_   2
Stari Poetovio.
Predaval dr. Vladimir T r a v n e r.
Nadaljevanje.
Cesarski namestnic je nadziral državno imetje, zidanje cest, policijo, pobiral carino in davke, izvrševal cesarske ukaze in skrbel ' kot najvišji poveljnik za potrebščine vojske ; tudi je bil najvišji sodnik. Proti njegovim odločbam so se mogli pritožiti samo rimski državljani na cesarja, ne pa tudi provincijalci. Namestniku so pomagali pri izvrševanju službe" številni podrejeni uradniki, kakor posebno legati pro praetore, ki bo bili njegovi vojaški podpoveljniki ter so izvrševali tudi v njegovem imenu civilno sodstvo queostores in legati pro qaestore, ki so opravljali finančne zadeve ter vodili državne blagajne, kakor tudi takozv. comites, to so mlajši možje iz S boljših rimskih stanov, ki so so hoteli izuriti v sodni in v upravni službi. Razen teh uradnikov je imel namestnik v vseh mestih posebno pa v Poetoviju številne poduradnike, pisarje,   n.   pr.   za   upravo   državnega imetja,
torej nekaki današnji davčni uradniki, dispen-satores in arcarii za upravo davkov in carine, torej podobno našim carinarjeui in financar-jem, procuratores vectigalis villici, vicarii, villi-corum scriptores, tabularii, adiutores tabula-riorum, od katerih so vodili davčne knjige, imenovane tabulae ; za računovodstvo dispen-satorca rationis in dispensatores exnumeralio, za javno varstvo in nadzorstvo cest, torej ! današnji orožniki, benificiari in procuratores. Ti nižji uradniki so bili večinoma odsluženi vojaki, podobni današnjim certifikatistom in državni sužnji.
Deželni zbor, imenovan concilium, se je zbiral vsako leto pod predsedstvom letno izvoljenega višjega svečenika ter sklepal o razdelitvi davkov na posamezne okraje, o imenovi i svetišč   in   stanov,   o   prošnjah in pritožbah j prebivalcev   napram namestniku oz. napram j cesarju.   Člani   koncilija   so   bili   odposlanci j mestnih   okrajev.  To naprave eo se pozneje, i posebno    ob    času   pvopada   države   več ali | manj spremenile.
Da so mogli Rimljani deželo bolje obvladati, so zidali in   popravljali   ceste,  posebno j pod   Oktavianom  in Klaudijem. V tem času '
se jo popravila med drugimi posebno starodavna cesta, ki je vodila iz Cele je (Celje) v Poetovio in odtod v Carnuntum (Petronel na Niž. Avstr.) oz. v Sirmium (današnja Mitro-vica v Slavoniji). Imeli pa so tudi v deželi močne vojaške posadke, katerih naloga je bila ' udušiti morebitne vstaje in čuvati državno mejo. Cesar Octavian je premestil že med 1. 12—9 pr. Kr. vojaško taborišče iz Sciscije (današnji Sisek) v Poetovio, kjer je ostalo taborišče do cesarja Vespasiana. K temu je pripomogla bližnja državna meja, pa tudi ' naravna lega mesta, kjer se približujejo sredi ptujskega polja Slovenske gorice Halozam do 5 km, tako da je bilo lahko zapreti pot skozi dravsko dolino, seveda tudi okolnost, da je bil Poetovio že takrat stara naselbina in važno križišče cest. V tem času so taboborile v Poetoviju in njegovi neposredni okolici, posebno na Bregu in pri sv. Vidu, rimske legije iz najrazličnejših krajev obširnega cesarstva, n. pr. 8. legija (Augusta) 13. (Cemina), 9. (Hispana), 7. (G-alba) in 16. (Apolinaris), ki se je pod Vespasianom udeležila bojev v Palestini; to legije so igrale v notranji zgodovini Rima ponovno veliko vlogo. Zanimivo je, da so
—    3    —
se eno leto po smrti cesarja Nerona, ko sta podlegla v v vojski za nasledstvo Gralba in Otho, zbrali v Poetoviju pristaši velikega poveljnika v judovski vojski, Flavia Vaspasiana, ki se je takrat nahajal v Palestini in napravil v sedanjem Ptuju vojni načrt zoper Aula Vitelija, katerega so oklicale rimske čete za cesarja. Flavij Vespasian je sledil temu poklicu ter je na čelu svojih legij v bitki pri Cremoni premagal svojega nasprotnika in zasedel tako oesarski prestol. Leta je potem premestil 13. legijo v Vindobono (Dunaj), da čuva- tam drža pno mejo. Od tega časa je zgubil stari Poetovio pomen kot vojaško taborišče in so se nahajali pozneje tu le manjši oddelki oz. 80 taborile legije le od časa do časa, kakor n. p. pod Markom Aurelom (161—180) znamenita 2. legija, imenovana Pia, pozneje Ita-lica, ki se je odlikovala posebno v bojih z Markomani in Kvadi. V tem času je postal Poetovio municipium, t. j. meščani so imeli pasivne pravice rimskih državljanov, pravice ženitve in trgovine, ne pa tudi aktivnih pra- :
Vic,   pravic  glasovanja   in   Časti. Nadaljevanje sledi.