m DELAVSKA Glasilo krščanskega delovnega ljudstva ■ahaja Tink feirlrk pop.; ▼ »lutmu prašnika ten poprej — Uredoltlvo: LJubllana, Mikloil-i c. — Netranklrans pisma •• no tprelemalo Potamesna »levllka Din l’5o - Cena: zn i mes.ec ®l" * *® Ce«r» leto Din »S--, u pol >ela Din Jo -; w lnoum»tvo Din 7*» (ine*e£no) — Oglns: po dopovoru Oglasi, r«klamacl|e In naročnina na uprav* MlkloilCsra cetla (palaCn Delavske zbornico) l. nomo mi« od Bošteleta in recitacija Ognja''. Zaključil je akademijo moški zboi z Askeičevo Za svobodo, resnico in pravico na delo!« Akademijo je obiskalo zlasti mnogo naših študentov. Na Jožefovo zjutraj ob 8 je bila pri 0o. frančiškanih slovesna sv. maša in skupno sv. obhajilo. ZBOROVANJE S tovarišem 70 letnikom v sredini so se zbrali zastopniki raznih korporacij in ustanov ter člani naših organizacij na praznik dopoldne v Delavski zbornici. Cisto zase so sedeli stari tovariši Gostinčar jevi, njegovi resnični komilitoni iz lojnih dni kršč. soc. pokreta pri nas. Oba prevzv. gg. škofa je zastopal preč. g. kanonik Siroj, mestno občino ljubljansko nje podžupan g. prof. Jarc, OUŽd' komi-sar dr. Krek, Izseljeniški urad g. ravnatelj Fink, L del. kon siimno društvo go^p. Strnad, akademsko starešinstvo g. Velikonja, dijaško zvezo akademik g. E. Bojc. Dalje so prisostvovali zborovanju tudi drugi naši prijatelji kot p. dr. Rant, p. dr. A. Tominec, dr. Snoj, dr. Brejc, dr. Gosar in drugi. Zborovanje je otvoril tov. Žumer. Pozdravil je najprej tovariša jubilanta in stare njegove tovariše, posamezne zastopnike in prijatelje in končno vse, ki jih je gnalo, da v krogu enako mislečih proslave delavski praznik in čestitajo tovarišu iz svojega kroga, ki je skozi viharje in borbe življenja dosegel tako visoko starost. Nato sta govorila slavnostna govora tovariša Langus in Terseglav Govor slednjega prinašamo na uvodnem mestu. Obema govornikoma je polna dvorana navdušeno pritrjevala. Tov. Pitako je zatem prečital pozdravna pisma 800 v Strokovni zvezi viničarjev organiziranih viničarskih družin in uradnika »Slovenca« g. V. Schweigerja iz Belgrada tov. Gostinčarju za 70 letnico. Zanimivo je pismo g. Sctnveigerja, ki dokazuje, kako tov. jubilant uživa spoštovanje .in je priljubljen kot »čika« Gostinčar tudi v Belgradu. Podžupan g. Jarc je čestital jubilantu v imenu vseh Ljubljančanov, ki pošteno mislijo in v imenu bivše oblastne skupščine. Nato pa je obujal tridesetletne spomine in navajal zanimivosti iz jubilantovega in svojega življenja in skupnega sodelovanja v politiki in zadružništvu. Komisar dr. Krek je izrazil čestitke v imenu naših zavarovalnih zavodov. Ni Gostinčar kot eden prvib ministrov za Delavci! Proletarci! Pravkar so izšle od Martina Andersena ki jih mora poznati in imeti vsak zaveden proletarec! soc. politiko v naši državi samo tako rekoč utemeljitelj današnjega soc. zavarovanja, ampak je v tem zavarovanju tudi plodno in uspešno deloval kol Član ravnateljstva OUZD v Ljubljani in SUZOR-a v Zagrebu. Tu je rešil marsikatera težka vprašanja. Osebno pa mu je hvaležen, ker se je pri njem učil pravega krščanskega parlamentarizma. V imenu škofa prevzv. g. dr. Jegliča m pomožnega .škofa g. dr. Rožmana je Gostinčarju čestital preč. gosp. kanonik Stroj. Spominjal je Leona XIII. okrožnico Rerum novarum«. Dr. Jan. Ev. Krek je bil nje najboljši glasnik, najboljši Krekov pomočnik pa Gostinčar. Čestitali so še v imenu akad. starešinstva g. Velikonja, za Slov. dij. zvezo Bojc, za Akademsko zvezo Potokar. — Tovariš jubilant se je vsakemu posebej s primernim odgovorom zahvalil. Ganljiva je bila čestitka gdč. Cilke Krekove. Solznih oči je izrekla prisrčno zahvalo jubilantu za vse tisto, kar je sto-iil njenemu bratu — našemu nepozabnemu dr. Janezu Kreku - zlasti v tistih urah, ko so ga vsi njegovi prijatelji zapustili m so ga nasprotniki kruto preganjali. Tovariš Gostinčar se ji je prisrčno zahvalil in prosil navzoče, da veljaj današnje slavje njegovemu prijatelju, njegovemu in našemu učitelju — dr. Janezu Ev. Kreku. »Ako bi njega ne bilo, bi tudi nas danes ne bilo tu.« Čestitali so mu končno še trije naši najmlajši — Borci in mu izročili v darilo i dec e nagelje in bel zavitek. Toplo ginjen se je tovariš zahvaljeval fantom. S primernim nagovorom mu je za tem izročil tov. Žumer darilo vsega krščanskega socialističnega delavstva k 70 letnici — kip sejavca. Vsi navzoči so se z iskrenim pritrjevanjem pridružili izvajanjem tov. predsednika. Gostinčar je izjavil, da vzame darilo, a pod pogojem, ker on vse te proslave ni želel, niti je zaslužil. Po zaključku zborovanja so vsi še enkrat segli v roke tov. jubilantu in se v prisrčnem prijateljskem razpoloženju razšli. Krščansko socialistično delavstvo jje dostojno proslavilo svoj dvojni praznik. Dokazalo je, da v njem resnično živi prava delavska zavest, prijateljsko iskreno tovarištvo, da visoko drži zastavo krščanstva in socializma, pa da ve ceniti delo in da bo kot doslej stremelo za svojimi cilji. Proslava v Mariboru. Skromna, kakor je skromno delavstvo samo, je bila proslava delavskega praznika na dan sv. Jožefa v Mariboru. Mariborsko kršč. soc. delavstvo je na dostojen način proslavilo svojega zaščitnika Sv. Jožefa in obenem posvetilo del svoje proslave tudi enemu prvih pobornikov, v borbi za delavske pravice, našemu tovarišu 70-letniku Joži Gostinčarju. V uvodni besedi se je tov. prof. Prijatelj na prosvetnem večeru spominjal delavskega apostola tov. Jože Gostinčarja ter v vznesenih besedah orisal njegovo trudapolno delo, ki ga je vršil na vseli poljih delavskega udejstvovanja. Svoj lepi govor je zaključil z besedami: »Naj nam dobri Bog še mnogo let ohrani, našega starosto, da ostane čil in zdrav v naši sredi kot voditelj • in svetovalec.« Predavanje prof. Bogoviča o De- lavstvu in cerkvi« je bilo na višku. Kajti tako govoriti znajo le tisti, ki z delavstvom čutijo, ki spremljajo vsak njegov korak, čeravno ne na javnih po-zornicah, ampak pri svojem tihem delu in razmišljanju. Da večkrat bi si želeli takih večerov, tako prijaznih, v dušo segajočih predavanj. Tudi ostali posebno naši mladi tamburaši so zelo častno rešili svojo nalogo, predvsem gre priznanje za to požrtvovalnemu kapelniku tov. Beribaku. Bil je to prvi res delavski prosvetni večer, ki nam bo ostal neizibrisno v spominu. Občni zbor ekspoziture JZS na praznik je bil kljub temu, da nismo dobili polovične vožnje, precej lepo obiskan. Iz poročil je bilo razvidno, da je načelstvo kljub težkemu položaju, v katerem se je nahajalo, v polni meri vršilo svoje dolžnosti. V novi odbor so bili izvoljeni: Jan Šedivy, Kores Martin, Mastinšek Franjo in Petkovšek Ignac. Sprejela se je tudi pozdravna brzojavka, in se poslala tov. J. Gostinčarju. Poleg tega smo imeli tudi tridnevno cerkveno pobožnost v Alojzijevi cerkvi na Glavnem trgu. Vsak večer ob 6 pridigo z litanijami sv. Jožefa in blagoslovom. V sredo zjutraj na praznik pa i skupno sv. obhajilo. Mnogo smo jih sicer pogrešali, zato je bila naša molitev tudi za te, da se njih vera oživi iti poglobi da bomo vsepovsod v javnem in zasebnem življenju praktični in neustrašeni katoličani-glasniki Pravice in Resnice. Jugoslovanska strokovna zveza. Viničarji. Kaj more storili strokovna organizaci a? Večkrat se dogaja da zahtevajo člani od strokovne organizacije naj bi ona uredila pri vinogradnikih vse njihovo službeno razmerje v skladu z viničarskim Tedom. Zahtevajo, naj bi »organizacija«, katero si v takih slučajih dotičniki predstavljajo čisto po svoje, to storila nekako preko njih samih in brez njih, tako da delodajalec, gospodar, niti najmanj ne bi smel slutiti, da je ravno njegov viničar sam dal temu pobudo in da se čuti prizadetega. Toraj tako, da bi se ime viničarja, niti nikjer ne bi označilo, ali kakor se pravi > pečen piščanec naj bi sam priletel na krožnik«. V strokovni organizaciji se tako boriti za posameznika je skoraj nemogoče. Žal je še dokaj naših viničarjev v takem pričakovanju. Sam ne bi storil ničesar, drugi naj bi se zanj potegovali in se izpostavljali. Vsi taki pričakujejo od organizacije čudeže, kadar oni zahtevajo. Predstavljajo si »organizacijo« kot vsemogočno, katera more z neko samo njej lastno silo takoj odstraniti vse krivice in tudi prisiliti vse vinogradnike, da prav do pičice izvajajo viničarski red. V takem pričakovanju pa je bil marsikateri že razočaran in od tistega časa naprej je postajala zanj organizacija« vedno manj vredna. Vsi taki viničarji še tudi ne razumejo, da s svojim plačevanjem članarine ravno oni to organizacijo tvorijo, njo ustvarjajo in se zanjo (>o načelu Vsi za enega, eden za vse« žrtvujejo. Ako se tedaj zgodi, da se takim ne more tre- Ali si že član »Krekove k* • v • »j njiznice«? nutno in zadostno ugoditi, jih že vidimo na rajži za odstop. Tako pojmovanje organizacije ni samo naravnost napačno, marveč tudi zelo škodljivo našemu strokovnemu pokretu, zato ga moramo povsod doslednjo iztrebiti. Kakor povsod drugod, je tudi tukaj za nas nevednost najdražja stvar in naš največji sovražnik. Resnično je vsakemu viničarju silno neljubo opominjati gospodarja in zahtevati zaslužek in pravice po viničarskem redu, predvsem, ako se isti sam ne domisli, kaj je njegova dolžnost. Še težavnejše, včasih celo nemogoče, je misliti na uspeh pri tistih sebičnih, ošabnih in godrnjavih delodajalcih, od katerih se še marsikateremu roka trese tedaj, ko izplačuje svojemu viničarju itak malenkostni zaslužek. Izkušnje nam tudi dokazujejo, da ravno taki delodajalci za nobeno zahtevo, bodisi od katerekoli strani, niso bolj občutljivi kakor takrat, ko se govori o zboljšanju položaja viničarjev. Naravno je tedaj, da se viničar pri takem vinogradniku v resnici zboji zahtevati svoje zakonite pravice, računajoč že vnaprej na posledice, ki bi temu sledile. Tako zadržanje naših viničarjev je pripisovati tisti njihovi največji vrlini, da znajo, tudi na na jpotrpežl ji v ejši način, se izogibati vsakih nesoglasij s svojim gospodarjem. Ker pa krivica vsakega človeka boli. tembolj ako se čuti preslabotnega postaviti se ji v bran, zato je umevno, da v talcem gnjevu išče povsod rešitve in sredstev, katera naj bi mu pomagala. Čisto pravilno je v vseh takih slučajih, da se vsak prizadeti viničar zateče k svoji strokovni organizaciji, kot edini svoji zaščitnici, vendar pa je nujno potrebno, da se v vseh takih slučajih * organizacija« pravilno tolmači, predvsem, kje in koliko more ona svojim članom ugoditi in pomagati. Najprej je vprašanje, kdo je prav za prav organizacija. Organizacija ni noben tajnik ali načelstvo centrale, odbor skupine ali zaupnik. Vsi ti so le izvrševalci ali pa predstavniki organizacije. Organizacija v pravem pomenu so vsi člani, odborniki, zaupniki in načelstvo skupaj. Zatorej ne more noben, ki je vsaj član naše organizacije trditi, da on ni sestavni del organizacije. Zategadelj se enako ne more in ne sme prav nobeden izmakniti iz tega skupnega telesa, kadar gre za borbo bodisi skupnosti ali posameznika. Najmanj pa se more pri taki priliki umakniti tisti, ki sam zahteva, naj mu vsi v skupnosti, to je ravno v organizaciji pomagamo. Organizacija smo torej mi j vsi skupaj in ako od organizacije kaj zahtevamo, si moramo vedno predočiti, da ! zahtevamo najprej vsak od sebe, v po- j moč pri tem pa kličemo še vse one svoje j tovariše, s katerimi smo se združili, da ; se bomo skupno borili, skupno trpeli, če : bo treba, ki smo si enaki v mislih in j duhu ter imamo vsi skupen cilj. Zato ni zdravo, niti bratsko, držati roke križem j in se celo skrivati, kadar se bore drugi. Kdor dela in je pošten, se nima ničesar bati. Čim večjo bojazen za svoje zakonite pravice kdo kaže, čim manj je zaveden, tem slabši bo uspeh. V vseh spornih zadevah posameznih članov more strokovna organizacija nastopiti le kot tretja oseba, ne pa kot so-pogodbena, kakor sta to vedno med seboj viničar in vinogradnik. V imenu organizacije kot v imenu skupnosti se more za enega prizadetega iz te skupnosti le posredovati, ugovarjati (protestirati), svojim članom dajati pravne nasvete, uradom in delodajalcem staviti vloge iti prošnje, predlagati viničarske komisije in ovadbe na pristojne oblasti bodisi radi kršitve viničarskega reda ali drugih zakonitih določil. Že samo tega je silno mnogo. Ničesar pa se v imenu strokovne organizacije ne more storiti za posameznega člana, da ne bi trebalo navesti njegovega imena in se ne zahtevalo njegovega sodelovanja. Nemogoče se je proti volji vinogradnika pogajati za viničarjeve delovne pravice, ako on sam ni navzoč in ako ne prevladuje pri tem zdrav razum. Razumimo torej tovariši, kako je treba pravilno zahtevati od svoje organizacije pomoči in zaščite. Treba je, da se sam najprej postaviš v prednjo vrsto bonbe, lepo dostojno, vljudno, saj dostikrat že sama lepa beseda lepo mesto najde, ako pa ne, pa je treba vztrajati, mirno prenesti morebitne prvotne neuspehe in poklicati šele tedaj organizacijo na pomoč. Obvestiti najprej svojega zaupnika, potem predstavnike svoje skupine, ako pa dotični smatrajo to potrebno, izročijo zadevo načelstvu v preudarek in postopanje. Edino tako je mogoče, da pride strokovna organizacija pri posameznih svojih pristaših do izraza in njim tako more doprinašati uspehe. Pri neki priliki je dejal nek vinogradnik: »Kdor nič ne reče, mu nič ne dam.« To naj nas uči. Čakati, da bo prišlo boljše samo od sebe, znamo še par sto let in še tedaj ne bo nič. — r. n. Sv. Miklavž pri Ormožu. Skupno s Krekovo družino smo praznovali praznik našega patroua sv. Jožefa. Pri skupni sv. maši smo pristopili v velikem številu k mizi Gospodovi. Popoldne pa se je vršila proslava v društveni dvorani, katera je bila polna mladine in članov Strokovne zveze viničarjev«. Bili sta zastopani tudi skupini Svetinje in Ljutomer. Najprej je zapel mešani zbor krasno Zvonikarjevo pesem. Potem je č. g. dr. Janžekovič v izbranih * besedah orisal sv. Jožefa kot vzor delavca, posebno je priporočal, naj si skuša delavstvo zado-biti več srčne zadovoljnosti, da bo lažje prenašalo težaven svoj poklic. Besede so rezale globoko v srce. Nato je tov. Rako-ševa deklamirala Našo pesem«. Zatem smo proslavili 70 letnico našega staroste Jože Gostinčarja. Tov. Peter Rozman je v govoru predočil vse'delo, žrtve in zasluge, katere si je naš proletarski jubilant stekel v neumornem 30 letnem delovanju v naših organizacijah. Ob koncu je še podčrtal: Ni dovolj, ako mi danes ob 70 letnici izrekamo tov. Gostinčarju svojo hvaležnost, marveč se moramo vsi potruditi, da ga po njegovem deiu in vztrajnosti za skupni blagor delavstva enako tudi posnemamo. Tako kakor on moramo delati za naš delavski rod. Mi viničarji, ki svojo mlado strokovno organizacijo komaj gradimo, vzemimo si povsod za zgled tov. Gostinčarja. Kakor on ne, se tudi mi ne udajino. Nič zato, če nas prezirajo radi tega, ker se organiziramo v SZ V. Poti, ki nam jo je pomagal začrtati ravno tov. Jože Gostinčar, se držimo povsod vztrajno. Osobito naša viničarska mladina naj si zraven Kreka vzame še Gostinčarja za zgled, globoko v.srce. Kakor se na današnji dan zbira vse naše kršč. soc. delavstvo, da manifestira hvaležnost svojemu jubilantu tov. Gostinčarju, tako tudi mi viničarji pri tem najmanj ne zaostajamo in mu kličemo prav iz dna svojih src: »Tovariš! Za vse težke ure, polne žrtev in boja, smo Ti hvaležni. Zato naj Ti ljubi Bog da še mnogo let zdravja in veselja! Živel Jože Gostinčar!« se je odzvala pe-~ stra množica, nakar je sledila deklamacija »Delo«, katero je deklamirala tov. Fekonjeva. Kot zaključek te lepe proslave je bila pesem »Pobratimija«, katere zadnji zvoki »Do srca zvesta kakor zdaj, ostaia bode vekomaj« so silno učinkovali na nas. — Do srca zvesta svojemu stanu, delu in borbi za proletarski rod — zvesta ideji krščanskega socializma! Zvesta tebi Krek in Gostinčar! — Vekomaj, vekomaj, vekomaj! r. n. Samo i Din plačaš mesečno — pa dobiš letno tli knjige »Krekove knjižnice« Atom: Pravična plača. (Delavska okrožnica papeža Leona XII!.) 64. Au tem mestu se dotaknemo stvari zelo velikega pomena, katero je treba pran razumeti, da se ne pregreši na eno ali na drugo stran. Način plačila se namreč določuje s svobodno pogodbo, tako se zdi, da je gospodar podjetja, ko je plaval pogojeno plačilo, poštenosti zadostiI in da ni preko tega ničesar dolžan. Le tedaj bi se zgodila krivica, če bi se ali gospodar branil dati celotno plačilo, ali delavec ne bi liolel storiti v celoti dolžnega dela. I l(>h — izven teli v ni k uk ih — slučajih, bi bilo pravično, da državna oblast poseže vmes, da vsakemu ostane njegovo pravo neokrnjeno. 65. Temu dokazovanju pravičen presojevunec razmer ne more lahko in ne v celoti pritegniti, ker ni z vseh struni dovršeno; manjka mu namreč nek odločilen del utemeljevali ju največ je važnosti. Delati se namreč pravi, trudili se za pridobivanje stvari, ki so potrebne za različne življenjske potrebe in zlasti za vzdrževanje samega sebe. »V potu svojega obraza boš jedel svoj kruli,« (1 Mo jz. 3, 19.) I' človeku ima torej delo tako rekoč dve znamenji po naravi prirojeni, namreč, da je osebno, ker je delovna sila navezana na osebo in je ]>ovsem last nje, od katere se uporablja in o katere korist je zrasla; nadalje, da je potrebno iz tega vzroka, ker človek potrebuje sadov dela, da si vzdržuje živ-I jen je. Vzdrževan je življenja pa ukazuje narava bitij sumu. kateri moramo biti prav posebno /Htkorni. Gotovo pit, če se oziramo na delo samo z one strani. 0 kolikor je osebno, ni dvoma, da je delavcu svobodno obseg pogojenega plačila nižje določili, kukor namreč z voljo vrši delo, tako more z volji} biti zadovoljen z nizkim ali sploh nobenim plačilom zu delo. Toda zduleku drugače je trebu soditi, če se s pojmom osebnosti združi pojem potrebe, ki ga ne moremo sicer dejansko, pač pa miselno od onega ločili. I resnici je skupna dolžnost posameznikov, vztrajati v življenju, in zločin, se tej dolžnosti odtegniti. Iz tega nujno izvira pravica do pridobivanja dobrin, s katerimi se življenje vzdržuje. Do zaloge teh dobrin pa vsakemu, tudi najnižjemu, more pomagali le z delom zaslužena pluča. Hod i , d a delane c in g o s p od ar s o g I a šala o m n e n ju 1 n izrečno gl e d e vel i k o s ti pl u č i I u , v e n dur o s t a n e v e d n o I u n e kuj o d n a -ravne p r uvičn o st i . ki j e v eč in h o I j staro, k a k or pr o sta volja p o g o dbe n i-k o v , n um reč , da m o r u plačilo z u d o -s t o n u t i, da lirani delan c a , s i cer varčnega i n dob r egu zn aču j u. Če bi pa deluvec, prisiljen po potrebi uli nagnjen rudi strahu večjega zla, sprejel tršo pogodbo, ki bi jo moral sprejeti, čeprav bi ne hotel, ker bi bila naložena od gospodarja ali delodajalca, bi bilo to podnrženje sili. proti čemer pruničnost glasno ugonurju. Vprašanje o pravični plači je tako obširno, da ga samo po sebi umevno tu ni mogoče izčrpno obravnavati. Dotakniti se hočemo tu le nekaterih poglavitnih točk, po katerih se mora ravnati delavska plača, ako hočemo, da je pravična in človeka vredna. Predvsem moramo tu zavrniti misel nekaterih, da so dandanes plače pravične, češ, saj se delavci sami prosto zavežejo, da hočejo za to plačo delati, la misel je pogrešena in tudi krivična, kakor dobro poudarja papež Leon XIII. Ako človek strada, je drage volje in z veseljem vsako hrano, pa naj bo še tako slaba. S tem pa še ni rečeno, da je ž njo zadovoljen, ali, da je to dosti za človeka, ako ima le košček kruha in malo vode. Ohraniti si pač more človek s to hrano žvljenje. ne more pa preprečiti, da ne bi telo hiralo in končno podleglo radi premalo in nezadostne prehrane. Prav taka je z delavskimi plačami. Brezposelni je stradal, dobil službo, z vsako plačo je zadovoljen, zato. da nekoliko manj strada, ali sploh more ohraniti svoje telesno življenje. Nihče pa ne more reči, da je taka plača res človeka vredna. Ako pravimo, da mora biti plača res človeka vredna, tedaj mislim tu na življenje delavca, bodisi ročnega ali umskega, kakor si ga pameten človek sme želeti. Ne mislim tu na kakega pijanca ali po-tratneža sploh, ker takemu tudi največja plača ne bi zadostovala, a prav tako ne mislim na delavca, ki bi bil izredno skrben in varčen. Res se dobe tudi taki delavci in delavke, ki se jim človek mora čuditi. kako morejo s tako skromnimi sredstvi shajati, toda to so izjeme. Za merilo tu ne sinemo jemati človeka izredne skromnosti in skrajnega samozata-jevanja, ampak povprečnega človeka. Ako torej pravim. da mora biti plača človeka vredna, mislim tu na plačo, ki omogoča delavcu stanovanje, ne v kaki kleti ali baraki, ampak pošteno, zračno in zdravo stanovanje, prav tako primerno hrano in pošteno razvedrilo, z eno besedo: vse, kar je potrebno za povprečnega človeka. Biti mora |)lača tolika, da si latiko prihrani nekaj za čas bolezni, starosti ali kake podobne nezgode. Kakor bomo videli, mora biti plača tudi družinska, kajti tudi do družine ima delavec pravico. Rudarji. Hudajama. V nedeljo dne 16. marca smo pri Sv. Jederti imeli sestanek članov. na katerem je tov. predsednik JSZ govoril o nalogah naših organizacij ter o dolžnostih, ki jih imajo člani do organizacije. Naloga strokovne organizacije je predvsem skrb za celokupnost. N. pr.: izboljšanje socialne zakonodaje,- urejevanje službenih razmer med delavstvom in podjetjem, varovanje delavstva pred šikaniranjem in izkoriščanjem itd. Strokovna organizacija pa ščiti tudi posameznika, kadar se mu godi krivica. Člani pa se morajo zavedati, da imajo, s tem da so pristopili v strokovno organizacijo, tudi dolžnosti. Plačevati morajo redno vsaki mesec prispevke, prihajati redno na sestanke, citati strokovno glasilo, povsod braniti svojo organizacijo pred napadi. Vsakdo pa se mora zavedati, da tvorijo organizacijo vsi člani skupaj, ter so tudi vsi dolžni po svoji zmožnosti isto podpirati. Nobeden pa ne sme misliti na to, da bi organizacijo izkoriščal. Kdor ima kakršnekoli sebične namene, ta ne spada v strokovno organizacijo. S tem, da smo stopili v organizacijo, smo pokazali, da se zavedamo potrebe organizacije. Potrebno pa je, da ne pustimo, da hi kdo rovaril proti naši organizaciji. Zakaj kdor dela proti organizaciji škoduje delavstvu. Tudi pri tukajšnjem rudniku so ljudje, ki hočejo našo organizacijo razbijati. Zato bodimo previdni. Vedimo pa, da organizacije, ki je močna, disciplinirana, v kateri so člani med seboj odkritosrčni in zaupljivi, ne bo razbil noben nasprotnik, pa če bi bil še tako mogočen. V naši organizaciji imamo lepo število mož in fantov, ki so požrtvovalni in nesebični ter so pripravljeni žrtvovati marsikaj v korist svoje organizacije in v korist splošnosti. Zato tovariši pogumno naprej. Ljudem pa, ki govorijo o razbitju organizacije, povemo, da jih obžalujemo, še posebno obžalujemo tiste, ki so sami reveži kot mi, ker jedo enako grenak delavski kruli. Ako se čutijo zmožnim, naj gradijo, ne pa razbijajo. Ako pa menijo, da bodo zaradi tega, ker delajo proti delavstvu, prišli ^lo boljšega kruha, jim povemo, da ga un račun naše organizacije ne bedo jedli. Kovinarji. Javornik. V nedeljo 16. marca se je vršil na Koroški Beli lepo uspeli članski sestanek naše skupine. Udeležba bi sicer z ozirom na število organiziranih morala biti večja. Vsak član se mora zavedati, da je strokovna organizacija prvo in za delavca najvažnejše. Tovariš predsednik je objasnil današnji položaj delavstva z ozirom na vedno naraščajoče število brezposelnih. Poudarjal je potrebo. da si delavstvo proti temu tudi samo zavaruje na ta način, da zbira prispevke, s katerimi se bodo podpirali oni člani, ki bi izgubili delo. V tem praven se je razvila živahna debata in končno | napravil soglasen sklep, da je od 1. j aprila dalje vsak član obvezan plačevati poleg sedanje mesečne članarine še 3.50 Din. Ti prispevki bodo služili izključno samo za podpore brezposelnim. Da bo skupini možno strokovne in poslovne dolžnosti čim uspešnejše in v čim večjo korist članstvu vršiti, so se določile redne uradne ure, ob katerih bo imel vsak član priliko poravnati svojo dolžnost in pa prednesti morebitne težnje. Uradne ure so vsako nedeljo od pol 9 do 12 dopoldne, ter vsak četrtek od pol 8 do 9 zvečer. Uradni prostori so v cerkveni hiši zgornja soba. Odbor se bo prizadeval, da se bodo pritožbe, prošnje in druge težnje članstva hitro reševale. Tovariši! Pri tem je treba zopet poudariti, da ni samo odbor dolžan delati, temveč da je dolžnost vsakega posameznega člana, da dela in da svoje sposobnosti posveti skupnim interesom delavstva in organizacije. Zavedajmo se tega vsi in pojdimo roko v roki na delo, kajti časi so resni in čakajo nas težke naloge. Oblačilni delavci Domžale. V nedeljo, 30. marca ob pol 10 dopoldne se bo vršil v dvorani v Grobljah redni letni občni zbor »Strokovne skupine oblačilnega delavstva v Domžalah« z običajnim dnevnim redom. Ker je občni zbor za nadaljnje uspešno delo' organizacije zelo važnega pomena, naj se članstvo istega v polnem številu udeleži. — Poročal bo tudi zastopnik centrale iz Ljubljane. — Odbor. Redukcija v Vevčah. 22. marca je potekel odpovedni rok 134 delavcem in delavkam, ki jim je podjetje odpovedalo delo radi pomanjkanja naročil rotacijskega papirja, kakor je navedlo. V ponedeljek 24. t. m. J stroj ni več obratoval. 21. marca je inšpekcija dela na zahtevo Jugoslov. strok, zveze sklicala konferenco radi tega odpusta. Po dveurnem razgovoru je bila zaključena brez rezultata. Podjetje je vztrajalo pri svojem sklepu in tudi ni -bilo pripravljeno odpust spremeniti v začasen dopust, odnosno pristati na izmenjavanje delavstva. Kazjogov za tako zadržanje pa ni navedlo. Delavstvo je radi tako nesocialnega postopanja podjetja skrajno razburjeno, j Na cesto so morali celo očetje številnih I družin. Podjetje bi vse delavstvo prav j lahko zaposlilo. Delavstvo se sploh vpra-! šuje po vzrokih obustavitve B stroja, ki ] je nepotrebna in v škodo tudi podjetju j samemu in njegovim delničarjem. Zato I pričakuje, da se bo čimpreje pričelo zo-i pet obratovati. Kajti naravnost zločin bi j bil, ako bi morali radi borbe za zvišanj'1 carine, trpeti glad in pomanjkanje delavske družine in nedolžni otroci. Zato je odgovornost merodajnih činiteljev tem večja. Jjepši zobje J T 3 SARGOV '> / ff \ v. Mezaslištno početje. Kapitalisti teptaj« veljavne zakone in odloke državnih oblasti. Sv. Lovrenc na Poh. 22. 3. 1930. V začetku marca je podjetnik Avg-gust Loschnigg izdal okrožnico, zahtevajoč od delavcev podpise, da se strinjajo z 10-urnim delovnim časom in da bodo v bodoče delali prostovoljno 10 ur dnevno. Na to okrožnico je dobil podjetnik samo en podpis, katerega zaenkrat še ne ibomo navedli. Ugotoviti moramo samo to, da je žalostno dovolj, ko moramo v teh kritičnih časih imeti delavci med seboj denuncijante in prili-zovavce podjetnika. Takoj v sobato 16. marca je bil nato nabit razglas sledeče vsebine: ODPOVEDBA: Ker veliko delavcev zahteva 10 ur delati, odpovem vsem delavcem, ki so plačani po urah. V ponedeljek so vsi zopet gor vzeti, kateri se strinjajo s spodaj navedenimi mezdami, ter lahko delajo 10 ur dnevno in se bodo ure, ki se delajo čez 48 do 60 ur tedensko s 50% više plačevale. Kdor ima akord in ne pride do tega, da bi delal čez ure za tistega ostanejo iste mezde. Kdor je imel sedaj od ure 5 Din se mu plača prve 8 ur po 4.60 Din; namesto 4.75 Din dobi 4.35 Din; namesto 4.50 Din dobi 4.10 Din; namesto 4.25 pin dobi 3.90 Din; namesto 4 Din dobi 3.65 Din; namesto 3.75 Din dobi 3.40 Din; namesto 3.50 Din dobi 3.20 Din; namesto 3.25 Din dobi 3 Din; namesto 3 Din dobi 2.75 Din. Nobeden ne sme po novih mezdah manj zaslužiti kakor za 10 ur vse enako po starih mezdah.c Podpis podjetnika. Tako okrožnica. Ali ni to naravnost brezvestno izigravanje delavstva in bri-skiranje veljavnih zakonov in državne oMasti. Kajti podjetnik je dobil odlok od ministrstva za socialno politiko v Belgradu, da se mora izvajati 8 urni delovni čas. Tako delajo podjetniki z delavstvom, na drugi strani pa zahtevajo še revizijo delavske zaščite. Želeli bi, da inšpekcija dela temu tako kričečemu teptanju državne avtoritet čimprej napravil konec in nauči podjetnika spoštovati zakone in državo. Delavstvo, ti pa pomni, da je tvoja rešitev samo v močni in trdni strokovni organizaciji! Naj ne bo med vami nikogar, ki' bi šel preko delavske solidarnosti ! Naš konzum. Maribor, 22. marca. Mariborsko kršč. soc. delavstvo je otvorilo svojo konzumno prodajalno. Skromen je začetek. S silno borbo in težavo je bil poklican v življenje. Na vse mogoče načine se nam je majalo tla pod nogami, na načine, katerih sedaj ne bomo omenjali, pač pa iste dobro zapomnili, spravili v naiše arhive, da jih poiščemo, kadar pride zato čas. Uverjeni smo, da pride. Storili smo prvi korak k samoosvo-jitvi delavstva, našega bednega trpina. Sebi in svojim graditi boljšo bodočnost. Gospodarsko zadružništvo je faktor, katerega delavstvo v svojem stremljenju ne sme prezreti. Mariborski trgovski krogi so vsled otvoritve naše zadruge zelo vznemirjeni. Čuje se, da snujejo najrazličnejše ukrepe, kako bi zadrugo uničili. Pri vseh trgovcih v Mariboru so cene najvažnejšim živi jenski m potrebščinam padle za 50 par pri kg, pri kavi pa celo za 4 Din pri leg. Baje se je sklenilo, da bodo te cene držali in tako konkurirali komzu-mu. Prav lepo se nam to zdi od njih, bodo vsaj tudi ostali odjemalci po privatnih trgovinah imeli od našega prizadevanja in dela korist. Delavstvo, ti pa dobro pomni, kaj po-j meni skupnost, kakšnega pomena je d,e-j lavsko zadružništvo^ pred katerim tre-I pečejo trgovski krogi. Ni rekel zaman in brez podlage veliki zadrugar prof. Totom ianc na svojem predavanju v Belgradu, da je smotreno vodeno zadružni- Sreča.’ »Ha, ha! Glejte ga no, našega bolnika!;. je vzkliknil zdravnik veselo. Poglejte ga vendar, Anders Olsenl Meni se zdi naravnost umetnina, da se je po taki zadevi tako popravil. Le malokdo bi bil to nesrečo tako dobro prebolel, kakor jo je on.« Janez Kampe se je ponosno nasmehnil. Kdaj lahko pričnem zopet z delom?« je vprašal. Sit sem že lenarjenja.« Tedaj se je zdravnik zresnil. »Janez Kampfe, vi ste vendar razumen človek in ne boste hoteli, da vam siplje zdravnik peska v oči.« je rekel ter položil Janezu roko na ramo. »Vsak dan boste sicer bolj zdravi, toda — jaz mislim, da ne bi imelo pomena, da bi še mislili na kamnolom.« »Torej ostanem svoj živ dan pohabljenec?. je vprašal Janez tiho. »No, pohabljenec, to je huda beseda. Za plezanje po skalah pa vsekakor ne boste več sposobni. Da bi šli v dolino, to bi bilo za vas najbolje.« »In mi boste vi, gospod zdravnik, tam spodaj kaj preskrbeli?« je vprašal Janez trpko. Bil je kakor obsojenec. * Odlomek iz novele »Sreča«, ki je priobčena v ravnokar izdani knjigi »Krekove knjižnice«: M. Andersen Nexo: PROLETARSKE NOVELE. Knjigo toplo priporočamo. Z veseljem hočeva storiti to jaz in Anders Olsen; toda vi morate tudi pomagati. Marsikaj se namreč govori in govorica je dolgonoga. Kar mirno stopa od tu v glavno mesto.« Janez je gledal zdravnika in ga ni raziun el. » Med drugim se govori tudi, da si ti vedel, da se boš ponesrečil,« je rekel župan. »In kaj briga to druge ljudi?« je v prašal nejevoljno Janez. Nekam čuden da si ibil tisti dan! In niti jesti nisi šel doli. Tudi nisi hotel, da bi ti Januš Koller pomagal pri razstre-| Ijevanju naboja. O tem se toži.« Zupan je Janeza ostro motril. loiej da bi bil jaz sam dvignil roko proti sebi?« je prašal Janez in začuden dvignil glavo. Da, tako nekako. In saj razumete, da je odgovor na to vprašanje odločilen za to, ali dobite odškodnino ali ne,« je odvrnil zdravnik. Zdajci je pa vstal stari Ole ter spregovoril : »Menini, da zdaj gotovi ljudje že lahko nehajo govoriti o odškodnini ali čemerkoli. Janez je prestal dovolj; mnogo predober je zato, da bi kdo norce bril iz njega. In da je slutil svojo nesrečo, zato pač menda ne bo kaznovan.« Vi tu zgoraj v skalah ste čudni ljudje — tako nezaupljivi — huje ko Bog ve kaj k je rekel zdravnik. »Ko pa že veste, da mi je pred očmi samo vaša blaginja, potem mi vračajte to vsaj z nekoliko odkritosti. Saj sem jaz vendar tega-le tu zopet pokrpal, kolikor se je dalo, ne da bi vzel za to en vinar. Zato bi mi on gotovo mogel odkrito in pošteno povedati, kako je bilo tisto s slutnjo.« > Če je imel kako prikazen, prav lahko razumem, da o njej najraje molči,« je menil stari Ole. »Zdaj bi jim pa vendarle dal kaka pojasnila, Janez, pa naj bo že potem, kakor hoče.« Nerad in v zadregi je poročal Janez o svojem srečanju s sivcem tistega zimskega jutra in o obljubi, ki je pa ni držal. Župan je poslušal ter se neverno muzal, zdravnik je bil pa globoko resen. Tako, tako.« je mrmral ter si pisal pridno beležke v svojo beležnico. »In vi ste ga videli z lastnimi očmi. Janez?« Videl ga nisem, kajti dobro sem pazil na to, da ne obrnem glave na ono stran. Toda čutil in vedel sem čisto gotovo, da mi je stopal ob strani.« Martin Andersen Nex6 — oreveden v slovenščino. Ravnokar je izšla kot prva redna publikacija »Krekove knjižnice« knjiga enega največjih sodobnih proletarskih pisateljev, Martina Andersena: »Prole- tarske novele«. Knjiga je vsebinsko tako svojstvena ter zajeta iz najbolj izrazitega proletarskega življenja, da je po pravici umetniški izraz najmočnejših in najbolj tvornih plasti človeštva: proletariata. — Knjigo bi moral imeti in či-tati vsak proletarec: Da mu zazveni v težkih urah življenja kot močna pesem veselega upanja, vere, optimizma v boljšo bodočnost. — Knjigo dobe člani Krekove knjižnice, ki plačujejo redno mesečnih 4 Din, kot prvo v letošnjem letu izmed obljubljenih treh. Ker je knjigarniška cena znatno višja (24 dinarjev), naj takoj vsakdo, ki mu je za lepo knjigo in prospeh delavske misli, pristopi kot član ter vplača prispevek od januarja dalje! — Obrnite se za pro-‘ spekt na »Krekovo knjižnico«, Delavska zbornica, Ljubljana. Po prvem aprilu bo prejel knjigo »Proletarske novele« samo tisti po članski ceni članov »Krekove knjižnice«, ki bo plačal takoj vsaj polletno naročnino (mesečno 4 Din). Zato pristopi še prej, da boš lažje meseičlno odplačeval članarino! (Naslov: Krekova knjižnica, Ljubljana, Delavska zbornica.) Vsak zaveden naš tovariš in naša tovarišica mora biti Član »Krekove knjižnice« Stran 4. DKI.AVSkA PRAVICA«, dne 27. mavcu 1930. Leto III. štvo bolj nevarno današnjemu gospodarskemu redu kakor komunizem. Delavci vsi v našo delavsko zadrugo, tam je nas vseh bodočnost, kateri z žu-Ijavimi rokami služimo svoj vsakdanji kruh. Vsem, ki rovarijo proti nam in naši zadrugi, odgovorimo z delom, da bomo dokazali vsem, da je danes delavstvo že zmožno samostojnega življenja in večjega upoštevanja vredno na javni pozomici kakor si to nekateri domišljajo. Delavstvo, strni svoje vrste, organiziraj se in delaj. V tem je tvoja rešitev. Papirniško delavstvo in Jože Gostinčar. Dev. Mar. v Polju, 19. marca. Ne bilo bi prav, ako bi se tukajšnje delavstvo \še posebno ne spomnilo jubilanta tov. Jožeta Gostinčarja. Letos obhaja tukajšnje vevško delavstvo tudi svoj jubilej, ki je v najtesnejši zvezi z današnjim jubilantom. Letos poteče 35 let, odkar nam je blagopokojni dr. .lan. Ev. Krek s svojim najboljšim pomočnikom Gostinčarjem (1. 1895.) ustanovil »Delavsko podporno društvo« ter kmalu nato »Konsumno društvo«. Od tedaj sledi nepretrgana veriga pohodov tov. Gostinčarja med papirniško delavstvo v Vevčah in Medvodah. Neštetokrat je govoril na naših shodih. Še je nekaj naših prvih članov in se dobro spominjajo takratnega dela jubilantovega in takratnih bojev. Delavstvo takrat ni imelo govornikov. Krek, Gostinčar, Moškerc so bilii redni govorniki na naših shodih. Vabili smo jih tudi na socialnodemokra-ške shode in jih skoro vedno prevzeli. (Na nekem takem shodu na Fužinah leta 1907. je »tekla kri naših članic.) Kadi smo na vabilo Gostinčarja zahajali na takratne ustanovne zbore delavskih organizacij, kakor v Medvode, na Jesenice, v Kropo itd., kjer je po navadi pokojni naš Jeriha pozdravil shod v našem imenu. Starejši člani se teh izletov z veseljem spominjajo. Največ hvale je dolžno papirniško delavstvo Gostinčarju za 1. 15)07/08. Ju- bilant je prvi uvidel, da so takrataie »Leikam Jose f st h a 1«- pap i ra i ce v Avstriji zelo močna in organizirana akcijska družba, kateri nasproti je treba postaviti močno organizacijo delavstva. Sestavil nam je pravila »Kršč. strok, or-' ganizacije papirn. delavstva v Vevčah« (menda prvo naše strok, društvo med Slovenci), ki je raztezala svoj delokrog v vse avstrijske dežele. V kratkem smo imeli plačilnico v Medvodah, v Podgori pri Gorici, v Radečlah in Gratweinu pri Gradcu. Nato se je začel mezdni boj z nemško družbo, in štrajk v 1. 1908., katerega je vodiil z Dunaja poslanec Gostinčar ter uspešno nastopal v parlamentu za vevško delavstvo. V rokah imam pismo blagopok. dr. Kreka iz leta 1!>07., kjer smo ga prosili kot govornika za naš shod. Dr. Krek, do smrti izmučen, se je pripravljal na oddih. Da pa naša stvar ne bi trpela, je brzojavil Gostinčarju na Dunaj in v nedeljo na shodu je v naše veliko veselje govoril Gostinčar. Taka je bila skrb in ljubezen današnjega jubilanta do papirničarjev. Kako je bil priljubljen in je nas ljubil, naj svedoči tole: Pri neki seji naše organizacije I. 1907. smo se z Gostinčarjem pobratili. Da je bolj držalo, je dal vsakemu eno viržinko. Pisec tega članka je imel tedaj dobrih 17 let in se izgovarjal, da ne kaže tikati starejše osebe, a Jože mu je stisnil roko in v usta viržinko. Brez današnjega jubilanta in pok. dr. Kreka bi ne imeli v Vevčah ene najstarejših strokovnih organizacij. Zave-* damo se, da smo premalo cenili ta dva moža. Gostinčar bo živel v neizbrisnem spominu med našim delavstvom. Vse delavstvo mu kliče k njegovemu sedem- Najnovejša zaloga šivalnih strojev, koles, gramofonov, velika izbera gramofonskih plošč (slovenske pesmi, kupleti, koncerti ter plesi itd.). — Cene nizke! Na obroke! klam, 2 služkinjam, 1 sobarici, 1 po-strežnici, 1 natakarici, 1 šivilji slamnikov, 1 modistinji, 1 zaščitni sestri, 1 otroški vrtnarici, 2 vajenkama. Celje. Delo je na razpolago: 6 poljskim delavcem, 3 oglarjem, 15 gozdnim delavcem, 1 sadjarju, ‘20 konjskim hlapcem, 7 hlapcem za govejo živino, 3 ma-jerjem kravarjem, 1 majerju žrebčarju, 9 rudarjem, 1 vrtnarju, 1 vrt. delacu, 1 pečarju, 1 opekar. mojstru, 2 kovačema, 1 stavb, ključavničarju, 1 kotlarju, 2 ga-teristoma, 1 cirkularetu, 2 lesostrugarje-ma, 1 usnjarju, 3 tkalcem, 3 krojačem, 1 krojaču šablonerju, 1 mesarju, 1 mlinarju, 1 peku, 2 raznašalcema peciva, 3 tesarjem, 6 zidarjem, 22 vajencem. — Ženskam: 1 poljski delavki, 2 kmečkima varuškama, 3 kmečkim gospodinjam, 3 kmečkim deklam, 10 tkalkam, 1 šivilji perila, 1 likarici, 2 gospodinjama, 9 kuharicam, 10 služkinjam, 1 sobarici, 2 varuškama, 2 vajenkama. CENTRA JESENICE Kralja Petra cesta štev. t98 desetletnemu jubileju: Rog Te /IVI ! K. Borza dela. Ljubljana. Delo je na razpolago: 1 čevljarju, 4 hlapcem, 2 delavcema, 1 pohištvenemu mizarju, 2 dežnikarjema, 1 vrtnarju, 9 krojačem, 1 sedlarju, 1 opekarskemu mojstru, 1 pletarskemu mojstru, 4 žagarjem, 6 zidarjem, 1 brivcu, 1 oglarju, 1 kamnoseku, 1 strojnemu mizarju, 12 vajencem. — 4 kmečkim de- Cez hribe in doline .. Javornik. V nedeljo 30. marca t. 1. bomo ponovili igro »Godčeva pesem«, narodno igro s petjem v petih dejanjih. Igra se prične točno ob pol 4 popoldne, tako da jo morejo posetiti tudi okoličani, ker so zveze z vlaki ugodne. Pridite vsi, ki se zanimate za lepe predstave. Cisti dobiček je namenjen za podporo bolnim elanom strokovne skupine kovinarjev na Javorniku. Radi macedonskih atentatov so nastopile .Anglija in Francija pri bolgarski vladi z zahtevo, da podvzame vse mere, da se prepreči nadaljnje delovanje macedonskih komitov. Londonska razorozitvena konferenca se je z odhodom francoskih delegatov razbila. Francija in Italija se hočeta sporazumeti sami. Italijani in Angleži predlagajo večmesečno odgoditev konference. General Primo de Rivera je v Parizu umrl. Zdi se, da ni mogel preboleti padca svojega režima. Ob priliki njegovega pogreba so bile v Madridu velike monarhistične demonstracije. Grčija proslavlja te dni 100 letnico svoje neodvisnosti. Gamlhi je na pohodu skozi Indijo. Po vseh krajih poziva Indijce na pasiven odpor proti angleški vladi. Pričakujejo, da bodo Gandhija aretirali. Nemški parlament ie sprejel Youn-gov načrt in pogodbo s Poljsko. Predsednik iepublike je svoj podpis pogodb obrazložil z obširnim okličem na narod. Razno. GRAMOFON! KOLO! Vse kar rabite, kupite dobro in po ceni v trgovini z mešanim blagom RADOSLAV DOLINAR Jesenice (letna nagrada popust 5%). Doma in po svetu. Rudarski dom v Belgradu bo zgradila tamkajšnja bratovska skladnica. Načrte je že predložila v odobritev ministrstvu. Novi nemški poslanik v Belgradu bo sedanji nemški poslanik v Kodanju von Hassel. Občni zbor Prve delavske hranilnice in posojilnice v Ljubljani, r. z. z o. z., se bo vršil v nedeljo 6. aprila 1930 ob 9 dopoldne v pisarniških prostorih na Miklošičevi cesti 22 s sledečim dnevnim redom: 1. čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za leto 1929. 4. \ olitev nadzorstva. 5. Slučajnosti. Ako bi občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, se bo vršil pol ure kasneje istotam z istim dnevnim redom drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ob vsakem številu navzočih članov. — Načelstvo. RADIO JOŽE MMHEŽ, JESENICE Solidna postrežba. Dobi se tudi no obme. Oglejte si stalno radio razstavo! Pierre 1’ Ermite: 14 Kako sem ubita svojega otroka m Bila je prav lepa kodrolasa Itali janka. Ročno se je zavihtela na konja, skakala s trapeča na trapeč in se zvijala skozi papirnate obroče; razen tega je bila tudi izvrstna plesalka. Copinaudja pa ni bilo nikjer videti, tudi tedaj ne, ko je bel Valentinin konjiček ves penast s španskim korakom odhajal nazaj v stajo. Copinaud mora biti še dlje. Saj je rekel oni deček, ki je Dominiku vse povedal, da ga bo zjutraj laže našel. In glej, nekega jutra opazi Dominik navsezgodaj — sicer ni imel navade tako rano vstajati in je bilo že to nekaj vredno, da je bil danes že pokonci — na Batignolskem nasipu revnega bledega dečka upalih oei, ki je v obcestnem jarku verno pral vsakovrstno posodje iz cirkuške kuhinje; oblečen je bil v škotski telovnik in rumene hlače. O ljubezen, ljubezen! Dečku se je poznalo, da je že dosti prestal, in tudi upanje menda ni bilo več posebno trdno. Dominik ga potreplje po rami. Copinaudja pograbi jeza in togota in srepo pogleda Dominika. »Kaj pa hoče ta gospod od mene? si misli sam pri sebi. Toda kmalu ga je minila nevolja, ko je pomislil, da bi zdaj mesto tega gospoda lahko staal pred njim oče s palico v roki in bi mu z njo in še s kakšno klofuto pokazal pot domov. Dominik pa ga je le prijaizno gledal s svojimi dobrimi oČrhi, iz katerih je odsevalb samo odpuščanje. Dominiku je bilo vse’ dobro znano, ker so mu že dečki stvar dosti raztolmačili; zato je bil pogovor zelo kratek: treba je bilo samo prepričati Copinaudja, ki je že tudi sam nekoliko spozflEU, da so fijegove nade čištč prazne. Nikar naj ne sanja, da je vsak tako brez glave kakor on! Kaj je le mislil, ko je pobegnil z doma? Ima komaj pet- najst let, čez pet let ga čaka vojaščina, v žepu pa nima niti prebitega in tudi zdrav ni bogvekaj kljub svojim krepkim mišicam. Nima nikakega zaslužka, pa upa, da si bo pridobil naklonjenost Valentine, ki celo leto nastopa po vseh sejmih! Ali pa, da bi postala kdaj celo njegova zaročenka in žena! Pamet, pamet, mladenič! Copinaud, katerega je rabil Herkules, lastnik cirkusa, za najnižje opravke, ni imel drugega ugovora kakor strah pred očetovimi batinami, katerih se je nadejal v obilni meri. Dominik se je ponudil za posrednika in se odpravil po kotanjastih ulicah in umazanih stopnicah na Montmartre. Stopil je k čevljarju in naročil lovske čevlje, da ga spravi v dobro voljo. Prijazno sta se pogovarjala in h koncu je Dominik napeljal pomenek na njegovega sina, ki je zašel v strašno stisko in ga ne smejo pustiti, da se fantič ne zgubi popolnoma. Konec je bil, da je Dominik drugo jutro privedel Copinaudja vsega skrušenega in skesanega ne samo domov, marveč tudi v patronaž, kjer ga je sprejel župnik kakor dober pastir izgubljeno ovco. Župnik Firmin se je potem še dolgo menil z Dominikom in mu čestital na uspehu. Pri odhodu pa ga je celo objel, rekoč: »Ti si moj sin, da! Kar ponosen sem nate, iu če bos tako nadaljeval, sem prepričan, da boš še marsikaj doživel in tudi napravil... Koliko dobrega lahko storiš! ... In kako srečen je človek, kadar stori kako dobro delo!« Dominik je zapustil patronaž sicer nekoliko pozneje kot je nameraval, vendar je čutil v sebi neko izredno zadovoljstvo. Oni župnikov poljub se mu je zdel kakor poljub, ko je nekdaj star vitez poljubil mladega plemiča. Toda ta poljub ni bil znamenje, da sme sedaj sukati meč in ubijati. Nasprotno, to je bilo znamenje, da naj drugim deli življenje in sicer življenje v izobilju po Učenikovem zgledu. Dominik se je počasi vračal z Montmartrea po ozkih ulicah in čutil, kakor da ga oklepa vsa telesna in dušena revščina ondotnih prebivalcev ... V Garčeaujevi uliči so se pretepali fantiči, v Ra-gnanovi pa so se kregale ženske. Po ulici des Ab-besses so se sprehajali izmozgani in revni igralci. našminkana padla dekleta pa so se prerivala sredi množice, ki je vrvela med neštevilnimi vozili po Lepicovi ulici. Oj, koliko dobrega bi bilo treba tukaj storiti' Kako strahovito je zarasel plevel Očetovo polje! . Sicfer je res žalosten pogled na to polje, vendarj koliko bi našel na njem še stremljenja za vzori, koliko zares plemenitih src in koliko pravega kesanja! Kako blagoslovljene so noge onih, ki gredo na to polje! . .. Sicer je res žalosten pogled na to polje, vendar, koliko bi našel na njem še stremljenja za vzori, koliko zares plemenitih src in koliko pravega kesanja! Kako blagoslovljene so noge onih, ki gredo na to polje, da oznanjajo mir in prinašajo blago-vest resnice! Take resne misli so se kupičile v duši Dominiku, ki je bil globoko ganjen in so se mu zasmilile množice. Zdelo se mu je, da vedno bliže prihaja božji klic, ki postaja zmerom glasnejši in se mu ne more ubraniti... Nenadoma se spomni, da je mati ravno tega dne povabila nekaj prijateljev na večerjo in da na vsak način računa, da jih bo tudi on sprejemal v salonu. Pospešil je korake in hitel proti trgu Pigalle, a nikjer ni bilo nobenega avtomobila. Spustil se je v tek po ulici des Martyrs, kjer je na koncu poslednjič vendar zapazil prost avtomobil in obljubil šoferju bogato nagrado. Toda navzlic vsemu prizadevanju je prišel prepozno, in ko je stopil iz dvigala, ga je mati zelo nejevoljna že pričakovala na hodniku. Kako to, da prihajaš tako kesno? Šest gostov je že v salonu, pa jih moram sama sprejemati! Saj sem ti vendar naročila ...« Dominik pa potegne mater v majhno sobico* kjer je uječ ravno končava! s čitanjem borznih poročil. Ves vesel nad velikim delom, ki ga je izvršil, ji je v pretrganih stavkih na kratko povedal zgodbo o slovečem Copinaudju. Pravil je o Valentini, o belem konju in o Her-kulesovem cirkusu, o čevljarju, ki je pričakoval dečka s korobačem, in kako jih je zopet spravil, zlasti pa — to se razume! — zlasti pa, kako veselo mu je čestital župnik Firmin. Za Jugoslovansko tiskarno: Karel Ceč. Izdaja konzorcij »Delavske Pravice« in ureja Srečko Ž li m e r.