneje je klubsko življenje sicer nekoliko zamrlo, kaže pa, da ga bodo letos znova poživili. Lenarška občina je tudi po številu prebivalcev med najmanjšimi v Sloveniji. Kljub temu pa ima svojo delavsko univerzo, ki pa se v zadnji sezoni ni kaj prida izkazala, pa čeprav ji je občinska skupščina dala iz proračuna 2,200.000 S-din (o tem smo pisali že v zadnji številki DE!). Sicer pa je občinska skupščina letos namenila milijon in pol S-dinarjev za nakup kinoprojektorja v Cerkvenjaku. S tem denarjem in še z lastnimi prispevki" bo ta odročen kraj končno le dobil kino, ki si ga prebivalci zelo želijo. Prebivalci Zgornje Ščavnice pa bodo dobili za obnovo svojega kulturnega doma od skupščine 600.000 S-din. ZDAJ BI POTREBOVALI POKLICNEGA KNJIŽNIČARJA Da je občinska matična knjižnica letos dobila nov prostor, ki je zelo funkcionalno opremljen in omogoča čitalcem prost dostop do knjig, gre predvsem zahvala prizadevnemu predsedniku sveta delavske univerze tov. Rudiju Fenu, ki je skupaj z drugimi delavci s področja kulture in izobraževanja prene- katero uro brezplačno delal. Na ' začetku tega leta je imela lenarška knjižnica 1200 knjig, : sedaj pa jih ima več kot tri . tisoč, večinoma najnovejše izdaje. To pa pomeni, da so letos kupili v Lenartu več knjig za knjižnico kot vsa leta po osvoboditvi. Bila so namreč leta, ko v Lenartu ni bilo moč dobiti niti 50.000 za knjige, danes pa je v te namene pripravljeno odriniti . toliko že tudi kakšno manjše ' podjetje. Seveda pa se je odnos do knjig spremenil tudi po zaslugi vztrajnih ljudi, ki so se zagrizli v to, da bi knjižnica izpolnila zakonske pogoje za matično knjižnico. Glede števila knjig jim je to že uspelo. Iz občinskega proračuna so dobili letos za nakup knjig milijon 700 tisoč S-dinarjev, šolski sklad je namenil knjižnici za to 600 tisoč S-dinarjev, milijon in pol Š-din pa je letos prvič primaknil republiški sklad za pospeševanje kulturnih dejavnosti. Pri delavski univerzi, v sklopu katere deluje matična knjižnica, zagotavljajo, da bodo še letos kupili nadaljnjih tisoč novih knjig. Pohvale vredno je tudi to, da so se letos prvič tudi izkazale vse delovne organizacije v občini, saj so za nakup knjig prispevale precejšnje denarne zneske. Delavci mehanične delavnice pri trgovskem podjetju »Potrošnik« in obrata mariborskega SG »Stavbar« v Lenartu pa so skoraj v celoti opravili brezplačna dela pri montaži knjižnične opreme. V Lenartu računajo tudi v bodoče na tolikšno razumevanje delovnih organizacij za knjižnico in druge kulturne potrebe. Predvsem bi .zdaj potrebovali sredstva za namestitev poklicnega knjižničarja. T. ŠTEFANEC Kako se zaposleni šolamo? ZASLEDUJE ŠOLANJE ZAPOSLENIH V OSEMLETKAH ZA ODRASLE Z našo akcijo smo pri kcncu. Kot zadnji prispevek v tej številki objavljamo intervju s tovarišem TOMOM MARTELANCEM, republiškim sekretarjem za prosveto in kulturo. KOMENTIRA TOMO MARTELANC, REPUBLIŠKI SEKRETAR ZA PROSVETO IN KULTURO Ni važno učiti, ampak naučiti! 6 SONJA GAŠPERŠIČ: Dejstva so takšna, da več kot @ polovice zaposlenih v Sloveniji nima popolne osnovne 0 splošne izobrazbe, 40 cJo generacije se jim približno 61 vsako leto še priključuje, oziroma se zaposlenim niti ® ne priključuje več, ker so jim s tako pomarijkljivo @ izobrazbo vrata v šole »višjega nadstropja« in delov-Q nih organizacij zaprta. V srednjeročnem programu raz-® voj a v Sloveniji smo glede spreminjanja izobrazbene © strukture zaposlenih in šolanja rednih generacij v <9 osnovni šoli zapisali marsikaj konkretnega, premiki v ® stvarnosti pa so sila skromni. TOMO MARTELANC: Zboljšanje izobrazbene strukture zaposlenih je eden temeljnih pogojev za uresničitev srednjeročnega načrta in reforme. Ključni problem za zboljšanje strukture izobrazbe pa je nedvomno v večji učinkovitosti osnovnošolskega izobraževanja. Zato smo v srednjeročnem načrtu zapisali, da naj bi do leta 1970 v osmih letih uspešno končalo osnovno šolo 70 % otrok iste generacije. Kako to doseči? Vaše vprašanje je zelo konkretno in terja oprijemljiv odgovor. Upam, da ne bom dolgovezen, če naštejem nekaj ukrepov, ki smo jih že storili za uresničitev tega bistvenega cilja: — Lani je pedagoški svet SRS sprejel nov predmetnik in učni načrt za osnovne šole, ki dosti bolj kot dosedanji zasleduje predvsem učinkovitost izobraževanja na osnovnih šelah. — Opozorili smo osnovne šole, da morajo dosledneje — v skladu z zakonom — organizirati dodatni pouk za vse tiste učence, ki so napredovali v višji razred z negativno oceno. — Izdali smo pravilnik o številu učencev v oddelkih, da bi tako zagotovili uspešnejše vzgojno-izobraževalno delo. — Priporočili smo šolam, da začno s sistematičnim ugotavljanjem zrelosti otrok, ki se vpisujejo v prvi razred, posebej pa smo še opozorili, da je treba vključevati otroke z motnjami v duševnem in v telesnem razvoju v ustrezne posebne šole. — Z organizirano gradnjo osnovnih šol in ob finančni pomoči, smo v zadnjih treh letih pospešeno gradili nove osnov- ..... ....... ~ — Z novim zakonom o izobraževalnih skupnostih in o financiranju vzgoje in izobraževanja smo zagotovili pčgoje za postopno zboljšanje gmotne osnove šolstva, zlasti Opreme, zbirk učil in učnih pripomočkov. — Precejšnjo pozornost posvečamo tudi izobraževanju učiteljev. Spričo znatnega pomanjkanja predmetnih učiteljev sta pedagoški akademiji organizirali široko zasnovan izredni študij za učitelje, ki sicer poučujejo, nimajo pa ustrezne stopnje izobrazbe. To pa še ini vse. Poleg nadaljevanja vseh teh nalog se nameravamo v kratkem lotiti tudi drugih ukrepov, ki naj bi zagotovili hitrejšo kvalitetno rast osnovnih šol in boljše učne uspehe. Naj omenim vsaj nekatere: skrb za zboljšanje učbenikov za učence, izdaja priročnikov za učitelje, uvedba, obveznega izpopolnjevanja učiteljev, znanstveno raziskovalno delo na področju pedagogike, izoblikovanje programa šolskih televizijskih oddaj kot dopolnitve in modernizacije izobraževalnega procesa. © SONJA GAŠPERŠIČ: V drugih republikah so zakoni @ o financiranju vzgoje in izobraževanja osnovno splošno @ izobraževanje odraslih uvrstili med obvezne naloge, © ki naj jih financirajo temeljne izobraževalne skupnosti. @ Pri nas je brez zakonske »prisile« za to malo posluha. TOMO MARTELANC: V prvi vrsti se mi zdi bistveno, da čimbolj zreduciramo vzroke in razloge, zaradi katerih otroci ne dokončajo osnovne šole. Poleg že poprej omenjenih ukrepov naj poudarim še to, da zakon v osnovni šoli omogoča učencem, da obiskujejo osnovno šolo kot redni učenci do 17. leta starosti. Pouk je tu brezplačen. Če bi izkoristili to možnost, bi lahko znatno večje število otrok vendarle končalo osnovno šolo, če ne v osmih, pa vsaj v devetih ali desetih letih šolanja. V letošnjem šolskem letu je poleg skoraj 20.000 otrok, ki,so končali osnovno šolo, malone 10.000 otrok, ki so izpolnili šolsko obveznost v šestem ali sedmem razredu. Pa Vendar se velika večina teh ne oprime možnosti, ki jo družba nudi. Zakaj ne? Ne bilo bi niti prav niti pravično, če bi krivdo za to valili na otroke. Deloma so za to krivi starši, ki nočejo, da bi njihovi otroci še naprej obiskovali osnovno šolo kot redni učenci. Včasih pa zadene krivda tudi učitelje, ki se le preradi skušajo znebiti slabih učencev. Slej ko prej bodo šole morale prevzeti večjo odgovornost za učinkovitost in učinek vzgojno izobraževalnega dela. Ni važno učiti, ampak naučiti! © SONJA GAŠPERŠIČ: Obstaja mnenje, da so učni pro-S grami na tej stopnji za odrasle njim še vedno neprila-<9 gojeni in da j p slabo, ker nimamo tovrstnih programov • tudi za nižje razrede. Obstaja mnenje, da je andragogi-® ka pri nas skrajno zapostavljena. Za osnovno šolo za © odrasle nimamo v Sloveniji menda niti enega samega © svetovalca — andragoga. TOMO MARTELANC: Menim, da smo na tem področju vendarle storili pomemben korak naprej. Republiški sekretariat za prosveto in kulturo je izdal pravilnik o organizaciji izvajanja izobraževanja odraslih v osnovni šoli in smernice za prilagoditev predmetnika in učnega načrta osnovne šole možnostim in potrebam izobraževanja odraslih. Ne bi mogel trditi,, da je andragogika pri nas skrajno zapostavljena, raje bi dejal, da še ne zavzema mesta, ki ji po njenem pomenu gre. Učitelji res ne dobijo znanja iz andragogike na fakultetah in višjih šolah, saj je nemara vprašljivo, če je potrebno z andragoškim znanjem oborožiti nrav vse učitelje. Pač pa je Zveza delavskih univerz v sodelovanju z Zavodom za šolstvo SRS v zadnjih dveh letih priredila več kakovostnih seminarjev za učitelje in svetovalce, ki so jih vodili naši najboljši strokovnjaki z andragoškega področja Smo pa — navzlic ugotovitvam — daleč cd tega, da bi bili lahko zadovoljni z dosežki in uspehi na tem področju. Problemi so odprti, dobršen del ledine pa še nezoran. Zato lahko samo pozdravim anketo Delavske enotnosti, ki je tako resno načela to prav tako pomembno kot kočljivo vprašanje. OBISK V POLIGALANTU IZ VOLČJE DRAGE JE POKAZAL, DA SI JE KOLEKTIV SMOTRNO ZASTAVIL PROIZVODNI PROGRAM Stroji počivajo samo za državne praznike Poligant iz Volčje Drage se ne more ponašati z dolgoletno tradicijo, saj bo prihodnji mesec praznoval šele 11-letnico svojega dela. Vsega priznanja pa so vredni delovni uspehi te mlade g or iške delovne organizacije, ki je vsa leta od ustanovitve dalje poznala le pot navzgor, ki je niso preusmerili ne gospodarska reforma ne številni in močni tekmeci... V STARIH PROSTORIH NOVI STROJI -Zaradi iz dneva v dan hujše konkurence smo namreč dobro vedeli, da se bo obdržal na površju samo tisti, ki bo znal pravočasno reagirati na zahteve trga,« je povedal Benjamin Besednjak, direktor Poligalanta. »Pogoj za to pa je seveda sodoben strojni park, ki lahko zagotovi potrebno produktivnost in obenem tudi kvaliteto. To smo imeli vseskozi pred očmi in v tem smislu smo svoje načrte tudi izpeljali...« Po ' teh besedah direktorja Besednjaka so me v Poligalantu povabili na ogled proizvodnih prostorov, češ da se ni smiselno pogovarjati o stvareh, ne da bi si jih prej ogledal. "V minulih letih smo imeli dve možnosti," je potlej nadaljeval direktor Besednjak. "Ali da vložimo svojh sredstva v nove zidove ali pa v nove stroje. Kot vidite danes, smo se odločili za drugo varianto. Za tisto, ki je značilna za zahod. Ostali smo torej brez lepega visokega tovarniškega dimnika, brez novih prostorov, toda... kupili smo nove stroje in potlej do poslednjega kotička izkoristili stare delovne prostore. Sami boste presodili, ali je bila naša odločitev pravilna..." Kratek sprehod med ljtidmi in stroji v Poligalantu je dejansko dal več kot ure govor j eu nja in razlaganja. oiouvajse umu jonska inve-stic.ja v nove sueje m inuuer-n.znoijo pruizvuuiije Je ona uiez Uvonia uuuru naročena, -struji v X'o.igdidiiiu tečejo uanes latto 1 cnuv nuc m udii. V neicd.ena piooiorm ouueis.d za emoaidzo s^ion ne moies Viueli ueiavcev, s c j so v tr-oiiodiainu poniemune Uc.oine operacije s pomočjo a v torna istim sirojev, ki so Jrn kupni v iianjr, povsem muoer-rm..rali. "nes imamo sodobne stroje," mi je uejdi leuuicrii uirekvor r-e-tci1 veoviun, "zaveuamo pa se, aa Kljun vsemu nas strojni paru se veuno ni najoolj popoln, seveda, vsega si pa ne moremo pn voščiti v tako kratkem času ...« Preskromni so bili v Volčji Dragi, da Di me opozorili na vse 10, kar so uosegn z modernizacijo svojega strojnega parka. v oddemu za embalažo tečejo na primer najpomembnejši stroji brez prestanka: noč in dan, na petek in svetek. Izkoriščen so torej v bistvu stoodstotno, saj jih delavci ustavijo le za državne praznike. KLJUB TEŽAVAM MILIJARDA REALIZACIJE! Odveč bi bilo ob vsem tem na dolgo in široko razlagati, Veletrgovina MERCATOR z velikim tempom modernizirala svoje obrate. Poleg adaptacije 24. prodajaln, predvsem na območju občinskih skupščin Ljubljane so v programu tudi gradnje ne pohištvo, ki -Po obliki in izdelavi enako'1" n o tujemu. Če bodo naše t°l‘ ne tudi v naslednjih letih z r3 ^ vojem tehnologije nadaljev se bo jugoslovanska indns _ pohištva kmalu prebila v tovni vrh.« . «- MATJAŽ VIZJAK s POTROŠNIŠKIH POLIC B S POTROŠNIŠKIH POLIC B S POTROŠNIŠKIH POLIC B S POTROŠNIŠKIH POLIC B S POTROŠNIŠKIH POLIC S POTROŠNIŠKIH ti L C L k 52 z s o 0. w e ■ ti j o n. NOVO! Stol na plin Na ljubljanskem Salonu pohištva je prav posebne pozornosti obiskovalcev deležen izdelek kamniške tovarne pohištva Stol — dak-tilografski stol na plin. V čem je njegova posebnost? Stol je narejen iz kro-miranega železa, sedež in naslonjalo pa iz vezane plošče, prevlečene z umetnim usnjem. V tovarni Stol, ki ima tradicijo prav v izdelavi pisarniškega pohištva in še posebej vrtljivih dak-tilografskih stolov, pa so letos izdelali poseben dakti-lografski stol, ki se dviga in spušča s pomočjo plina. Višino sedeža nastavimo s posebno ročico. Najnižja lega sedeža je 38 cm, tako visoki so klubski stoli, najvišji pa je položaj daktilo-grafskega sedeža, ki je dvignjen od tal 48 cm. Daktilografski stol na plin bodo toplo pozdravili tudi delavci v laboratorijih in gospodinje, skratka vsi, ki pri delu potrebujejo višje sedeže. Stoli na plin bodo že kmalu v prodaji, njihova tovarniška cena pa je od 38.000 do 72.000 S-din, pač glede na dopolnitve, ki jih želi kupec. m. v. » NOVI MODELI SLOVENIJALES 0 NA SALONU POHIŠTVA’67 »01BBBBMBBBBBBB' HMiimiiiiiiiHiiuni Alt veste .. .da smo Jugoslovani na področju ekonomske propagande v Evropi prvi siro- ; maki. To dokazuje na primer podatek, da smo dali v minulem letu za ekonomsko propagando le 0,40 odstotkov od ustvarjenega dohodka našega gospodarstva; ... da dajejo najbolj raz- l vite države na svetu za \ svojo ekonomsko propagando tudi 15 odstotkov svojega dohodka in da je evropski povpreček vlaganj v ekonomsko propagando natančno desetkrat večji od našega; ... da nismo Jugoslovani med tistimi, ki so na evropskih lestvicah med zadnjimi po vlaganjih v ekonomsko propagando, temveč v skupini pod skupnim imenovalcem »druge države«; ... da dajemo pri nas na primer za reklamo cigaret Morava 16 par na škatlico, medtem ko dajejo Američani za svoje cigarete Kent kar 18 dinarjev v reklamne namene za eno samo škatlico; ... da smo dali lani Jugoslovani v Nemčiji za reklamo svojih naravnih lepot 10.000 dolarjev, Bolgari 40.000. Grki 140.000, Italijani pa 800.000 dolarjev. V RADGONSKEM KMETIJSKEM KOMBINATU SO ODPUSTILI V ZADNJEM ČASU TRI INŽENIRJE AGRONOMIJE_ , KDO J E KRIV?# rvAA/WWVNAA/wy>/vVWWW\Aa, saj je podelitev sovpada-a s praznovanjem občin-'7pga praznika občine Mur-$ka Sobota. A. H. • LITIJA: i. Usnjarsko krznarskemu kom-»»atu Šmartno pri Litiji je buhliški sklad skupnih go- J^darskih rezerv odobril 20n°^*° v višini 2 milijona k1 tisoč novih dinarjev za j, J’edbo sanacijskega načrta, j ' *en tega je kombinat dobil jj, 280 tisoč N-dinarJev noso- *a obratna sredstva iz ob-iC^kega sklada skupnih re-Utp delovnih organizacij iz V kombinatu so začeli valiti krivdo za neugodne gospodarske uspehe drug na drugega; na vrhu, se razume. Na upravi so rekli, da so poleg nekaterih vzrokov za slabo gospodarjenje krivi nekateri agronomi, vodilni delavci v delovnih enotah. Obtoženi agronomi pa so spet uperili prst na vodilne delavce v upravi, predvsem na direktorja kombinata. Medtem, sta diplomirana inženirja agronomije Lojze Vogrinčič in Ciril Žmahcr sklicala v Črncih sestanek strokovnih delavcev kombinata. Razpravljali so o gospodarskem položaju kombinata in o morebitni zamenjavi nekaterih vodilnih delavcev kombinata, predvsem direktorja. Direktor in drugi vodilni delavci o sestanku niso bili obveščeni. Zato je pobudnika sestanka v Črncih vzel v precep upravni odbor, ju začakno odstavil, hkrati pa so uvedli zoper njiju disciplinski postopek. Disciplinska komisija je proučila krivdo obeh agronomov in predlagala delavskemu svetu, da ju izključi iz delovne skupnosti. Razprava o izključitvi pa je hkrati spodbudila tudi razpravo o gospodarjenju v kombinatu. Povzemamo jo v krajšem izvlečku. PO SLEDI GOSPODARSKIH NEUSPEHOV Poljedelci niso izpolnili načrta. Krma, ki so jo pridelali, je bila slabe kakovosti in živinorejci so ji priznali za kilogram sena le 17—21 S-dinarjev. Koruzo so morali sejati dvakrat. V govedoreji so porabili preveč krmil. Proizvodnja mleka in prirastek pitancev nista bila takšna, kot so načrtovali, poleg tega pa še precej dražja. Po ugotovitvah so si vodilni delavci delovne enote premalo prizadevali, da bi bili gospodarski uspehi boljši. Tudi pri pitanju prašičev so porabili več krme, kot so predvidevali, vendar izdatnejše krmljenje ni imelo enakega učinka, saj je bil prirastek kar za 16 dekagramov pri prašiču slabši, kakor so načrtovali. V vinogradništvu in sadjarstvu so bili rezultati slabši zaradi toče, medtem ko so se zmanjšali uspehi v delovni enoti gozdarstvo zavoljo povečanja proizvodnih stroškov. Direktor kombinata inž. Pavel Korošec je v svojem poročilu med drugim poudaril, da ima kombinat pri gospodarjenju težave predvsem zaradi pomanjkanja obratnih sredstev. Banka jim je odobrila za vzrejo prbši-ča le 12.500 S-dinarjev posojila, potrebovali pa bi najmanj 60.000 S-dinarjev. Za obrat rastlinske predelave v Črncih bi potrebovali pol milijarde S-dinarjev bančnega kredita za obratna sredstva, vendar je bila prošnja za posojilo zavrnjena. Zaradi pomanjkanja sredstev v kombinatu niso mogli plačevati kmetom odkupljenih izdelkov, zaradi zaprtega žiro računa sn neredno izplačevali tudi osebne dohodke. Računi so se kopičili in vrstile so se tožbe. Samo zaradi sodnih stroškov so imeli v kombinatu 10 milijonov S-dinarjev izdatkov. Denarna stiska pa je vplivala tudi na letošnje gospodarjenje in izračuni opozarjajo na nerentabilno proizvodnjo posebno v živinoreji in poljedelstvu. Tudi pitanje prašičev ni gospodarno. V vinogradništvu so sicer letos pridelali enkrat več mošta kot lani, vendar analize kažejo, da bi bilo potrebno pridelek še povečati in zato nadaljevati z obnovo vinogradov. Sadja je bilo letos precej, vendar se še vedno kažejo pomanjkljivosti v pogodbenem sodelovanju. Kmetom bo potrebno zagotoviti prodajo izdelkov, zaradi tega bi morali obrat za kooperacijo čimprej osamosvojiti. VELJA PORODIT,o srk SAMO ZA AGRONOMA? Povrnimo se spet k razpravi n izključitvi obeh agronomov iz delovne skupnosti radgonskega kmetiiškega kombinata. Obtožnica disciniinske komisije, ki so jo brali na delavskem svetu, očita obtožencema, da sta neposredno odgovorna, za nastalo izaiibo v delovnih enotah ool.ie-delstva in živinoreie in za spere, ki so se v kolektivu ponavljali in sfnnnie-val j Ne mislimo si sicer prisvojiti vloge razsodnika in dokazovati, ali sta inženirja kriva ali ne, kajti prav gotovo sta soodgovorna za nastalo izgubo v živinoreji in poljedelstvu. Najbrž tudi nista prav ravnala, ko sta sklicala sestanek v Črncih samo za nekatere; saj bi se bržčas o gospodarskem položaju in o vzrokih za slabo gospodarjenje temeljiteje pogovorili v širšem krogu. Ni prav, da sta sklicatelja obšla tudi samoupravne organe, sindikat in osnovno organizacijo Zveze komunistov. Med skopim prepisovanjem obtožnice disciplinske komisije in razprave na delavskem svetu pa vendarle zbledi druga plat medalje. Mar ni čudno, da računovodstvo kombinata, ki je prikazalo kolektivu neresničen gospodarski položaj, ne čuti teže poročila SDK. ki je zbrskalo 208 milijonov S dinarjev izgube in postavilo kombinatove račune na laž. Mar ni čudno, da ne- čutijo soodgovornosti za gospodarski neuspeh tudi drugi vodilni delavci? Ali so na to pomislili tudi tisti, ki so sodili obema agronomoma? In končno, kako je odjeknila pripoved rebeh agronomov na zasedanju delavskega sveta? Ne merimo tolikb na tisti del, ko sta govorila o nepravilnostih pri izplačanih dnevnicah, kilometrini in izdatkih za reprezentanco, ampak predvsem o tistem delu, ko sta govorila o nekaterih notranjih gospodarskih problemih, o samoupravnih odnosih, obveščanju članov delovne skupnosti, o gospodarjenju in o sprejetih sklepih samoupravnih organov. Govorila sta najbrž iz izkušenj, kajti posledice takih odnosov sta občutila na lastni koži. saj so tako kot drugim najbrž tudi njima celo na koncu leta pripovedovali o ugodnem poslovaniu. zato o ugodnih gospodarskih uspehih in jima tako nekako priznavali dobro delo?! delo?! Agronoma so odpustili In če prav razumemo obtožnico, potlej so se radgonskemu kombinatu odprle možnosti za boljše gosnodarjenie in notranie sožitje. Usnehi bi se morali pokazati kmalu, k čemur naj bi pripomogla tudi nova organizacija delovnih enot — od 1(1 jih bodo po sklepu delavskega sveta zmanjšali pa 7. Reorganizacija pa seže tudi v upravo klor nameravain odnraviti nekatera delovna mesta In okrepiti strokovne službe. Tn še končna obraztožitev V članku govorimo ves čas samo o dveh avronnmib. v resnici na ere za tn- jnženirip agronome. Pred nerjavnim so namreč kot "predRndnion« odnustili peronoma, sicer ne s znnletlia- ii. Pot so odnustili znduia dva. na-vziie temu na na nenavaden naši n MninroJ so ep snnrezum-. no nremestili na drneo d^lnvnn tnocf n Ittou rtp c o Vm nln n '"fntn-vUi r!q 7pni ni rlnln VowH|nri- fij^ T-vf-rt Qn mn ivro^il I furli* r»rl_ IrV^o o nrnnobanin rMnvn n razmerja . . . 7,ot? AN t.-ttSkttk B GOSPODINJSKA IN DEKORATIVNA KERAMIKA B GRAFITNI LONCI H OPEČNI IZDELKI AAA/WWWW'AAA/WsAAACA/'AA/WVWAAAAAAA/VWWWW\A/AW KLJUB HUDI KONKURENCI SE V MUTI DOBRO DRŽE____________________________ Delo je vse bolj cenjeno »Če smo v podjetju še nedavno ugotavljaii, da slabi medsebojni odnosi hromijo prizadevanja samoupravnih organov za boljše gospodarjenje, lahko danes trdimo prav nasprotno ...«, nam je nedavno pisal na naše uredništvo Konrad Žigart, predsednik sindikalne podružnice v Tovarni poljedelskega orodja in livarni Muta. »S pomočjo delavskega sveta in izvršnega odbor ra sindikalne podružnice smo uveljavili nekatere iio' tranje spremembe, ki so zelo ugodno vplivale na našo delovno organizacijo ...« Obisk v Tovarni poljedelskega orodja in livarni Muta je pokazal, da se je v tem kolektivu v zadnjem letu zares marsikaj spremenilo. Trenja in napetost v odnosih znotraj delovne organizacije so namreč zamenjala skupna prizadevanja za dvig produktivnosti in intenzivno iskanje notranjih rezerv. Znano je namreč, da imamo v Jugoslaviji več kot 300 livarn in da po vsej verjetnosti v bližnji prihodnosti za vse ne bo dovolj kruha. Tega pa Se upravljavci v Muti kaj dobro zavedajo, saj ne dvomijo več v to, da se bodo obdržali na površju samo najsposobnejši. »Prav na račun ne najboljših medsebojnih odnosov, zavoljo katerih smo še lani ,sloveli1, smo imeli v podjetju tudi večje težave s strokovnimi kadri,« mi je v Muti pripovedoval Alojz Rože j, v. d. direktorja. »Danes pa smo napravili tudi na tem področju pomemben korak naprej. Nismo sicer izpolnili še vseh vrzeli, toda odločilnejših težav zavoljo nestrokovnega dela skoraj nimamo več. Štipendisti, ki so včasih po končanem šolanju kar čez noč pozabili na nas, se danes radi vključujejo v naš delovni kolektiv. Pozna se namreč tudi to, da so možnosti za zaposlitev danes malce skromnejše v primerjavi s tistimi izpred nekaj let...« V pogovoru z Alojzom Rože jem in Konradom Žigartom sem v tovarni poljedelskega orodja in livarni Muta tudi zvedel, da je primerov, ko so delavci samovoljno zapuščali podjetje, vse manj. Osebni dohod- ki so namreč v Muti razmeroma dobri, saj se gibljejo v povprečju od 80.000 do 85.000 S dinarjev na mesec; zato danes delavci vrednotijo svoje delo precej bolj resno kot pred leti. Vse manj je tistih, ki odhajajo na sezonsko delo v sosednjo Avstrijo, in tudi tistih, ki so na pomlad zapuščali svoja delovna mesta in se posvetili obdelovanju zemlje. Skratka, problemov zavoljo iiuktuacije delavcev v tovarni poljedelskega orodja in livarni ni več. »Ce pa že govorim o težavah, bi moral vsekakor omeniti obdelavo tržišča ...,« je dejal AJpjrgvoRožej, w d. direktorja. »Res smo v zadnjem času okrepili našo komercialno službo, toda konkurenca je tako ostra, da se tudi najbolj sposobni komercialisti razmeroma težko znajdejo na tržišču za našo dejavnost. Trg nas je prisilil, da smo povsem mehanizirali proizvodnjo v livarni in da smo tako proizvodne stroške zmanjšali, cene za nekatere naše proizvode pa celo znižali.« Znižanje cen in razmeroma zadovoljive osebne dohodke so ZELO ZAŽELENO DARILO osebna tehtnica NEVA izdelek tovarne »LIBELA« Celje Garancija eno leto v Muti dosegli izključno z mehanizacijo proizvodnje in s sodobnimi prijemi v organizaciji dela. Delavci v Tovarni poljedelskega orodja in livarni Muta pa se dobro zavedajo, da s težavami še ni konec in da bo treba v prihodnje izkoristiti vse notranje rezerve, če bodo želeli ostati konkurenčni in tako obdržati svoje kupce. Nekateri podatki komercialne službe namreč izpričujejo, da bodo morali cene za nekatere proizvode še znižati. a. U. ^aaaaaaaaaa/ KOMBINAT ZA PREDELAVO IN PROMET ŽITARIC • ' * • V jajčne testenine tortelini Predeluje vse vrste žitaric, proizvaja testenine, torteline. vafel proizvode, kruh, vse vrste peciva in močna krmila. V DELAVSKA ENOTNOST - Št. 44 - 11. novembra 1967 © labod V tej srajci boš eleganten I išalo je po razmočeni primorski zemlji in razpadajo- E m čem jesenskem listju, ko sem ondan hodil po blatnih gj B W Biljenskih gričih. Nasadi breskev so se razprostirali E skoraj tako daleč, kot je seglo moje oko. V smeri gj proti Nanosu so nekje v ozadju rumeneli vinogradi in inž. Hi- E larij Kosta mi je pravil tudi o nasadih hrušk, ki pa jih od ~ tam nisem videl. PORTRETI IN SREČANJA mr i\t »Več kot 45 tisoč breskvi-nih dreves rase na Biljenskih gričih,« mi je razlagal inž. Kosta, vodja delovne enote Sadjarstva v Biljah, ko sva stala na Vrhu in gledala velike nasade pod seboj. »Ne boste verjeli, toda z drevesi je skoraj toliko dela, kot z otroci. Zdaj potrebujejo to, zdaj ono, in človek nikoli ne ve natančno, če ni morda na kaj pozabil. Res je, da je drevo podobno drevesu, toda nič več, kot smo si podobni ljudje. Zato je vsaka breskev v bistvu življenje zase, ki zahteva potrebno pozornost. Na nas, ki tu delamo, pa je, da ugotovimo, kaj potrebuje to drevesce in kaj ono...« Zavzeto in z ljubeznijo do vsega, kar daje zemlja, je pripovedoval mladi inženir. In, kaj ne bi? Zrasel je na Biljenskih gričih in potlej, ko je v Ljubljani diplomiral na agronomski fakulteti, je pohitel nazaj v gvoje kraje, polne ,ze- Na Biljenskih gričih lenja in sonca. Tu je prevzel skrb za breskvina drevesa, med katerimi je sleherni dan, saj je treba z nasadi ravnati skoraj tako skrbno kot z ljudmi. Tudi drevesa so občutljiva. »Težko je v nekaj skopih besedah povedati, kako kontinuirana mora biti skrb za te nasade...« je nadaljeval Kosta. »Okopavanje, gnojenje, košnja in potlej škropljenje, obrezovanje, redčenje plodov, pospravljanje pridelka itd, itd__ Vse mora biti ob pra- vem času in na ničesar ne smemo pozabiti. Zanimivo je, koliko časa nam na primer vzame redčenje plodov. Ko so breskve velike kot oreh je treba vsako vejo posebej pogledati in odtrgati odvečne plodove, da je breskev, ko dozori, dovolj velika ter sočna in s tem zanimiva za trg. Samo na vsakih 10—15 centimetrov sme biti plod . ..« Na Biljenskih gričih so posadili strokovnjaki kar 16 sort breskvinih dreves, ki danes rodijo od meseca junija do septembra. »Plodove je treba obirati takrat, ko so zreli 80 % in nič več in nič manj. Z breskvo, ki je najmikavnejša za pod zob, tu nimamo kaj početi. Predno pride do kupca, že davno zgnije. Zato moram sleherni dan, ko plodovi dozorevajo, budno spremljati življenje v nasadih in gledati, kdaj so breskve primerno zrele za obiranje. Niti dneva ne smemo zamuditi in niti dan prezgodaj ne smemo pričeti z obiranjem .. .- Potlej mi je Hilarij Kosta z grenkobo v srcu pripovedoval, kako se še danes ni privadil na to, da morajo breskve, ki sočne in dišeče padejo z dreves, na zemlji zgniti. »Veste . ..,« je dejal,' »ko sem bil še študent in sem hodil po ljubljanskem trgu si marsikdaj nisem mogel privo- g ščiti razkošja, da bi kupil kilo- g gram breskev. In danes, ko = dobro vem, da je pri nas veli- g ko mladih ljudi, ki nimajo v g žepu dovolj za sadje, še bolj g trpim, ko gledam na tleh slad- g ke breskve ...« Kosta ima 25 sodelavcev, g Rad jih ima in razume se z g njimi. Vseeno pa mi je potožil, g kako je na primer težko kon- g trolirati kvaliteto dela, ker so g delavci plačani na akord in gj zato pogosto preveč hitijo. Tu- g di samoupravna vprašanja .so _:; na Biljenskih gričih sleherni g dan na dnevnem redu, to- §| da..., to je že povsem druga g tema, mi je dejal inž. Hilarij j§ Kosta. g Ko sva si segla v roke in E sem z očmi še enkrat objel g prostrane nasade v jesenskih E pastelnih barvah me je Kosta g povabil, da ga ponovno obl- g ščem na pomlad, ko bo vse v §g cvetju, če hočem spoznati tisti, g največji čar Biljenskih gričev. §| A. ULAGA = Kozerija o sem ondan obiskal H bolnišnico za živčne bo- H B m lezni v Zatišju pri Ve-® liki vasi, da bi za svoj ra list napisal reportažo pod na-H slovom »Skrb za mentalno | zdravje je ena temeljnih skrbi I samoupravne družbe«, so mi S§ predstavili pacienta, ki je se-g. del na klopi v parku in si v H zvezek nekaj zapisoval. H »Zanimiv primer« je dejal B psihiater, »sam je prišel k 8 nam in nas poprosil, naj ga g ozdravimo. Ni pa hotel pove-E dati svojega imena.« lasssgiSBi lasmi je zaslužil za dva deci. Im.el je pridno in varčno ženo, ki je lepo skrbela zanj. Nekega lepega dne pa je v njegovo mirno življenje kot bomba padla ženina ugotovitev, da v sosednji in bogatejši občini, ki se imenuje Novi dol, plačujejo stanovalci povprečno za 27 °io nižje stanarine, kot jih plačujejo v Starem dolu, ki je revna občina. »To je krivica,« je rekla žena, »in midva jo bova popravila, Če ne bo šlo drugače, se bova preselila v Novi dol« Mož je sprva ugovarjal, žena pa ga ni poslušala in je dala v ča- kaže, v kratkem razpisali samoprispevek za gradnjo cest, medtem ko v Dolgem potoku nihče ne misli o kakem novem prispevku. Spet sta pisala v časopis in se čez nekaj mesecev selila in bila sta zadovoljna, dokler ni žena ugotovila, da je dolgo-potoški prispevek za uporabo mestnega zemljišča dvakrat večji kot v sosednji občini, ki se imenuje Mestni vrh, in ko sta se še tisto leto preselila tja, so občinski možje v Mestnem vrhu spoznali, da imajo prazno blagajno in so uvedli dopolnilni prometni davek. S Občanova tragedija Možakar na klopi se ni zmenil za najin pogovor. »Kako se pišete?« ga je vprašal psihiater. »Občan,« je dejal pacient in mrzlično listal po zvezku, ki je bil že dodobra popisan. Podčrtal je neki odstavek in ob strani pripisal: »Paragraf 113«. »Ko sem ga vprašal, kaj ga teži, da se je zatekel k nam, mi ni vedel povedati. Rekel je: »Jaz se ne grem več!« Potem je zakričal: »Povem vam, in vam zatrdim, da se ne grem več!« In ta stavek je ponavljal do onemoglosti in se drl kot jesihar, da smo ga morali zapreti v samico.« Kasneje mi je psihiater pokazal bolniško mapo tega pacienta, iz katere povzemam naslednjo zgodbo: Vrsto let je živel normalno življenje starejšega upokojenca v Starem dolu; hodil je na sprehode in v park igrat tarok, doma je kaj popravil., včasih pa tudi pošušmaril, da. sopis oglas, v katerem, je predlagala morebitnim interesentom iz Novega dola zamenjavo stanovanja. Kak mesec kasneje sta se preselila v stanovanje novo-dolskega občana, ki je bil službeno premeščen v Stari dol, in bila sta zadovoljna. Toda prav tiste dni so občinski možje v Novem dolu ugotovili, da s proračunskimi sredstvi ne morejo zagotoviti dovolj denarja za potrebe šolstva in so uvedli izredni prispevek za sanacijo šolskega sklada. Ta.krat se je ujezil mož. »Prišla sva z dežja pod kap.« In sta sklenila, da se bosta vnovič preselila. Vendar sta novo selitev preudarno pripravila. Zena je odšla na oglede v občino Dolgi potok, moč pa je odšel raziskovat gospodarske razmere v občino Koritnik. Ko sta se vrnila, sta po tehtnem preudarku ugotovila, da bodo v Koritniku, kot vse Eila pa sta preveč utrujena, da bi se vnovič selila in sta se vdala v usodo. Pa je moža začelo črvičiti v trebuhu, obhajale so ga nekakšne čudne slabosti in sploh se je zelo slabo počutil. Sel je k zdravniku, ki ga je poslal v bolnišnico. »Najbrž je nekaj na živčni podlagi,« je dejal, »pojdite v Veliko vas, tam vas bodo pregledali in vam pom.agali; jaz vam ne morem.« Prišel je v bolnišnico in se zglasil pri dežurnem zdravniku, ki je pogledal napotnico in skomignil z rameni: »Za zdaj vam, dragi tovariš, ne morem pomagati. Mestni vrh sodi v območje komunalnega zavoda za socialno zavarovanje v Veliki vasi in mi smo kvoto bolnikov s tega področja že presegli.« »Kakšno kvoto?« »S komunalnimi zavodi sp vsako leto dogovorimo, koliko njihovih bolnikov bomo spre- PISE .JANEZ VOLJČ jeli. Če jih sprejmemo preveč, nam ne plačajo.« »In kaj naj zdaj storim?« je vprašal obupani bolnik. »Ne vem, tovariš, res ne vem. Seveda bi bilo čisto drugače, če bi stanovali na področju kakšnega drugega komunalnega zavoda, čigar kvote še nismo dosegli.« Takrat se je možakar tako razhudil, da je zdravnik pokli-cah dva bolničarja, ki sta ga vrgla na cesto, medtem ko je zdravnik kričal za njim: »Vi ne sodite k nam, vas lahko pozdravijo edinole v Zatišju.« In je šel v Zatišje. »Zdaj poseda v parku in venomer piše,« je dejal psihiater, »in kolikor lahko ugotovim, se kar dobro počuti. Diagnoze še nismo postavili, za. sedaj je na opazovanju, kot temu pravimo, toda vse kaže, da bo pri nas ostal dalj časa.« »Kaj pa piše?« me je zanimalo. »Prav v tem je problem. Fiše namreč priročnik za samoupravno uveljavljanje obča na v komunalni skupnosti. mBSGS! kriSMMHt 0BBF5SEB IHAESaSB I I I I I I 1 FRANCE ŽAGAR, PREDSEDNIK SINDIKALNE PODRUŽNICE V UTENSIIAJI, O ODPUŠČANJU DELAVCEV Gre za družbeno akcijo »Zaradi zmanjšanja potreb po naših izdelkih — tekstilnih utensilijah — v tekstilnih tovarnah se trajnejše manjša obseg dela oziroma poslovanja v našem podjetju in ni več potrebe po opravljanju dela na tem delovnem mestu v de sedanjem obsegu. S tem je podan razlog za prenehanje dela tov ... Ker ni možnosti, da bi se tov ... razporedilo na drugo delovno mesto v tej organizaciji, je bil sprejet sklep, da mu (ji) preneha delo v delovni organizaciji.. .<- Tako so pred nedavnim v Utensiliji, tovarni tekstilnih potrebščin v Ljubljani, obrazložili enaintridesetim delavkam in delavcem, zakaj so jih odpustili. »Bilo j c tako hudo, da se mi je zdelo, kot da bi si rezal lastno roko,« mi je pripovedoval FRANCE ŽAGAR, predsednik izvršnega odbora sindikalne podružnice. »Vendar je bila to edina možnost, da se rešimo iz stisk, ki nas pestijo.« Spočetka niso verjeli, da jih bo reforma tako močno prizadela. »Smo podjetje, ki oskrbuje tekstilno industrijo s pomožnimi potrebščinami, potrošnim blagom in osnovnimi sredstvi. Ko so nam po reformi, zaradi zmanjšanja investicij v tekstilni industriji, začela usihati naročila za tiste izdelke, ki sodijo med osnovna sredstva, smo sodili, da bomo to luknjo zamašili z izkoriščanjem drugih naših proizvodnih zmogljivosti. Izkazalo pa se je, da uvozniki kupujejo v tujini veliko izdelkov, kakršne proizvajamo mi, ki so včasih boljše kakovosti, pretežno pa ne; potreba po naših izdelkih se je zmanjšala.« Svojo trditev je podkrepil s podatki. Prej so v oddelku cevk delali dan in noč in proizvedli na mesec 200.000 do 300.000 cevk. Zdaj so naročila petkrdt in tudi šestkrat manjša. Samo v avgustu so na primer imeli za devet milijonov dinarjev izgube. »Pred reformo smo sklenili, da bomo zgradili novo tovarno na Brdu pri Ljubljani, ker na sedanjem prostoru nimamo možnosti za nove gradnje. Tja bi se preselili vsi. Dobili smo 704 milijone dinarjev kredita. Nekaj sto milijonov dinarjev pa smo imeli sami. Začeli smo graditi, toda kmalu se je izkazalo, da potrebujemo precej več denarja. Samo gradbene storitve so nam , podražili za kakih 140 milijonov dinarjev. To nepredvideno povečanje stroškov smo skušali poravnati z lastnimi sredstvi. Toda proizvajali smo manj kot prej. Kredit pa moramo vrniti v treh letih. Pogajamo se z gospodarsko banko. da bi nam podaljšala odplačilni rok na šest let, in ne vemo še, če bomo uspeli.« Že spomladi so izračuni pokazali, da imajo, glede na naročila, zaposlenih preveč ljudi. »Nismo vedeli, kaj naj storimo. Naj odpuščamo ali naj še bolj zmanjšamo sklad osebnih dohodkov,;- V minulih dveh letih so zmanjšali povprečne osebne dohodke od 73.000 na kakih 60.000 dinarjev. »Najprej smo sklenili, da bomo ukinili prispevek za nadomestilo prevoza na delo in z dela. Ukinili smo tudi tako imenovani delež od ekonomskega uspeha, ki je i temeljil na znižanju polne lastne cene. Nismo razdelili prispevka za rekreacijo, se pravi, ža dopust in ves tako zbrani denar smo dali za obratna sredstva.« »Končne pa so ugotovili, da se brez odpuščanja ne bodo izvlekli iz zagate. »Strokovne službe so pripravile izračun, iz katerega je razvidno, da bo treba iz petsto-članskega kolektiva odpustiti 46 delavcev. O njihovih predlogih smo govorili na svetih ekonomskih enot, na izvršnem odboru sindikata in na centralnem delavskem svetu. Na sestankih delavskega sveta je prevladalo mnenje, da je bolje odpustiti nekaj delavcev in obratovati še naprej, kot pa zapreti tovarno. Bili so tudi nasprotni predlogi. Nekateri so na primer predlagali, da bi še zmanjšali osebne dohodke — za 5000 do 7000 dinarjev — in vse zaposlene obdržali v podjetju, toda v tem primeru bi delavci, ki. na svojih delovnih mestih nimajo dela, postopali in notranji odnesi bi se še poslabšali. Medtem je 15 delavcev našlo delo v drugih delovnih organizacijah in smo jih odpustili le 31« Skoraj vsi odpuščeni so nekvalificirani. Zatrjevali so mi. da socialne razmere niso bile odločilne. Večinoma so med odpuščenimi dekleta z nizkim delovnim stažem, ki so. kot mi je pripovedoval predsednik, že tako neuradno zaposlene kot gospo dinjske Pomočnice: delajo namreč za stanovanje. Delovnih mest niso ukinjali, razen enega. Mnogi odpuščeni so ob razpravi o tem, če je odpuščanje res potrebno, prikimali, toda. ko so zvedeli, da so tudi oni na listi, so se hudovali in iskali krivce. Dogajalo se je. da so rekli: sindikatu plačujemo čla- narino, če pa zaidemo v težave, ne po svoji krivdi, naš sindikat pokima sklepu o mojem odpustu.« Poslušal sem in si zapisoval, končno pa sem vprašal. »Ne razumem — vsi smo samoupravi! avci in pri vas si je nekaj samoupravljavcev prilastilo pravico, da odločajo, kdo izmed drugih samoupravljavcev naj zapusti kolektiv. Ne razumem — vsi. so zavestno dali delež sredstev, ki naj bi jih po pravilniku o osebnih dohodkih dobili, za sanacijo delovne organizacije; torej zato, da bedo zdaj tisti, ki so ostali, lahko boljše poslovali in si delili večje osebne dohodke. Ne razumem — kaj bo s tistimi sredstvi, ki jih je vsak izmed odpuščenih vložil v osnovna in obratna sredstva tovarne? Kolikor jaz poznam naš so- cializem, moramo odgovoriti na ta vprašanja. V Utensiliji pa ste odpuščali kot takrat, ko o socializmu še niti sanjali nismo.« In sem še vprašal predsednika: »Pa poznate stališče sindikatov ?« »Poznam stališče, se pravi načela, da ne bi smeli odpuščati, dokler nismo odpuščenih1 preskrbeli drugih delovnih mest. Toda tega ne ve banka. Tega ne vedo vsi drugi gospodarski čl-nitelji, ki vplivajo na naše poslovanje. Kaj pomaga lepo stališče, če pa ni drugih možnosti. V sindikatih smo rekli' smo za reformo in za modernizacijo proizvodnje. Enakopravno se moramo vključevati Y mednarodno delitev dela. Zdaj pa je treba še nekaj storiti, da bi ob tej modernizaciji, zavolj0 katere marsikje odpuščamo delavce, organizirali prizadevanje za zaposlovanje brezposelnih v družbeno akcijo za odpiranje novih delovnih mest, še zlasti v tako imenovani terciarni dejavnosti. V obrti in v servisni11 službah. Tam, kjer potrebe P° delu kličejo ljudii Tega dejstva se vsi zavedamo in vsi vorimo o njem. To pa je tudi vse, kar smo doslej storili.« Za občinski praznik Novega mesta, 29. oktobra, so bile zakl.l“' Cene delavske športne igre, na katerih je sodelovalo 28 sindikalno podružnic s skupno 1250 nastopajočimi. Tekmovanja so se odvija1 v 11 panogah v moški kokurenci in 6 panogah v ženski konkurenc1' V skupnem plasmaju je zmagala sindikalna podružnica Tovarn zdravil »Krka« s 749 točkami, »Pionir« je imel 717 točk, »Novnles 476 točk. »INIS«. 335 točk in »Novoles« 258 točk. . 0 Ob zaključku delavskih športnih iger je bile tudi zanimiv odbojkarsko srečanje med ekipo novomeškega ligaša in sestavil nim sindikalnim moštvom, v katerem so slednji zmagali z rez-1-latern 2:3. v Na sliki so predstavniki treh naifcoljših sindikalnih podruZiU' ob sprejetju pokalov. Z leve proti desni: Janko Goleš »Novo.es-; Marjan Gregorčič Tovarna zdravil »Krka« in Milan Matjašič »» »Pionir«. Adolf Šuštar