412 Slovstvene stvari. • - Nekoliko blagovoljnih besed o tem in onem. Vsi želimo slovenščino vvesti v javno življenje; k temu je potrebno, da se naučni ali tehnični izrazi za vse predele javnega življenja ustanovitijo in da ustrezajoč vsak svojemu pojmu postanejo tako rekoč svojina mislečega naroda; sicer se je bati velikih zmešnjav. Ali 413 ustanovititi se taki izrazi nikakor ne morejo, ako bode vsak, kdor o kaki tvarini piše, smatraje sebe za poče-tek vse zgodovine, pisal po svoje ter preziral, kar so drugi pred njim mislili, in morebiti pravo pogodili, — dočim jaz mislim, da bi bilo vsakemu uže rabljenih izrazov držati se, če količkaj ustrezajo, in popravljati jih samo tam, kjer bi bili očitno poprave potrebni. V tena oziru je tudi v dotekajočem letu bilo slišati nekoliko glasov, med drugimi o pravni terminologiji. Čitalo se je na pr., da je nekdo tako terminologijo uže dodelal in da samo založnika išče; ali pristavljeno ni bilo, če je dotični pisatelj prav celino oral , ali Če se opira na dozdanjo terminologijo, kakor je v juridično-političnem terminologičuem slovarji osnovana, v občnem grajanskem ali državljanskem zakoniku (1853) dopolnjena, in kakor se potem v prevodih državnega zakonika (Reichsgesetz-blatt) leto za letom popravlja in dalje razvija. Bodi mi tu dopuščeno vplesti iskreno potožbo, da se Slovenci res premalo menijo za slovenski državni zakonik, da je zaseben naročnik tega oglasnika državnih zakonov bela vrana, kar na pr. pri Cehih ni tako in bi tudi pri nas ne smelo biti, če res mislimo slovenskemu jeziku priboriti vsestrano uporabo. Zlasti slovenskih listov uredništva imel bi slovenski zakonik vendar nekoliko zanimati. Ali vrnimo se k pravni terminologiji. Nekdo svetuje držati se bolj latinskih izrazov. Pravnikom bi se brea dvojbe nekoliko s tem ustreglo in pomot bi se bilo manj bati, no tako daleč ne bi se smelo iti, da bi se dobra slovenska beseda zavrgla in namesto nje vzela latinska popačena ali v taki obliki, kakoršna se slovanskim jezikom ne prilega. Jaz sem na priliko za Pranotation — ne vedoč boljega - v juridično-pol. terminologiji zapisal „pred-anamba", a gosp. Levstiku ta izraz ni bil po misli, ter ga je v prevodu zemljisnoknjiževnega reda zamenil z besedo: ,,probeležba", katera je brez ugovora pravilno ukrojena in tudi slovanske korenine. Vendar se marsikdo spotikuje nad njo, ker je premalo znana. Ako bi se torej pisalo: prenotacija namesto: probeležba, in anotacija namesto: zabeležba, — ne bilo bi Jsaj reči. Ali če čitam v novinah „justični" minister, dočim so Srbi in Hrvatje za „Justiz", „Rechtspflege" uže toliko let rabili in še rabijo „pravosudje" (pravosodje), dočim je ta izraz vzprijet v jurid. polit, terminologijo in v slovenske zakonike, pač je difficile satvram non seri bere ! Pridevnik justični predpolaga samostavnik j u-stica; ali v taki obliki Slovani latinskih besed ne jemljo, nego moralo bi se reči: justicija, kakor se piše: korupcija (ne: korupca), resolucija, konferencija (ne: konferenca), inteligencija, evidencija itd., takisto tudi: konkurencija in nikakor ne konkurenca. Lahom sosedni Slovenci res pravijo na pr.: danes imamo udienco (dan, razpravo pred sodnikom), ali ti ne morejo biti merodavni. Tudi namesto ,,finance" bilo bi pravilneje pisati: financije, kakor pišejo Hrvatje. Res je sicer, da Cehom končni a rad oslabeva, tudi v latinskih besedah, na pr. vizitace. Vendar vsi drugi, spsebno nam bližji Slovani takih oblik ne odobravajo. Ce kdo poreče , da taki samostavniki po tem ne dajo pripravnega adjektiva, lahko mu se odgovori, da si spreten pisatelj zna tudi brez njega pomoči. Namesto „prezenčna služba" (Prasenzdienst) na pr. bolje je pisati : prezentna služba, prezentno služiti. Da je namesto: „to je konkurenčni sad" bolje reči: ,,to je sad ali plod konkurencije", kdo ne bi pritrdil? Za confisciren, mit Beschlag belegen ima državni zakonik (prvič 1873 v kazensko-pravdnem redu po nasvetu g. prof. Stritarja) zaseči, zasezati, dober izraz, ki )e po godi temu in oaema; ali nekateri uredniki slovenskih novin se ga vendar ogibljejo ter pišejo rajši: zapleniti, ugrabiti. Nihihstično nadahnjen čovek , kateremu se država sama prikazuje v podobi nepotrebne institucije, posegal bi brez dvojbe strastno po ta izraza; a kako more, kdor podslombo vse. človeške družbe, pravni red razume, zvrševanje uradne oblasti poimenovati plen. grabež, to mi je nedoumno. Aichamt, A chungswesen imenuje državni zakonik: meroizkusni urad, meroizkustvo; slovečemu pisatelju nasproti izvidelo se je zapisati: merosodni urad. Jaz bi vendar rekel, da sojenje b >di funkcija edino in izključno prihranjena sodiščem, katera res včasih tudi o meri in uteži sodijo. Kdor bi se hotel pošaliti, obrnil bi sestavini ter rekel raji: sodomeren urad, ker sode meri. Utegnilo bi se bolje reči: mero-pazen, merodržen ali tako nekako; vendar — čemu, ko bi se lahko izhajalo s prvič omenjenim: meroizkusea ali mero8kusen ? Pri krojenji novih besed treba je vsestranskega ozira in razgleda. Tako na pr. državni zakonik Erwerbsteuer imenuje: pridobnina (od: pridoba, glede oblike primerjaj : pozaba). Ce se kdo te oblike plaši ter zapiše, recimo: dobitkovina, kakor res nahajam v neki knjigi zapisano, smem pač reči: incidit in Scvllam — kajti dobitkovina izvaja se iz dobitek, kar po*, meni: Gewinnst, torej je dobitkovina Gewinnststeuer, davek od dobitkov , katerega v Avstriji res imamo ter iznaša 20 odstotkov. Jaz vsaj za Gevvinnst ne bi vedel najti druge besede, nego dobitek, da bode razloček od dobička (Gewinn). V jurid. polit, terminologiji 1. 1853 stoji hrvatski: tečevnina (kar ni za nas), zaslužnina (kar meri na službo, torej tudi ne velja) in pa obrtnina, kar utegne biti najbolje; ali takrat se je slovenskim udom termino-logične komisije ta izraz zdel premalo znan. Poštarstvo ima tudi svoje izraze, ki naj bi se soglasno vzprijeii, kakor so se res nekateri, na pr. poštna nakaznica, poštno povzetje itd. Jaz bi po delu, ki ga pošta vrši in ne stranka, Aufgabepost imenoval: prej eni na pošta, Abgabepost: oddajna pošta; Aufgabeschein: poštnoprejemni list, Abgabeschein: poštno-oddaj ni list; a kdo drug — ker v narodu ni slišati nego samo pošta — rabil bi morebiti ta imena vprav narobe ali obratno — in nedorazumenje bilo bi neizbežno. Takisto je z vojaštvom, ki je nevojaku nov, neznan svet. C^hom je stotnik Censkv napisal primeren slovarček ; tudi naš vojaški pisatelj gosp. stotnik Komel pl. Sočebran bi si svoje zasluge za slovensko slovstvo lepo pomnožil, ko bi — pomeoivši se z veščim stilistom — tako obširnejšo zbirko' vojaških izrazov na svetlo dal. Za Heer bi jaz, če opustimo besedo ,,armada", svetoval po Gutsmannu pisati: vojstvo, nekaj za to, ker vojska prostemu Slovencu v resnici pomeni samo Krieg ter on ne razume ni kaj je rat ni kaj vojna, nekaj pa tudi za to, ker se nekako — vsaj po spolu — vjernije s češko, poljsko-rusinsko in rusko besedo: vojsko (gen. vojska). Za S t a n d v vojaškem zmislu bilo bi držati se Komelovega izraza: stalež (hrv. stališ). Stellung je vrli g. Luka Svetec, ki je — tedaj državni poslanec — imel to ljubav vojno postavo posloveniti, imenoval: stava; Hrvati pravijo raji: stavnja, a pišejo vendar: stavna godina (Stellungsjahr) in Poljaki z Rusini imajo stavienie. Za Urlaub sem jaz in tudi Komel po zmislu in po Hrvatih pisal: dopust, kakor imajo tudi Cehi: dovo- 414 lena (ital. permesso); za Urlauber dopuatnik, na dopustu bivajoč vojak, a ne: dopusčenec, kar bi ne bilo prav logično; nasproti za Entlassung, odpust, kakor ima tu6\i g. Trdina v ,,Ljublj. Z?onu