ZBORI SKUPŠČINE OBČINE VIČ-RUDNIK BODO ZASEDALI DNE 30. OKTOBRA 1985 OB 15.30 Delegati bodo obravnavali tudi: - Poročilo o uresničevanju resolucije o politiki izvajanja družbenega plana občine Ljubljana Vič-Rudnik v obdobju 1981-1985 za leto 1985 z oceno do konca leta 1985, - Osnutek resolucije o politiki izvajanja družbenega plana občine Ljubljana Vič-Rudnik v obdobju 1986-1990 za leto 1986, - Osnutek dogovora o spremembah in dopolnitvah dogovora o oblikovanju in razporejanju sredstev splošne porabe v občinah in mestu Ljubljana za leto 1986,, , ., dnevni redi sej SKUPŠČINA OBČINE LJUBUANA VIČ-RUDNIK Številka: 06-4/85 Datum: 1/10-1985 VABILO • Na podlagi 192. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Ur. 1. SRS, št. 2/78 in 35/81) in 41. člena poslovnika skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik (Ur. I. SRS, št. 1/79) sklicujem 34. sejo družbenopolitičnega zbora občine Ljubljana Vič-Rudnik, kibo v sredo, 30. oktobra 1985 s pričetkom ob 15.30 uri v sejni sobi skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, Trg MDB 7. V sprejem predlagam naslednji DNEVNI RED; , 1. Ugotovitev sklepčnosti zbora, ; 2. Odobritev skrajšanega zapisnika - skupnega zasedanja zborov skupščine občine in skupščine SIS socialnega varstva, - 16. skupnega zasedanja zborov z dne 2.10.1985 3. Poročilo o uresničevanju resolucije o politiki izvajanja družbe-nega plana občine Ljubljana Vič-Rudnik v obdobju 1981-1985 za leto 1985 z oceno do konca leta 1985, 4. Osnutek resolucije o politiki izvajanja družbenega plana občine Ljubljana Vič-Rudnik v obdodju 1986-1990 za leto 1986, 5. Predlog sklepa o izvolitvi nepoklicnih sodnikov Sodišča zdru-ženega dela v Ljubljani PREDSEDNICA DPZ: ¦ ¦'¦¦¦¦ Marija Stanič, I. r. SKUPŠČINA OBČINE LJUBLJANA VIČ-RUDNIK ' Številka: 06-2/82 Datum: 1/10-1985 . VABILO ¦'"•¦¦ Na podlagi 192. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78 in 35/81) in 41. člena poslovnika skupš-čine občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 1/79) sklicujem 36. sejo zbora združenega dela skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, ki bo ." v sredo, 30. oktobra 1985 s pričetkom ob 15.30 uri v veliki sejni dvorani skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, Trg MDB 7. V sprejem predlagam naslednji DNEVNI RED: ? 1. Ugotovitev sklepčnosti zbora, 2. Odobritev skrajšanega zapisnika - skupnega zasedanja zborov skupščine občine in skupščine SIS socialnega varstva, - 16. skupnega zasedanja zborov z dne 2. 10. 1985, 3. Vprašanja in predlogi delegatov, 4. Poročilo o uresmčevanju resolucije o politiki izvajanja družbenega plana obfiine Ljubljana Vič-Rudnik v obdobju 1981-1985 za leto 1985 z oceno do konca leta, 5. Osnutek resolucije o politiki izvajanja družbenega plana občine Ljubljana Vič-Rudnik v obdobju 1986-1990 za leto 1986, 6. Osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov, 7. Osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku v občini Ljubljana Vič-Rudnik, 8. Osnutek odloka o davku na promet nepremičnin, 9. Osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1985, 10. Osnutek dogovora o spremembah in dopolnitvah dogovora o obliko-vanju in razporejanju sredstev splošne porabe v občinah in mestu Ljubljana za leto 1985, 11. Osnutek odloka o zagotavljanju sredstev za občinske blagovne rezerve v letu 1986, 12. Osnutek odloka o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za interven-cije v proizvodnji hrane v letu 1986, 13. Predlog sklepa o izvolitvi nepoklicnih sodnikov Sodišča združenega dela v Ljubljani, 14. Obravnava gradiva za seje zborov skupščine mesta Ljubljane in delegiranje delegatov na sejo zbora združenega dela SML. PREDSEDNIK ZBORA ZD , Anton Dolnjčar, I. r. SKUPŠČINA OBČINE LJUBLJANA VIČ-RUDNIK Številka: 06-3/82 Datum: 1/10-1985 ' VABILO Na podlagi 192. člena statuta občine LjubTjana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78 in 35/81) in 41. člena poslovnika skupš-čine občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 1/79) sklicujem 33. sejo zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, ki bo v sredo, 30. oktobra 1985 s pričetkom ob 15.30 uri v mali sejni dvorani skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, Trg MDB 7. V sprejem predlagam naslednji DNEVNI RED: 1. Ugotovitev sklepčnosti zbora 2. Odobritev skrajšanega zapisnika — skupnega zasedanja zborov skupščine občine in skupščine SIS socialnega varstva, - 16. skupnega zasedanja zborov z dne 2.10.1985, 3. Vprašanja in predlogi delegatov, 4. Osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih ob-čanov, 5. Osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku v občini Ljubljana Vič-Rudnik, 6. Osnutek odloka o davku na promet nepremičnin, 7. Osnutek odloka o spremembah o dopolnitvah odloka o proračunu občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1985, 8. Osnutek dogovora o spremembah in dopolnitvah dogovora o obliko-vanju in razporejanju sredstev splošnega porabe v občinah in mestu Ljubljana za loto 1985, 9. Poročilo o uresničevanju resolucije o politiki izvajanja družbenega plana občine Ljubljana Vič-Rudnik v obdobju 1981-1985 za leto 1985 z oceno do konca leta, 10. Osnutek resolucije o politiki izvajanja družbenega plana občine Ljub-Ijana Vič-Rudnik v obdobju 1986-1990 za leto 1986, 11. Osnutek odloka o zagotavljanju sredstev za občinske blagovne rezerve v letu 1986, 12. Osnutek odloka o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v letu 1986, 13. Predlog sklepa o izvolitvi nepoklicnih sodnikov Sodišča združenega dela v Ljubljani, 14. Obravnava gradiva za seje zborov skupščine mesta Ljubljana in delegi-ranja delegatov na sejo zbora občin SML. PREDSEDNIK ZBORA KS Franc Brenčič, I. r. KAZALO Poročilo o uresničevanju resolucije o politiki izvajanja družbenega plana občine Ljubljana Vič-Rudnik v obdobju 1981-1985 za Ieto1985 ¦ „ ¦. " 5 Osnutekresolucijeopolitikiizvajanjadružbenegaplanavobdobju1986-1990zaleto1986 r 13 Osnutekodlokaozagotavljanjuinusmerjanjusredstevzaintervencijevproizvodnjihranevletu 1986 19 Osnutekodlokaozagotavljanjusredstevzaobčinskeblagovnerezervevletu1986 21 Osnutek odtoka o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1985 22 Osnutekodlokaodavkihnaprometne'premičnin ¦' ' 28 Osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku v občini Ljubljana Vič-Rudnik 30 Osnutekodlokaospremembah indopolnitvahodlokaodavkihobčanov - / ".. -,. -v , • ^1 Predlogsklepaoizvolitvi nepoklicnihsodnikovSodiščazdruženegadelavLjubljani 34 Osnutek dogovora o spremembah in dopolnitvah dogovora o oblikovanju in razporejanju sredstev splošne porabe (objavljeno v delegatski prilogi SML), PREDLOG PREDLAGATELJA Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik j6 poročilo o uresničevanju resolucije o politiki izvajanja družbenega plana občine Ljubljana Vič-Rudnik v obdobju 1981-1985 za leto 1985 z oceno do konca leta obravnaval na 153. seji in ga posreduje delegatom zbo-rov skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik v obravnavo in sprejem. IZVRŠNI SVET POROČILO o uresničevanju resolucije o politiki izvajanja družbenega plana občine Ljubljana Vič-Rudnik v obdobju 1981-1985 za leto 1985 z oceno do konca leta I. Osnovni cilji družbeneokonomskega razvoja v letu 1985 Resolucijo o politiki izvajanja družbenega plana občine Ljub-Ijana Vič-Rudnik v obdobju 1981-1985 za leto 1985 smo kot temeljne cilje opredelili uveljavitev delovanja ekonomskih zako-nitosti, uresničitev dolgoročnega programa gospodarske stabili-zacije in skladno z njim dosledno izvajanje ukrepov za razbreme-nitev gospodarstva, krepitev finančne discipline OZD, premike v strukturi gospodarstva in industrijske proizvodnje. Naloge, predvidene z resolucijo, so nosilci izvajali v neugodnih notranjih in zunanjih gospodarskih pogojih. Izjemno težaven gospodarski položaj se je odražal tudi na vseh področjih dela in življenja v občini, kakor tudi za uresničevanje z resolucijo načrto-vanih ciljev. Največje zaostajanje je doseženo na področju koli-činskega obsega industrijske proizvdonje in kmetijstva, izvoza ter zaposlovanja, zlasti pri izboljševanju kadrovske strukture. Prav tako se ne uresničujejo načrtovani cilji na področju doseganja realne rasti dohodka, medtem ko je njegovo razporejanje uskla-jeno s sprejetimi družbenimi usmeritvami. Resolucijski cilji pa se uresničujejo na področju gozdarstva in znanstveno raziskovalne dejavnosti. II. AKTUALNOSTI ZA URESNIČITEV RESOLUCIJSKIH CILJEV 1. EKONOMSKI ODNOSI S TUJINO Na osnovi doseženih rezultatov na področju blagovne menjave s tujino v sedmih mesecih letošnjega leta ugotavljamo, da se načrtovani cilji na tem področju ne uresničujejo. Z resolucijo za leto 1985 je bila predvidena 15 odstotna rast celotnega izvoza, od tega na konvertibilno področje za 18 odstotkov in 8 odstotna rast uvoza. V sedmih mesecih letošnjega leta se je giede na enako obdobje lani izvoz zmanjšal za 15 odstotkov. Prav tako je neugodna regionalna struktura izvoza, saj je konvertibilni izvoz v obravna-vanem obdobju dosegel le 79 odstotkov doseženega v enakem obdobju lani, klirinški pa 93 odstotkov. V obravnavanem obdobju se je celotni uvoz zmanjšal za 13 odstotkov, kar prav tako ni v skladu z resolucijskimi usmeritvami. Ugodnejša je le struktura doseženega uvoza, saj je konvertibilni uvoz v sedmih mesecih letos dosegel 82 odstotkov lanskega konvertibilnega uvoza, medtem ko je v obravnavanem obdobju klirinški uvozza 18 odstotkov »ečji. Uvoz opreme je bil udeleženv skupnem uvozu z 15,9 odstotkov, kar je ugodno v primerjavi z lanskim, ko je bil uvoz opreme udeležen v skupnem uvozu z 5,6 odstotki. Na dosežene izvozne rezultate vplivajo predvsem slabši izvozni rezultati v DO Hoja, ki je v sedmih meescih letošnjega leta dosegla 52 odstotkov lanskega sedem-mesečnega konvertibil-nega izvoza, DO Plutal, ki je v tem obdobju dosegla 74 odstotkov konvertibilnega izvoza doseženega v sedmih mesecih lani in v DO KIG, kjer letošnji sedemmesečni konvertibilni izvoz dosega 24 odstotkov lanskega sedemmesečnega konvertibilnega izvoza. V DO KIG je vzrok za zmanjšanje izvoza neustrezen proizvodni program. Z novim proizvodnim programom, ki ga pripravljajo in uvajajo, bodo dosegli tudi ugodnejše izvozne rezultate. Delovni organizaciji Hoja in Plutal pa predvidevata, da bosta do konca leta dosegli lanskoletno raven izvoza. Na tako slabe izvozne rezultate in neuresničevanje resolucij-skih ciljev vplivajo predvsem izredno slabi rezultati v mesecu januarju, ko je bil indeks celotnega izvoza v primerjavi z enakim obdobjem lani vsega 40, indeks konvertibilnega izvoza pa 45. V naslednjih mesecih letošnjega leta je opaziti trend rasti in pribli-ževanje lanskoletnim izvoznim rezultatom, kar pa ne velja za mesec julij, ko so se izvozni rezultati zopet nekoliko poslabšali. Doseženi rezultati na področju blagovne menjave s tujino kažejo, da v letošnjem letu načrtovanih ciljev, zlasti na področju konvertibilnega izvoza, ne bomo dosegli. 2. OSEBNA, SKUPNA, SPLOŠNA IN INVESTICIJSKA PORABA Temeljna usmeritev politike razporejanja dohodka, oprede-Ijena v resoluciji za leto 1985, je nadaljevanje politike, izboljšanje razmerja med sredstvi za akumulacijo in sredstvi za osebno, skupno in splošno porabo v korist sredstev za akumulacijo. Globalna rast sredstev za osebno, skupno in plošno porabo naj bi dosegla 90 odstotkov nominalne rasti dohodka. Delež skupne in splošne porabe v razporejenem primerljivem dohodku je bil v prvih šestih mesecih letošnjega leta za 1,4 odstotne točke večji kot v lanskem prvem polletju, rast teh sred-stev pa je skoraj za 40 odstotnih točk hitrejša od rasti dohodka. Povečanje obveznosti za skupno porabo je visoka zaradi letošnje rasti osebnih dohodkov, kakortudi povečanja prispevnih stopenj. Poprečna stopnja prispevkov je bila v letošnjem prvem polletju za 3,16 odstotne točke višja kot v enakem obdobju lani. Povečale so se stopnje prispevka SPIZ za primer nesreče pri delu in za poklicne bolezni, izobraževalni skupnosti, zdravstvenem varstvu, skupnosti otroškega varstva SRS in občinski skupnosti. Na obseg obveznosti za splošno porabo vpliva v letošnjem letu povečana stopnja davka na dohodek TOZD. Delež razprojenih sredstev za osebno in skupno porabo delav-cev iz dohodka je v šestih mesecih letos v primerjavi z enakim obdobjem lani ostal na istem nivoju, medtem ko se je delež akumulacije v dohodku povečal za odstotne točke. Tako se je akumulativna sposobnost občinskega gospodarstva povečala za 1,1 odstotno točko, reprodukcijska sposobnost pa za 1,5 odstotne točke. V letošnjih šestih mesecih so se realni osebni dohodki delavcev v združenem delu občine glede na enako obdobje lani povečali . za 5,6 odstotka. Na osnovi doseženih gibanj na področju razporejanja dohodka lahko ugotovimo, da bodo v letu 1985 resolucijski cilji na tem področju uresničenl. Investicijska gradnja v letu 1985 je zaostala za pričakovanji in potrebami. Kljub izgradnji nekaterih novih proizvodnih objektov, pomembnejših premikov, ki bi pomenili bistveno povečanje gospodarske moči občine, kot posledica investicij, ni bilo. Tako kot v preteklem letu, so tudi v letu 1985 naložbe spremljale izredno visoke podražitve, problematika pri zagotavljanju lastnih sredstev za manjkajoča sredstva, zamujanje dogovorjenih rokov dobavitetjev in izvajalcev, kar vse je vplivalo na njihovo realiza-cijo. Prav tako se je izredno zavlekel tudi čas od odločitve za naložbo do začetka oziroma do dokončanja gradnje predvsem zaradi nepripravljenega in komunalno neopremljenega zem-Ijišča. • Največje naložbe so se v letu 1985 odvijale na območju Rud-nika. V industrijski coni RP-2, kjer je zemljišče 1. faze v izmeri 330.000 m2 oddano investitorjem Integral DO Tovorni promet Viator TOZD Ljubljana, Proizvodno distribucijski center Kemije, llirija Vedrog, Cestno podjetje Ljubljana, od 4 investitorjev aktivno peljeta naložbo le Integral in PDC ter Semenarski kombi-nat Semenarna, ki meji na to cono. IC RP-2 je enotno obračunsko območje in ker programsko in finančno še ni zaključena (2. faza še ni pokrita z investitorji) je izredno zahtevna za tri investitorje z aktivnimi naložbami ker drugih sredstev za komunalno infrastrukturo ni. Zato se cona opremlja sukcesivno in nekatere, sicer drage rešitve so le začas-nega značaja (do izgradnje kompletne IC). Vletu 1985 je bil vconizačasno rešen priključekza elektrikoza investitorja Integral DO Tovorni promet Viator TOZD Ljubljana in DO Semenarno in začasna rešitev vode, kanalizacije in plina -slednja z butanskim cisternskim skladiščem. Do konca leta bo do cone izveden PTT naročniški 1000 parni kabel, ki pomeni dokončno rešitev za cono. Dokončuje pa se tudi sanacija zem-Ijišča za ceste D, C in obodno cesto B kar dejansko predstavlja tudi sanacijo zemljišča za primarne komunalne vode. Vendar pa se dela izvajajo le v najnujnejšem obsegu, ker ga financirajo kot vso infrastrukturo s pripravo zemljišča le Integral, PCT in delno Semenarna. Kot izredno pomembno v letu 1985 pa je treba oceniti, zlasti z vidika perspektivnega razvoja izvenmestnih krajevnih skupnosti in zmanjševanja dnevne migracije, začete naložbe DO Hoja TOZD Galanterija Podpeč, DO Alpina Žiri TOZD Proizvodnja, DO Rašica TOZD Konfekcija Horju! in DO Galvanotehnika Glinek. a) Realizacija investicij, planiranih za dokončanje v letu 1985 - DO PLUTAL - gradnja proizvodno skiadiščnega objekta, razširitev opreme vzdrževalnih služb obrata, nadomeščanje in razširitev opreme za proizvodnjo navojnih zapork Realizacija: investicija v ocenjeni vrednosti 300 milj. din je zaključena, začeta je proizvodnja - DO AVTOMONTAŽA TOZD TOVARNA GRELNIH NAPRAV -izgradnja merilnega laboratorija za prenos raziskave v proiz-vodnjo Realizacija: investicija v povečani vrednosti 120 milj. je realizi-rana v 30% in se nadaljuje v letu 1986 - DO GALVANOTEHNIKA -1. faze gradnje objekta za galvaniza-cijo s čistilno napravo Realizacija: investicija v ocenjeni vrednosti 80 milj. din je reali-zirana, II. faza in zaključek naložbe se prenaša v leto 1986 - DO AGROTEHNIKA GRUDA TOZD TRGOVINA - izgradnja servisnega centra Vič za servisiranje kmetijske mehanizacije v coni VM-1 Realizacija: ni realizirano; začetek in dokončanje investicije v ocenjeni vrednosti 25 milj. din se prenaša y leto 1986 - SOZD MERCATOR KIT KZ VELIKE LAŠČE - povečanje pro-dajnih zmogljivosti trgovine osnovne preskrbe na Turjaku. - Realizacija: ni realizirano; investitor KZ je v letu 1985 dal prednost začetku gradnje skladišča suhe robe na Robu (izvozno usmerjen program). Začetek in dokončanje investicije v poveča-nje prodajne površine trgovine Turjak se prenaša v leto 1986 -DO MINERAL - vlaganja v obrat v Podpeči (dograditev proiz-vodnih prostorov in strojna oprema Reallzaclja: graditev proizvodne hale je vteku; strojna oprema, ki pomeni 80% planirane vrednosti naložbe (12 milj. din), pa je vezana na časovne možnosti uvoza. DO računa na uvoz še v letošnjem letu - GOZDNO GOSPODARSTVO LJUBLJANA - dokončanje nado-mestne gradnje poslovnega objekta temeljnih organizacij združe-nega dela gozdarstva na Škofljici Realizacija: investicija v ocenjeni vrednosti 26 milj, din je zak-Ijučena - DO VARNOST - adaptacija proizvodno poslovnega objekta Realizacija: ni realizirano; začetek in dokončanje investicije v ocenjeni vrednosti 40 milj. din se prenaša v leto 1986 - SOZD MERCATOR KIT DO ROŽNIK TOZD DOLOMITI - adap-tacija trgovine osnovne preskrbe na Brdu Realizacija: investicija v ocenjeni vrednosti 90 milj. din bo realizirana v decembru 85 - ABC POMURKA DO DELIKATESA - gradnja SP trgovine osnovne preskrbe v soseski VS-6 Brdo Realizacija: nl realizirano; pripravljena je vsa potrebna doku-mentacija, dokončanje gradnje SP trgovine s povečano predra-čunsko vrednostjo 155 milj. din se prenaša v leto 1986 - DO ALPINA ŽIRI TOZD PROIZVODNJA - izgradnja proizvod-nega obrata v Šentjoštu Realizacija: ni realizirano; pripravljena je vsa potrebna doku-mentacija, izvedena pripravljalna dela. Dokončanje naložbe se prenaša v leto 1986 b) Realizacija investicij, planiranih za začetek in nadaljevanje izvajanja v letu 1985 - DO HOJA GALANTERIJA PODPEČ - začetek gradnje proiz-vodne hale z opremo v coni VP-202 Realizacija: pridobljeno je bilo zemljišče, pripravljena je potrebna dokumentacija, realiziran je tudi delni nakup opreme. Investicija, katere predračunska vrednost znaša 650 milj. din bo realizirana v prihodnjem srednjeročnem obdobju - DO MERKUR KRANJ - ZAČETEK GRADNJE I. faze prodajno skladiščnega centra Vič v coni VM-1 Realizacija: ni reallzlrano; investicija se prenaša v srednje-ročno obdobje 1986-1990 zaradi spremembe lokacije centra iz cone VM-1 ob Tržaški cestl v IC RP-2 Rudnik - RIKO RIKOSTROJ - začetek gradnje novih zmogljivosti v Velikih Laščah za prenos dela proizvodnega programa za vzdrže-vanje cestne opreme -Realizacija: izvršen je bil odkup zemljišča, v izdelavi je potrebna dokiimentacija, začetek in dokončanje investicije se prenaša v srednjeročno obdobje 1986-1990 - DO AVTOCOMMERCE TOZD VOLAN - začetek gradnje in posodobitev skladiščnih in prodajnih zmogljivosti na Brezovici Realizacija: ni realizirano; investicija se prenaša v srednje-ročno obdobje 1986-1990 -DO RAŠICA TOZD KONFEKCIJA HORJUL - začetek gradnje nove proizvodne hale in modernizacija opreme v obratu Horjul Realizacija: pridobljeno je zemljišče, v izdelavi je potrebna projektna dokumentacija; dokončanje gradnje bo realizirano v letu 1986 - SOZD EMONA DO IPKO - nakup opreme in začetek redne proizvodnje v novozgrajeni hali za proizvodnjo kmetijske opreme Realizacija: investicija je reallzirana - INTEGRAL DO TOVORNI PROMET VIATOR TOZD LJUB-LJANA- 1. faza izgradnje tovomega terminala v coni RP-2 (meha-nične delavnice s potrebnimi objekti za operativno vodenje) Realizacija: program 1. faze je realiziran po terminskem planu z nekaj meseci zamika zaradi pomanjkanja finančnih sredstev, ki so ga povzročile podražitve in dodatna dela pri izvajanju komu-nalne infrastrukture. Obseg realizacije naložbe do konca leta predvideva selitev vseh dejavnosti TOZD Tovomi promet na novo lokacijo in najkasneje do marca 1986 tudi selitev sedeža TOZD. - DO SEMENARNA - dokončanje prve faze izgradnje proiz-vodno oskrbnega centra, objekta za dodelavo semen in 50% planiranih skladiščnih prostorov Realizacija: investicija je realizirana vdelno omejenem obsegu; zaključek 1. faze in pričetek proizvodnje se prenaša v leto 1986 - PROIZVODNO DISTRIBUCIJSKI CENTER KEMIJE - začetek Izgradnje centra (sanacija terena, ureditev infrastrukture) v coni RP-2 Realizacija: sanacija zerttfjišča je bila izvedena v obsegu 1. faze. Izdelanl so bili vsi projekti za to fazo, vendar brez lokacijske dokumentacije za priključek na železnico. Od rešitve priključka, ki ga PDC Kemije nujno potrebuje, ne pa tudi drugi investitorji 1. faze, je odvisna nadaljnja investicijska aktivnost DP Proizvodrrjo distribucijski center Kemij.e y tej coni. 3. ZAPOSLOVANJE " ' V resoluciji za leto 1985 je bila načrtovana 1 odstotna stopnja rasti zaposlovanja v gospodarstvu in 2,6 odstotna v negospodar-stvu, od tega v družbenih dejavnostih 3,6 odstotna in v znan- stveno-raziskovalnih organizacijah 2 odstotna stopnja rasti zapo-slovanja. Po podatkih o številu zaposlenih za šest mesecev letošnjega leta se je število zaposlenih delavcev v gospodarstvu občine v primerjavi z enakim obdobjem lani povečalo za 2,9 odstotka, v negopodarstvu za 1,5 odstotka, cd tega v družbenih dejavnostih 2,4 odstotka in v znanstveno raziskovalnih organizacijah 1,3 odstotka. Na osnovi doseženih stopenj rasti zaposlovanja v občini ugo-tavljamo, da rast zapslovanja ni usklajena z resolucijskimi usme-ritvami. Glede na dosežen trend rasti zaposlovanja v občini pred-videvamo, da se bo do konca letošnjega leta rast zapslovanja v globalu približala načrtovani rasti za leto 1985. Zlasti pa je zaskrljujoče, da ob doseženi stopnji rasti zaposlova-nja v občini, niso doseženi kvalitetni premiki na področju zapo-slovanja. Stanje zaposlovanja je v OZD nosilkah razvoja in izvoza v občini, za katere je bila v resoluciji načrtovana nadpovprečna rast zaposlovanja, povpečno nižja od občinskega povpreja. Prav tako se ne uresničujejo usmeritve izboljšanja kvalifikacij-ske strukture zaposlenih delavcev, zaposlovanje pripravnikov, medtem ko so doseženi pozitivni rezultati na področju zmanjše-vanja nadurnega in pogodbenega dela ter upokojevanja delav-cev, ki izpolnjujejo pogoje za upokojitev. 4. RAZISKOVANJE Osnovna usmeritev resolucije za leto 1985 na tem področju je zagotavljanje tesnejšega medsebojnega povezovanja znan-stveno-raziskovalnih OZD, hitrejši prenos znanja v neposredno prakso in prenos poskusne proizvodnje v redno proizvodnjo novih ali obstoječih enot gospodarstva. V letu 1985 je razvojni svet, ki ga v ta namen ustanovil izvršni svet SO Ljubljana Vič-Rudnik, obravnaval problematiko inova-tivne dejavnosti in nagrajevanja inovatorjev in sprejel več sklepov za izboljšanje stanja na tem področju. Na področju robotizacije je ustanovljen raziskovalno razvojnaenotaza robotizacijo pri PORS za elektrokovinsko industrijo, katere nosilec je Inštitut Jožef Stafan. Z namenom neposrednega prenosa inovacijskega znanja v proizvodnjo, so delavci Inštituta za elektroniko in vakuumsko tehniko ustanovili delovno organizacijo za proizvodnjo terminal-skih tipk in tastatur. Poglaviten problem za začetek nemotenega poslovanja je zagotovitev ustreznih prostorov, ki bi organizaciji omogočili začetek poslovanja v januarju 1986. Z namenom medsebojnega spoznanja in sodelovanja ter izme-njave praktičnih izkušenj in pomoči pri delu sta bili za to področje ustanovljeni dve koordinacijski skupini in sicerza področje pove-zovanja znanosti in prakse in za področje inventivne dejavnosti, ki je zlasti aktivna. Znanstveno raziskovalne organizacije tudi v letošnjem letu ugotavljajo, da je delež sredstev za bazične raziskave še vedno premajhen. Izboljšalo se je stanje na področju uvoza raziskovalne opreme, saj so ob polletju letošnjega leta v primerjavi z enakim obdobjem lani znanstveno-raziskovalne organizacije uvozile 6 krat več opreme. Kljub temu pa je vrednost uvožene opreme v višini 54 milijonov din še vedno dokaj skromna. 5. INDUSTRIJSKA PROIZVODNJA Z resolucijo je bila za leto 1985 načrtovana 5 odstotna rast količinskega obsega industrijske proizvodnje. Industrijske orga-nizacije so v prvem tromesečju dosegle 1,6 odstotno rast količin-skega obsega industrijske proizvodnje, v prvem polletju pa se je industrijska proizvodnja znižala za 5,2 odstotka. Izmed desetih nosilcev industrijske proizvodnje, je bila načrtovana rast indu-strijske proizvodnje dosežena oziroma presežena le v treh orga-nizacijah (DO Avtomontaža TOZD Utensilia in TOZD TGN in v DO llirija Vedrog). Nižjo rast kot je bila načrtovana z resolucijo so dosegle tri organizacije (Tovil, Igo, Hoja), v štirih organizacijah pa je bila v šestih mesecih letos industrijska proizvodnja nižja kot v enakem obdobju lani, kar je še posebej zaskrbljujoče (KIG, Plutal, HP Kolinska TOZD Vinocet in TTL TOZD Proizvodnja). Slabi rezultati rasti industrijske proizvodnje DO Plutal so posle-dica spremenjene strukture proizvodnje, predvsem pa pomanjka-nja repromateriala, v Tobačni tovarni TOZD Proizvodnja cigaret so zmanjšali proizvodnjo zaradi manjše prodaje končnih izdelkov in čedalje večjih zalog. Na osnovi doseženih rezultatov industrijskih OZD bomo v letoš-njem letu dosegli raven industrijske proizvodnje iz leta 1984 in jo presegli le z izjemnimi napori vseh nosilk industrijske proizvod-nje v občini. 6. DROBNO GOSPODARSTVO Zaradi zamika pri sprejemanju sprememb in dopolnitev obrt-nega zakona (jesen 1985) pozitivnih premikov letos še ne bo možno občutiti. Vpliv davčnih olajšav (vzpodbujanje investicij in zaposlovanja v izvenmestnem območju) je v letu 1985 skromen, zaposlovanje v obrti zaostaja za predvidevanji. Bistvenih sprememb v odnosih industrijskih in raziskovalnih OZD in zasebnih (prenos programov, delitev dela, proizvodnja malih serij) ni bilo. Vzorno je sodelovanje Avtomontaže TOZD Tovarna grelnih naprav z obrtniki. Za drobno gospodarstvo so namenjene zadostne površine za gradnjo v IC RP-2 (Rudnik) in VP-4 (Plutal - Dolgi most). Zem-Ijišča bodo v letu 1985 oddana zainteresiranim investitorjem. Pričela se je gradnja 11 delavnic v VP 3/3. S prekvalifikacijo izpraznjenih stanovanj 6. in 7. kategorije v poslovne prostor je omogočeno postopno razreševanje potreb krajevnih skupnosti po storitveni dejavnosti, vendar prostih poslovnih prostorov v družbeni lasti zlasti za storitveno dejavnost primanjkuje. V pripravi je informacija delavcem na začasnem delu v tujini o možnostih za vlaganje sredstev v osebno delo in proizvodnjo, ki jim bo posredovana ob koncu leta (možnosti za gradnjo, sodelo-vanje z OZD, davčni pogoji). V družbenem sektorju drobnega gospodarstva so bile pogla-vitne aktivnosti usmerjene v odpiranje enot (obratov) v izven-mestnem območju. Pred realizacijo je investicija Alpine na Šent-joštu nad Horjulom. 7. KMETIJSTVO V kmetijski proizvodnji predvideva resolucija v letu 1985 3% rast kmetijske tržne pridelave. Prireja mleka in mesa na osnovi kvalitete doma pridelane krme ter povečana pridelava žit in oljnic so tudi v tem letu najpomemb-nejše kmetijske dejavnosti. Kmetijska pospeševalna služba se vključuje v intenziviranje kmetijske rastlinske in živinorejske proizvodnje, vendar njena prizadevanja v letu 1985 niso kako uspešna, ker so cene repro-dukcijskega materiala, predvsem mineralnih gnojil, zaščitnih sredtev, krmil, goriv, rezervnih delov za stroje, v vedno večjem razkoraku z odkupnimi cenami kmetijskih pridelkov. Po podatkih kmetijskih organizacij je v prvih osmih mesecih leta realiziran naslednji obseg kmetijske tržne proizvodnje: Vrsta EM Plan Realizacija l-VIU Indeks prOiZVOdn'e____________________t985 1984 1985 85/84 R/P-85 mleko hl 83.000 52.590 51.603 98 62 klavno govedo t 1.490 758 703,5 93 47 teleta t 117 54,3 48,5 89 41 konji t 221 250 255 102 115 prašiči t 16 5,3 7 132 44 plem. govedo kom 220 27 65 240 30 plem. kobile kom 35 2 6 300 17 pšenica t 550 519 599 105 109 oljnarepica t 186 99 149 151 80 vrtnine t 137 17 47 276 34 Podatki kažejo, da se reja goveje živine ekstenzivira in odkup ne dosega planiranih količin. Rejci krmijo živino le z manj kvali-tetno osnovno krmo in zmanjšujejo ali pa opuščajo dodajanje vedno dražjih kupljenih močnih krmil. Posledica tega sta manjša prireja mleka in mesa in zato tudi manjši odkup. Na območju občine je nakup močnih krmil za eno tretjino manjši kot v prete-klem letu. Tega izpada uporabe močnih krmil ni možno nadome-stiti z doma pridelano krmo. Modelna kalkulacija stroškov prireje mleka, ki jo je izračunal Kmetijski inštitut Slovenije, kaže, da je na kmetijah lastna cena 57,92 din/lit mleka in na družbenih obratih 78,72 din/lit mleka. Odkupna cena mleka za 3,6 % tolšče je brez sofinanciranja interventnih skladov 37,47 din/lit mleka. Modelna cena stroškov prireje mladega pitanega goveda na kmetijah kaže, da je lastna cena žive teže 436,37 din/kg in na družbenih obratih 461,90 din/kg. Odkupna cena za 1 kg žive teže mladega pitanega goveda je 252,00 din. Sofinanciranje interventnih skladov s premijami in regresi za pospeševanje kmetijstva in porabo hrane delno blaži nestimula-tivne odkupne cene in zagotavlja boljšo oskrbljenost trga. Poz-nana nesorazmerja med stroški pitanja in odkupno ceno za mlado pitano govedo v zadnjih letih so vplivala na manjši odkup goveje živine in preusmeritev rejcev na rejo konj, saj je barjanska krma primernejša za konjerejo in odkupne cene žrebet so v primerjavi s ceno za govejo živino ugodnejše. Manjši odkup goveje živine v letu 1985 je posledica tudi tega, da so rejci, ki jim je lani primanjkovalo krme, oddali živino že preteklo jesen. Nižji odkup telet kaže, da jih rejci privezujejo za nadaljnjo rejo. Ne glede na navedene objektivne vzroke, pa bi bil odkup in z njim rezultati tržne proizvodnje lahko ugodnejši, če bi kmetijske zadruge uspele vključiti v kooperacijsko sodelovanje večje šte-vilo kmetov. Proizvodnd sodelovanje bi moralo v večji meri teme-Ijiti na doslednem izpopolnjevanju medsebojnih obveznosti tako s strani zadrug kot kmetov. Odkup plemenske živine je tudi v letu 1985 premajhen. Zaradi nedoslednega izvajanja kontrole proizvodnosti krav na območju kmetijske zadruge Ljubljana, TZO Vič, je prodaja plemenske živine z večjega dela območja zadruge nemogoča in so zato rejci oškodovani. Ugodnejši so rezultati v poljedelski pridelavi, kjer so planirane količine odkupa pšenice skoraj dosežene, kljub temu, da le ta še ni povsem končan in da mnogo kmetov, predvsem na hribovitem območju, seje žita le za samooskrbo. Ljubljanske mlekarne so na 83 ha pšenice dosegle pridelek 399 ton in na 62 ha oljne repice 149 ton. Skladno z resolucijo se izvaja program usposabljanja kmetij-skih zemljišč na Horjulu na 100 ha in na območju k., o. Dobravica na 315 ha. V Horjulu se opravljajo zaključna dela; v Dobravici se ureja osnovna odvodnja in čistijo zaraščena zemljišča drevja in grmovja. Na območju Kozarij je izvedena hidromelioracija na 10 ha ter agromelioracije na Brestu, Gmajnicah in na Karlovici na 60 ha. Tudi v letu 1985 sta kmetijski zadrugi vključili neobdelana in slabše obdelana zemljišča v organizirano proizvodnjo. Za izvajanje sprejetega programa rednega čiščenja odvodnih jarkov na barju skrbijo Kmetijska zadruga Ljubljana v sodelova-nju s strojno skupnostjo jarkokopačev. Za še uspešnejše delo je potrebno zagotoviti boljše sodelovanje z Območno vodno skup-nostjo Ljubljanica-Sava. Veterinarski zavod »Krim« je nosilec izvajanja zdravstvenega varstva živali in je v skladu z odredbo o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih preiskavah opravil preventivna cepljenja, tako da ni prlšlo do pojava kužnih bolezni pri domačih živalih. Pospeše-valna služba pri Veterinarskem zavodu »Krim« uspešno izvršuje program odpravljanja reprodukcijskih motenj pri govedu in skrbi za zdravstveno varstvo čebel.. 8. GOZDARSTVO Z gozdovi v družbeni in zasebni lasti gospodarita po izdelanih gozdnogospodarskih načrtih dve gozdnogospodarski organiza-ciji: DO Gozdno gospodarstvo Ljubljana s TOZD in temeljnimi obrati za kooperacijo ter DO Gozdno gospodarstvo Kočevje TOZD Gozdarstvo Lašče. V manjši meri gospodari z gozdovi na področju občine tudi obrat za gozdarstvo v sestavu DO Ljubljan-skih mlekarn TOZD Posestva. Blagovna proizvodnja (m3): Lastništvo Plan Plan Realiz. Ocena Ocena Ocena 1981-85 1985 I-VIII. realiz. realiz. realiz. 1985 1985 1985-84 ------~ A. DRUŽBENI SEKTOR 110.338 17.877 16.994 21.000 113.461 102,8 B. ZASEBNI SEKTOR 199.260 42.243 31.216 46.352 203.369 102,1 SKUPAJ(A+B) 309.598 120 48.210 67.352 316.830 102,3 Srednjeročni plan gozdnega gospodarstva predvideva po področjih letni obseg sečenj kar je usklajeno z gozdnogospodar-skimt načrti. Planirano je povečanje obsega sečenj za 12%, t. j. letno za 2,3%. V družbenem sektorju je blagovna proizvodnja lesa enaka sečnji, v zasebnem sektorju pa je zmanjšana za domačo porabo lesa. Po srednjeročnem planu bi morala znašati povprečna letna proizvodnja 61.920 m3; od tega v družbenem sektorju 22.068 m3 in v zasebnem sektorju 39.852 m3. Da bi v srednjeročnem obdobju izpolnili take obveze, bi morala znašati proizvodnja v letu 1985 najmanj 60.120 m3; od tega v družbenem sektorju 17.877 m3 in v zasebnem sektorju 42.243 m3. V osmih mesecih tega leta je bila v družbenem sektorju raliza-cija napram planu za leto 1985 (glede na sprejete obveznosti v začetku srednjročnega obdobja) 95%-na v zasebnem sektorju 74%-na in v celoti 80%-na. Z analizo doseganja sprejetih obveznosti v preteklih letih teko-čega srednjeročnega obdobja lahko ugotavljamo: - realizacija blagovne proizvodnje iz gozdov družbene last-nine je bila presežena za 4,8%, - realizacicija blagovne proizvodnje v letu 1985 bo v družbe-nem sektorju manjša, v zasebnem sektorju pa večja od planirane povprečne letne proizvodnje v srednjeročnem obdobju. Blagovna proizvodnja v obdobju 1981-1985 bo, z upošteva-njem ocene proizvodnje v letu 1985, predvidoma znašala skupno 313.830, kar je za 2,3% več od planirane. Povečanje bo skoraj enako v obeh sektorjih. Gozdarstvo bo torej v tem srednjeročnem obdobju izpolnilo planske obveznosti glede blagovne proizvodnje v mejah dovolje-nega odstopanja glede na izvajanje gozdnogospodarskih značr-tov. Tudi gozdnogojitvena dela in izgradnja gozdnih komunikacij bodo izvršena. 9. TRGOVINA :; ' Jv Zagotovljena je bila nemotena oskrba prebivalstva z osnovnimi življenjskimi proizvodi. V izvenmestnih KS so se OZD s področja preskrbe srečevale s precejšnjimi kadrovskimi problemi, zato so zlasti v polletnem obdobju nekatere trgovine poslovale s skrajša-nim delovnim časom po soglasju krajevnih skupnosti. V celoti so oddani poslovni prostori v trgovsko-poslovnem centru Rakovnik, kjer Mercator DO Rožnik TOZD Dolomiti spod-buja prodajo s posebnimi akcijami (potrošniške kartice). V teku je adaptacija trgovine Mercatorja na Brdu, ki bo po opravljenih delih samopostrežnega tipa z izboljšano ponudbo in ustreznimi higienskimi razmerami. Gradnja trgovine ABC Pomurka DO Delikatesa v soseski VS 6 se še ni začela, predvidena investicijska vrednost je bistveno prekoračena. S samoprispevkom krajanov so v Pijavi gorici odkupili in v sodelovanju z ABC Pomurko DO Tabor Grosuplje urejajo trgo-vino osnovne preskrbe. V Jezeru je uspešno pričela z delom prva zasebna trgovina v občini. Oddane so bile razpisane lokacije za postavitev kioskov za prodajo sadja in zelenjave, zlasti zaradi nerazčiščenih zemljiških vprašanj družbeni sektor še ni postavil kioskov. 10. TURIZEM IN GOSTINSTVO Večina zastavljenih nalog bo do konca leta realiziranih. Pri OK SZDL je pričel z delom svet za pospeševanje razvoja turizma, ki je v sodelovanju z Našo komuno pripravil tekmovanje v urejanju okolja. Zaradi vzpodbujanja kmečkega turizma in izletništva smo v občini oblikovali pravilnik o »kmetijah odprtih vrat«. Z akcijo, ki jo povzemajo tudi v ostalih Ijubljanskih občinah, želimo omogo- čiti občanom, ki imajo status kmeta in ne žive v strnjenih naseljih, da ob izletniških poteh mimoidočim ponudijo doma pridelano hrano in pijačo. Pravilnik je oblikovan, nadaljnje aktivnosti so potrebne zlasti v krajevnih skupnostih. Bistveno se je izboljšala turistična privlačnost Rakitne, kjer postaja brunarica središče dogajanj. Zagotovljena je primerna gostinska ponudba, možnosti za razvedrilo in rekreacijo, ribolov. Po prehodu doma na Kureščku v zasebne roke in zamenjavi najemnika Pograjskega doma v Polhovem Gradcu pričakujemo v obeh objektih izboljšanje gostinske ponudbe. Za tisk je pripravljena brošura o turističnih zanimivostih občine, ki bo v nakladi 8.000 izvodov natisnjena do konca leta. Stopnjujejo se aktivnosti pri urejanju Temkovega mlina v Raš-čici, kjer bo prihodnje leto proslava ob 400-letnici Trubarjeve smrti. Čas dopustov gostincev je bil usklajen tako, da je bila zlasti ob vpadnicah zagotovljena v času turistične sezone nemotena oskrba. Dodatno gostinsko ponudbo pomenijo tudi kioski, ki so že oziroma bodo postavljeni skladno z Odlokom o lokaciji v občini Ljubljana Vič-Rudnik. III. ORUŽBENE DEJAVNOSTI V skladu z usmeritvijo resolucije glede gibanja sredstev skupne porabe so SIS družbenih dejavnosti v začetku leta oblikovale svoje programe. Na osnovi novih izhodišč leta 1984 in novo ocenjene 63 odstotne rasti dohodka Ijubljanskega gospodarstva, pa so njihovo vrednost lahko povečale s povečanjem rasti sred-stev za osebne dohodke od 45 na 63 odstotkov. Za izvedbo letnih programov SIS v dogovorjenem obsegu bomo, ob upoštevanju resolucijskih določil o možni globalni celoletni rasti sredstev SIS v višini 90% celoletne nominalne rasti dohodka, ob revalorizaciji programov zagotovili še dodatna sredstva. Izvedena valorizacija programov SIS namreč še ni usklajena z dejansko rastjo posa-meznih elementov cen storitev. Omejevanje sredstev skupne porabe je tudi v tem letu povečalo problematiko delovanja izvajalskih organizacij združenega dela. Zaradi bistvenega zaostajanja osebnih dohodkov delavcev v OZD družbenih dejavnosti, so se v tem letu pospešeno izvajale aktiv-nosti za odpravo večjih zaostajanj osebnih dohodkov med posa-meznimi družbenimi dejavnostmi, kot tudi v samih dejavnostih, kar je omogočila ugotovljena rast dohodka v gospodarstvu po zaključnih računih za leto 1984 ter resolucijska opredelitev o skladni rasti OD delavcev v družbenih dejavnostih z rastjo OD delavcev v materialni proizvodnji. Nekatere SIS so ob sprejema-nju rebalansov uveljavile selektivni pristop in s tem omogočile hitrejšo rast OD v tistih OZD, ki so najbolj zaostajale. Še nadalje pa osebni dohodki delavcev v negospodarstvu zaostajajo za OD delavcev v gospodarstvu. V družbenih dejavnostih so zelo izrabljena tudi osnovna sred-stva. Njihova nadomestitev je vedno težja, ker 50% pziroma 75% amortizacije ne more doseči tržnih cen novih osnovnih sredstev. V letošnjem letu se je ob vrednotenju programov družbenih dejavnosti pristopilo k upoštevanju specifike materialnih stro-škov med posameznimi dejavnostmi in znotraj dejavnosti. Hitra rast cen, kljub temu povzroča pomanjkanje razpoložljivih sred-stev in vpliva na motnje v poslovanju ter na kakovost storitev. V obravnavanem obdobju so se na področju družbenega stan-darda izvajale le investicije, ki so se financirale iz sredstev samo-prispevka III. Iz sredstev združene amortizacije OZD in sredstev za investicijsko vzdrževanje samoupravnih interesnih skupnosti pa so se zagotovila sredstva le za najnujnejša vzdrževalna dela na obstoječih objektih. Na področju skupnosti socialnega varstva se izvaja, v skladu z določili SaS o izvajanju socialnoarstvenih pravic, načrtovana aktivna politika za zaščito in ohranitev življenjske ravni prebival-stva, kljub temu, da v Ljubljani še ne teče izvajanje enotne skupne evidence socialnovarstvenih pomoči. Na področju otroškega varstva so se prednostno izvajali pro-grami, ki imajo neposreden vpliv na vzgojo in varstvo ter zdravje otroka in matere. Pričakujemo pa da bo krog upravičencev do denarnih pomoči zaradi novega načina izračunavanja povečan, za kar bomo morali zagotoviti večja finančna sredstva. Iz programa samoprispevka II in III je s 1. 2. 1985 pričel z dejavnostjo VV objekt Trnovo s 180 mesti, s septembrom pa dvonamenski objek Bonifacija s kapaciteto 114 predšolskih otrok, v zaključni fazi pa je izgradnja VVO Brdo s kapaciteto 80 otrok. Dejavnost socialnega skrbstva se je odvijala v okviru doseda-njih aktivnosti, s poudarkom na uvajanju samoupravnega spora-zuma o uresničevanju socialnovarstvenih pravic v praksi. Na področju zaposlovanja se vse leto izvajajo programi priprav za delo in prekvalifikacij nezaposlenih delavcev. Nemoteno teče tudi usposabljanje oziroma prekvalificiranje težje zaposljivih oseb oziroma invalidov, kljub temu da izjemno hitro narašča poraba načrtovanih sredstev za te programe. V občini pa ne uresničujemo začrtane naloge zmanjševanja števila brezposle-nih. Na osnovi znanih podatkov se kaže trend naraščanja števila brezposelnih, saj je bilo decembra 1984 v občini registriranih 289 brezposelnih oseb, maja 1985 pa 294. Na področju zdravstvenega varstva uresničujemo z resolucijo zastavljeni temeljni cilj obdržanja tega varstva na ravni iz prete-klega leta. To je bilo mogoče tudi zaradi hitrejšega povečevanja razpoložljivih sredstev. Letos tudi zdravstvo planira svojo porabo glede na realizacijo v preteklem letu in ne več na plan preteklega leta. Zdravstvene organizacije z delitvijo dela omogočajo zame-njavo dražjih storitev z enakovrednimi cenejšimi. Na področju investicij je bila dograjena iz sredstev samopri-spevka III ZP Velike Lašče z lekarno in dana v uporabo aprila. V marcu so bili iz sredstev mestne zdravstvene skupnosti odkup-Ijeni prostori v TC Rudnik za lekarniško dejavnost. V teku je tudi reševanje prostorske problematike ZP Ig, ker so inšpekcijske službe prepovedale delo v obstoječih prostorih. V tem letu se bo pričela tudi gradnja ZP Škofljica. Na področju osnovnega šolstva ima še vedno prioriteto zago-tovljeni program. Na psnovi raziskovalne naloge »Sprememba sistema financiranja programa vzgoje in izobraževanja« je bil pripravljen predlog sprememb SaS o svobodni menjavi dela. Na tej osnovi bodo spremenjeni standardi in normativi. V tem novem ovrednotenju programa življenja in dela osnovne šole je upošte-vana tudi specifika šol izvenmestnega področja, katere vedno težje uresničujejo zagotovljeni program. Za investijsko vzdrževanje so bila odobrena sredstva nasled-njim šolam: Vlado Miklavc, Oskar Kovačič, Primož Trubar, I. bat. Dol. odreda Horjul, Krimski odred Preserje, Ljubo Šercer Ig, 7. maja Dobrova, Brezovica, Franc Leskošek-Luka. S temi investici-jami bodo v glavnem opravljena najnujnejša vzdrževalna dela, pretežno na podružničnih šolah (Rudnik, Dvorska vas, Jezero, Iška vas, Golo). Za PŠ Notranje gorice so odborena sredstva za opremo kuhinje v že adaptiranem objektu, v katerem se je pouk pričel z novim šolskim letom. Iz sredstev samoprispevka III so intenzivno potekale aktivnosti pri pripravi dokumentacije in zemljišča za OŠ Kolezija, katere gradnja se je že pričela. OŠ Franc Leskošek-Luka pa je v dvonamenskem objektu Boni-facija pridobila z novim šolskim letom 5 oddelkov. Kulturna dejavnost v občinl se je v prvem polletju tega leta gibala v okviru zastavljenega letnega in srednjeročnega plana. Na področju knjižničarstva bo v tem letu razširjena enota Knjižnice Prežihov Voranc na Dolenjski cesti. Nadaljujejo pa se tudi aktivnosti v zvezi z reševanjem prostorske problematike matične Knjižnice Prežihov Voranc. Izdelana je lokacijska doku-mentacija, nadaljujejo pa se aktivnosti v pridobivanju zemljišča. Iz združenih sredstev za investicijsko vzdrževanje prostorov za kulturo so bila v letu 1985 dodeljena sredstva KS Brezovica, KS Polhov Gradec, KS Horjul, KS Barje. Občinska raziskovalna skupnost se je tudi v tem letu vključila v skupni raziskovalni program v mestni raziskovalni skupnosti. V okviru lastnega programa pa razvija dejavnost pospeševanja ino-vacijske dejavnosti ter pospeševanja raziskovalnega dela med mladimi. V okviru teh nalog je bila v aprilu svečana javna podeli-tev priznanj in nagrad 31 delavcem inovatorjem in raziskovalcem ter dvema dijakoma. V letošnjem programu ORS je del sredstev namenjen za sofi-nanciranje raziskovalnih nalog posebnega pomena za občino. Sredstva so bila dodeljena BF VTOZD za agronomijo za sofinan-ciranje nalog »Socialnoekonomski položaj mladih v zasebnem kmetijstvu v SRS« s posebnim ozirom na mlade v občini Ljub-Ijana Vič-Rudnik in Tori Francu za raziskave na eksperimental- nem objektu na popolno sončno ogrevanje. .,,? Na področju telesne kulture se je povečal interes občanov za rekreativno dejavnost. Uspešno in po programu se izvajajo tudi naloge s področja vrhunskega športa. Neurejeno pa je še delova-nje športne značke v osnovnih šolah, ker učitelji niso posebej stimulirani. Tudi uporaba šolskih telovadnic za dejavnost teles-nokulturnih organizacij še ni dorečena. Z zagotovitvijo sredstev za tekoče vzdrževanje in 100% amortiz-cijo se izvaja vzdrževanje telesnokulturnih objektov, v pripravi pa so tudi enotni kriteriji za vzdrževanje le-teh v Ljubljani. Iz sredstev skupnosti je dograjena druga faza telovadnice Krim-Rudnik. Pri-čeli smo tudi s hitrejšo obnovo športnega parka Svoboda. V tem letu se je izvedla obnova društvenih prostorov, garderob in dela ograje. Gradnja telesno-kulturnih ploščadi v KS pa zaradi pomanjkanja sredstev ni bila realizirana. IV. UREJANJE PROSTORA 1. PROSTORSKO PLANIRANJE V letu 1985 sodelujemo pri izdelavi in usklajevanju dolgoroč-nega družbenega plana občin in mesta Ljubljane in srednjeroč-nega družbenega plana občine Ljubljana Vič-Rudnik za obdobje 1986-1990. Prostorske sestavine družbenega plana občine Ljub-Ijana Vič-Rudnik za obdobje 1986-1990 so razgmjene od 10. junija 1985 do 30. 9. 1985. Že pred razgrnitvijo smo pozvali krajevne skupnosti, da podajo pobude za spremembno doseda-njega prostorskega dela srednjeročnega plana občine Ljubljana Vič-Rudnik. V skladu z novosprejeto prostorsko zakonodajo je skupščine mesta Ljubljane sprejela Odiok o ugotovitvi, katerj deli urbani-stičnega programa in urbanističnega načrta razvoja mesta Ljub-Ijane so v nasprotju s sprejetimi srednjeročnimi plani (Ur. list SRS, št. 16/85). Po predhodnih obravnavah v krajevnih skupnostih so bili izde-lani in sprejeti Prostorski ureditveni pogoji za območje krajevnih skupnosti Rob in Golo-Zapotok ter za krajevne skupnosti Ig, Iška vas in Tomišelj. Ob obravnavali prostorskih izvedbenih načrtov, smo po razrešitvi nasprotujočih si interesov glede rabe danega prostora, sprejeli: zazidalni načrt VS 235 Ig za območje S 9/1, S 9/ 2, S 10/1, S 11 in P2, zazidalni načrt za del soseske VS 1 Trnovo (med Opekarsko cesto, Malim grabnom in Ljubljanico) in zazi-dalni načrt za del soseske RS 1-2 med Peruzzijevo cesto, Knezo-vim štradonom, Kerinovo ulico in Cesto XVIII. divizije. Do konca leta bomo skupščini občine Ljubljana Vič-Rudnik predlagali v sprejem še prostorsko ureditvene pogoje krajevne skupnosti Velike Lašče in zazidalni načrt za sesesko RS-5 La-vrica. Izdelava zazidalnega načrta za del zazidalnega otoka VP-4, ki naj bi omogočil hitrejši razvoj drobnega gospodarstva, kasni. Ker so načrtovalci sprejeli prekasno konkretni program obrti, prena-šamo sprejem tega zazidalnega načrta v naslednje leto. Za ukrepanje proti novoodkritim nedovoljenim gradnjem je po zakonu o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 18/84) zadolžena urbanistična inšpekcija. Z izvedbo treh izvršb pri nedo-voijenih gradnjah na Galjevici in v Krakovem smo zaključili te postopke, ki so bili uvedeni pred veljavnostjo novega zakona. Urbanistična inšpekcija je v sedmih mesecih letošnjega leta odkrila na območju občine 87 novih nedovoljenih gradenj, izdala 61 ustavitvenih odločb in 36 odločb o odstranitvi, odstranjenih pa je bilo 10 objektov. 2. STANOVANJSKO GOSPODARSTVO Po podatkih Zavoda za izgradnjo Ljubljane smo v letu 1985 dokončali 32 stanovanj s površino 3.680 m2, kar predstavlja 22 odstotno realizacijo stanovanjske gradnje planirane za dokonča-nje v tem letu (148 stanovanj). Prav tako zaostaja realizacija načrtovane pričete stanovanjske gradnje v letu 1985, saj je od planiranih 244 stanovanj, od katerih je 96 prenešenih iz prejšnjih let, v gradnji le 86 stanovanj, kar predstavlja 35,24% in kaže na resen problem za realizacijo dograditve stanovanj do leta 1986. Glavni vzrok za zmanjšani obseg novo pričete gradnje so finančne težave v zagotavljanju sredstev zaradi ukrepov kreditno monetarne politike. Nekaj zamud pa povzročajo tudi nepriprav-Ijene dokumentacije in neurejene premoženjsko pravne zadeve v pridobivanju stavbnega zemljišča. ••-> Zastoje na pričetku gradnje v letu 1984 je povzročilo prepo-časno dogovarjanje meril in kriterijev za oblikovanje cen v stano-vanjski graditvi. Izvajalci-gradbene organizacije pa so odklanjali sklepanje pogodb brez znanih izhodiščnih cen. V letu 1985 pa so zastoje na pričetku graditve novih objektov povzročili ukrepi kreditno-monetarne politike, ki je omejila kredi-tiranje stanovanjske graditve. Terminske premike za 22 dni je povzročila tudi zelo hladna zima 1984/85. Pregled stanja in problematika po posameznih otokih: Soseska VS-I Trnovo Objekt štev. povr- plan terminski plireal. upo- dejansko stan. šina real. 1984 1985 1986 rabno planir.dok dovo-_____________________________________________Ijenje____________ E1 48 2774 plan 1/6-84-1/9-85 realiz. 1/6-1984 - 11/9-1985 E2 51 2986 plan 15/7-84-15/10-85 realiz. 15/7-1984 - 6/11-1985 E3 50 2930 plan 1/8-84-1/11-85 realiz. 1/8-1984 - 22/11-1985 E4 53 3122 plan 15/11-84-15/12-85 realiz. 15/11-1984 - 6/1-1986 202 11812 Investitor: SSS Ljubljana Vič-Rudnik ••.-¦. Izvajalec: SCT Obnova, TOZD Gradnje Pooblaščenec investitorja: ZIL-TOZD Inženiring Lokacijska odločba za vse štiri objekte je bila izdana 25/8-1983, gradbeno dovoljenje pa z dnem 27/3-1984. Pričetek gradnje objektov E 1-4 je potekal po planu, rok dokončanja pa se je zamaknil za 22 koledarskih dni zaradi hude zime 1984/85, kar je potrdil tudi odbor za graditev SSS Ljubljana Vič-Rudnik na svoji 23. seji 11/6-1985. Predvideva se, da bodo objekti končani do novih potrjenih rokov. ZIL je že pripravil izhodiščno ceno za gradbeno proizvodni del investicije. Cena je v fazi dogovarjanja s soinvestitorji. Problematika soseske je znana že nekaj let, ker primanjkuje parkirnih mest, ki so po zazidalnem načrtu predvidena pod ploš-čadjo. AB in BC. Ploščad AB je sicer zgrajena iz sredstev urejanja in kreditov LB SKB, vendar so parkirna mesta neprodana. Obstaja bojazen, da za objekte E 1-4 ne bo mogoče pridobiti uporabnega dovoljenja zaradi nezadostnega števila parkirišč. Poleg problematike parkirnih mest je Izvršni svet večkrat obravnaval tudi problematiko predlogov končnih prodajnih cen za niz E 1-4 v VS Trnovo in opozarjal na neskladja in nepravilno-sti v podanih predlogih. Soseska VS-3 Žičnica Objekt Štev. stan. površi- plan na realiz. terminski plan/real. 1984 1985 1986 uporabno dovoljenje B2 68 3893 plan 15/11-84 realiz. 15/11-84 68 3893 -~- - 15/12-85 Investitor: SSS Ljubljana Vič-Rudnik Izvajalec: SGP Grosuplje ¦. ¦; Pooblaščenec investitorja: ZIL-TOZD INŽENIRING Lokacijska odločba je bila izdana dne 14/12-1981, gradbeno dovoljenje pa 7/9-84. Pričetek gradnje je bil izveden po planu, rok dokončanja gradnje je podaljšan za 22 koledarskih dni zaradi hude zime. Gradnja poteka po planu glede na podaljšani rok. Soseska VS-3 Žičnica Objekt štev. stan. povr- plan šina terminski plJreal. 1984 1985 1986 uporabno dovoljenje A1 160 8667 ptan 1/7-85-1/12-86 realiz. 160 8667 Investitor: GP Grosuplje Izvajalec: GP Grosuplje Gradnja objekta kasni. Pričetek gradnje pod piloti firedvide-vamo v novembru 1985. Vzrok zamude je v visoki ceni m2 stano-vanjske površine, zaradi katere ni bilo mogoče dobiti soinvesti-torjev. Odbor za graditev SSS Ljubljana Vič-Rudnik je na svoji seji dne 7/5-1985 sprejela o oddaji del na objektu AS GP Grosuplje, ki je zagotovil naslednje roke gradnje: temeljenje grad. nad piloti konec gradnje Soseska VS 236 Ig: A 1/1, A 1/2 A 1/3, A 1/4 1.5.1985 1.5.1985 1.11.1985 1.11.1985 1.12.1986 14.2.1987 Izvajalec, ki sedaj nastopa tudi v vlogi investitorja, je pričel s pilotiranjem objekta v zgoraj navedenem roku, opravljen je bil detajlni izračun programirane končne cene po projektni doku-mentaciji. Izdano je bilo lokacijsko dovoljenje in gradbeno dovo-Ijenje za temeljenje na pilotih. Soseska VS-6 Objekt štv. povr-stan. šina plan termin. pl./real. uporabno realiza. 1984 1985 1986 dov. B14 69 69 3177 3177 plan 15/4-1985-1/6-1986 realiz. - Investitor: SSS Ljubljana (iz sredstev solidarnosti) Izvajalec: GP GROSUPUE Pooblaščenec investitorja: ZIL-TOZD Inženiring (objekt je pre-projektiran v 71 stanovanj) Pričetek gradnje objekta se je v planskih dokumentih večkrat prestavljal, ker ni bilo mogoče sprostiti zemljišča za gradnjo. Odbor za graditev SSS Ljubljana Vič-Rudnik je na svoji 22. seji dne 31/5-1985 sprejel investicijski program za gradnjo objekta B 14 z rokom pričetka gradnje 1/6-1985 in dokončanjem 1/9-1986. Gradnja objekta se je pričela po novem roku graditve. Soseska VS-236 S 5/1 Ig Objekt štev. povr- plan stan. šina realiz. terminski pl./real. uporabno 1984 1985 1986 dovoljenje A 22 1174 plan 1/9-84-1/9-85 realiz. - - - B 22 1174 plan 1/9-84-1/9-85 realiz. - - - 44 2348 Investitor: SSS Ljubljana VIČ-RUDNIK Izvajalec: GP Univerzal Pooblaščenec investitorja: ZIL-TOZD Inženiring Gradnja objektov AB zaostaja. Vzrok temu je nekvalitetna izde-lava s strani izvajalca. Poleg tega ni ustrezna projektna dokumen-tacija. Kljub preprojektiranju projektov, ki so bili dostavljeni z zamudo, je bila izvedba del otežkočena. Problematično je vprašanje kanalizacije, ker bo potrebna začasna rešitev. Soseska VS 236 S 5/1 Ig: Objekt: štev. povr-stan. šina plan terminski pl./real. uporabno realizac. 1984 1985 1986 dovolj. C 22 1174 plan 1/3-85-1/3-86 realiz. -0 22 1174 plan. 1/3-85-1/3-86 realiz. 44 2348 Izvajalec: GP Univerzal Pooblaščenec investitorja: ZIL-TOZD Inženiring Gradnja objektov se bo pričela jeseni 1985. Vzrok zamude je nepopolna tehnična dokumentacija (neskladja elektro in stroj-nega projekta z gradbenim delom). Objekt štev. povr- plan terminski pl./real. uporabno stan. šina realizac. 1984 1985 1986 dovoljenje stan. hiše 17 1955 575 plan 1/5-84-1/10-85 realiz. 1/5-84 plan. 1/5-84-3.86 realiz. 1/5-84 22 2580 Investitor: Stanovanjska zadruga Avtomontaža Gradnja vseh objektov poteka z zamudo zaradi ukrepov banke. Predvideva se dokončanje vseh objektov v letu 1986. Soseska RS 1,2 Jurčkova pot: Objekt štev. povr- Plan terminski pl./real. uporab. opombe stan. šina realiz. 1984 1985 1986 dovolj. stan. hiše 30 3450 plan 1/10-84-1/12.85 4.85 realizir. realiz. 1984 32 objekt. 30 3450 Investitor: Stanovanjska zadruga SCT V letu 1984 se je pričela gradnja 32 objektov-kare A. Vsi objekti so bili dokončani v marcu - aprilu 1985. V kareju 2 A se je v letu 1984 pričela gradnja 18 objektov. Ti bodo dokončani v avgustu 1985. Ostalih 12 objektov prične zadruga graditi v tem letu. PRENOVA Izvajanje dejanske prenove v 1985. letu po planu: Zap. Naslov Št. Pov. Začetek Čas št. stan. stan. izvajan. izvaj. ' 1. Eiprovai 6 4351.6. 1985 24 mes. 2. Razpotna 1 2 901.4.1985 12 mes. 3. Eipprova3 4 2561.4.1985 12mes. 4. Eipprova 17 6 2601.5.1985 15 mes. SKUPAJ 18 1.041 Za stavbe iz I. etape plana prenove: Eipprova 1, Eipprova 3, Eipprova 11, Eipprova 15, Eipprova 17 in Razpotna 1 so oprav-Ijene vse študije in raziskave, izdelani so idejni projekti in lokacij-ska dokumentacija tako, da je pripravljeno vse za izdajo lokacij-skega dovoljenja. Za stavbe iz II. etape: Eipprova 5, Eipprova 7, Eipprova 9, Eipprova 13 in za stavbe iz III. etape Vogelna 1, Vogelna 2, Vogelna 3, Vogelna 5 in Vogelna 7 pa je programska komisija revidirala program. Po verifikaciji programskih rešitev bo izde-lana tehnična in investicijska dokumentacija. 3. KOMUNALNO GOSPODARSTVO V obravnavanem obdobju so se nadaljevale aktivnosti pri reor-ganizaciji komunalnega gospodarstva v skladu z novim zakonom o komunalni dejavnosti in zakonom o stavbnih zemljiščih. S solidarnostnim prelivanjem sredstev v Ljubljani so bile po sred-njeročnem programu komunalnega gospodarstva dokončane naslednje investicije: I. INDIVIDUALNA KOMUNALNA RABA: a) Kanallzacija primar - povezovalni kanal za Vnanje in Notranje gorice - priprav-Ijalna dela, - nadaljevanje gradnje kanalizacije za RS 1, 2 Jurčkova pot, (do Galjevca) in RP 2 ter poskusna kanaiizacija v VS 102/2 Rakova jelša (del), - začetek prlpravljalnih del za gradnjo prlmarne kanalizacije v KS Ig (I. faza). b) Kanalizacija izgradnje sekundarnih naprav za VS 1 Trnovo, VS 3 Žičnica in RS 1, RS 2 Jurčkova pot je potekala usklajeno s stanovanjsko gradnjo. c) Vodovod primar: - pričeta so dela za dopolnitev raziskav na Iškem vršaju za povečanje zmogljivosti, - nadaljevanje gradnje v soseski RS 1, 2, - dokončanje vodovoda na Dobravici, 11 - nadaljevanje gradnje vodovodnega sistema Želimlje, - pripravljalna dela za vodovod Horjul in vodovod Zgornja Brezovica. d) Vodovod sekundar: - gradnja je potekala usklajeno s stanovanjsko, industrijsko in drugo gradnjo v VS 1 Trnovo, VS 7 Brdo (VVZ), RS 1, 2, Jurčkova pot in RP 2 in VP 6. e) Plin sekundar: - gradnja je bila usklajena s stanovanjsko gradnjo in poslovno gradnjo v RS-1, 2 Jurčkova pot, VS 7 Brdo, VS 4 Bonifacija, VS 1 Trnovo in VP 3/3, - plinovod za potrebe VVZ Brdo, - pričeta je sanacija plinskega omrežja v Rožni dolini. II. KOLEKTIVNA KOMUNALNA RABA Vzdrževanje objektov in naprav kolektivne komunalne rabe se je izvajalo po izvedbenih letnih programih vzdrževanja in obnav-Ijanja teh objektov. Do konca leta 1985 se bodo nadaljevala vsa dela, pričeta v I. polletju in prenešene investicije iz leta 1984. Predvideno je, da bodo v okviru programa razširjene reprodukcije objektov in naprav individualne rabe pokrite vse investicije, opredeljene v resoluciji o politiki izvajanja družbenega plana občine Ljubljana Vič-Rudnik v obdobju 1981-1985 za leto 1985, razen plina -primar, katere investicije se delno prenašajo v leto 1986. V II. polletju je predviden začetek izgradnje primarne kanaliza-cije v KS Ig in začetek izgradnje kanalizacije v Kozarjah. Nadalje-vana bo gradnja vodovoda Rakitna II. faza in pripravljena doku-mentacija za vodovod Turjak. Pri kolektivnih komunalnih storitvah je za I. polletje izkazana prekoračitev porabe srestev, tako da bo v II. polletju delno zmanj-šana intenziteta del na posameznih dejavnostih. 4. ELEKTROGOSPODARSTVO DO DES TOZD Elektro Ljubljana je na območJL1 občine pričel z rekonstrukcijo nizkonapetostnega omrežja in pripravljalnimi deli za TP Dolomitskega odreda, Ižanska II, Cesta dveh cesarjev in Rakova jelša ter 10kV kabel zveza TP Vrhbvci Cesta XXI/22 - TPP Dolomitska - Dolgi most. DO DES TOZD Elektro Ljubljana Okolica zaključuje gradnjo investicij prenešenih iz leta 1984: - n. n. o. Brezje pri Dobrovi - n. n. o. Zala . - TP Vnanje gorice - TP Žeje - TP Qolo - Gora - TP Golo - Hrastje - TP Prevalje - TP 20 kV daljnovod Dobrova - Graben 1 in Graben 2 - TP Gradišče pri Želimljah - TP Matena DO DES TOZD Elektro Ljubljana Kočevje zaključuje gradnjo prenešenih investicij iz leta 1984: - TP Poznikovo, - TP Jakičevo - TP Krkovo in izvaja pripravljalna dela za TP Veliki Osolnik. Na področju elektrogospodarstva bo do konca leta 1985 realizi- ran pretežni del investicij, le posamezni objekti TP bodo prene-šeni v leto 1984. 5. PROMET IN ZVEZE SIS za gradnjo cest nadaljuje z gradnjo II. etape del pri rekon-strukciji Tržaške ceste in s sofinanciranjem Republiške SIS za ceste gradnjo južne obvoznice od Dolgega mostu do Dolenjske ceste. Na področju PTT prometa so v gradnji ali zaključni fazi nasled-nji objekti oziroma dela: - vezni kabel med centralo Cankarjev dom in Rakovnikom, - montažna dela pri povečavi ATC Vič za 3000 priključkov, - krajevno kabelsko omrežje na območju Želimlje - Pijava gorica, - montažna dela v KS Velike Lašče, Turjak in Rob, - projektna dokumentacija za ATC Rakovnik, - krajevno kabelsko omrežje v Kozarjah. Oo konca leta 1985 se bodo nadaljevala vsa pričeta dela v I. polletju na področju cestnega gospodarstva, del investicij pa bo zaradi pomanjkanja sredstev pri Skupnosti za ceste Ljubljana prenešenih v leto 1986. Na področju PTT prometa bodo predvldeno realizirane vse investicije in dela po posebnih pogodbah s KS. V. NALOGE NA DRUGIH PODROČJIH 1.SPLOŠNA LJUDSKA OBRAMBA IN DRUŽBENA SAMOZAŠ-ČITA V letu 1985 smo ažurirali obrambne načrte Izvršnega sveta, upravnih organov, krajevnih skupnosti in organizacij združenega dela, izdelali bilance vojne proizvodnje, delovne sile, financ, prometa in zvez ter druge s področja gospodarstva in družbenih dejavnosti. Na področju organiziranja in delovanja narodne zaščite smo izvedli dvodnevno usposabljanje načelnikov in namestnikov načelnikov narodne zaščite iz krajevnih skupnosti in organizacij združenega dela. Izvedli smo usposabljanje delovnih Ijudi in občanov, pripadni-kov civilne zaščite in teritorialne obrambe za obrambo ir> zaščito ter opremljali štabe in enote civilne zaščite v krajevnih skupno-stih. Ažurirali smo varnostno-politično oceno občine in na njeni osnovi dogradili varnostne načrte krajevnih skupnosti in organi-zacij združenega dela. Izvedli smo priprave na vajo »Požar - 85« (izdelali ocene požarne ogroženosti organizacij združenega dela in krajevnih skupnosti, elaborate vaje, izvedli predavanja za delovne Ijudi v organizacijah združenega dela idr.) Na občinski ravni, v krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela, pomembnejših za splošno Ijudsko obrambo in družbeno samozaščito, smo nadaljevali z izgradnjo sistema upravnih zvez. Dopolnili smo kurirski sistem v krajevnih skupnostih za izvaja-nje mobilizacije enot JLA in TO. 2. POŽARNA VARNOST SIS za požarno varnost in občinska gasilska zveza sta tudi v letu 1985 izvajala strokovno vzgojo članov gasilskih društev in enot civilne zaščite v KS in OZD. Organizirali sta pregled celot-nega hidrantnega omrežja v občini. V okviru občinske gasilske zveze je bilo oziroma bodo do konca leta izvedena pionirska, mladinska in članska tekmovanja ter ocenjevanje pripravljenosti in usposobljenosti gasilskih dru-štev. SIS za požarno varnost in občinska gasilska zveza se bosta vključili v akcijo NNNP ter izvajali množične propagandne akcije o požarni kulturi. V okviru finančnih možnosti sodelujeta pri gradnji gasilskih domov in nabavi ter popravilu opreme gasilskih društev. 3. DRUŽBENO PLANIRANJE V resoluciji za leto 1985 je opredeljeno, da bodo nosilci planira-nja v letu 1985 pripravili, uskladili in sprejeli vse srednjeročne planske dokumente. Stanje pri pripravi planskih dokumentov nosilcev planiranja je zelo kritično. Od skupno 84 nosilcev planiranja z gospodarskega področja je pripravilo smernice in elemente za samoupravno sporazumevanje 51 nosilcev ali 61 odstotkov (rok za izdelavo smernic je bil oktober 1984) na področju znanstvene raziskovalne dejavnosti je pripravilo smernice 59 odstotkov organlzacij in le 6 OZD od skupno 51 OZD s področja negospodarstva. Samou-pravne sporazume o temeljih plana je pripravilo le 9 OZD iz vseh treh področij. Temelje planov za izdelavo katerih je bil rok marec 1985, je pripravilo 5 OZD s področja gospodarstva, 5 OZD s področja znanstveno raziskovalne dejavnosti in 1 OZD iz nego-spodarskega področja. Navedeno stanje kaže skrajno neresen pristop nosilcev planira-nja do priprave planskih dokumentov In s tem tudi do opredelje-vanja razvojnih možnosti v naslednjem srednjeročnem obdobju. Zakon o sistemu družbenega planiranja in družbenem planu SRS zavezuje nosilce planiranja da do konca leta sprejmejo svoje planske dokumente. Zelo kratek rok in predpisanl postopki za pripravo in sprejem planskih dokumentov pri nosilcih planiranja bo vplival predvsem na kvaliteto izdelanih gradiv. Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik je v letu 1985 pripravil in predložil skupščini občine Ljubljana Vič-Rudnik vse planske dokumente, ki so bili opredeljeni v resoluciji o politiki izvajanja družbenega plana občine Ljubljana Vič-Rudnik v obdobju 1981 - 1985 za leto 1985. (osnutek in predlog Dogovora o temeljih družbenega plana občine Ljubljana Vič-Rudnik za obdobje 1986 - 1990 in osnutek Družbenega plana občine Ljub-Ijana Vič-Rudnik za obdobje 1986 - 1990). Predlog družbenega plana občine Ljubljana Vič-Rudnik za obdobje 1986- 1990 pa bo izvršni svet pripravil in predložil skupščini do konca leta 1985. 4. PREGLED SPLOŠNIH AKTOV SKUPŠČINE OBČINE LJUB-UANA VIČ-RUDNIK V LETU 1985 Do konca julija 1985 je skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik sprejela 17 odlokov na različnih upravnih področjih. - Odlok o spremembi odloka o davkih občanov (Uradni list SRS št. 4/85) - Odlok o spremembi odloka o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda (Uradni list SRS št. 4/85) - Odlok o sprejemu prostorskih ureditvenih pogojev za območje Krajevne skupnosti Rob, Golo in Zapotok (Uradni list SRS, št. 4/ 85) - Odlok o sprejemu prostorskih ureditvenih pogojev za območje KS IG, Iška vas in Tomišelj (Uradni list SRS št. 4/85) - Odlok o spremembi načrta organizacije in razvoja občine Ljub-Ijana Vič-Rudnik - Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 10/85 - Odlok o proračunu občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1985 (Uradni list SRS, št. 12/85 - Odlok o spremembah odloka o posebnem občinskem davku v občini Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 9/85) - Odlok o sprejemu zazidalnega načrta VS 236 - Ig za zazidalne otoke S 9/1, 9/2, 10/1, 11 in P2 (Uradni list SRS, št. 9/85) - Odlok o razglasitvi spomenikov delavskega gibanja, NOV in socialistične izgradnje za zgodovinske spomenike (Uradni list SRS, št. 17/85) - Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o upravnih organih občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 21/85) - Odlok o posebnem občinskem davku v občini Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 26/85) - Odlok o davkih občanov (prečiščeno besedilo) Uradni list SRS, št. 26/85 - Odlok o spremembi odloka o občinskih upravnih taksah na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 25/85) - Odlok o zazidalnem načrtu za del območij RS 1, RS 2 Rudnik (Uradni list SRS, št.. 25/85) - Odlok o zazidalnem načrtu za del soseske VS 1 Trnovo (Uradni list SRS 25/85) - Odlok o zaključnem računu o izvršitvi proračuna občine Ljub-Ijana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 25/85). PREDLOG PREDLAGATELJA Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik je osnutek resolucije o politiki izvajanja družbenega plana občine Ljubljana Vič-Rudnik v obdobju 1986-1990 za leto 1986 obravnaval na 153. seji in ga posreduje delegatom zborov skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik v obrav-navo in sprejem. IZVRŠNI SVET osnutek RESOLUCIJA o politiki izvajanja družbenega plana občine Ljubljana Vič-Rudnik v obdobju 1986-1990 za leto 1986 I. GLOBALNE USMERITVE IN OKVIRI RAZVOJA V LETU 1986 V skladu s sprejetimi usmeritvami družbenega plana občine Ljubljana Vič-Rudnik za obdobje 1986-1990 in dolgoročnega plana mesta Ljubljane do leta 2000 bomo v letu 1986 v občini Ljubljana Vič-Rudnik zagotovili postopno stabiliziranje gospo-darstva ter hitrejši in skladnejši razvoj v primerjavi z ostalimi Ijubljanskimi občinami. Z izvajanjem nalog iz te resolucije bomo v letu 1986 dosegli naslednje globalne okvire razvoja: - rast družbenega proizvoda za 3,7 odstotka - rast zaposlovanja za 1,4 odstotka - rast izvoza za 12 odstotkov, od tega rast konvertibilnega izvoza za 15 odstotkov - rast uvoza 7 odstotkov - rast industrijske proizvodnje za 6 odstotkov II. RAZVOJ MATERIALNE OSNOVE ZDRUŽENEGA DELA V LETU 1986 1. DRUŽBENI PROIZVOD Planirana 3,7-odstotna rast družbenega proizvoda temelji na realizaciji novih investicij, boljši izrabi obstoječih z/nogljivosti, njihovi modernizaciji in avtomatizaciji, vključevanju znanstveno-raziskovalnega potenciala, večjih vlaganjih v razvoj in izvozni usmerjenosti. V delitvi družbenega proizvoda bodo: - osebni dohodki naraščali počasneje kot družbeni proizvod s tem, da se realni osebni dohodki ne bodo zniževali - sredstva za zadovoljevanje skupnih in splošnih potreb bodo naraščala počasneje od rasti družbenega proizvoda - sredstva za akumulacijo bodo naraščala hitreje od rasti družbenega proizvoda Sredstva splošne porabe bo občinska skupščina oblikovala skladno z zakonom, odloki in družbenimi dogovori. V letu 1986 moramo zagotoviti tako višino prihodkov, ki bo potrebna za pokritje ugotovljenih potreb po dogovoru o oblikova- nju in razporejanju sredstev splošne porabe v občinah in mestu Ljubljana. Zaradi zmanjšanja zaostajanja osebnih dohodkov delavcev v upravnih organih družbenopolitične skupnosti bo rast splošne porabe v primerjavi z rastjo družbenega proizvoda v letu 1986 sorazmerno višja kot v nadaljnjih letih. V primeru višje rasti OD kot smo jo ocenili v rebalansu proračuna za leto 1985 bo treba uveljaviti razliko pri sprejemanju dogovora oziroma prora-čuna za leto 1986, saj ni sprejemljivo, da še naprej povečujemo zaostajanje OD v upravnih, pravosodnih in drugih organih. Zaradi splošnega zaostajanja sredstev splošne porabe v zadnjih letih pa bo ob tem potrebno iz proračuna še nadalje izločiti posamezne odhodke, ki ne sodijo v splošno porabo. Iz občinskega proračuna bomo zagotovili sredstva za raci-onalno in kvalitetno delo upravnih organov in temeljnih pravo-sodnih organov, izvajanje programov dela Ijudske obrambe in družbene samozaščite, teritorialne obrambe, delegatskega sistema in krajevne samouprave v krajevnih skupnostih, družbe-nopolitičnih organizacij in drugih organov, organizacij in skup-nosti, ki se financirajo iz splošne porabe občine. Uporabniki proračuna morajo uporabljati proračunska sred-stva bolj ekonomično in racionalno. Nadaljevali bomo z moderni-zacijo opreme upravnih organov predvsem na področju avtomat-ske obdelave podatkov. Dogradili in izpopolnili bomo računal-niško podprt informacijski sistem, ki bo pripomogel k realizaciji sprejetih nalog, zlasti pa k njihovi boljši kakovosti. Občina Vič-Rudnik bo izvajala stimulativno davčno politiko. Tako bodo zavezanci davka iz kmetijske dejavnosti deležni vrste davčnih olajšav: - za vlaganja sredstev v družbeno organiziramo modernizacijo gospodarstva in preureditev stanovanjskih in gospodarskih poslopij v turistične namene, - če oddajajo tržne viške živine, mleka, sira, krompirja, vrtnine in sena, - če na zemljiščih zasadijo nove vinograde, nove sadovnjake in druge dolgoletne nasade, - če proizvodno združujejo svoje delo in zemljišča z organiza-cijo združenih kmetov oz. za organizacijo združenega dela, - če preživljajo otroke, ki so na rednem šolanju v usmerjenem izobraževanju ali imajo učence in študente na proizvodnem delu oz. delovni praksi, - če dajo zemljišče v zakup za dobo do sedmih let. Zavezancem davka iz gospodarskih dejavnosti se bodo prizna- vale naslednje olajšave: - deficitarnim dejavnostim z odstotnim znižanjem davka, - začetnikom za prvo leto 100%, za drugo leto 50%, in za tretje leto 25% olajšavo., - za modernizacijo osnovnih sredstev in poslovnih prostorov od 35% do 45% davka, - za izvoz na konvertibilno področje, - za gradnjo novih hidroelektrarn, - za zaposlitev novih delavcev, 2. ZAPOSLOVANJE IN KADROVSKA POLITIKA V letu 1986 se bo število zaposlenih v združenem delu občine povečalo za 1,4 odstotka. Zaposlovanje v letu 1986 bo ekonom-sko upravičeno in produktivno. Dodatno bodo zaposlovale orga-nizacije, ki bodo aktivirale nove investicije in organizacije, ki bodo povečale svoj fizični obseg proizvodnje ter zagotavljale visok dohodek na delavca. V družbenih dejavnostih, razen v primerih, ko bomo odprli nove zmogljivosti, dodatno zaposlovanje ne bo možno. Na področju osebnega dela drobnega gospodarstva bo rast zaposlovanja večja kot v družbenem sektorju, predvsem zaradi odpiranja in polnjenja novih obrtnih con RP 2 in VP 4 za proiz-vodne dejavnosti, katerih tehnologija zahteva večje število zapo-slenih. Prav tako pa bo na rast zaposlenih v osebnem delu vplival sprejem obrtnega zakona, ki dovoljuje večje število zaposlenih pri zasebnikih in uvaja možnost opravljanja poklicnih gospodar-skih dejavnosti, takoimenovanih intelektualnih storitev. V letu 1986 bomo z doslednim uresničevanjem družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike na območju Ijubljanskih občin in samoupravnega sporazuma o usklajevanju letnih načrtov zaposlovanja: - ustvarili pogoje za uspešnejši razvoj planiranja kadrovsko- izobraževalnih potreb v skladu s srednjeročnimi in dolgoročnimi razvojnimi usmeritvami OZD, kar bo omogočalo, preko izobraže-vanja ob delu in iz dela, osebni in strokovni razvoj že zaposlenih ter v skladu z razvojnimi potrebami zaposlovanje ustreznih stro-kovnjakov, - ob krepitvi kadrovsko izobraževalne dejavnosti v OZD bomo spremljali strokovno rast zaposlenih delavcev in jih glede na kadrovske potrebe in interese preko programov za pridobitev izobrazbe, usposabljanja ali izpopolnjevanja vračali v vzgojno izobraževalni proces s ciljem, da bodo prevzemali bolj zahtevna dela in naloge; pri tem pa se povezovali s sorodnimi organizaci-jami združenega dela, - razširili možnosti za zaposlovanje mladih tako, da bomo zaposlovali pripravnike za nedoločen čas, - pregledali razvide del in nalog in objektivno ocenili zahteve glede delovnih izkušenj kot razpisni pogoj, znižali zahteve in sicer za dela in naloge za visoko strokovno izobrazbo na tri leta, za višjo in srednjo od enega do dveh let, ter dosledno uresniče-vali določbo zakona o delovnih razmerjih o prenehanju delov-nega razmerja delavcem, ki izpolnijo pogoje za upokojitev, - povečali število kadrovskih štipendij predvsem za visoko in višjo strokovno izobrazbo na deficitarnih področjih - začeli z aktivnostmi za zvišanje strokovne izobrazbe vseh zaposlenih za eno stopnjo, - v okviru prizadevanj za razvoj lastnih kadrov usmerili aktivno-sti za širše usposabljanje mladih strokovnih delavcev, ki kažejo sposobnosti in pripravljenost prevzemati odgovorne družbene funkcije v družbenopolitični skupnosti in družbenopolitičnih or-ganizacijah. - z namenom kvalitetnejšega in učinkovitejšega uveljavljanja in izvajanja strokovne kadrovske funkcije, usposabljanja kadrov-skih delavcev, boljšega povezovanja med organizacijami združe-nega dela, izmenjavi delovnih izkušenj, se bodo kadrovski delavci organizacij združenega dela organizirali v društvo kadrovskih delavcev in okrepili aktivnosti na tem področju. 3. MEDNARODNA MENJAVA OZD bodo obstoječe in nove programe prilagodile zahtevam svetovnega trga. Vključevanje v izvoz bodo OZD sprejele kot trajno poslovno usmeritev zaradi širitve trga in povratnega vpliva na hitrejši razvoj. Med OZD, ki morajo preveriti svoje programe zaradi izvozne usmeritve sodijo tudi KIG, Tobačna tovarna Ljub-Ijana, Kolinska TOZD Vinocet. V ekonomske odnose s tujino se bodo neposredno vključevale vse OZD, ki so kadrovsko usposobljene in kjer obstajajo zmoglji-vosti ter možnosti plasmaja izdelkov in storitev na tuja tržišča. OZD se bodo povezovale z znanstveno raziskovalnimi organi-zacijami ter tako v okviru proizvodno tehničnih izboljšav zagotav-Ijale predvsem izvoz proizvodov višje stopnje predelave. OZD, ki v letu 1985 niso dosegle z resolucijo opredeljenih ciljev, niti ne vrednosti izvoza doseženega v letu 1984, bodo morale v letu 1986 doseči tako stopnjo rasti izvoza, da bodo dosegle vrednost izvoza v letu 1984 povečanega z opredeljeno stopnjo rasti izvoza za leto 1986. OZD bodo morale v letu 1986 doseči naslednje stopnje rasti: * DO Merilna Elektronika Horjul 146%, DO Hoja 110%, DO Suro-vina Maribor TOZD Surovina Ljubljana 61%, DO Plutal 57%, DO GG Ljubljana 52%, DO Zmaga 47% in DO Kolinska TOZD Vinocet 34%. OZD, ki v letu 1985 niso izvažale, bodo morale v letu 1986 doseči vrednost izvoza doseženega v letu 1984, povečanega s predvideno stopnjo rasti izvoza za leto 1986. Te organizacije so: Iskra Commerce TOZD Servis, Emona DO IPKO, Ljubljanske mlekarne TOZD Posestva, DO Tiskarna Ljubljana, DO Mizarstvo Vič in DO Kovinoservis. OZD prevzemajo tudi pred delegatsko skupščino odgovornost za uresničitev v SISEOT usklajenih planov izvoza. Z večjim izvozom si bodo OZD zagotovile devize za uvoz potrebnih surovin, repromateriala in rezervnih delov, opreme in strokovne literature. * stopnje so izračunane na osnovi sedem mesečnih podatkov Narodne banke Slovenije o blagovni menjavi s tujino. INVESTICIJE Z investicijami v infrastrukturo v industrijskih conah bomo ustvarili primerne pogoje za gradnjo objektov za proizvodne obrate s tržno zanimivimi programi, ki bodo istočasno tudi sub-stitucija uvoza in izvozno usmerjeni. S tem bomo dosegli bistveni premik pri vlaganju napram preteklemu obdobju in zagotovili primerno produktivna nova delovna mesta, ki bodo ustrezno opremljena. trenutno sicer neugodna tehnična struktrura inve-sticij bo šele v naslednjih letih izkazala svojo umetnost pri nadalj-nih novih naložbah v proizvodni sferi. Tako bo razvojna nalož-bena strategija v letu 1986 predvsem v skrbi za usposabljanje industrijskih con v najširšem smislu, pri čemer bodo imele pred-nost proizvodne cone RP-2 Rudnik, kjer bomo morali zagotoviti sredstva za izgradnjo primarnih komunalnih vodov do cone (plin, elektrika, voda), pripravo barjanskega ztemljišča za gradnjo in zagotoviti polnitev cone z investitorji, ki bodo sodelovali pri financiranju komunalne opreme cone; cona VP-4 Plutal, kjer bomo zemljišča oddali zainteresiranim investitorjem in cone VP-6 Brdo, katere prosta površina je odvisna od poteka hitre železnice. , V letu 1986 bomo morali ustvariti pogoje za izenačitev stroškov komunalnega opremljanja con v Ljubljani. Na področju investicij bomo dokončali, izvajali in pripravili naslednje naložbe: a) investicije začete v preteklem srednjeročnem obdobju, ki se končujejo v letu 1986 - DO AVTOMONTAŽA TOZD TOVARNA GRELNIH NAPRAV -dokončanje izgradnje merilnega laboratorija za prenos raziskav v proizvodnjo - DO GALVANOTEHNIKA - postavitev avtomatske linije za cinka-nje, niklanje in kositranje ter trafo postajo - DO AGROTEHNIKA GRUDA - izgradnja servisnega centra v coni VM-1 za servisiranje kmetijske mehanizacije - SOZD MERCATOR KIT VELIKE LAŠČE - povečanje prodajnih zmogljivosti trgovine osnovne preskrbe na Turjaku - SOZD NERCATOR KIT KZ VELIKE LAŠČE - dokončanje gradnje skladišča suhe robe na Robu - DO VARNOST - adaptacija proizvodnega poslovnega objekta - DO SEMENARNA - dokončanje in zaključek 1. faze izgradnje proizvodno oskrbnega centra v coni RM-1 in začetek proizvodnje - ABC POMURKA DO DELIKATESA - dokončanje gradnje SP trgovine osnovne preskrbe s 600 km2 prodajne površine v soseski VS-6 b) investicije začete v preteklem srednjeročnern obdobju, ki se nadaljujejo v letu 1986 - INTEGRAL DO TOVORNI PROMET VIATOR TOZD UUBUANA - preseiitev sedeža z vsemi dejavnostmi TOZD ToVorni promet Viator in nadaljevanje izgradnje tovornega terminala - PROIZVODNO DISTRIBUCIJSKI CENTER KEMIJE - gradnja proizvodno skladiščnih zmogljivosti: I. faza- cisternska skladišča, pretakališča, distribucija, popravilo in čiščenje embalaže z vso potrebno infrastrukturo - DO HOJA TOZD GALANTERIJA PODPEČ - gradnja proizvodne hale z opremo v coni VP-202 - RIKO RIBNICA - izgradnja proizvodnjega objekta za prenos dela cestne opreme v Velikih Laščah c) investicije, ki se začenjajo v letu 1986 -DO ELEKTROMONTAŽA - izgradnja objekta za ključavničarsko dejavnost na obstoječi lokaciji (začetek in dokončanje) - ASTRA ARS INŽENIRING - usposodobitev proizvodnega obrata na Turjaku (začetek in dokončanje) - IEVT - ureditev proizvodnih prostorov za DO v ustanavljanju (predvidena lokacija v Podsmreki začetek in dokončanje) - INŠTITUT JOŽEF STEFAN - razvojno raziskovalni laboratorij (začetek in dokončanje) - INGRAD CEUE TOZD GRADBENA OPERATIVA - gradnja proiz-vodnih objektov za spremljajoče dejavnosti s preselitvijo sedeža TOZD (začetek) - HP KOLINSKA TOZD VINOCET- širitev proizvodnih kapacitet v oddelku žvečilnega gumija in kisarne (začetek) - DO ILIRIJA VEDROG - izgradnja skladiščno distribucijskih in proizvodnih prostorov v coni RP-2 (začetek priprave zemljišča in dokumentacije) - DO IGO - širitev proizvodnih zmogljivosti na obstoječi lokaciji v Koprski ulici - širitev proizvodnih kapacitet v Velikih Laščah (začetek) - DO IEZE TOZD SEM - gradnja, preselitev in modernizacija proizvodnje v coni VP-4 (začetek priprave zemljišča in dokumen-tacije) - DO MINERAL - vlaganje v obrat na Škofljici - DO PLUTAL - širitev proizvodnje v coni VP-4 - MERCATOR KIT DO ROŽNIK TOZD DOLOMITI - izgradnja železnice v Velikih Laščah (začetek) in izgradnja TC v Trnovskem pristanu (priprava dokumentacije) - PETROL LJUBLJANA - izgradnja motela ob južni obvoznici (začetek) -KEMIJSKIINŠTITUT BORIS KIDRIČ - nadzidava in adaptacija ter raziskovalna oprema (začetek) - INŠTITUT ZA ELEKTRONIKO IN VAKUMSKO TEHNIKO - nadzi-dava (začetek) - INŠTITUT ZA CELULOZO IN PAPIR - gradnja prizidka (začetek) Z dokončanimi investicijami v letu 1986 bo v občini odprtih 135 novih delovnih mest. III. GOSPODARSKI RAZVOJ 1. INDUSTRIJA Industrija, kot eno najpomembnejših področij gospodarstva v občini, bo v letu 1986 dosegla 6 odstotno rast količinskega obsega proizvodnje. Razvoj industrije bo temeljil na boljšem izkoriščanju obstoječih kapacitet in njihovi modernizaciji, boljši organizaciji dela, tesnej-šem povezovanju s proizvajalci surovin in polizdelkov ter trgo-vino, na dinamičnejši rasti konvertibilnega izvoza in na izgradnji novih zmogljivosti. Industrijske OZD, ki v letu 1985 količinsko ne bodo dosegle industrijske proizvodnje iz leta 1984, bodo morale ta izpad nado-knaditi v letu 1986 in doseči z resolucijo za leto 1986 načrtovano stopnjo rasti količinskega obsega industrijske proizvodnje. Tako bodo v letu 1986 omenjene organizacije morale doseči naslednje stopnje rasti količinskega obsega industrijske proizvodnje:+ DO KIG 6,8%, DO Rašica TOZD Konfekcija Horjul 6,8%, DO Tiskarna 5,7%, DO Tovil 7,9%, DO Žičnica 7,9%, HP Kolinska TOZD Vinocet 10,2%, DO Tobačna tovarna TOZD Proizvodnja 15%, DO Plutal 58% in DO IPKO Podpeč 73,7%. Nadpovprečno rast količinskega obsega industrijske proizvod-nje (8%) bodo v letu 1986 dosegle OZD, ki bodo v tem letu poslovale po investiciji v opremo in povečanje prostorskih zmog-Ijivosti (DO Plutal, DO AvtomontažaTOZD Tovarna grelnih naprav in 00 Galvanotehnika). 2. DROBNO GOSPODARSTVO Po sprejemu sprememb in dopolnitev obrtnega zakona, bomo v letu 1986 ustvarjali pogoje za njegovo uveljavitev in z občinskim odlokom konkretizirali nekatera določila zakona. Še naprej bomo vzpodbujali zaposlovanje in investiranje v zasebnem sektorju. Ob Tržaški cesti bomo zgradili poslovni center drobnega gospodarstva, v katerem bodo imele poslovne prostore obrtne zadruge, občani, ki bodo opravljali intelektualno dejavnost skladno s spremenjenim in dopolnjenim obrtnim zakonom (eko-nomsko svetovanje, AOP, projektiranje itd.), svoje poslovne sedeže pa bodo lahko imeli v centru tudi ostali obrtniki. V industrijskih conah RP-2 in VP-4 bomo pridobili in pričeli komunalno opremljati zemljišča, namenjena za drobno gospo-darstvo. Investitorji bodo zbirali dokumenacijo in priLeli priprave na gradnjo. Proste poslovne prostore bomo oddajali na osnovi potreb krajevnih skupnosti, opredeljenih v njihovih srednjeročnih pla-nih. Za drobno gospodarstvo bomo namenili tudi izpraznjena stanovanja 6. in 7. kategorije, med njimi prednostno objekt Švabi-čeva 1. V družbenem sektorju bo drobno gospodarstvo odpiralo nova delovna mesta v izvenmestnem območju (dokončanje obrata Alpine - Šentjošt, ureditev obrata Astra ARS Inženering na Tur-jaku, oddaja prostih prostorov na Rakitni, pričetek dela DO v ustanavljanju za proizvodnjo terminalskih tipk v Podsmreki). + stopnje so izračunane na osnovi šestmesečnih podatkov OZD o indeksu rasti količinskega obsega industrijske proizvodnje ¦'¦¦•¦• ;,w,;!3b 3. KMETIJSTVO . , ...... Skladno z usmeritvami družbenega plana občine načrtujemo, da se bo v letu 1986 obseg skupne in tržne kmetijske proizvodnje povečal za 3%. Skladno z naravnimi pogoji bo živinoreja osnova kmetijske proizvodnje v občini. V zaostrenih družbenoekonomskih razme-rah v živinorejski proizvodnji pričakujemo, da bomo na območju občine odkupili 83800 hl mleka t.j. 1% več kot v letu 1985, 1338 ton govedi in telet kar predstavlja 4,5% več ter 5% več konjev za zakol v skupni teži 217 ton. Od skupnih tržnih količin živinorej-skih proizvodov bomo v družbenem sektorju proizvedli 17.400 hl mleka oz. 21% ter 13 ton govejega mesa oz. 1%. V poljedelski proizvodnji je najpomembnejša naloga pridelava pšenice, ki jo bomo posejali na cca 310 ha ter odkupili 555 ton od tega 255 ton v zasebnem sektorju (250 ton Kmetijska zadruga Ljubljana, 5 ton Kmetijska zadruga Velike Lašče). V letu 1986 načrtujemo strukturno spremembo v planu odkupa pšenice tako, da bomo v zasebnem sektorju povečali odkupljene količine za cca 20% t.j. na 255 ton, v družbenem pa zmanjšali plan odkupa na račun večje pridelave oljnic, ki jih bomo proizvedli cca 184 ton oz. 23% več. Poleg tega bomo odkupili 177 ton krompirja ter 166 ton povrt-nin kar predstavlja 7% oz. 21% povečanje odkupa. Na področju čebelarstva bomo, s sklenitvijo dogovora med trgovinsko - predelovalnimi organizacijami, zadružnimi organi-zacijami ter Veterinarskim zavodom Krim, oblikovali enotno pospeševalno službo ter zagotovili organizirano vključevanje čebelarjev v družbeno organizirano proizvodnjo. Na ta način bomo povečali odkup medu in drugih čebeljih proizvodov za 5%. Za uresničitev zastavljenih ciljev bomo: - usposabljali kmetijska zemljišča z agro in hidromelioracijami v Horjulski dolini - 100 ha, Želimeljski dolini - 315 ha ter uvajali pašnokošni sistem rabe travinja na Babni gori - 50 ha in Lužarjih 25 ha. Sredstva za ta naman zagotavljajo: Zveza vodnih skupnosti Slovenije, Kmetijsko zemljška skupnost ter lastniki zemljišč; - s ciljem intenzifikacije proizvodnje na melioracijskih območ-jih izvedli komasacije ter določili obvezne proizvodne programe; - družbena zemljišča dajala v zakup samo tistim kmetom, ki bodo vse tržne viške prodajali preko zadružnih organizacij; - pospeševali akcijo za odvzem vzorcev tal za analize kot sredstvo za smotrno uporabo umetnih gnojil; - s sredstvi Kmetijsko zemljiške skupnosti in Sklada za inter-vencije v kmetijstvu in porabi hrane občin mesta Ljubljane uspo-sabljali zaraščajoča in neobdelana kmetijska zemljšča za inten-zivnejšo kmetijsko prizvodnjo; ter urejali manjše pašnike v hribo-vitih območjih; - vzdrževali odvodne jarke na Barju; - gradili in urejali zbiralnice za mleko ter na ta način povečali odkup in kvaliteto mlekai Na območju Kmetijske zadruge Velike Lašče bodo zgrajena in opremljena 3 nove zbiralnice mleka, Male Lašče, Turjak in Rašica; - osemenjevanje govedi izvajali skladno s programom reje mesnih, mlečnih oz. kombiniranih tipov govedi; - povečali število zavarovane živine za 10%; - izvajali program preventivnega varstva žiVali pred kužnimi boleznimi; - z vključevanjem strokovnjakov v programe izobraževanja kmetov ter izdelavo proizvodnih programov pospešili uvajanje sodobne tehnologije v proizvodnjo; - z nabavo kvalitetnega semena povečali pridelke poljščin; - povečali število kmetov vključenih v družbeno organizirano proizvodnjo za 5%; - povečali število čebelarjev kooperantov za 10% ter za nabavo čebelarskega repromateriala zagotavljali sredstva v skladu za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane občin mesta Ljubljane; - zagotavljali sredstva iz občinskega proračuna za pospeševa-nje kmetijstva v občini. 4. GOZDARSTVO ' ' ' V gozdarski proizvodnji načrtujemo blagovno proizvodnjo v višini 99.485 m3, od tega v družbenem sektorju 27.920 m3 in v zasebnem sktorju 71.565 m3. Obnovili bomo cca 157 ha gozdov, v nego pa bo vključeno cca 1,224 ha. Poleg tega bomo osnovali 7.315 ha nasadov in 10 ha tppolovih plantažnih nasadov. Direktno premeno gozdov bomo . izvedli na 64,15 ha, indirektno premeno na 9,00 ha. Gozdno gospodarske organizacije bodo skupno izgradile tudi 8 km gozd-nih cest. Načrtovane cilje bomo dosegli z - višjo stopnjo mehaniziranosti ter izboljšanjem delovne tehno-logije pri sečnji - z vzdrževanjem sredstev porabnikov lesa 5 TRGOVINA Trgovinske OZD bodo zagotovile redno tekoče in investicijsko vzdrževanje svojih trgovin in s primernim higienskim režimom omogočile nemoteno poslovanje. Trgovine bodo ponudbe v lokalnih centrih prilagajale potre-bam gravitacijskega območja. Nadaljevali bomo z zagotavljanjem dodatne ponudbe sadja in zelenjave v kioskih skladno z interesi KS. Zlasti na izvenmestnem območju bomo vzbujali zasebno inici-ativo (Vrzdenec, Brezovica, Lavrica) in za to nudili tudi prostore v družbeni lasti. ,, s.r.,-.,,•;,.,,,'.:.. 6. TURIZEM IN GOSTINSTVO Ohranili bomo raven turističnih in gospodarskih aktivnosti na Rakitni. Izboljšali bomo gostinsko ponudbo na Kureščku in na Polhovem Gradcu. Začeli bomo priprave za obnovo turističnega objekta v Iškem Vintgarju. Novo turistično točko bomo uredili v Raščici, kjer bo v Tekmo-vem mlinu muzej s prikazom časa in ustvarjalnosti Primoža Trubarja, zagotovljena pa bo tudi gostinska ponudba. V sklopu graščinskega kompleksa v Polhovem Gradcu bo ure-jena prodajna galerija z gostinsko ponudbo (zasebni sektor). Po opredelitvi Ljubljane za lokacijo hotela A kategorije ob podaljšku Kardeljeve ceste v Trnovem in za ureditev Turistično informativnega centra na območju Bokalc bomo zbrali investi-torje in skladno z njihovimi opredelitvami delovali za uresničitev načtov. Izboljšali bomo skrb za čisto in urejeno okolje ter turistično privlačnost krajev in nadaljevali s tekmovanjem med krajevnimi. skupnostmi. Organizirali in vzpodbudili bomo dejavnost »kmetij odprtih vrat«, ki jih bo do konca leta 10. Zagotovili bomo boljšo informativnost o turistični ponudbi občine (brošura, informacije v sklopu LTZ). Predlagali bomo, da del turistično folklorne prireditve (kmečka ohcet) poteka v občini (velikolaško območje). Ustanovili bomo turistično društvo na Velikolaškem območju (KK SZDL Velike Lašče). 7. RAZISKOVANJE Znanstveno raziskovalne organizacije bomo še nadalje razvi-jale sodelovanje med seboj in z gospodarskimi in visokošolskimi organizacijami. Organizacije združenega dela bodo vlagale več sredstev in dela v razvoj novih proizvodnih programov in vzpodbujale skupaj z ostalimi dejavniki inovacijsko dejavnost. V začetku leta 1986 bo začela nemoteno teči proizvodnja v novi delovni organizaciji, ki jo je ustanovil Inštitut za elektroniko in vakuumsko tehniko in vanjo prenesel iz svoje programske usme- ritve proizvodnjo tipk in tastatur. ¦ . • '¦'-¦¦¦.¦ • IV. SOCIALNI RAZVOJ Sredstva za financiranje programov družbenih dejavnosti bodo prilagojena rasti dohodka v gospodarstvu. V zoženih materialnih okvirih bomo oblikovali selektiven pristop pri financiranju pro-gramov družbenih dejavnosti in sicer tako, da bomo prednostno zagotavljali sredstva za prednostne dejavnosti in prednostne programe znotraj dejavnosti. Pri razporejanju sredstev bomo upoštevali različne pogoje gospodarjenja v izvajalskih organiza-cijah. V čimvečji meri bomo uveljavili financiranje izvajalskih organi-zacij po njihovih programih in odpravili neutemeljene razlike med njimi v pridobivanju sredstev z dodelavo sprejetih kriterijev in meril. Obstoječih programov ne bomo širili v kolikor ne bodo zagotovljena sredstva za njihovo izvajanje. V skladu z že sprejetimi usmeritvami bomo izvajali seiektiven pristop pri oblikovanju osebnih dohodkov zaposlenih. Cilj bo zagotoviti postopno izenačitev osebnih dohodkov med izvajal-skimi organizacijami znotraj ter med. dejavnostmi. Nadaljevali bomo s politiko hitrejše rasti osebnih dohodkov v negospodar-skih organizacijah, tako da jih bomo ob pogoju izvajanja planskih nalog postopno izenačili z nivojem doseženim v gospodarskih organizacijah. Izboljševali bomo organizacijo in kvaliteto dela ter racionalizi-rali poslovanje. Posebno pozornost bomo posvetili izboljševanju izobrazbene strukture zaposlenih. Z ustreznimi aktivnostmi bomo dosegli polno izkoriščenost vseh zmogljivosti negospodar-skih organizacij. Nadaljevali bomo z razglašanjem kulturnih spomenikov in naravnih znamenitosti v skladu s srednjeročnim planom. Na področju investicij v objekte družbenega standarda bomo gradili objekte iz programa samoprispevka III, ki so: OŠ Kolezija (16 oddelkov) VVO Lavrica (80 mest), ZP Škofljica in MKZ Rakitna. Iz združenih sredstev (OZD, SIS, občanov) bomo obnav-Ijali in dograjevali Mladinsko letovišče Pacug. Za gradnjo bomo pripravljali še naslednje objekte, ki se bodo financirali \z drugih virov: Mladinski dom Malči Belič, Študentski blok, Centralnc tehnično knjižnico in Muzej Ijudske revolucije. Iz sredstev samoupravnih interesnih skupnosti bomo pred-nostno zagotavljali sredstva za vzdrževaje, adaptacijo in oprem-Ijanje že zgrajenih objektov druženega standarda. Poleg tega bomo zagotovili sredstva za novogradnjo objekta Knjižnice Preži-hov Voranc. • , V. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 1. PROSTORSKO PLANIRANJE V letu 1986 bomo v skladu z usmeritvami dolgoročnega plana in v skladu z družbenim planom občine Ljubljana Vič-Rudnik za obdobje 1986-1990 sodelovali pri pripravah, obravnavi in spreje-manju prostorskih izvedbenih aktov. V skladu z dinamiko stanovanjske graditve, s prioriteto razvoja drobnega gospodarstva, bomo pristopili k Izdelavi prostorskih izvedbenih načrtov. Za območja z vsebinsko in oblikovno zahtev-nejšiml posegi bomo z javnimi natečaji zagotavljali čimboljše strokovne rešitve. Ker bodo s srejetjem dolgoročnega plana prenehala veljati določila urbanističnega programa in načrta mesta Ljubljane, moramo pristopiti k izdelavi prostorsko ureditvenih pogojev za vsa območja, ki se urejajo z zazidalnimi načrti in za območja z dejavnostjo vrtičkarstva. Nadaljevali bomo z izvajanjem akcijskih programov, ki izhajajo iz nove sprejete zakonodaje o urejanju prostora. 2. STANOVANJSKO GOSPODARSTVO V letu 1986 bomo hadaljevali in dokončali stanovanjsko grad-njo, pričeto v letu 1985. Tako bomo dogradili 588 stanovanj v soseskah: VS-3 Žičnica-160, VS-6 Vič-69, VS-6/3 Na Grbi-184, VS-236 S 5/1 lg-44, RS-1,2 - Jurčkova pot-113, VS-103 Murgle-5, VS-7 Brdo, VS-236 lg-5 in 40 stanovanj - tiiš v raznih soseskah po sprejetjih ZN in PUP. Na novo bomo pričeli gradnjo 280 stanovanj v naslednjih sose-skah: VS-6 Vič-71, VS-236 S 5/1 IG-44, RS-1,2 Jurčkovapot-113, VS-202/ 2,3 Selo-20, VS-4 Bonifacija-6, VS-102 Trnovo-2, VS-250/2, 3, 4, Smrjene-10 in 20 stanovanj v raznih soseskah po sprejetih ZN in PUP. Za kontinulrano stanovanjsko gradnjo bo potrebno v letu 1986 zagotoviti pogoje za pravočasen pričetek gradnje In usklajeno sodelovanje vseh udeležencev v stanovanjski gradnji. Za zagoto-vitev realizacije stanovanjske gradnje bomo poleg soinvestitor-skega principa uvajali tudi gradnjo po proizvodnem principu. Prenova se bo v letu 1986 nadaljevala na objektlh v Eipprovi ulici in to predvsem družbenih objektov in stanovanj, katerih prenovo financira stanovanjska skupnost. Na področju solidamostl bomo nadaljevali z dodeljevanjem stanovanj po prednostni listi »januar 1985«, družinam z nižjimi dohodki, upokojencem, invalidom in upravičencem do stalne družbene pomoči, udeležencem NOV, odobravanjem posojil delavcem, zaposlenih pri zasebnih delodajalcih, subvencij za stanarine, vključevanjem sredstev SPIZ za gradnjo stanovanj in dodeljevanjem posojil za popravilo stanovanj upokojencev in invalidov. Na področju gospodarjenja se bo v novozgrajenih stanovanj-skih objektih nadaljevalo ustanavljanje hišne samouprave, izde-lava letnih planov vzdrževanja in popravil, izterjava stanarin in prispevkov etažnih lastnikov za vzdrževanje ter nadaljevanje pre-hoda na ekonomsko stanarino. V letu 1986 bomo odkupili, pripravili In opremljali zamljišča za: - stanovanjsko gradnjo v 30 soseskah in sicer: VS-1 Trnovo, VS-3 Tržaška c. VS-4 Bonifacija, VS-6/3 Grba, VS-7 Brdo, VS-Vrhovci, VS-102/2 Rakova jelša, VS-102 Trnovo, VS-103 Murgle, VS-8/3 Kozarje, VS-103/2 Sibirija, VS-104/1 Langu-sova, VS-106 Bobenčkova, VS-109 Podvozna pot, VS-201/5 Dobrova, VS-206 Srednja vas, VS-220/1 Radna, VS-220/4a Brezo-via, VS-225 Jezero, VS-225/1Kamnik pod Krimom, VS-227 Škrle-vec, VS-236/S 9-12, S 10-11 Ig, VS-245/7 Škofljica, VS-250/2-3-4 Smrjene, VS-250 Želimlje, VS-260 Velike Lašče, RS-1,2 Jurčkova pot, RS-4 llovica, RS-5 Lavrica, RS-103/2 Vinterca, RS-110 La-vrica. - za industrijsko servisno gradnjo v 8 soseskah in sicer: VP-4 Industrijska cona Plutal, VP 6/1 Ind. cona Brdo, VM-1 Obrtno servisna cona ob Tržaški, RM Rudnik, RP-2 Rudnik-Peruzzi, VP-245/1-2 Škofljica, RP-3/2 Lavrica, VP-6 Brdo, - za ceste in parkirišča: Parkirišče Dolgi most, - za obrtno servisno graditev: VI/6 - CTK, VM-2 Kozarje, - za poslovno graditev: VS-104/1 Langusova. 3. KOMUNALNO GOSPODARSTVO V letu 1986 bomo s sredstvi nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, ki se združujejo pri občinskem stavbno-zemljiškem skladu, ter s solidarnostnim prelivanjem sredstev v komunalni skupnosti in energetski skupnosti zagotovili uresničitev nasled-njih investicij, ki so opredeljena v srednjeročnem programu. 3. 1. Individualna komunalna raba: a) Kanalizacija primar: - nadaljevanje gradnje kanalizacije v RS-1 Jurčkova pot in VS-102/2 Rakova jelša - kanalizacija I. in II. varstvene cone vodarne Brest; gradnja ČN Ig in nadaljevanje gradnje kanala Ig-Staje-Kot-lška vas - gradnja kanalizacije ob južni obvoznici b) Kanalizacija izgradnje sekundarnih naprav za VS-3 Žičnica, VS-236, S-5/1 Ig, RS-1, 2 Jurčkova pot, RP-2, VS-4 Bonifacija bo usklajena s stanovanjsko In drugo gradnjo ter v KS Kozarje. c) Vodovod - primar: - nadaljevanje gradnje vodovoda Rakitna - dopolnitev raziskav na Iškem Vršaju za povečanje zmoglji-vosti - nadaljevanje v soseski RS-1, 2 Jurčkova pot - dokončanje vodovoda ob cešti v Mestni log - nadaljevanje gradnje prečrpalice Škofljica - sanacija vodarne Brest - začetek gradnje kanalizacije za področje VS-6/3 na Grbi d) Vodovod - sekundar bo usklajen s stanovanjsko, indu-strijsko in drugo gradnjo v VS-7 Brdo-Vhovci, RS-1, 2, Jurčkova pot RP-2, VP-6, VS-6/3 Grba, VS-3 Žičnica in VS-4 Bonifacija. V izvenmestnih KS (Želimlje, Horjul, Preserje, Brezovica, Barje) bomo nadaljevali z gradnjo že pričetih vodovodnih sistemov. e) Plin - primar: - južna zanka primarnega plinovoda za zemeljski plin čez Kozarje do južne obvozne ceste - napajalni plinovod za RP od južne veje do plinovoda Koseze - Murgle f) Plin - sekundar bo usklajen s stanovanjsko in drugo gradnjo po programu Energetske skupnosti Ljubljana v RS-1,2 Juzrčkova pot, VS-6 Vič, VS-3 Žičnica, VS-7 Brdo-Vrhovci, VS-4 Bonifacija in VS-103 Murgle. Nadaljevana bo sanacija plinskega omrežja v Rožni dolini. 3. 2. Kolektivna komunalna raba: Vzdrževanje objektov in naprav kolektivne komunalne rabe (vzdrževanje cest in objektov, zimska služba, javna razsvetljava, semaforji, cestno-prometna signalizacija, zelenice, parkovni gozr dovi, PST, pokopališča) bomo izvajali v skladu z izvedbenim letnim programom vzdrževanja in obnavljanja, po dogovorjenih normativih in standardih v Komunalni in cestni skupnosti Ljub-Ijana. Vzdrževanje kolektivnih komunalnih naprav, ki so v pristoj-nosti krajevnih skupnosti, bo potekalo po programih na podlagi SaS o financiranju teh storitev med KS in komunalno skupnostjo. 4. ELEKTRO GOSPODARSTVO Na področju elektrogospodarstva se bodo gradile primarne razdelilne postaje z ustreznimi vodi za saniranje elektro-energet-skega in zlasti napetnostnega omrežja. DO DES TOZD Elektro Ljubljana mesto bo na območju občine zgradil: - transformatorske postaje Ižanska II 3, Cesta dveh cesarjev, RS-2 Jurčkova, Dolomitskega odreda. DO DES TOZD Ljubljana okolica bo v letu 1986 vlagal v izgrad-njo transformatorskih postaj Lavrica I in II z 10 KV kablovodom in NN omrežjem, terškofljica I in II z 10 KV kablom in NN omrežjem. DO DES Elektro Ljubljana, TOZD Elelektro Kočevje bo vlagal v izgradnjo TP Podhojni hrib in Knej z 20 KV DV in NN omrežjem ter NN omrežje Tomažini in Velike Lašče. ..... 5. PROMET IN ZVEZE V letu 1986 bosta skupnost za ceste Ljubljana in Republiška skupnost za ceste nadaljevala z gradnjo cestne infrastrukture po sprejetih usmeritvah in programom izgradnje cest v Ljubljanski regiji. Nadaljevala se bodo dela pri gradnji južne obvoznice od Dolgega mostu do Dolenjske ceste in priprave za izgradnjo južne vpadnice (Kardeljeva) ter zagotovili prometno varnostno ureditev križišč Dolenjske ceste - Orlove in Dolenjske ceste - Peruzzijeve. Po programu skupnosti za ceste Ljubljana bomo nadaljevali gradnjo - rekonstrukcijo ceste Ig - Kurešček in obnovo objektov na cesti Črna vas - Podpeč. Predviden je pričetek rekonstrukcije odseka ceste Dobrova - Stranska vas in Ig - Iška vas, popravilo propustov na cesti Želimlje-Turjak in II faza rekonstrukcije ceste Pijava gorica - Želimlje. Na področju mestnega in obmestnega potniškega prometa bomo zagotavljali prirheren prevoz delavcev na delo in z dela ter urejevali avtobusna postajališča. Na področju železniškega pro-meta bomo obnovili železniški postaji Brezovica in Rakovnik. Na področju PTT prometa predvidevajo usmeritve le nadaljeva-nje in zaključek investicijskih objektov, pričetih v prejšnjih letih. Območna SIS za PTT promet bo v sodelovaju v KS zagotovila tudi izgradnjo drugega krajevnega kabelskega omrežja. Dinamika gradenj se bo določala letno na podlagi SaS med KS in Območno SIS za PTT. Predvidena so naslednja dela: - dokončanje veznega kabla med centralo Cankarjev dom in Rakovnikom in s tem povezava z IC RP-2 ter prlključitev na že zgrajeno sekundarno mrežo na tem področju - zaključek del in aktiviranje KKO na območju KS Dobrova (Podsmreka, Komanija, Brezje) - postavitev kontejnerja Škofljica *. > - izgradnja KKO na Lavrici, Horjulu, Polhovem Gradcu in Ra-kitni ¦: - ureditev prostorov za pošto Polhov Gradec VI. OSTALA PODROČJA ^V 1. RAZVOJ KRAJEVNIH SKUPNOSTI Oa bodo krajevne skupnosti uresničlle naloge, ki izhajajo iz družbenega plana občine Ljubljana Vič-Rudnik za obdobje 1986 - 1990 ter drugih dokumentov, bomo v letu 1986 posebno pozor-nost posvetili: - utrjevanju oblik dela delegacij, zlasti za SIS materialne proivod-nje in ostalih samoupravnih organov v KS, tako v delegatskem sistemu kot v razvijanju krajevne samouprave; - aktivnejšemu delovanju potrošniških svetov ter drugih subjek-tov v krajevni skupnosti za zagotovitev nemotene preskrbe in reallzacije tistih pobud delovnih Ijudi in občanov, ki so krajevno objektivno sprejemljive; - zagotavljanju sredstev v okviru občinskega proračuna za nemo-teno funkcionalno dejavost krajevne skupnosti ter delegatskega sistema; - združevanju sredstev amortizacije med krajevnimi skupnostmi na osnovi samoupravnega sporazuma za ohranjanje družbenega premoženja v upravljanju KS ter zagotavljanje namenskih sre-stev; - nadaljevanju aktivnosti za ustanovitev delovne skupnosti delav-cev KS skladno za namenom ustanovitve in načinu organizacije dela; - organiziranemu pristopu k uresničevanju procesa svobodne menjave dela, samoupravnega povezovanja krajevnih skupnosti z OZD ter SlS-i za uresničevanje programov dela v KS; - k spodbujanju krajevnlh skupnosti, da s krajevnimi samoph-spevki ter prostovoljnim delom še naprej aktivno sodelujejo pri uresničevanju skupnih interesov in potreb delovnih Ijudi in kra-janov; - vključevanju krajevnih skupnosti v sistem sočasnega plani-ranja; - informiranost delovnih Ijudi in krajanov zaradi usklajenega obravnavanja njihovih interesov. 2. SPLOŠNA LJUDSKA OBRAMBAIN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA Pri načrtovanju razvoja obrambnih priprav bomo izhajali iz dosedanje stopnje razvoja podružbljanja splošne Ijudske obrambe in družbene samozaščite. Predstavljale bodo integralni del razvoja in tekoče politike organizacij združenega dela ter krajevnih skupnosti. Na području splošne Ijudske obrambe bodo organizacije zdru-ženega dela gospodarskih in družbenih dejavosti: - izvedle predpripravo za morebitni prehod na proizvodnjo v vojnih razmerah; - zagotavljale kadrovske, materialne in organizacijske pogoje za funkcioniranje družbenih dejavnosti v vojni (zdravstva, social-nega varstva in šolstva). Obrambne priprave organov družbenopolitičnih skupnosti bodo zajemali organizacijske, kadrovske in materialne ukrepe za prehod iz mimodobnega v vojno stanje ter delovanje v vojni. Na področju civilne zaščite bomo: - kadrovsko krepili enote in štabe civilne zaščite v krajevnih skupnostih, organizacijah združenega dela In hlšnih svetih; - opremljali in strokovno usposabljali specializirane enote civilne zaščite oziroma družbeni odred civilne zaščite; - nadaljevali bomo s strokovnim in praktičnim usposabljanjem načelnikov, namestnikov in pomočnikov načelnikov narodne zaš-čite v krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela; - dopolnjevali vojno-politično in varnostno-politično oceno ter varnostni načrt Izvršnega sveta, upravnih organov, krajevnih skupnosti in organizacij združenega dela; - opravljali strokovni nadzor nad izdelanostjo obrambnih in var-nostnih načrtov vseh nosilcev obrambnih priprav na območju občine in nudili neposredno strokovno pomoč pri obrambnem načrtovanju v organizacijah združenega dela, posebno pa v kra-jevnih skupnostih; - ažurirali kurirski sistem za izvajanje mobilizacije za enote JLA in TO na ravni občine ter krajevnih skupnosti in Izvajali poskusne mobilizacije vojaških enot, enot teritorialne obrambe, civilne zaš-čite in ostalih struktur splošne Ijudske obrambe in družbene samozaščite. 3. POŽARNA VARNOST SIS za požarno varnost in občinska gasilska zveza bosta v letu 1986 nadaljevali z ustvarjanjem pogojev za izboljšanje požarno varstvenih razmer v občini. Izvajali bosta strokovno vzgojo članov gasilskih društev in enot civilne zaščite v KS in OZD. Posebno skrb bosta posvetili preventivni dejavnosti s pregle-dom hidrantov in hidrantnega omrežja ter popisom vodnih virov, s pregledom požarno varstvenih razmer v vzgojno varstvenih organizacijah in s prikazom uporabe ročnih gasilskih aparatov, z izvajanjem preventivnih pregledov stanovanjskih in gospodar-skih zgradb ter malih delavnic in nudenjem strokovne pomoči pri izdelavi požarno varnostnih načrtov. Izvajali bosta tekmovanja za pionirje, mladince in člane. V okviru finančinh možnosti bosta sofinancirali gradnjo in adaptacijo domov, vodnih virov (bazenov, enotnega alarmnega sistema, nabavo avtocistern in orodnih vozil, tehnične in zaščitne opreme, tehnične opreme UKW zvez in vzdrževanje tehnične »opreme in orodja. 4. PREGLED SPLOŠNIH AKTOV, Kl JIH BO SKUPŠČINA SPRE-JELAV LETU 1986 V letu 1986 je predviden sprejem naslednjih odlokov iz različ-nih upravnih področij: 1. Na področju obče uprave: - odlok o proračunu za leto 1986 - odlok o zaključnem računu proračuna za leto 1985 - odlok o začasnem finansiranju proračunskih potreb za leto 1987 2. Družbene dejavnosti: - odlok o razvrstitvi Drage za naravni spomenik in - odlok o razglasitvi Krakovega in Eipprove ulice za kulturni spomenik 3. Varstvo okolja: - odlok o prenehanju lastninske pravice v skladu z zakonom o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS št. 14/84. na predlog sklada stavbnih zemljišč, pogojeno s programom urejanja stavbnih zem-Ijišč in prostorskim delom družbenega plana) - Odloki o sprejemu a) zazidalnih načrtov za območja: . ¦¦¦ ¦ VS 3 del Tržaška - Jamova VS 102/2 Rakova jelša VS 103/2 del Sibirija VS 106 del Bobenčkova VS 245/7 Škofljica VS 250/2, 3, 4, Smrjene RS 4 llovica (RS 103/2) Vinterca) RS 102 del London VP4Plutal VP 6 del Brdo VP 245/1 ŠkofljiCa VM 2 Kozarje (Gasilska brigada)N b) Ureditvenih načrtov: \ VM 1 ob Tržaški cesti in parkirišče Dolgi most VM 3/2 sanitarna deponija c) Lokacijskih načrtov: - Tržaška cesta - Žirovnikova - industr. cona Vič-Brdo - Kardeljeva cesta - VM 3/1 sanitarna deponija S prostorsko ureditvenimi pogoji se bodo urejala vsa prostor-sko in funkcionalno zaokrožena območja v ureditvenem območju Ljubljane, kjer bodo s sprejetjem dolgoročnega plana prenehala veljati določila urbanističnega programa in načrta mesta Ljub-Ijane in doslej niso bili izdelani zazidalni načrti. 4. Področje davkov - predvidevajo se le manjše spremembe že obstoječih predpisov. 5. Področje kmetijstva in gozdarstva - pregled in uskladitev odlokov z veljavno zakonodajo. V naslednjem letu je predvidena tudi odprava odloka o spre-jemu urbanistične dokumentacije za postavitev kioskov (Uradni list SRS, št. 18/84). III. UKREPI ZA IZVAJANJE RESOLUCIJE Nosilci prevzemajo odgovornost za njihovo uresničitev in jih morajo upoštevati oziroma vnesti tudi v svoje plane za leto 1986. Izvršni svet bo podrobnejši program svojih aktivnosti za uresni-čitev resolucijskih ciljev opredelil v svojem programu dela. Komisija za pripravo in spremljanje izvajanja Pregleda aktivno-sti za uresničevanje dolgoročnega programa gospodarske stabi-lizacije v občini Ljubljana Vič-Rudnik bo sprejela konkretni pro-gram aktivnosti v letu 1986 z opredeljenimi roki in nosilci nalog ter pri tem upoštevala določbe te resolucije. Izvršni svet bo spremljal izvajanje te resolucije in s svojimi aktivnostmi zagotavljal njeno uresničitev ter o tem poročal skupščini. PREDLOG PREDLAGATELJA Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik je osnutek odioka o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v letu 1986 obravna-val na seji in sklenil, da ga posreduje delegatom zborov skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik v obravnavo in sprejem. IZVRŠNI SVET itmutek Na podlagi 4. člena zakona o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v letu 1986 (Uradni list SRS, št. .../85) in 175. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina občine Ljubljana ........na__seji zbora združenega dela dne.....in na — seji zbora krajevnih skupnosti, dne.....1985 sprejela. ODLOK o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvod-nji hrane v letu 1986 Lčlen Za zagotavljanje sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v letu 1986 se v občini Ljubljana Vič-Rudnik uvaja prispevek iz osebnega dohodka delavcev. 2. člen Prispevek iz osebnega dohodka delavcev za intervencije v proizvodnji hrane se plačuje po stopnji 0,7%. 3. člen Sredstva iz prejšnjega člena odloka se zbirajo v samoupravnem skladu za intervencije v kmetijstvu in porabl hrane mesta Ljub-Ijane. 4. člen Sredstva iz 1. člena tega odloka se uporabijo za namene iz 7. člena in drugega odstavka 8. člena zakona o intervencijah v kmetijstvu in porabi hrane, zlasti pa: -za pospeševanje kmetijske proizvodnje v hribovitih območjih, - za pospeševanje živinoreje na domači krmni osnovi, - za pospeševanje intenzifikacije poljedelske proizvodnje in zagotavljanje družbeno organizirane poljedelske proizvodnje, - za delovanje kmetijske pospeševalne službe in pospešitev prenosa znanja v proizvodnjo, - za pospeševanje ulova morskih rib in vzreje sladkovodnih rib, - za nadomestilo dela obresti za. kredite, hranilno kreditnih služb danlh do leta 1980, 19 - za zagotavljanje preskrbe mesta Ljubljane z mesom, mlekom in drugimi proizvodi osnovne preskrbe - za delno sofinanciranje delovanja in vzdrževanja sistema obrambe pred točo na branjenih območjih mesta Ljubljane. 5. člen Osnova za obračunavanje in plačevanje prispevka je osebni dohodek, namenjen za zadovoljevanje delavčevih osebnih potreb, skupnih potreb ter splošnih družbenih potreb. Prispevek se obračunava in plačuje na način, kot je določeno z zakonom o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovo-Ijevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80 in 23/83) za obračunavanje in plačeva-nje prispevkov iz osebnega dohodka za družbeno dejavnost. 6.člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1986. Številka: Datum: Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik: MAKS KLANŠEK, I. r. obrazložitev Pridobivanje hrane je temeljni pogoj za življenje in delo vseh delavcev, delovnih Ijudi in občanov, zato je pospeševanje druž-beno organizirane pridelave hrane zadeva posebnega družbe-nega pomena. Za leto 1986 podana zakonska podlaga za zagotavljanje in usmerjanje sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v Slove-niji omogoča občinam mesta Ljubljane, da za svoje razvojne potrebe podaljšajo prispevek iz osebnega dohodka na nivoju občine. Višina prispevka iz osebnega dohodka se po zakonu določa na podlagi programa pospeševanja proizvodnje hrane na območju občin oziroma SR Slovenije. Družbeno politične skupnosti občin mesta Ljubljane ugotavljajo, da zakon uvaja nove fizične obvez-nosti za sofinanciranje delovanja in vzdrževanja obrambe pred točo in daje še posebno velik poudarek interventnim ukrepom: - za pospeševanje kmetijske proizvodnje v hribovitih predelih, - za pospeševanje živinoreje na domači krmni osnovi, - za intenzifikacijo poljedelske proizvodnje in - za učinkovito delo kmetijske pospeševalne službe Za nadaljevanje izvajanja celovitega programa pospeševanja proizvodnje hrane, zlasti pa zaradi gospodarske in obrambne potrebe po učinkovitejšem izvajanju ukrepov intervencij pri pospeševanju razvoja kmetijstva na hribovitih območjih, zaradi saniranja in ohranjanja družbene in družbeno organizirane mlečne proizvodnje ter za zagotavljanje sredstev za sofinancira-nje delovanja in vzdrževanja sistema obrambe pred točo na branjenih območjih se v letu 1986 predpiše posebni prispevek iz osebnega dohodka delavcev, in sicer po stopnji 0,7%. Povišanje prispevne stopnje za 0,1% predlagamo zaradi potrebe po večjem in učinkovitejšem izvajanju že utečenih ukrepov in novega ukrepa intervencij pri pospeševanju razvoja kmetijstva. Intervencije v proizvodnji hrane so nujen pogoj za vzdrževanje že doseženega obsega pridelave hrane. Zaradi pomena pri zago-tavljanju stabilne oskrbe s hrano so intervencije skupna naloga in odgovomost vseh delovnih Ijudi in občanov. Zagotovitev potrebne hrane je nenadomestljiv pogoj za delo in življenje, zato je dolžnost in pravica delovnih Ijudi in občanov, da zagotovijo še nadalje pogoje za nujno potrebno stabilno v pridelavi hrne. Po dosedanji realizaciji programa sklada in porabe zbranih sredstev od leta 1982-1985 izhaja, da je bila polovica sredstev sklada usmerjena po vsakoletnem dogovoru o enotni politiki in ukrepih pri pospeševanju pridelave hrane za premije za mleko in za privez telet, ter nekatere druge ukrepe. 20% zbranih sredstev je bilo izplačano za uspešno realiziranje programa pospeševanja razvoja kmetijstva na območju Ijubljanskih občin, 30% sredstev pa za pridelavo in dobavo hrane iz 25-izven Ijubljanskih občin. Ocenjujemo, da bodo v letu 1986 na enakih osnovah kot v preteklih letih pridobljena sredstva za intervencije v proizvodnji hrane znašala okoli 770 milijonov dinarjev. Ugotavljamo, da je sistem intervencij še nadalje nepogrešljiv element za zagotavljanje minimalnih pogojev gospodarjenja v kmetijstvu in bo kot tak prisoten vse dotlej, dokler ne bo v kmetijstvu uveljavljena enakopravnost v gospodarskem sistemu in ekonomski politiki. Tako pa se v letu 1985 še povečujejo že v letu 1984 zaostreno neskladje med naglo rastjo cen industrijskih reprodukcijskih materialov ter administrativno določenimi ali tržno sprejemljivimi cenami pomembnejših kmetijskih živilskih proizvodov. Problem so poleg tega še draga obratna sredstva in spremenjeni pogoji kreditiranja, saj so se obresti od leta 1982 povečale v kmetijstvu in živilski industriji za trikrat (v industriji za dvakrat) in so dosegle v dohodku kmetijskih organizacij od 27,7% do 31,8% delež v primerjavi s 17,2% deležem v industriji. Take razmere so povzročile bistveno poslabšanje pogojev gosopodar-jenja, zlasti v živinoreji, odražajo pa se v izredno nizki akumulativ-nosti, povečanja izgub in trganju reprodukcijskih povezav med primarno proizvodnjo, predelavo in prometom. Posledice teh razmer se že kažejo v ekstenzifikaciji proizvodnje in prilagajanju proizvodnje pogojem gospodarjenja, s čimer je zlasti ogrožena izvedba živinorejskega programa, kar bi lahko povzročilo pomanjkanje živinorejskih proizvodov na trgu. Ocenjujemo, da bo predlagana višina prispevka 0,7% od oseb-nega dohodka delavcev še zagotavljala izvedbo minimalnega programa intervencij v proizvodnji hrane (v novem srednjeroč-nem obdobju 1986-1990) in nujno potrebno stabilnost v kmetij-stvu. Poudarjamo, da je kmetijstvo v vsem preteklem obdobju v skladu z družbeno opredeljenimi cilji vlagala vsa svoja sredstva v razvoj pridelave hrane. Zadrževana ekonomičnost in nizka renta-bilnost pa ob tem nikoli nista dovoljevali, da bi kmetijstvo samo ustvarilo vsa potrebna lastna sredstva. Ker se pogoji gospodarje-nja v kmetijstvu nenehno poslabšujejo, zaradi odvisnosti od tujih sredstev, je že ogrožen interes za pridelavo hrane, zlasti pa obstoj družbene prireje mleka. Na nekaterih območjih bi povzročalo opuščanje mlečne proizvodnje tudi prenehanje izkoriščanja dela kmetijskih površin. Takšen razvoj ne bi bil v skladu z dolgoroč-nimi interesi družbenopolitičnih skupnosti občin in mesta Ljub-Ijane za oskrbo prebivalcev mesta Ljubljane. Izvršni sveti občin mesta Ljubljane so ob obravnavi položaja in problematike druž-bene mlečne proizvodnje, ki sodelujejo pri oskrbi Ijubljanskega tržišča z mlekom, poudarili, da je treba obdržati dosedanji obseg družbene proizvodnje mleka, saj predstavlja ta proizvodnja 20% delež odkupa. Družbena proizvodnja mleka zagotavlja določeno stopnjo sigurnosti oskrbe velikega potrošnega središča mesta Ljubljane, obenem pa je pospeševalo jedro za kvaliteten razvoj govedoreje na kmetijah. Glede na dejstvo, da je odnos ekonomske politike kmetijstva nevzpodbuden, je ohranjanje stimulativne interventne politike nujnost in pogoj za zadovoljevanje potreb tako pridelovalcev kot porabnikov hrane. PREDLOG PREDLAGATELJA Izvršni svet skupščine občlne Ljubljana Vič-Rudnik je osnutek odloka o zagotavljanju sredstev za občinske blagovne rezerve v letu 1986 obravnaval na 153. seji in sklenil, da ga posreduje delegatom zborov skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik v obravnavo in sprejem. IZVRŠNI SVET osnutek Na podlagi 5. člena zakona o zagotavljanju sredstev za republi-ške blagovne rezerve v letu 1986 (Uradni list SRS, št. .. 785) 175. čiena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/ 78) in v skladu z družbenim dogovorom o posebnih blagovnih rezervah osnovnih živil in neživilskih proizvodov v Ijubljanskih občinah z dne 27/10-1978 je Skupščina občine Ljubljna Vič-Rudnik na ... seji zbora združenega dela, dne ... 1985 in na ... seji zbora krajevnih skupnosti, dne .. . 1985 sprejela ODLOK o zagotavljanju sredstev za občin-ske blagovne rezerve v letu 1986 Lčlen S tem odlokom se v občini Ljubljana Vič-Rudnik uvaja poseben prispevek iz osebnega dohodka delavcev, in sicer po stopnji 0,2%, za zagotovitev dela potrebnih sredstev za izvedbo pro-grama občinskih blagovnih rezerv v letu 1986. 2. člen Sredstva iz prejšnjega člena se v skladu s programom občin-skih blagovnih rezerv za leto 1986 usmerjajo za oblikovanje občinskih blagovnih rezerv, namenjenih: - za osnovno preskrbo občanov in organizacij združenega dela v primeru vojne in naravnih nesreč večjega obsega in za intervencije s katerimi se preprečujejo in odpravljajo večje mot-nje na trgu blaga osnovne preskrbe občanov. 3. člen Sredstva iz 1. člena tega odloka se zbirajo pri samoupravnem skladu za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane občin mesta Ljubljane in se takoj preusmerjajo na poseben račun blagovnih rezerv Ijubljanskih občin. Ta sredstva se uporabljajo za nabavljanje blaga za stalne bla-govne rezerve Ijubljanskih občin, obnavljanje teh rezerv, zagotav-Ijanje skladiščnih prostorov za potrebe teh rezerv, kritje manipu-lativnih stroškov, stroškov investicijskega in tekočega vzdrževa-nja skupnih, stalnih in blagovnih rezerv ter kritja dela stroškov za tržne blagovne rezerve občin mesta Ljubljane. Namensko upo-rabo sredstev spremlja Izvršni svet Skupščine Mesta Ljubljane. m, 4.člen Osnova za obračunavanje in plačevanje prispevka iz 1. člena tega odloka je osebni dohodek, namenjen za zadovoljenje delav-čevih osebnih potreb, skupnih potreb ter splošnih družbenih potreb. Prispevek iz 1. člena tega odloka se obračunava in plačuje na način, kot je z zakonom o obračunavanju in plačevanju prispev-kov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 23/83) določeno za obračunavanje in plačevanje prispevkov iz osebnega dohodka za družbene de-javnosti. S.člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1986. Številka: Datum: Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik: MAKS KLANŠEK, I. r. obrazložitev Z zakonom o zagotavljanju sredstev za republiške blagovne rezerve v letu 1986 se daje podlaga občinskim skupščinam, da s svojimi odloki določijo vire plačevanja prispevkov za financiranje občinskih blagovnih rezerv v letu 1986. S tem je dana možnost zagotovitve stabilnih in trajnih virov financiranja blagovnih rezerv v občinah. Tako kot v preteklem srednjeročnem obdobju, se tudi v letu 1986 kontinuirano zagotavljajo sredstva za blagovne rezerve občin mesta Ljubljane \z osebnega dohodka delavcev v višini 0,2%. Te rezerve so pomembna sestavina obrambnih pri-prav, poleg tega pa se še zlasti pomembne za odpravljanje in preprečevanje motenj na trgu blaga osnovne preskrbe. Ocenjujemo, da bodo v letu 1986 na enakih osnovah pridob-Ijena sredstva za blagovne rezerve občin mesta Ljubljane znašala okoli 250 milijonov dinarjev. Program oblikovanja blagovnih rezerv občin mesta Ljubljane za srednjeročno.obdobje 1981-1985, ki so ga sprejeli Izvršni sveti občin in mesta Ljubljane, bo do konca leta 1985 v celoti izpolnjen za nekatere proizvode kot so petrolej, meso, sol, benzin, nafta in drugi pa bo potrebno rezerve šele oblikovati. Zaradi pomanjkanja sredstev se je vodila politika prioritete v oblikovanju blagovnih rezerv, zaostala pa je izgradnja skladiščnih prostorov za potrebe blagovnih rezerv, kar že povzroča težave pri zagotavljanju prosto-rov za čuvanje in skladiščenje teh rezerv. V prihodnjih programih bo zato potrebno več pozornosti posvetiti tistim proizvodom, ki jih doslej zaradi prioritete za osnovne življenjske proizvode nismo oblikovali, prav tako pa tudi izgradnji ustreznih stališč. Izhodišča za srednjeročni program oblikovanja blagovnih rezerv občin mesta Ljubljane, ki jih bodo obravnavali sveti za Ijudsko obrambo skupščin občin in mesta Ljubljane bodo osnova za opredelitev programov v občinskih blagovnih rezervah v letu 1986. PREDLOG PREDLAGATELJA Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik je osnutek odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o pro-računu občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1985 obrav-naval na 153. seji in sklenil, da ga posreduje zborom skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik v obravnavo in sprejem, s predlogom, da ga v primeru nebistvenih pri-pomb preoblikujejo v predlog in ga sprejmejo. IZVRŠNI SVET osnutek Na podlagi 26. člena Zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74 in 4/78) ter 175. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78 in 35/81 je skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora sprejela ODLOK o spremembi in dopolnitvi odloka o proračunu občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1985. Lčlen V odloku o proračunu občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1985 (Uradni list SRS, št. 21/85) se 2. člen spremeni tako, da se glasi: Predvideni prihodki proračuna občine Ljubljana Vič-Rudnik v letu 1985 znašajo 1.289.560.000 din, od tega: ------_ - za razporeditev v posebnem delu proračuna 932.767.000 - zatekočoproračunsko rezervo , 6.000.000 - zazdruževanjesredstevvLjubljani l 350.793.000 2.6len ^- — V 3. členu se odstotek 35,86% nadomesti z 38,63% in znesek din 266.087.000 z zneskom 350.793.000 din. 3. člen Bilanca prihodkov, splošni razpored prihodkov in posebni del proračuna, so sestavni del tega odloka. 14. člen Splošni del in pregled posebnega dela proračuna se objavi v Uradnem listu SR Slovenije. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem lisfu SR Slovenije, uporablja pa se od 1. januarja 1985. Številka: 400-2/85 Datum: Predsednik skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik MAKS KLANŠEK PREGLED PHIHODKOV IN RASPOREDITEV .PRIHODKOV PRORAČUNA OBČINE LJUBLJANA VIČ-RUDNIK ZA LETO I985 Grupa kontov PHIHODKI Skupaj din Grupa kontov RAZPOREDITEV PBIHODKOV Skupaj din 72 Prihodki od davkov od osebnih dohodkov 73 Prihodki od davka od prometa proizvodov in storitev ter prometa nepremičnin in pravic 74 Prihodki od davka na prihodke od premo-ženja in premoženjskih pravic ter od drugih davkov 75 Prihodki od taks 77 Prihodki po posebnih predpisih in pri-hodki upravnih organov DPS 78 Prihodki od drugih DPS 528.501.000 I4O 250.788.000 4l 42 82.6II.OOO 3^.230.000 h^ 57.O99.OOO kk 336.53i.OOO ^ 46 47 i*8 Sredstva za delo upravnih organov 348.603.000 Sredstva za posebne in druge namene za delo upravnih organov 52.879.000 Sredstva za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito 3.668.500 Druge potrebe in intervencije v gospodarstvu 31.167.000 Sredstva prenešena drugim DPS in SIS ^Sg.l^t^.OOO Eredstva za družbene dejavnosti 43.987.000 Sredstva za druge splošne družbene potrebe 19O.6O8.5OO Izločanje v obvezno proračunsko ¦ rezervo 9.4OO.OOO Drugi odhodki 14.100.000 Tekoča proračunska rezerva 6.000.000 S K 0 P A J 1.289.560.000 S K U P A J : 1.289.560.000 BILANCA PRIHODKOV IN RAZPORED PBIHODKOV PHORAČUNA OBČINE LJUBLJANA VIČ-HUDNIK ZA LETO 1985 A. PRIHODKI . pozi! konta VRSTA PRIH0DKA • Plan 1985 R^^ans Razlika 5-<* *ndeLs _ _ - ^ _ - g _ 1 720 Davek iz OD delavcev 2 721 Davek iz dohodka iz gospodarske dejavnosti 3 721 Davek na dohodek od gospodarske dejavnosti U 721 Davek iz dohodka iz negospodarskih dejavnosti 5 721 Davek na dohodek od negospodarskih dejavnosti 6 722 Davek od avtorskih pravic % % 7 72? Davek iz dohodka od kmetijske dejavnosti 72 Prihodki od davkov od osebnih dohodkov Posebni občinski davek od prometa proizvodov 'razen od prometa alkoholnih pijač Posebni republiški davek od prometa proizvodov-odstop-ljeni del Posebni občinski davek od prometa alkoholnih pijač Posebni občinski davek od plačil storitev Davek od prometa nepreraiSnin in pravic Prihodki od davka od prometa proizvodov in storitev ter prometa nepremičnin in pravic Davek na prihodek od premoženja in premoženjskih pravic Davek na posest zgradb Davek na dediščin« in darila , Davek na dohodek od iger na srečo 8 730 9 732 10 732 11 731* 12 735 73 13 71* lk 7*tO 15 7"tl 16 75. Skupaj pravosodje ' t Zavod za družbeno planiranje Ljubljana ( Zavod za družbeno planiranje Ljubljana - popravilo kotlovnice Zavod za družbeno planiranje Ljubliana-prostorski deli predloga dolgoročnega plana LJ-2000 Skupnost slovenskih občin Skupnost občin ljubljanske regije Postaja milice Vic za materialne izdatke Postaja milice Vič - za oddelek Preserje - za materi-alne izdatke PM Vič - za oddelek Preserje - za opremo Postaja milice Vič - za adaptacijo prostorov za odde-lek Postaje milice v Preserju LRP Glas Ljubljana INDOK ' ' Veterinarska postaja Krira Veterinarska postaja Krim - za vodenje evidence v veterinarsko-sanitarnih pregledih 38 1*1*7-15 Zavod za spomeniško varstvo 27.030.000 27.030.000 - 100 1*. 137.000 1*. 137.000 - 100 31.167.000 31.167.000 - . 100 266.087.000 350.793.000 81*.706.000 132 266.087.000 35O.793.OOO 81*.706.000 132 2.750.000 i*.ooo.ooo 1.250.000 11*5 2.750.000 i*.ooo.ooo 1.250.000 11*5 i3.582.OOO 21.621.000 8.O39.OOO 159 89.921*.000 132.I56.OOO 1*2.232.000 1V7 187.000 187.000 6.962.OOO 10.935.000 3.973.000 157 5.1*1*0.000 7.1*27.000 I.987.OOO 137 li5.908.OOO 172.326.000 56.1*18.000 149 8.1*60.000 12.019.000 3.559.OOO 11*2 70.000 70.000 19.524.000 I9.52U.OOO I.O89.OOO l.i*5i*.000 365.OOO 131* 278.000 528.000 250.000 190 12.1*00.000 ll*.1*00.000 2.000.000 116 1.000.000 1.100.000 100.000 110 500.000 500.000 3.1*00.000 3.1*00.000 - 100 1.21*8.000 1.1*78.000 230.000 118 287.000 31*0.000 53.000 118 872.000 962.OOO 90.000 110 102.000 118.000 16.000 116 283.OOO 335.000 52.000 118 39 447-16 40 447-17 41*7 41 448-OO 42 1*1*8-01 448 44 43 452-00 452 44 453-00 45 453-02 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 64 65 66 67 68 69 70 71 72 73 74 75 76 77 78 79 80 81 82 83 84 85 453 46 454-00 47 454-01 454 48 456-00 456 49 458-00 50 458-01 51 458-02 52 458-03 53 458-04 458-05 458-06 458 45 460-00 460-01 460-02 460-03 460-04 460-05 460-06 460-07 460-08 460-09 460-10 460-11 460-12 460-13 460-14 460-15 460-16 460-17 460-18 460-19 460-20 460-21 460-22 460-23 460-24 460-25 460-26 460-27 460-28 460-29 ZgodovinsKi arhiv Mestni mussej . Sredstva t& delo skupnih upravnih organov Pristojbine za veterinarsko-sanitarne preglede Turistične takse Druga sredstva, prenesena drugim DPS Sredstva, prenesena drugim DPS in SIS Sofinanciranje izgradnje Muzeja ljudske revolucije Sredstva za kulturo PST - prispevek Sofinanciranje rekreac. turistionega centra Velika Planina Sredstva za telesno kulturo . Kadrovske denarne pomoči Preživnine kmetom Sredstva za socialno in otroško varstvo Mrliška ogledna služba Sredetva za zdravstveno varstvo in zdravstveno zava-rovanje Stalna priznavalnina borcem NOV in družinskim članom Enkratne, občasne priznavalnine borcem NOV Zdravljenje v zdraviliščih, oddih in rekreacija Stalna priznavalnina borcem za severno mejo in bor-oem iz vojn 1912-1918 Enkratna denarna pomoč borcem za severno mejo in borcem iz vojn 1912-1918 Pomoč oskrbovancem, borcem NOV v domovih počitka Tovariška pomoč borcem NOV ¦ ¦ Sredstva za uveljavljanje temeljnih pravic borcev, vojnih invalidov in družin padlih borcev Sredstva za družbene dejavnosti Prostorsko razreševanje in vzdrževanje objektov KS KS Barje KS Brdo KS Brezovica . KS Črni vrh , ., . " KS Dobrova ' . '¦:.. ; KS Galjevica 1-, KS Golo-Zapotok ¦ ' KS Horjul . ^ /* KS Ig ' • ,¦ ¦ ' KS Iška vas " . ' KS Kolezija ' ' ' . KS Kozarje . • .' .'¦ KS Krim . '¦••••.' KS Lavrica KS Malči Belič . ' . KS Hurgle KS Milan Česnik - KS Notranje gorice KS Pijava gorica KS Perizzi KS Polhov Gradec KS Podpeč-Preserje . , KS Rakova jelša KS Rakitna ! .¦- KS Rob KS Rožna dolina - ' KS Rudnik KS Stane Sever KS Škofljica 283.000 283.OOO 29.985.OOO 3.978.000 230.000 4.208.OOO 4l8.938.0O0 920.000 920.000 1.049.000 500.000 1.549.000 4.350.000 65O.OOO 5.000.000 58O.OOO 58O.OOO l8.O96.OOO 3.925.000 4.O91.OOO 1.571.000 469.000 1.421.000 1.592.000 3I.165.OOO 39.214.000 1.951.000 I.569.OOO 1.473.000 1.570.000 I.I56.OOO 2.039.000 1.819.000 1.136.000 2.104.000 1.782.000 1.114.000 2.335.000 1.950.000 I.833.OOO 1.600.000 2.262.000 1.409.000 2.308.000 1.604.000 1.005.000 1.489.000 1.775.000 2.134.000 1.925.000 1.204.000 1.459.000 2.390.000 1.504.000 2.325.000 1.799.000 335.000 335.000 56.898.OOO 4.9OO.OOO 230.000 5.130.000 589.i47.OOO 920.000 920.000 1.239.000 500.000 1.739.000 4.819.OOO 750.000 5.569.000 1.000.000 1.000.000 . 20.300.000 4.400.000 4.402.000 1.759.000 525.000 1.590.000 1.783.000 34.759.OOO 45.987.OOO 4.297.000 1.877.000 1.762.000 I.878.OOO 1.383.000 2.439.OOO 2.176.000 1.359.000 2.517.000 2.132.000 1.333.000 2.793.000 2.332.000 2.193.000 1.914.000 2.706.000 I.685.OOO 2.761.000 I.919.OOO 1.202.000 1.781.000 2.123.000 2.553.000 2.3O3.OOO 1.440.000 I.745.OOO 2.859.000 1.799.000 2.781.000 2.152.000 52.000 52.000 26.913.OOO 922.000 922.000 170.209.000 190.000 190.000 469.000 100.000 569.OOO 420.000 420.000 2.204.000 475.000 311.000 188.000 56.000 169.000 191.000 3.594.000' 4.773.000 2.346.000 308.000 289.000 308.000 227.000 400.000 357.000 223.000 413.000 350.000 219.000 458.OOO 382.000 36O.OOO 314.000 444.000 276.000 453.000 315.000 197.000 292.OOO 348.000 419.000 378.OOO 236.000 286.OOO 469.000 295.000 456.000 353-000 118 118 190 123 100 122 141 100 100 118 100 112 111 115 111 172 172 112 112 108 112 112 112 112 112 112 220 120 120 120 120 120 120 120 120 120 120 120 120 120 120 120 120 1 120 120 120 120 120 120 120 120 120 120 120 120 120 86 1*60-30 87 1*60-31 88 1*60-32 89 1*60-33 90 1*60-31* 91 1*60-35 92 1*60-36 93 1*60-3? 91* 1*60-38 95 96 97 93 99 100 101 102 103 101* .105 106 107 108 109 110 111 112 115 i*60 1*61-00 1*61-01 1*61-02 1*61-01* 1*61-05 1*61-06 1*61-07 1*61-08 1*61-09 1*61-11 1*61 1*62-00 1*62-01 362-02 1*62-03 1*62-01* 1*62-05 1*62-06 1*62-08 1*62 113 1*68-00 lli* 1*68-01 1*68 1*68 i*68 46 1*70-00 1*7 KS Tomišolj ' '"'[.-. KS Trnovo KS Turjak . , . ¦ .. . *.' KS Velike Lašče • ' : V . KS Vič .•¦»•,.. KS Vnanje gorice * . KS Vrhovci • ' KS Zeleni log KS Želimlje ¦ , . _ Sredstva za krajevne skupnosti Skupno eredstva za krajevne skupnosti - Občinska konferenca SZDL -^ OK 5ZDL za Dom borcev in mladine Zapotok Izdaja občinskega glasila Naša komuna Zveza združenj borcev HOV OK ZRVS '¦.',-' ' OK ZSMS . ..-'¦' ... ¦.¦,.;".' Zveza prijateljev tnladine ¦ - Občinski odbor rdeoega križa . Občineki odbor medvojnih aktivistov OF in domicilne enote ZZB NOV za Dom borcev KljuS Sredstva za družbenopolitične in družbene organizacije Vzdrževanje grobov in spomenikov NOB Tehnična in urbanistična dokumcntacija geod. izmere ter kataster komunalnih naprav Sredstva za upr. izvrsbe - stroški rusenj crnih gr. Interv. odkup zemlje zaradi črnih gradenj Naravne in kulturne dedisčine Ureditev pokopališča Žale OStevilčenje hiš - ulične table Biološko sredisče - sofinanciranje f _ Eredetva za splošno komunalno porabo Sofinanciranje živalskega vrta Izvedba ugotavljanja vrednosti stanovanjekih hiš in stanovanj v starih hišah v lasti občanov Obnova in modernizaoija oddajnižkega in prenosnega Jt sistema RTV Modernizacija in razvoj računalniškega informacij-^ skega sistema mesta Ljubljana **'. Skupaj sredstva za druge splošne potrebe Sredetva za druge splošne družbene potrebe Izločanje v obvezno proračunsko rezervo Izločanje y obvezno proračunsko rezervo 116 U80-00 Obresti za kredite in posojila Obveznosti za Hladinsko klimatsko zdravilišSe Rakitna 117 U82-OO OdplaSila anuitet 118 1*8 Drugi dohodki Tekoča proraSunska rezerva 1.308.000 I.565.OOO 257.000 120 2.268.000 2.713-000 1*1*5.000 120 1.029.000 I.231.OOO 202.000 120 2.001*.000 2.397.000 393.000 120 2.38i*.OOO 2.851.OOO 1*67.000 120 1.601.000 1.915.000 3l!*.000 120 I.936.OOO 2.316.000 38O.OOO 120 i.063.000 1.272.000 209.000 120 1.066.000 I.275.OOO 209.000 120 61*. 751.000 77.1*32.000 12.701.000 120 66.682.000 8l.729.OOO 15.01*7.000 123 14.038.000 18.100.000 l*.062.OO0 129 1*39.000 1*85.000 1*6.000 . 110 11.030.000 13.000.000 I.97O.OOO 118 1*.310.000 5.100.000 790.000 118 3.I65.OOO 1*.170.000 1.005.000 132 5.772.000 9.100.000 3.328.OOO 158 2.11*9.000 3.28O.OOO 1.131.000 153 550.000 550.000 t - ¦ MO 930.000 930.000 - 100 72.500 72.500 - 100 1*2.1*55.500 51*.787.500 12.332.000 129 1.500.000 1.500.000 - ' 100 21.200.000 29.500.000 8.300.000 139 1.000.000 1.000.000 - ' 100 700.000 700.000 - : 100 200.000 200.000 '' ' 100 322.000 322.000 - . 100 500.000 500.000 - ' 100 690.000 ' 690.000 - 100 26.112.000 ^^.^.OOO 8.3OO.OOO 132 2.981.000 3.652.000 671.000 123 2.990.000 2.990.000 - 100 2.919.OOO 2.919.000 : , 10.119.000 10.119.000 5.971.000 19.680.000 i3.7O9.OOO 330 l4l.22O.5OO I9O.6O8.5OO 1*9.388.000 135 6.92O.OOO 9.1*00.000 2.1*80.000 136 6.92O.OOO 9.1*00.000 2.1*80.000 136 2.000.000 2.000.000 - 100 2.600.000 2.600.000 9.500.000 9.500.000 - 100 U.500.000 lU.100.000 2.600.000 123 2.000.000 6.000.000 l*.000.000 300 SKUPAJ RAZPOREJENI PRIHODKI 958.039.000 I.289.56O.OOO 33I.52I.OOO 135 obrazložitev Proračunska poraba se za mesto Ljubljana smatra kot celota, zato se vsi odnosi glede financiranja proračunskih in mestnih potreb urejajo z Dogovorom o oblikovanju in razporejanju sred-stev splošne porabe v občinah in mestu Ljubljana. Osnutek Dogovora o spremembah in dopolnitvah dogovora o oblikovanju in razporejanju sredstev splošne porabe v občinah in mestu Ljubljana za leto 1985 je sestavljen glede na rezultate gospodarjenja Ijubljanskega gospodarstva v prvem polletju 1985 in predvidena gibanja do konca leta 1985. Ugotovljeno je, da znaša rast dohodka v letošnjem prvem polletju v primerjavi s tako izračunanim dohodkom prvega pol-letja 1984-86,9%, rast osebnih dohodkov delavcev v gospodar-stvu Ljubljane pa 88,0%. Zavod za družbeno planiranje Ljubljana ocenjuje, da bo do konca leta rast dohodka 82%, rast osebnih dohodkov delavcev v gospodarstvu pa 87%, za deflator cen se do konca leta uporablja stopnja 80%. Ob upoštevanju vseh teh gibanj, sredstva po veljavnih proraču-nih ne bi zadostovala za financiranje dela organov občin in mesta, ker je bila njihova višina naravnana na predvideno rast dohodka 53%, rast osebnih dohodkov 47,7% in rast materialnih stroškov 45%. Zato smo po posameznih vrstah dohodkov ocenili potrebna sredstva do konca leta ob upoštevanju gospodarskih gibanj in uskladili višino. Za rast osebnih dohodkov smo v glo-balu predvideli 72%, za rast materialnih stroškov pa 60%. To je manj kot so predvidevanja, vendar bomo v primeru višje rasti uveljavljali razliko, saj ni sprejemljivo, da še naprej povečujemo zaostajanje rasti osebnih dohodkov upravnih, pravosodnih in drugih organov, pa tudi druge delovne pogoje ne moramo slab-šati. Proračunska sredstva občine Ljubljana Vič-Rudnik se s tem osnutkom odloka o spremembah in dopolnitvah proračuna za leto 1985 povečujejo za 331,521.000 din. Pri prihodkih se bistveno povečuje davek iz dohodka iz gospo-darskih dejavnosti (obrtne dejavnosti), medtem, ko se ostali davki in davki po odbitku povečujejo z določenimi odstotki glede na sedanjo realizacijo. Sredstva so razdeljena uporabnikom proračuna po veljavnih merilih iz Dogovora. Namenjena so zlasti za: - priznavalnine borcem NOV do višine, kot jo predvideva Republiški komite za borce NOV po začasni oceni - dopis št. 402-6/1-85 zdne 10. 7. 1985, - osebne dohodke delavcev v upravnih, pravosodnih in drugih organizacijah, družbenopolitičnih organizacijah in krajevnih skupnostih. S tem bo zagotovljena 72% rast osebnih dohodkov na razporejena sredstva za osebne dohodke v letu 1984 - 55,2% na leto 1983 in 10% za postopno odpravljanje zaostajanja ravni osebnih dohodkov, - osebne dohodke funkcionarjev v organih DPS, družbenopo-litičnih in družbenih organizacijah. S tem bo zagotovljeno obliko-vanje sredstev za osebne dohodke funkcionarjev po sprejetem družbenem dogovoru in 72% rast na osebe na dan 1.1.1985, ki še niso vključevale nikakršne rasti osebnih dohodkov, ugotovljenih skladno z rastjo osebnih dohodkov v gospodarstvu Ljubljana za leto 1985, - materialne stroške upravnih in drugih organov ter organiza-cij, družbenopolitičnih organizacij in krajevnih skupnosti (s tem bomo načelno zagotovili 60% rast teh stroškov na leto 1984), - razširitev računalniškega sistema, - manjkajoča sredstva za kadrovske denarne pomoči in preživ-nine kmetom, - za druge splošne družbene potrebe (oblikovanje obvezne tekoče proračunske rezerve, formiranje obveznega rezervnega skladavvišini 1%od tekočih prihodkov, razen prihodkov, kisepo odloku o proračunu zagotavljajo za financiranje nalog, ki so poverjene Skupščine mesta Ljubljane, ker obračunava obvezno rezervo od svojih prihodkov mesto. Ugotavljamo, da uporabnikom proračunov ne moremo v okviru sredstev veljavnih proračunov in njihovega priliva zagotoviti dotacije sredstev višje od ustreznih dvanajstin. Te dotacije pa jim ne omogočajo kritje zvišanih izdatkov. Ker bi po rednem skupš-činskem postopku sprejemali predlog dogovora o novembru 1985, do takrat pa ne bi mogli zvišati dotacij, bi uporabniki zašli v resne težave pri financiranju dela svojih organov. PREDLOG PREDLAGATELJA Izvršni svet skupščine občini Ljubljana Vič-Rudnik je osnutek odloka o davku na promet nepremičnin obrav-naval na 153. seji in sklenil, da ga posreduje zborom skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik v obravnavo in sprejem. IZVRŠNI SVET osnutek Na podlagi 86. in 175. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik(L)radni list SRS, št.2/78 in 35/81), 1. in 10. členazakonao davku na promet nepremičnin (Uradni list SRS, štev. 27/72, 39/74, 11/79, 23/83 in 27/85) in 2. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbeno-političnih skupnostih (Uradni list SRS, štev. 39/74 in 4/78) je skupščina občine Ljubljana Vič- Rudnik na seji zbora združenega dela dne...... in na seji zbora krajevnih skupnosti dne.......sprejela ODLOK o davku na promet nepremičnin Lčlen V občini Ljubljana Vič-Rudnik se plačuje davek na promet nepremičnin po zakonu o davku na promet nepremičnin in po določbah tega odloka. 2. člen Davek na promet nepremičnin se plačuje od prometne vredno-sti kvadratnegametra zemljišča.nezazidalnega stavbnega in dru-gega zemljišča ter od prometne vrednosti kvadratnega metra gradbenega objekta oziroma od razlike med prometno in grad-beno vrednostjo gradbenega objekta. Stopnje prometnega davka, predpisane s temo odlokom, so proporcionalne in progresivne, urejene po sistemu stopničaste progresije. Stopnje prometnega davka za nepremičnine, pridobljene z nakupom ali darilom in odtujene pred potekom petih le od pridobitve, so za 30% višje od stopenj iz nepremičnine, ki so odtujene po preteku petih let od pridobitve. 3. člen Davek na promet kmetijskega zemljišča se plačuje od pro-metne vrednosti kvadratnega metra po stopnji 15%. Na promet kmetijskea zemljišča, ki je bil pridobljen z nakupom ali darilom in odtujen pred potekom petih let od pridobitve, se plačuje povečani davek po stopnji 20%. 4. člen Davek na promet nezazidanega stavbnega zemljišča ali dru-gega zemljišča, ki se ne uporablja za kmetijske namene, se plačuje od prometne vrednosti kvadratnega metra po naslednjih progresivnih stopnjah: Prometna vrednost zemljišča kvadratnega metra: Davek: nad do 50din 15% 50 150 din 7,50 din + 20% nad 50 din 150 250 din 27,50 din + 25% nad150din 250 300 din 52,50 din + 30% nad 250 din 300 350 din 67,50 din + 36% nad 300 din 350 400 din 85,50 din + 42% nad 350 din 400 450 din 106,50 din + 48% nad 400 din 450 400 din 130,50 din + 54% nad 450 din 500 157,50 din + 60% nad 500 din Na promet nezazidanega stavbnega zemljišča ali drugega zem-Ijišča, ki se ne uporablja za kmetijske namene, pridobljene z nakupom ali darilom in odtujenega pred potekom petih let od pridobitve, se plačuje povečani davek po naslednjih progresivnih stopnjalr. Prometna vrednost zemljišč kvadratnega metra: Davek: nad do 50 din 20% 50 150 din 9,50 din + 26% nad 50 din 150 250 din 35,50 din + 33% nad150din 250 300 din 68,00 din + 39% nad 250 din 300 350 din 87,50 din + 47% nad 300 din 350 400 din 111,00 din + 55% nad 350 din 400 450 din 138,50 din + 62% nad 400 din 450 500 din 169,50 din + 70% nad 450 din 500 204,50 din + 78% nad 500 din 5. člen Davek na promet gradbenega objekta se plačuje na prometno vrednost kvadratnega metra po stopnji 25%. Za razliko med prometno in gradbeno vrednostjo gradbenega objekta se davek plačuje od kvadratnega metra površine po naslednjih stopnjah: Od vrednosti din znasadavek: nad do 100 15% 1.000 3.000 150 din + 20% nad 1.000 din 3.000 5.500 550 din + 25% nad 3.000 din 5.500 8.500 1175 din + 30% nad 5.500 din 8.500 11.500 2075 din +. 40% nad 8.500 din 11.500 3275 din + 50% nad 11.500 din Na promet gradbenega objekta na prometno vrednost kvadrat-nega metra, ki je bil pridobljen z nakupom ali darilom in odtujen pred potekom petih let od pridobitve, se plačuje povečan davek po stopnji 33%. Na promet gradbenega objekta, ki je bil pridobljen z nakupom ali darilom in odtujen pred potekom petih let od pridobitve, se od razlike med prometno in gradbeno vrednostjo plačuje povečani davek po naslednjih progresivnih stopnjah: Od vrednosti din znašadavek: nad do 1.000 20% 1.000 3.000 195 din + 26% nad 1.000 din 3.000 5.500 715 din + 33% nad 3.000 din 5.500 8.500 1527 din + 39% nad 5.00 din 8.500 11.500 2697 din + 52% nad 8.500 din 11.500 4257 din + 65% nad 11.500 din 6. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o davku na promet nepremičnin (Uradni list SRS, št. 10/81). 7. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan.po objavi v Uradnem listu SR Slovenije, uporablja pa se od 1/1-1986 dalje. Številka: Datum: Predsednik SKUPŠČINE OBČINE LJUBLJANA VIČ-RUDNIK Maks KLANŠEK obrazložitev Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik je s statutom pooblaš-čena, da z odlokom ureja predpise s področja davkov. V 1. členu zakona o davku na promet nepremičnin je predplsano, da občine z odlokom uvajajo davek na promet neprmičnin in predpisujejo višino davčnih stopenj. Dogovor o temeljih davčne politike (Uradni list SFRJ, št. 11/85), ki so ga sprejele republike in pokrajini, določa okvirno politiko o davku na promet nepremičnin, republike in pokrajini pa zakone oziroma občine odloke uskladijo s tem dogovorom. Republika Slovenija je z zakonom o spremembah in dopolni-tvah zakona o davku na promet nepremičnin (Uradni list SRS, št. 27/85) dopolnila in uskladila sistem davčnih oprostitev, na novo uredila osnove in sistem davčnih stopenj. Glavne spremembe so naslednje: - izpolnjujejo se davčne oprostitve v primeru, če občan, dru-štvo ali druga civilna pravna oseba proda kmetijsko zemljišče, kmetijsko zemljišče z gospodarskim poslopjem ali gozd organi-zaciji združenega dela, ki se ukvarja s kmetijsko ali gozdarsko dejavnostjo, kmetijski zemljiški skupnosti ali občanu, ki se šteje za kmeta po zakonu o kmetijskih zemljiščih, ima status združe-nega kmeta po zakonu o združevanju kmetov in je zdravstveno in pokojninsko zavarovan na podlagi opravljanja kmetijske dejavno-sti (sprememba druge točke 4. člena zakona), - natančneje se opredelujejo pogoji pri prodaji stanovanjske hiše ali stanovanja kot posameznega dela stavbe, vključno z garažo občanov, kadar je bila hiša oz. stanovanje, zgrajeno s sredstvi uporabnikov družbenih sredstev; za stanovanjsko hišo oz. stanovanje se šteje tudi nedograjena stanovanjska hiša oz. stanovanje; oprostitev se prizna pod pogojem, da kupec oz. njegov zakonec nista lastnika stanovanjske hiše ali stanovanja, katerega površina presega 120 m2 (sprememba 7. točke 4. člena zakona), - zelo natačno na novo ureja pogoje oprostitve davka od kupnin, prejetih za prodajo ali zamenjavo nepremičnin, ki jih prodajalec uporabi za nakup ali gradnjo stanovanjske hiše ali stanovanja (sprememba 14. točke 4. člena zakona), - uvaja davčno oprostitev od kupnine, prejete za prodajo nepremičnin, ki jih prodajalec uporabi za nakup ali gradnjo poslovnega prostora, v katerem bo opravljal gospodarsko ali poklicno dejavnost (nova 15., 16. in 17. točka 4. člena zakona), - uvaja nove davčne osnove: davčna osnova za prometni davek pri gradbenih objektih je prometna vrednost in razlika med prometno in gradbeno vrednostjo (sprememba 6. člena zakona), - na novo uvaja stopnje prometna davka, ki so za kmetijska zemljišča proporcionalne, za nezazidana stavbna zemljišča in druga zemljišča, ki se ne uporabljajo v kmetijske namene so progresivne, pri prometni vrednosti gradbenega objekta so pro-porcionalne, na razliko med prometno in gradbeno vrednostjo pa so progresivne. Progresivne stopnje se določajo po sistemu stopničaste progresije (sprememba 9. člena zakona), - zakon določa, da občinske skupščine predpišejo višje davčne stopnje, če lastnik nepremičnino, ki jo prkfobil z nakupom ali darilom odtuji pred potekom petih let od pridobitve (sprememba 9. člena zakona), - občinske skupščine zakon zavezuje, da morajo uskladiti lestvico davčnih osnov z gibanjem cen nepremičnin v rokih, ki ne morejo biti daljši od dveh let s tem, da se valorizacija davčnih osnov za gradberie objekte izvrši na podlagi indexa gibanja cen gradbenih objektov v družbeni lastnini in valorizacija davčnih osnov za kmetijska zemljišča na podlagi indexa gibanja cen kmetijskih proizvodov v preteklem letu (sprememba 10. člena zakona), - občinske skupščine morajo svoje odloke o davku na promet nepremičnin uskladiti do 1/1-1986. Predloženi osnutek odloka o davku na promet nepremičnin ni popolnoma usklajen z osnutkom dogovora o usklajevanju davčne politike z obdobje 1986 do 1990. Po razgovorih naše uprave z republiško upravo za družbene prihodke, smo s strani odbora udeleženk dobili nove davčne lestvice za nezazidana stavbna in druga zemljišča, ki se ne uporabljajo za kmetijske namene, kjer se progresivne lestvice zamenjuje s stopničasto progresijo, tako kot to predpisuje zakon, dodatno pa so predpi-sane višje davčne stopnje, če lastnik nepremičnino, ki jo je pridobil z nakupom ali darilom, odtuji pred pretekom petih lel od pridobitve v višini 30%. Navedene spremembe bodo vgrajene v predlog dogovora o usklajevanju davčne politike. Predloženi osnutek odloka o davku na promet nepremičnin tudi zaenkrat ni usklajen v regijskem okviru, ke bo regijski posvet kasneje. V osnutku odloka so v 3., 4. in 5. členu urejeni štirje načini obdavčevanja nepremičnin: 1) 3. člen določa davek na promet kmetijskega zemljišča, davčna osnova je prometna vrednost m2 kmetijskega zemljišča. Davčna stopnja je proporcionalna in znaša 15% z razliko od sedaj veljavnega odloka, ki vsebuje stopničasto davčno lestvico, ki jo podajamo v spodnji tabeli: Če znaša prometna vrednost kmetijskega zemljišča: nad din do din znaša davek za m2 za m2 din + % 5 12% 5 10 0,60 + 18% od presežka nad 5 din 10 15 1,50 + 24% od presežka nad 10 din 15 20 2,70 + 30% od presežka nad 15 din 20 25 4,20 + 36% od presežka nad 20 din nad 25 6,00 + 42% od presežka nad 25 din do 50 50 70 7,50 + 70 90 11,70 + 90 120 17,10 + 120 150 27,30 + 150 200 39,60 + nad 200 63,60 + Predlagana 15% stopnja predstavlja za kmetijska zemljišča milejšo obdavčitev, že pri prometni vrednosti 10 din od mJ navz-gor bo nižji davek. 2) 4. člen uvaja obdavčitev stavbnega zemljišča in drugega zemljišča, ki se ne uporablja za kmetijske namene po stopničasti progresivni lestvici. Sedaj veljavna lestvica za stavbna zemljišča je podana v naslednji tabeli: Nad din do din znaša davek za m2 za m2 din +% 15% 21% od presežka nad 50 din 27% od presežka nad 70 din 34% od presežka nad 90 din 41% od presežka nad 120 din 43% od presežka nad 150 din 55% od presežka nad 200 din Podana je primerjava štirih primerov iz 4. člena predlaganega osnutka odloka, vzete so prometne vrednosti za m2 in sicer 50 din, 150 din, 300 din in 500 din. Osnova m2 Davek po sedanjem Davek po predlaganem odloku osnutku odloka 50 din 150 din 300 din 500 din 3) 5. Člen predloženega osnutka odloka predpisuje davek na promet z gradbenimi objekti, ki določa proporcionalno 25% davčno stopnjo na prometno vrednost m2 gradbenega objekta, v primeru razlike med prometno in gradbeno vrednostjo pa stopi v veljavo progresivna stopničasta lestvica. Sedaj veljavna lestvica je podana v spodnji tabeli: za gradbene objekte: 7,50 din 7,50 39,60 din 27,50 din 118,60 din 67,50 din 228,60 din 157,50 din nad din do din znaša davek za m2 zam2 din +% do 6.000 17% 6.000 12.000 1.020 + 23% od presežka nad 6.000 12.000 18.000 2.400 + 29% od presežka nad 12.000 18.000 24.000 4.140 + 35% od presežka nad 18.000 nad 24.000 6.240 + 40% od presežka nad 24.000 Za primerjavo smo vzeli tri premere: -prometna vrednost m2 znaša 18.000 din, gradbeno vrednost 12.000 din, razlika med prometno in gradbeno vrednostjo 6.000 din. Davek od prometne vrednosti od m2 18.000 din po sedaj veljavnih davčnih stopnjah znaša 4.140.- din. Davek po predlaganih stopnjah od prometne vrednosti m2 18.000 din po stopnji 25% znaša 4.500 din in od razlike med prometno in gradbeno vrednostjo 6.000 din znaša davek 1.325-din, skupaj znaša davek 5.825.- din, - v primeru, da znaša prometna vrednost 32.500 din, gradbena vrednost pa 24.000 din, bi znašal davek po sedaj veljavnih stop-njah 9.640 dir\, po novi predlagani obdavčitvi 10.200 din, - v primeru, da znaša prometna vrednost 95.000 din, gradbena pa 83.000 din, znaša davek po veljavnem odloku 34.640.- din, po predlaganih stopnjah pa 27.275.- din. Iz teh računskih primerjav je mogoče povzeti da bo davek na promet nepremičnin po predloženem osnutku prerazporejen v tem smislu, da bo davek na promet nepremičnin glede na posa-mezne namene nepremičnine različno učinkoval. Davek za kme-tijska zemljišča bo pri proporcionalni davčni stopnji 15% pravi-loma nižji, in to dosledno, kadar bo prometna vrednost m2 prese-gla 10 din. Tudi pri stavbnih zemljiščih in drugih zemljiščih, ki niso namenjena za obdelavo, je davek nižji. Višina obdavčitev gradbenih objektov bo odvisna od strukture cene, saj pri obdavčitvi gradbenih objektov nastopata dve davčni osnovi, prometna in gradbena vrednost m2. 4) V predloženem osnutku odloka je predpisana povečana obdavčitev za tisto nepremičnino, ki jo lastnik pridobi z nakupom ali darilom in odtuji pred potekom petih let od pridobitve. Pove-čana obdavčitev, ki je predvidena v 3., 4. in 4. členu osnutka odloka je predpisana v višini približno 3% povečane stopnje od tistih, ki so predvidene za nepremičnine odtujene po preteku petih let od pridobitve. 5) V osnutku odloka je opuščena oprostitev kupoprodaj kmetij-skega zemljišča, če je bil kupec občan, ki je izvrševal kmetijsko dejavnost, kot je to predpisoval sedaj veljavni odlok, ker je to oprostitev povzel zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o davku na promet nepremičnin. Prav tako iz sedaj veljavnega prostora s sredstvi uporabnih družbenih sredstev, ker je tudi to oprostitev povezal zakon. 6) Odloku o davku na promet nepremičnin naj bi začel veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporabljati pa bi se začel s 1/1-1986, tedaj naj bi pa prenehal veljati sedanji odlok. Uprava za družbene prihodke PREDLOG PREDLAGATELJA Izvršni svel skupščlne občlne Ljubljana Vlč-Rudnik /e osnutek odloka o spremembah In dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku v obiini Ljubljana Vlč-Rud-nik obravnaval na 153. sejl In aklenil, da ga posreduje zborom skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik v obrav-navo in sprejem. IZVRŠNISVET osnutek Na podlagi 86. člena in 175. člena statuta občine Ljubljane Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78 in 35/81) 1. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 43/83, 66/83, 71/84 in 39/85) in 2. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbeno političnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74 in 4/78) je skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne.........sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem pro-metnem davku v občini Ljubljana Vič-Rudnik 1.6len V odloku o posebnem občinskem prometnem davku občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 26/85 in 29/85) se v Tarifi o posebnem občinskem prometnem davku, ki je sestavni del odloka o posebnem občinskem prometnem davku v občini Ljubljana Vič-Rudnik, v tar. št. 1, pod opombo doda nova 4. točka, ki se glasi: »4. Ne obdavčujejo se rabljena motorna vozila in motorna kolesa stara nad deset let.« 2.člen Tar.št. 2. se spremeni tako, da se glasi: »Od alkoholnih pjjač se plačuje posebni občinski prometni davek«: _______________________________________________% - od vina, vinsko sadnih pijač, penečega vina in medice 6 - od piva 30 - od naravnega žganja in vinjaka 40 - od drugih alkoholnih pijač 50 Tekst pod Opombo tar. št. 2 se ne spremeni.« 3. člen Ta odlok se objavi v Uradnem listu in prične veljati dan po objavi, uporablja pa se od 1. 1. 1986. Štev.: Datum: Predsednik skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik MAKS KLANŠEK obrazložitev Sprememba in dopolnitev odloka o posebnem občinskem pro-metnem davku v občini Ljubljana Vič-Rudnik je potrebna, ker dogovor o usklajevanju davčne politike za obdobje 1986 do 1990 v 28. členu navaja, da se ne obdavčujejo rabljena motorna vozila in motorna kolesa stara nad 10 let, kar je vnešeno v 1. člen odloka, v 29. člen znižuje stopnjo za medico iz 15% na 6%, kar je vnešeno v 2. člen odloka in predpisuje stopnjo od drugih alkohol-nih pijač v višini 50% (sedaj je bila stopnja 60%). Odlok naj bi začel veljati 1.1. 1986. PREDLOG PREDLAGATELJA Izvršni svet skupščine Ljubljana Vič-Rudnikje osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov obravnaval na 153. seji in sklenil, da ga pose-duje zborom skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik v obravnavo in sprejem. IZVRŠNI SVET osnutek Na podlagi 86. in 175. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78 in 35/81), 6. in 11. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 44/82 in 9/85), 2. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbeno političnih skupnosih (Uradni list SRS, št. 39/74 in 4/78), je skupš-čina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne .....sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov Lčlen V odloku o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 26/85 in 29/85) se v 15. členu tekst pri oddanih količinah pri žito »tone« nadome-stijo s »kg« in pri oddanih količinah krompir »kg« nadomestijo s »tonami«. 2. člen Tretji odstavek 24. člena se sprememni tako, da se glasi: »Zavezancem, ki dosegajo dohodek s prodajo izdelkov umetne obrti, za katero so prejeli znak kvalitete, se prizna davčna olaj-šava glede na delež takega prihodka v celotnem prihodku te dejavnosti v naslednji višini: delež prihodka v % olajšave od celotnem prihodku odmerjenega davka nad do 10% 20% 5% 20% 30% 10% 30% 40% 15% 40% 50% 20% 50% 25% 3. člen 30. člen se spremeni tako, da se glasi: »Zavezancem davka iz gospodarskih dejavnosti, ki dosegajo dohodek z oddajanjem viškov električne energije v elektroener-getski sistem, če instalirana moč male hidroelektrarne presega 100 kilovatov, se glede na odstotni delež tega prihodka v celot-nem prihodku obratovalnice odmerjeni davek zniža: - za 5%, če znaša odstotni delež tega prihodka do 5%, - za 10%, če znaša odstotni delež tega prihodka nad 5 do 15%, - za 20%, če znaša odstotni delež tega prihodka nad 15 do 30% - za 30%, če znaša odstotni delež tega prihodka nad 30%« 4.člen , 37. člen se spremeni tako, da se glasi: »Davek v pavšalnem letnem znesku plačujejo zavezanci, ki opravljajo gostinsko dejavnost v odročnih in višinskih krajih.« 5.6len 38. člen se spremeni tako, da se glasi: »Zavezancejn davka iz gospodarskih dejavnosti se odmerja pavšalni letni znesek davka v višini 5% enoletnega povprečnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu. Pavšalni letni znesek davka iz prvega odstavka tega člena se poveča v odstotku od enoletnega poprečnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu glede na vrsto dejavnosti oz. predmet poslovanja, način in kraj poslovanja, delovno sposobnost zavezanca in upo-rabo dopolnilnega dela delavcev in družinskih članov in sicer: - vrste dejavnosti oz. predmeta poslovanja, ki je tržno bolj zanimivo, do 20%, - način poslovanja (upošteva se velikost in opremljenost poslovnih prostorov ter stopnja in avtomatiziranosti delovnega procesa) do 25%, - kraj poslovanja vezan na možnost pridobivanja dohodka glede na vrsto dejavnosti (upoštevati je, ali zavezanec živi na mestnem, primestnem področju ali v odročnih in višinskih krajih), do 15%, - delovna sposobnost zavezanca vezana na zmožnost pridobi-vanja dohodka z upoštevanjem vrste dejavnosti (starost in zdrav-stveno stanje), do 10% - uporaba dopolnilnega dela delavcev ali družinskih članov zavezanca, do 5% Varianta: Pavšalni letni znesek davka iz prvega odstavka tega člena se poveča v odstotku od enoletnega povprečnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu glede na: A) - vrste dejavnosti oz. predmet poslovanja do 20% in sicer različno za posamezne vrste dejavnosti: 1. osebne in druge storitvene dejavnosti za občane: čevljarstvo, krojaštvo, šiviljstvo, žensko in moško frizerstvo, nega obraza in telesa, pletiljstvo, urarstvo, optika, ročno izdelo-vanje predmetov, ki se ne štejejo za domačo obrt, lončarstvo, kolarstvo, kovaštvo, storitve s kmetijsko mehanizacijo - 5% 2. storitvene dejavnosti gospodinjstvom in vzdrževanje: popravila gospodinjskih naprav, čiščenje prostorov in oken, brusaštvo, tapetništvo in dekoraterstvo, žaganje drv, radio TV mehanika, mizarska popravila, dimnikarstvo, popravila in vzdrže-vanje elektronapeljav in napravvodovodnih inštalacij, centralne kurjave in drugih energetskih naprav, vzdrževalna zidarska in pleskarska dela, polagane tapet, ploščic, talnih stenskih in strop-nih oblog, pečarstvo, vrtnarstvo in cvetličarstvo, popravila koles in kmetijske mehanizacije, servis športne opreme - 10% 3. tehnične storitvene dejavnosti: popravljanje motornih vozil in motornih koles, zaščita in avto-matizirano čiščenje vozil, avtokleparstvo, avtoličarstvo, avtoelek-trikarstvo, vulkaniziranje, okvirjanje slik, fotografstvo, finomeha-nika, fotokopiranje, razmnoževanje, knjigovezništvo - do 10% 4. druge storitvene dejavnosti: zidarstvo in fasaderstvo, teracerstvo, kamnoseštvo, montažer-stvo, cementninarstvo, kleparstvo, ključavničarstvo, inštalatersko za vodo, plin, ogrevanje, elektriko, tesarstvo, krovstvo, žagarstvo, keramičarstvo, steklarstvo, izdelovanje predmetov iz lesa - do 20% 5. gostinske dejavnosti: gostišče - do 20% • 6. poklicne dejavnosti pravno in drugo svetovanje občanom, intelektualne storitve -do 10% 7. proizvodne dejavnosti: kovinska, lesna, elektro, plastika in druge vrste proizvodnih dejavnosti - do 10% Za dejavnosti, ki niso navedene v teh skupinah, se upošteva razvrstitev po skupinah dejavnosti z najbolj podobnimi pogoji dela. B) - Način poslovanja do 25% 1. Velik in dobro opremljen poslovni prostor, ki omogoča večji obseg dela, visoka stopnja avtomatiziranosti strojev in popolna oprema za delo, iztrošenost osnovnih sredstev je minimalna - do 25% 2. Srednje velik in dobro opremljen prostor, polavtomatski stroji in zadostna opremljenost za delo, iztrošenost opreme je srednja - do 20% 3. Neavtomatske strojne naprave, zadovoljiva opremljenost z orodji in opremo, večja iztrošenost opreme in strojev - do 15% 4. Manj zahtevne strojne naprave slabša opremljenost z delov-nimi napravami, orodji in opremo, iztrošenost opreme je večja -do 10% 5. Slaba in iztrošena, ter nepopolna oprema, ki pomembno vpliva na pogoje dela - do 5% C) - kraj poslovanja do 15% 1. mestno središče do 15% 2. ostali izvenmestni kraji do 10% 3. odročni in višinski kraji do 5% Č) - delovna sposobnost zavezanca do 10% 1. ustrezna strokovna usposobljenost in strokovno znanje za opravljanje dejavnosti do 10% 2. delno omejene delovne zmožnosti - starost, slabo zdrav-stveno stanje, invalidnost - do 5% D) - uporaba dopolnilnega dela delavcev ali družinskih članov - do 5% 6. člen 53. člen se spremeni tako, da se glasi: »Davek od dohodkov iz premoženja in premoženjskih pravic plačujejo zavezanci po naslednjih stopnjah: če znaša vrednost (osnova) din nad do stopnja v % 50.000 din 15% 50.000 100.000 din 24% 100.000 150.000 din 33% 150.000 200.000 din 42% 200.000 250.000 din . 50 % 250.000 300.000 din 58 % 300.000 65% 7. člen 59. člen se spremeni tako, da se glasi: »Zavezancu davka iz premoženja, ki so lastniki oz. uživalci prostorov, ki se v sezoni ali od časa do časa uporabljajo za počitek in rekracijo plačujejo iz premoženja davek glede na višino vrednosti po naslednjih stopnjah: . Če znaša vrednost (osnova) dinarjev nad do stopnja v % 1,000.000 din 0,20% 1,000.000 2,000.000 din 0,30% 2,000.0000 4,000.000 din 0,50 % 4,000.000 6,000.0000 din 0,75% 6,000.000 8,000.000 din 1,00% 8,000.000 10,000.000 din 1,25% 10,000.000 1,50 8. člen Prvi odstavek 62. člena se spremeni tako, da se glasi: »Zavezanci davka iz premoženja, ki so lastniki plovnega objekta, plačujejo davek v pavšalnem letnem znesku glede na dolžino plovnega objekta in sicer: - nad8do9mdolžine 30.400 din - zavsak nadaljnji m dolžinešepo 12.000 din 9.člen 65. člen se spremeni tako, da se glasi: »Občinska uprava za družbene prihodke na pismeno vlogo zavezanca začasno odloži plačilo davka ali dovoli obročno odpla-čevanje davčnega dolga v naslednjih primerih: - če zavezanec pri prehodu iz fakturirane na plačano realiza-cijo izkaže, da je tisti del materialnih stroškov, ki odpade na plačano realizacijo, bistveno nižji od materialnih stroškov, ki so bili potrebni, da se je dosegel celotni prihodek, ki predstavlja vrednost prodanih proizvodov in storitev; - če zavezanec, obdavčen po fakturirani realizaciji izkaže, da so realizirani dohodki bistveno nižji od dohodkov, od katerih je bil obdavčen. Odlog plačila ali obročno odplačevanje se lahko prizna le za de! dolga, ki odpade na plačane dohodke; - če je zoper odmerno odločbo vložena pritožba in davčni organ ocenjuje, da bo po rešitvi pritožbe prišlo do bistvenega znižanja davčne obveznosti; - če gre za začasno plačilno nesposobnost, nastalo zaradi bolezni zavezanca ali smrti v družini, elementarnih nezgod, voja-ških obveznosti ali zaradi drugih podobnih razlogov. Zavezancem, ki so dolžni voditi poslovne knjige, se v primerih od prve do tretje alineje prvega odstavka tega člena odloži plačilo davka ali dovoli obročno odplačevanje davčnega dolga, na pod-lagi podatkov iz v redu vodenih poslovnih knjig. Odlog plačila davka v primerih od prve do tretje alineje prvega odstavka tega člena prizna za čas do šest mesecev, v primerih četrte alineje prvega odstavka tega člena, pa za čas do enega leta. Obročno odplačevanje davčenga dolga se lahko prizna za čas do enega leta. Za čas, ko je bilo zavezancu plačilo davka odloženo ali dovo-Ijeno obročno odplačevanje, se ne zaračunavajo zamudne obresti. 10.člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v uradnem listu, uporablja pa se od 1. 1. 1986 dalje, razen določbe 1. člena tega odloka, ki se uporablja od 26. 7. 1985 dalje. Številka: Datum: Predsednik skupščine občine Ljubljna Vič-Rudnik MAKS KLANŠEK obrazložitev Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik je statutom pooblaš-čena, da z odlokom ureja predpise s področja davkov. Predložen osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov povzema določbe, ki so predlagane v osnutku dogovora o usklajevanju davčne politike za obdobje 1986 do 1990. Navedeni osnutek dogovora je naša občinska skupščina obravnavala na predhodni seji. V osnutku odloka so predlagane naslednje spremembe odloka o davkih občanov: - v 1. členu se spreminja tekst v 15. členu odloka in sicer se pri dodatnih količinah pri žitu »tone« nadomestijo s »kg« in pri oddanih količinah krompir se »kg« nadomestijo s »lonami«. Do te napake je prišlo pri prepisovanju prečiščenega besedila odloka o davkih občanov, - v 2. členu se spreminja tretji odstavek 24. člena odloka, kjer se poodrobneje kot doslej ureja davčna olajšava za zavezance, ki dosegajo dohodek s prodajo izdelkov umetne obrti, za katero so prejeli znak kvalitete (17. člen dogovora). - v 3. členu, ki spreminja 30. člen odloka se podrobneje urejajo kriteriji za znižanje davka zavezancem, ki oddajajo viške elek-trične energije, v energetski sistem, če instalirana moč male hidroelektrarne presega 100 KW (17. člen dogovora) - v 4. členu, ki spreminja 37. člen odloka je spuščen tekst, da zavezanci, ki opravljajo gostinsko dejavnost ne uporabljajo dopolnilnega dela drugih delavcev in tudi ne zaposlujejo družin-skih članov, ker to materijo enotno za vse pavšaliste ureja zakon, - v 5. členu, ki spreminja 38. člen so navedeni kriteriji za povečanje pavšalnega letnega zneska davka v skladu z osnutkom dogovora s tem, da so v variantnem predlogu navedeni kriteriji še podrobneje razdelani (15. člen dogovora) - v 6. členu, ki spreminja 53. člen so na novo v skladu z dogovorom navedene stopnje davka na dohodek iz premoženja in premoženjskih pravic (24. člen dogovora) - v 7. členu, ki spreminja 59. člen odloka so v skladu z dogovo-rom navedene nove stopnje davka za prostore za počitek oz. za rekreacijo (25. člen dogovora) - v 8. členu je navedena nova obdavčitev plovnih objektov (25. člen dogovora) - v 9. členu, ki spreminja 65. člen odloka so predpisana merila po katerih občinska uprava za družbene prihodke lahko odloži plačilo davka ali dovoli obročno odplačevanje pod predpisanimi pogoji, (31. člen dogovora) - 10.člen ureja veljavnost odloka, ki naj bi začel veljati nasled-nji dan po objavi v Uradnem listu, uporabljal bi se od 1. 1. 1986, razen določbe 1. člena, ki naj se zaradi redakcijskega popravka prečiščenega besedila odloka uporablja od 26. 7. 1985 dalje. predlog Na podlagi 5. točke 16. člena in 33. člena Zakona o sodiščih združenegadela(Ur. I. SRS, št. 38/74) in 174. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Ur. I. SRS, št. 2/78 in 35/81) je skupščina občine Ljubfjana Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora, dne-........sprejela , SKLEP o izvolitvi nepoklicnih sodnikov Sodišča združenega dela v Ljub-Ijani. Za nepoklicne sodnike Sodišča združenega dela v Ljubljani se izvplijo: OBČINA DOMŽALE 1. AVSEC PAVLA, roj. 1951, dipl. pravnica s pravosodnim izpitom, zaposlena kot vodja pravne službe v Papirnici Količevo, stanuje Zoisova 27, Domžale. 2. BLEJC MATIJA, roj. 1948, višji upravni delavec, zaposlen kot vodja splošno kadrovske službe v DO Trak Mengeš, stanuje v Mengšu, Jelovška 15. 3. GOSTIŠA MARIJA, roj. 1944, organizator dela, zaposlena v Papirnici Količevo kot vodja kadrovsko-organizacijskega oddelka, stanuje Lukovica 60, p. Lukovica. 4. IVKOVIČ GORAN, roj, 1955, dipl. pravnik s pravosodnim izpitom, zaposlen kot vodja splošno-kadrovske službe v Avtoser-visu Domžale, stanuje Vir, Šaranovičeva 6. 5. LUBINIČ MARJANA, roj. 1955, dipl. pravnica, zaposlena kot referent za pravne in samoupravne zadeve v DO Tosama, stanuje v Črnučah, Nadgoriška 69. 6. ŠTIRN MILICA, roj. 1948, dipl. pravnica s pravosodnim izpi-tom, zaposlena kot pravni svetovalec v DS SIS materialne proiz-vodnje občine Domžale, stanuje v Domžalah, V. Vlahoviča 2 D. 7. VODNJAV JOŽE, roj. 1941, VK kovinostrugar, zaposlen kot strugar v DO Mlinostroj, stanuje v Domžalah, Cesta padlih borcev 10. 8. VRESK MARKO, roj. 1954, dipl. pravnik, zaposlen kot vodja pravne službe v DO HELIOS, stanuje v Domžalah, V. Vlahoviča 1 E. 9. WEINDORFER DANICA, roj. 1951, učiteljiva, zaposlena kot učiteljica v OŠ »Šlandrove brigade«, stanuje v Domžalah, Ljub-Ijanska 76. OBČINAGROSUPLJE 10. ARBITER ANICA, roj. 1939, višja upravna šola, zaposlena kot vodja TOZD Vltava DO Rašica; stanuje Grosuplje, Ljubljanska c. 36. Ivančna gorica. 11. GALE EDO, roj. 1934, srednja izobrazba, zaposlen v DO Black-Decker v Grosupljem kot sekretar OZD, stanuje Grosuplje, Adamičeva 8. 12. GOŠNIK JOŽE, roj. 1936, dipl. stomatolog, zaposlen kot IPO Zdravstveni dom TOZD OZV Grosuplje, stanuje Grosuplje, Pod gozdom III/24. 13. HREN JOŽE, roj. 1945, elektrotehnik, zaposlen kot IPO TOZD ZMAJ Šentvid pri Stični, stanuje Grosuplje, Hribarjeva 4. 14. MRKUN ANDREJ, roj. 1944, KV mizar, zaposlen kot skla-diščnik v DO Sinoles - Ivančna gorica, stanuje Grosuplje, Vel. Češnjice 4, Šentvid. 15. POTOKAR FRANC, roj. 1945, ing. strojništva, zaposlen kot strojni inženir v DO Instalacije - Grosuplje, stanuje Grosuplje, Pod gozdom VI/5. 16. SUŠIČ BOGOMIR, roj. 1943, predmetni učitelj, zaposlen kot vodja skupne službe v SIS Grosuplje, stanuje Grosuplje, Šentvid pri Stični. 17. ZAJC ALOJZ, roj. 1938, srednja izobrazba, zaposlen kot poslovni sekretar v Splošnem mizarstvu Grosuplje, stanuje Gro-suplje, Gatina 25. 18. ZAVIRŠEK NEVENKA, roj. 1952, dipl. pravnica, zaposlena kot načelnica oddelka v občini Grosuplje, stanoje Grosuplje Šmarje-Sap, Ljubljanska 46. OBČINA HRASTNIK 19. JAGODIČ-KEKOČEVIČ LEA, roj. 1959, dipl. pravnica, zapo-slena kot vodja kadrovskega sektorja v TOZD Rudnik rjavega premoga, stanuje v Hrastniku, Novi dom 37. 20. KMETIČ CVETO, roj. 1946, gimnazijski maturant, zaposlen kot vodja komerciale v DO Mercator TOZD Jelka, stanuje v Hrast-niku, Suhadol 20. 21. MEJAČ EDITA, roj. 1960, dipl, pravnica, zaposlena kot referent za samoupravne zadeve v DO Steklo-Sijaj, stanuje Rim-ske Toplice, Partizanska c. 3. 22. PAULIČ ANTON, roj. 1943, strojni tehnik, zaposlen kot projektant v DO TKI - Hrastnik, stanuje v Dol pri Hrastniku, Pod hribom 7. 23. PUST VOJKO, roj. 1950, KV strugar, zaposlen kot strugar v DO Steklo-Sijaj, stanuje v Dol pri Hrastniku, Pod hribom 17. 24. STRADAR BLAŽENKA, roj. 1951, srednja izobrazba, zapo-slena kot referent za odmero davka v upravi za družbene pri-hodke občina Hrastnik, stanuje v Hrastniku, Log 28 C. 25. UČAKAR VLADISLAVA, roj. 1947, predmetna učiteljica, zaposlena kot učiteljica na OŠ V. Pavliča, stanuje v Hrastniku, Log 1. 26. ŽOHAR ANTON, roj. 1942, poklicna šola, zaposlen kot rudarski nadzornik v TOZD Rudnik rjavega premoga, stanuje Dol pri Hrastniku, Cesta VDV brigad 14. OBČINA KAMNIK 27. ČERNIVEC TONČKA, roj. 1954, dipl. oec, zaposlena kot vodja službe za analizo OD v DO STOL DSSS, stanuje Komenda, Križ 1. 28. GJURIN VLADIMIR, roj. 1948, dipl. pravnik, zaposlen kot vodja kadrovsko splošnega sektorja v DO Menina, stanuje v Kamniku, Ogrinčeva 1. 29. GEDRIH JANKO, roj. 1944, dipl. pravnik, zaposlen kot vodja splošnega sektorja v DO Stol DSS, stanuje Domžale, Dob 138/a. 30. KOČAR IDA, roj. 1956, višja upravna šola, zaposlena kot pravni referent v DO Stol DSSS, stanuje Šmarca 112/b. 31. LAVRIN ANTON, roj. 1941, strojni tehnik, zaposlen kot obratovodja v DO Titan TOZD Ključavnice, stanuje Domžale, Petrovčeva 23. 32. LENARČIČ NIKA, roj. 1954, dipl. pravnica, zaposlena kot vodja pravnosplošnega oddelka v DO Titan DSSS, stanuje Pod-gorje 47/a. 33. MALI CIRILA, roj. 1944, dipl. oec, zaposlen kot vodja ope-rativne priprave v DO Titan TOZD Livarna, stanuje v Kamniku, Steletova 11. 34. OSTERMAN STANE, roj. 1944, dipl. oec, zaposlen kot vodja operativne priprave v DO Titan TOZD Livarna, stanuje v Kamnik, Steletova 11. 35. POLJANŠEK ZDENKA, roj. 1954, višja upravna šola, oprav-Ija pravna opravila v DO KIK Kamnik, stanuje v Kamniku, Podhru-ška3. 36. TAJČ MARICA, roj. 1983, pravnica, zaposlena kot vodja splošnega sektorja v DO ETA, stanuje v Kamniku, Tunjiška c. 2/c. OBČINAKOČEVJE . ¦¦ ¦;¦. :"v';"¦¦:..;;>¦:" ?,-::, i-^mIsvp^:;. 37. ABRAHAMSBERG ALEŠ, roj. 1958, dipl pravnik, zaposlen kot pravni referent v SGP Zidar Kočevje DSSS, stanuje v Kočevju, V. VlahovičaiO. 38. DIMITRIJEVIČ MIRICA, roj. 1954, višji upravni delavec, zaposlena kot sekretar občinskega sveta ZS Kočevje, stanuje v Kočevju, Tesarska 38. 39. JARNI TOMO, roj. 1955, dipl. pravnik, zaposlen kot pravnik v DO Itas Kočevje, stanuje v Kočevju, Trata 1/2. 40. KRIŽ NEVENKA, roj. 1947, višji upravni delavec, zaposlena kot kadrovik v DO Trikon Kočevje, stanuje Dolga vas n. h. pri Kočevju. 41. LINDIČ MAJDA, roj. 1950, višji upravni delavec, zaposlena kot načelnik oddelka za občo upravo SO Kočevje; stanuje Dolga vas n. h. pri Kočevju. 42. MEDVED PETER, roj. 1950, dipl. pravnik, zaposlen kot pravnik v ZKGP Kočevje; stanuje v Kočevju, Kidričeva 10. 43. OBERSTAR SONJA, roj. 1957, srednja izobrazba, zapo-slena kot saldokontist v DO Melamin Kočevje; stanuje Mahovnik 30, Kočevje. 44. VIDIC ALOJZ, roj. 1949, ing. agronomije, zaposlen kot vodja TOZD v ZKGP Kočevje; stanuje v Kočevju, Roška c. 8. 45. ŽLINDRA FRANC, roj. 1953, socialni delavec, zaposlen kot vodja kadrovske službe v DO Slovenijales LIK Kočevje; stanuje Trata 111/10 Kočevje. OBČINALITIJA J 46. BREGAR MIRO, roj. 1985, dipl. pravnik, zaposlen kot sekretar izvršnega sveta SO Litija; stanuje v Litiji, Cesta koman-danta Staneta 15. 47. KONJAR JOLANDA, roj. 1959, dipl. pravnica, zaposlena kot sodnik za prekrške v SO Litija; stanuje v Litiji, Cesta Dušana Kvedra 27. LEMUT MARIJA, roj. 1947, višja upravna šola, zaposlena kot tajnik na OŠ Dušan Kveder-Tomaž v Litiji, stanuje v Litiji, Gub-čeva ul. 12. 49. MATOZ STANISLAVA, roj. 1942, višja upravna šola, zapo-slena kot sekretar zdravstvenega doma Litija; stanuje v Litiji, Loška ul. 12. 50. PRAUNSEIS VID, roj. 1941, rudarski tehnik, zaposlen kot vodja skupnih služb v Skupni strokovni službi samoupravne stanovanjske, cestne in komunalne skupnosti občine Litija; sta-nuje v Litiji, Kidričeva 19. 51. PRIMOŽIČ ANTON, roj. 1934, dipl. pravnik, zaposlen kot direktor splošnega sektorja v Predilnici Litija; stanuje v Litiji, Grbinska c. 14/a. 52 VIDIC MIRKO, roj 1950 gimnazijski maturant, zaposlen kot sekretar v Skupni strokovni službi samoupravne stanovanjske, cestne in komunalne skupnosti občine Litija; stanuje Kresnice n. h. p. Kresnice. 53. VREČKO SREČKO, roj. 1953, višja upravna šola, zaposlen kot vodja splošnega sektorja v DO Kovina Šmartno; stanuje v Litiji, Maistrova 1. 54. VUKOVIČ BORUT, roj. 1951, dipl. pravnik, zaposlen kot načelnik oddelka za občo upravo, družbeno službe in proračun v SO Litija; stanuje Šmartno 62 p. Šmartno. •'•¦; ¦ OBČINA LJUBUJANA-BEŽIGRAD. 55. BOHINC SLAVICA, roj. 1948, socialna delavka, zaposlena kot vodja oddelka za kadrovske zadeve pri SIS za zaposlovanje Ljubljana; stanuje v Ljubljani, Kumrovška 11. 56. BURGER DUŠAN, roj. 1955, dipl. oec, zaposlen kot vodja področja trženja v DO Dinos TOZD Priprava odpadnih Surovin; stanuje v Ljubljani, Herbersteinova 14. 57. GVARDJANČIČ JANEZ, roj. 1947, dipl. elektro ing., zapo-slen kot vodja razvoja v DO Iskra Delta; stanuje Polhov Gradec 115. 58. KOSTANJŠEK MARJAN, roj. 1938, koninostrugar, zaposlen v DO Unic TOS Savlje; stanuje v Ljubljani, UI.29. Hercegovske divizije št. 3. 59. KOZEU ANDREJ, roj. 1955, dipl. pravnik, zaposlen v DO Astra Ljubljana kot vodja oddelka za pravno samoupravno področje; stanuje v Domžalah, Slamnikarska 27. 60. KRIŽAJ JOSIP, roj. 1954, VK delavec, zaposlen v DO Ter-mika TOZD Montaža kot VK izolator; stanjuje v Ljubljani, Prole-tarska 2. 61. MAROLT ANTON, roj. 1949, dipl. pravnik, zaposlen kot v. d. pomočnika generalnega direktorja SOZD IMP; stanuje v Ljub-Ijani, Ločnikarjeva 12. 62. MAVEC OLGA, roj. 1947, predmetna učiteljica, zaposlena v OŠ Danile Kumar kot učiteljica razrednega pouka; stanuje v Ljubljani, Stoženska 14. 63. MORAVEC MIRO, roj. 1945, srednja izobrazba, zaposlen kot vodja komercialnega oddelka v SOZD Astra Ljubljana; stanuje v Trzinu, Habetova 3. 64. MUHIČ FRANC, roj. 1951, KV elektrikar, zaposlen v Energo-invest DO Tovarna transformatorjev kot elektirkar; stanuje Črnuče, cesta 24. junija 66. 65. OBREZA PAVLA, roj. 1955, višji fizioterapevt, zaposlena kot višja fizioterapevtka; stanuje v Ljubljani, Mokrška 39. 66. POPOVIČ PETAR, roj. 1938, dipl. pravnik, zaposlen v Iskri Ljubljana; stanuje v Ljubljani, Reboljeva 7. 67. SREBOT JANEZ, roj. 1945, dipl. pravnik, zaposlen kot direktor splošno kadrovskega sektorja v DO Commerce; stanuje v Ljubljani, Agrokombinatska 20. 68. STERLE ZLATKO, roj. 1939, dipl. pravnik, zaposlen kot direktor splošno kadrovskega sektorja v SOZD ZPS; stanuje v Ljubljani, Celovška 142. 69. ŠTOK JOŽE, roj. 1947 dipl. ing. arhitekt, zaposlen kot projektant v DO SMELT; stanuje v Ljubljani, Bratov Učakar 38. 70. TOMINEC NATAŠA, roj. 1948, srednja izobrazba, zaposlena v DO Belinka kot kemijski tehnik, stanuje v Ljubljani, Likarjeva 10. 71. TROST MILAN, roj. 1946, zdravnik, zaposlen v ZD Ljubljana TOZD Bežigrad kot zdravnik - specialist za zdravstveno varstvo odraslih in borcev; stanuje v Ijubljani, Herbersteinova 14. 72. TURUDIČ DRAGICA, roj. 1956, srednja izobrazba, zapo-slena v VVO Ciciban kot vzgojiteijica; stanuje v Litiji, Jerebova 6. 73.VURKELC BARBARA, roj. 1960, tekstilni tehnik, zaposlena v DO Tekstil TOZD Tonosa kot kontrolor; stanuje v Ljubljani, Švabi-čeva 5. OBČINA LJUBLJANA-CENTER 74. CURK STANISLAV, roj. 1933, višja pravna šola, zaposlena kot vodja službe za kadrovska vprašanja SO Ljubljana Center; stanuje v Ljubtjani, 75. DOLENC MAJA, roj. 1944, dipl. pravnica, zaposlena kot svetovalka republiške sekretarke za pravosodje in upravo -RSPU; stanuje v Ljubljani, Župančičeva 7. 76. FILIPČIČ ELA, roj. 1946, pravnica, zaposlena kot vodja službe za kadrovanje v Komunalnem podjetju Ljubljana - DSSS; stanuje v Domžalah, Trzin, Cankarjeva 11. 77. JURČEK JAKOB, roj. 1946, pravnica, zaposlena kot vodja službe za kadrovanje v Komunalnem podjetju Ljubljana - OSSS; stanuje v Domžalah, Trzin, Cankarjeva 11. 78. KAMHI BOJANA, roj. 1944, dipl. pravnica, zaposlena v LB -Združena banka Ljubljana na opravljanju pravnih poslov v zvezi združenega dela in sredstev; stanuje v Ljubljani, Bratovževa ploščad 12. 79. KOPAČ ANTON, roj. 1938, gradbeni tehnik, zaposlen pri SCT TOZD Gradnja kot vodja gradbišča; stanuje Dol pri Ljubljani, Podgorica 48. i 80. MAKAROVIČ SONJA, roj. 1918, gimnazijski maturant, upo-kojenka, stanuje v Ljubljani, Potrčeva 2. 81. PEČENKO BOJAN, roj. 1956, dipl. pravnik, zaposlen na UEK Ekonomska fakulteta v Ljubljani kot asistent; stanuje v Ljubljani, Trnovska 2. 82. RIGLER META, roj. 1943, pravnica, zaposlena kot vodja oddelka za organizacijo in skupne zadeve DS upravnik organov občine Ljubljana Center; stanuje v Ljubljani, Marka Šlajnerja 11. 83. SAMBT ANA, roj. 1943, dipl. sociolog-ESPN, zaposlena kot vodja kadrovskosplošne službe v Jugobanki - Temeljna banka Ljubljana; stanuje v Medvodah, cesta v Žlebe 13. 84. SRPAN JANEZ, roj. 1934, gimnazijski maturant, zaposlen kot pomočnik direktorja DO Veletekstil TOZD Trgovina; stanuje v Ljubljani, Prušnikova 31. 85. ŠKOF JANEZ, roj. 1924, dramski igralec, upokojen, stanuje v Ljubljani, Prule 1. 35 86. TESTEN FRANC, roj. 1948, dipl. pravnik, zaposlen v LB-Združena banka Ljubljana na opravljanju pravnih zadev in sveto-vanja pri ekonomskih poslih s tujino; stanuje v Ljubljani, Sneber-sko nabrežje 77. 87. VAVPOTIČ MITJA, roj. 1942, dipl. elektr ing. zaposlen kot vodja sektorja za telekomunikacije v Združenih PTT organizaci-jah Slovenije; stanuje v Ljubljani, M. Pijadejeva 33. 88. VODOVNIK ZVONE, roj. 1952, mag. prava, zaposlen kot asistent v Inštitutu za delo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, stanuje v Ljubljani, Trubarjeva 79. 89. ZAKONJŠEK MAJA, roj. 1949, dipl. pravnica, zaposJena kot vodja splošnega sektorja v SPIZ - strokovna služba Ljubljana; stanuje v Ljubljani, Ul. 28. maja 25. 90. ZALOKAR LEA, roj 1955, dipl pravnica, zaposlena kot samo-stojna svetovalka za pravosodje v Republiškem sekretariatu za pravosodje in upravo; stanuje v Ljubljani, Erjavčeva 22. 91. ZOBEC MARIJA, roj. 1939, višja izobrazba - VEK I. stopnja, zaposlena kot vodja finančne službe v Moda DO Tkanina Ljub-Ijana, stanuje v Ljubljani, Cesta na Brdo 44/b. : OBČINA LJUBUANA MOSTE-POLJE 92. BUTENKO ANGELCA, roj. 1938, višja upravna šola, zapo-slena kot svetovalka za kadrovske zadeve v SO Ljubljana Moste-Polje; stanuje v Ljubljani, Zakotnikova 7. 93. DETIČEK-JERŠE BARBARA, roj. 1953, dipl. pravnica, zapo-slena kot vodja pravne službe v HP Kolinska; stanuje v Ljubljani, Merčnikova 1. 94. HORVAT UROŠ, roj. 1933, dipl. pravnik, zaposlen v SOZD Integral Ljubljana; stanuje v Ljubljani, Pokljukarjeva 52. 95. JERIHA PAVEL, roj. 1922, dipl. pravnik, upokojenec; sta-nuje v Dobrunjah, Pot heroja Trtnika 18 a. 96. JUVAN-GOTOVAC VESNA, roj. 1955, dipl. pravnica, zapo-slena v DO Indos kot direktorica TPDN Poslovna razmerja; sta-nuje v Ljubljani, Prištinska 18. 97. MIHELIČ FRANC, roj. 1941, dipl. pravnik, zaposlen kot vodja kadrovske službe v DO Totra; stanuje Sadinja vas 3. 98. OSTERMAN FRANC, roj. 1937, strojni tehnik, zaposlen v DO Saturnus kot vodja priprave dela vzdrževanja; stanuje v Ljub-Ijani, Kajuhova 38. 99. SAJOVIC ZVONIMIR, roj. 1953, višja upravna šola; zapo-slen kot pravnik v DO SAP DSSS; stanuje v Ljubljani, Einspiler-jeva 5 a. 100. STERMENZSKY MARIJA, roj. 1946, dipl. pravnica, zapo-slena kot vodja splošnega sektorja v DO Jata; stanuje v Ljubljani, Novo Polje, c. IV/11. 101. ŠVARA SLAVKO, roj. 1922, višja izobrazba, upokojenec, stanuje v Ljubljani, Zaloška 83. 102. TRATNIK DUŠAN, roj. 1928, dipl. ekonomist, zaposlen v Zavodu SRS za statistiko kot svetovalec direktorja; stanuje v Ljubljani, Jarška 21. 103. URŠIČ ZDRAVKO, roj. 1948, višja upravnašola, zaposlen v ŽG OD TOZD za vzdrževanje lokomotiv Moste kot vodja kadrov-ske službe; stanuje v Ljubljani, Bilečanska 5. 104. ŽABJEK KAREL, roj. 1923, strojni ključavničar, upokoje-nec, stanuje Vevče, Berčičeva 6. 105. ŽAGAR IRENA, roj. 1952, dipl. pravnica, zaposlena na Republiškem komiteju za zdravstvo kot samostojni pravni sveto-valec; stanuje v Ljubljani, Pot na Fužine 53. 106. ŽIBERNA MIRJAM, roj. 1942, ekonomist, zaposlena v Carinarnici Ljubljana kot šef računovodstva; stanuje v Ljubljani, Kvedrova 2. 107. ŽIGON-ROTH BOGDANA, roj. 1949, dipl. pravnica, zapo-slena na Vrhovnem sodišču SRS kot strokona sodelavka; stanuje v Ljubljani, Archinetova 9. OBČINA LJUBLJANA-ŠIŠKA 108. GOLOB JADRANKA, roj. 1960, dipl. pravnica, zaposlena v RSPU SRS kot samostojni svetovalec za pravosodje; stanuje v Medvodah, Škofjeloška 21. 109. GORENC IVAN, roj. 1932, srednja izobrazba, zaposlen kot vodja kadrovske službe v DO TIKI; stanuje v Ljubljani, Porentova 3. 110. GORJANC BOŠTJAN, roj. 1953, dipl. pravnik, zaposlen v DO Avtomontaža kot samostojni pravni svetovalec; stanuje v Ljubljani, Zagrebška 16. 111. HAMERŠEK BRANKO, roj. 1936, srednja tehniška šola, zaposlen kot vodja nabavne službe v DO Rašica; stanuje Zg. Gameljne 56. 112. KAJAN SAŠA, roj. 1950, dipl. pravnica, zaposlena v SO Ljiibljana-Šiška kot svetovalka za kadre; stanuje v Ljubljani, Bje-dičeva 12. 113. KAMIN ALOJZ, roj. 1931, visoka izobrazba, upokojenec; stanuje Brod, Na cvetači 2. 114. KHALIL JANA, roj. 1951, dipl. pravnica s pravosodnim izpitom, zaposlena kot vodja pravne službe v DSSS Litostroj; stanuje v Ljubljani, Brilejeva 8. 115. KRANJAC MIRJAM, roj. 1955, dipl. pravnica s pravosod-nim izpitom, zaposlena v DSSS DO LESNINA kot samostojna pravnica; stanuje v Ljubljani, Ane Ziherlove 12. 116. KUKOVEC IVANKA, roj. 1926, socialna delavka, upoko-jena; stanuje v Ljubljani, Obirska 9. 117. LAKOTA JOŽE, roj. 1946, visoka izobrazba, zaposlen kot vodja kadrovske službe v DO Donit Medvode; stanuje v Medvo-dah, Kalanova 1. 118. PLAVŠAK MINA, roj. 1960, dipl. pravnica s pravosodnim izpitom, zaposlena kot strokovna sodelavka na Vrhovnem sodišču SRS; stanuje v Ljubljani, Ul. Bratov Učakar 130. 119. PODBEVŠEK MIRO, roj. 1937, srednja izobrazba, zapo-slen je kot vodja obrata čistilnice sive in specialne litine v DO Litostroj; stanuje v Ljubljani, Gorazdova 3. 120. SAKSIDA-JEŽ NELI, roj 1954, dipl. pravnica, zaposlena v DO Rašica kot pravnica; stanuje v Ljubljani, Krištofova 11. 121. SOK ADA, roj. 1955, višja izobrazba, zaposlena v DO RAŠICA kot socialna delavka; stanuje v Ljubljani, Sojerjeva 50. 122. ŠIŽGORIČ MATE, roj. 1919, ekonomski tehnik, upokojen; stanuje v Ljubljani, Kamnogoriška 45. 123. VIŠNJEVEC JOŽA, roj. 1950, višja izobrazba, zaposlena je kot vodja kadrovskega oddelka v DO LEK Ljubljana; stanuje v .Ljubljani, Porentova 3. 124. VRHOVNIK SREČKO, roj. 1950, višja upravna šola, zapo-slen je pri OK SZDL Ljubljana-Šiška na opravljanju pravnih del, stanuje v Ljubljani, Runkova 2. 125. ZUPAN MIRAN, roj. 1955, dipl. pravnik s pravosodnim izpitom, zaposlen v Iskri-Avtomatiki kot vodja pravno-splošne službe; stanuje v Ljubljani, Kogojeva 8. OBČINAUUBLJANAVIČ-RUDNIK . . 126. BELIČ MIROSLAVA, roj. 1934, dipl. pravnica, zaposlena na Ustavnem sodišču SRS kot samostojni svetovalec; stanuje v Ljubljani, Rožna dolina c. XXI/14. 127. ČERNE FRANC, roj. 1929, zdravnik, zaposlen v Zdravstve-nem domu Vič kot zdravnik; stanuje v Ljubljani, Ižanska 30. 128. DROLE ANDREJ, roj. 1956, mag. ekonomije, zaposlen v Raziskovalni skupnosti SR Slovenije kot svetovalec; stanuje v Dragomirju, Kotna 13. 129. HOČEVAR-MIHELIČ MAJA, roj. 1953, dipl. pravnica, zapo-slena v SDK v SR Slov&niji, Centrala Ljubljana kot samostojna svetovalka, stanuje v Ljubljani, Hošiminhova 3. 130. JELEN TANJA, roj. 1947, višja upravna šola, zaposlena kot vojda kadrovske službe v SO Ljubljana Vič-Rudnik; stanuje v Ljubljani, Pohorskega bataljona 35. 131. KLEMENČIČTATJANA, roj. 1945, dipl. psiholog.zaposlena kot vodja kadrovske službe v DO TTL; stanuje v Ljubljani, Malči Beličeve 55. 132. KMET DUŠAN, roj. 1950, dipl. psiholog, zaposlen kot kadrovik v DO IB Elektroprojekt; stanuje v Ljubljani, Vrhovnikova 18. 133. KRŠMANC VINKO, roj. 1932, poklicna šola, zaposlen kot skladiščnik v KIG Ljubljana - Ig; stanuje na Igu, Iška vas 47. 134. KRVINAANDREJA, roj. 1952, višja upravna šola, zaposlena kot vojja kadrovske službe v VVO Ljubljana Vič-Rudnik; stanuje Brezje pri Dobrovi 43. 135. LENIČ JOŽICA, roj. 1944, dipl. pravnica, zaposlena kot vodja kadrovske službe v DO Plutal; stanuje v Ljubljani, Cesta na Vrhovce 19. 136. LIPOVŠEK EMILIJANA, roj. 1952, višja upravnašola, vodja kadrovske službe v DO Mercator-Konditor; stanuje v Ljubljani, Cesta na Loko 39. 137. MtLOVANOVIČ IVANKA, roj. 1925, višja izobrazba, upoko-jena, stanuje v Ljubljani, Rožna dolina, c. 1/16. 138. OSMAK BOJAN, roj. 1951, višja upravna šola, zaposlen kot sekretar v Inštitutu za gozdno in lesno gospodarstvo; stanuje v Ljubljani, Postonjska 21. 139. POGAČNIK JOŽICA, roj. 1941, višja pravna šola, zaposlena kot vodja splošno-kadrovske službe v DO Žičnica; stanuje v Ljubljani, Oražnova 2. 140. POTOČAR DIVNA, roj. 1947, dipl. pravnica, zaposlena kot sekretar SO Ljubljana Vič-Rudnik; stanuje v Ljubljani, Martinčeva 27. 141. RUŽNIČ MURAT, roj. 1930, osnovna izobrazba zaposlen kot varnostnik v DO Varnost; stanuje v Ljubljani, Mladinska 73. 142. ŠIMONOVIČ-PESKAR TEREZIJA, roj. 1934, vzgojiteljica, zaposlena kot vodje enote VVO Krim; stanuje v Ljubljani, Na jami OBČINA LOGATEC 143. GREGORIČ MARJAN, roj. 1950, dipl. pravnik, zaposlen kot šef splošno-organizacijskega sektorja v DO KLI Logatec; stanuje Logatec, Tovarniška 14. 144. LAPAJNE MARJAN, roj. 1935, varnostni ing., zaposlen kot vodja službe varstva v KLI Logatec; stanuje Logatec, Nova vas 7. 145. POREDOŠ JANEZ, roj. 1940, VK delavec, zaposlen kot vodja skladišča in transporta v DO Valkarton; stanuje Logatec, Klanec 12. 146. PUPPIS ANTON, roj. 1934, kmetijski tehnik, zaposlen kot gozdni delovodja v KZ Logatec; stanuje Logatec, Planjava 2. 147. RAUEVIČ ZMAGA, rj. 1949, tenični oblikovalc, zaposlena kot sekretar DO konfekcija; stanuje Rakek, Trg padlih borcev 9. 148. ŠTEFANČIČ MARCEL, roj. 1937, predmetni učitelj, zapo-slen kot sekretar DO Gradnik; stanuje Logatec, Partizanska 10. 149. TURK IVAN, roj. 1928, nižja izobrazba, zaposlen kot delo-vodja v TOZD Gozdarstvo Logatec; stanuje Logatec, Tržaška 104. 150. VIDMAR NIVES, roj. 1957, dipl. pravnica, zaposlena kot pravnica v KLI Logatec; stanuje Logatec, Tržaška 54. 151. VODOPIVEC MAJDA, roj. 1955, pedagog, zaposlena kot vodja strokovne službe v Skupnosti za zaposlovanje Logatec; stanuje Logatec, Pavšičeva 20. 152. ŽUST JOŽE, roj. 1941, nižja izobrazba, zaposlen kot nastavljalec programa kart. v DO Valkarton; stanuje Hleviše 16, p. Rovte. OBČINARIBNICA 153. BAJDE DUŠAN, roj. 1946, srednja izobrazba, zaposlen kot vodja splošnega sektorja v DO ITPP Ribnica; stanuje Ribnica Šeškova 15. 154. ČEŠAREK ALOJZIJA, roj. 1944, srednja izobrazba, zapo-slena kot poslovodja v Mercator TOZD Jelka; stanuje Dol, Lazi n. h. Ribnica. 155. GORŠE JANEZ, roj. 1950, srednja izobrazba, zaposlen kot vodja splošnega sektorja v DO KIT-KZ Ribnica; stanuje Ribnica, Kot 16. 156. NOSAN FERDINAND, roj. 1934, dipl. pravnik, zaposlen kot vodja splošnega sektorja v DO INLES; stanuje Ribnica, Jožeta Petka 4. 157. ORAŽEM BREDA, roj. 1941, višja izobrazba, zaposlena kot planer v DO Inles; stanuje Ribnica, Kolodvorska 11. 158. ORAŽEM JANEZ, roj. 1956, KV ključavničar, zaposlen v DO RIKI kot ključavničar-kontrolor; stanuje Ribnica, Breg - Grič n.h. 159. TANKO OLGA, roj, 1957, dipl. pravnica, zaposlena kot vodja pravne službe v DO RIKO; stanuje Ribnica, Goriča vas 95 a. 160. TEKAVEC FRANC, roj. 1947, višja izobrazba, zaposlen kot vodja kadrovske službe v DO Donit Sodražica; stanuje Ribnica, Hrovača n.h. 161. TURK JOŽE, roj. 1948, višja izobrazba, zaposlen kot pravni referent v DO RIKO; stanuje Ribnica, Prij. Trg 2. OBČINATRBOVLJE 162. GRADIŠEK JANEZ, roj. 1940, ŠT, zaposlen kot projektant v DO IBT Trbovlje; stanuje Trbovlje, Opekarska 7. 163. IZGORŠEK TATJANA, roj. 1957, višja upravna šola, zapo-slena kot višji upravni delavec v SO Trbovlje; stanuje Trbovlje,. Praproče 2. 164. KORBARIVI, roj. 1952, poklicnašola, zapslena kot šivilja v DO Peko-Gabrsko; stanuje Trbovlje, Dom in vrt 47. 165. KOROŠEC ELVIRA, roj. 1943, dipl. pravnica, zaposlena kot pravnica v Termoelektrarni Trbovlje; stanuje Trbovlje, Pod gozdom 1/a. 166. KOS OTO, roj. 1943, srednja izobrazba, zaposlen kot strugar v STT Trbovlje; stanuje Trbovlje, Trg revolucije 15. 167. ŠINKOVEC MARJAN, roj. 1928, višja izobrazba, zaposlen kot vodja sektorja v Zavarovalni skupnosti Trbolje; stanuje Trbov-Ije, Gabrsko 56. 168. TRUGAR DANICA, roj. 1942, višja izobrazba, zaposlena kot pravnica v Zasavskem zdravstvenem centru; stanuje Trbovlje, Kešetovo 7. 169. ZAMAN MARTIN, roj. 1938, poklicna šola, zaposlen kot strugar v STT Trbovlje; stanuje Trbovlje, Kešetovo 4. OBČINAVRHNIKA 170. HANŽEL MIRO, roj. 1948, lesni ing. zaposlen kot vodja proizvodnje v DO Liko Vrhnika; stanuje Borovnica 302. 171. JEREB TONE, roj. 1946, varnostni ing, zaposlen v Iskri Ljubljana; stanuje na Vrhniki, Lesno brdo 16. 172. KONČAN VIKA, roj. 1932, višja izobrazba, zaposlena kot učiteljica na OŠ Vrhnika; stanuje na Vrhniki, Pot v Močilnik 3. 173. KRŽMANC MIRAN, roj. 1950, kemijski tehnik, zaposlen kot vodja izmene IUV Vrhnika; stanuje na Vrhniki, Lesno brdo 68. 174. KUKEC BOJAN, roj. 1952, dipl. pravnik, zaposlen ko prav-nik v IUV Vrhnika; stanuje na Vrhniki, Tržaška c. 17. 175. MESECTOMAŽ, roj. 1946, visoka izobrazba, zaposlen kot vodja mlekarne KZ Vrhnika; stanuje na Vrhniki, Stara Vrhnika 18. 176. NOVAK JOŽE, roj. 1943, srednja izobrazba, zaposlen kot samostojni referent za kooperacijo v DO Kovinarska Vrhnika; stanuje na Vrhniki, Verd 149. 177. PERIČ PRIBOŠIČ BOJANA, roj. 1956, dipl. sociolog, zapo-slena kot vodja kadrovske službe v SO Vrhnika; stanuje na Vrhniki, Usnjarska 16. 178. PODBREGAR CIRIL, roj. 1952, gimnazijski maturant, zaposlen kot samostojni programer v IUV DSSS Vrhnika; stanuje na Vrhniki, Na Klisu 15. 179. ŽUŽEK FRANC, roj. 1928, višja upravna šola, upokojen; stanuje na Vrhniki, Ulica 6. maja 10. OBČINA ZAGORJE OB SAVI 180. BEBAR BRANKO, roj. 1958, dipl. ing. elektrotehnike, zaposlen kot raziskovalec v DO Elektroelement Izlake; stanuje v Zagorju Farčnikova 22. 181. BERGANT MARJAN, roj. 1952, elektrotehnik, zaposlen kot referent za obrambne priprave v SO Zagorje ob Savi; stanuje v Zagorju, Prečna pot 18. 182. KOJNIK VIDA, roj. 1947, finančni tehnik, zaposlena kot vodja finančnega sektorja v DO Deloza DSS Zagorje; stanuje v Zagorju, Gasilska c. 3. 183. LEPEJ STAŠA, roj. 1960, dipl.pravnica, zaposlena v DO Varnost Zagorje kot pravnik; stanuje v Zagorju, Levstikova 15. 184. LUKMAR MILENA, roj. 1956, dipl. pravnica, zaposlena kot vodja splošnega sektorja v DO Elektroelement Izlake; stanuje Izlake 40. 185. OCEPEK STANE, roj. 1930, mizar, zaposlen kot vodja priprave dela v Slovenijales »SVEA« Zagorje; stanuje v Litiji, Marokova pot 3. 186. POLC DRAGO, roj. 1943, srednja izobrazba, zaposlen kot strojni delovodja v REK Zasavje TOZD RESD Zagorje; stanuje v Zagorju, Cesta 9. avgusta 89. 187. SUŠNIK MIRKO, roj. 1947, gradb. ing. zaposlen v SGP Beton Zagorje kot projektant, stanuje v Zagorju, Ulica Talcev 11. 188. ZORE IVAN, roj. 1946, ing, varstva pri delu, zaposlen v DO Varnost Zagorje kot varnostni inženir; stanuje v Zagorju, Kisovec 120 a. SKUPŠČINA OBČINE Številka: Datum: PREDSEDNIKSKUPŠČINE obrazložitev V letu 1981 so občinske skupščine območja Sodišča združe-nega dela v Ljubljani sprejele odlok o 100% povečanju števila nepoklicnih sodnikov pri Sodišču združenega dela v Ljubljani (Ur.l. SRS, št. 13/81), s čimer se razširja in zagotavlja pomen in izvajanje te družbene funkcije z nepoklicnimi sodniki. V mesecu decembru 1985 pa izteče 4 letni mandat nepoklicnih sodnikov, ki so bili izvoljeni v letu 1981. Upoštevajoč določila navedenega odloka in potek mandata nepoklinim dosedanjim sodnikom je potrebno za naslednje mandatno obdobje izvoliti skupno 188 nepoklicnih sodnikov Sodišča združenega dela v Ljubljanf. Postopek evidentiranja kandidatov je potekal v skladu z zako-nom v vseh občiskih konferencah SZDL območja tega sodišča, usklajevalni in kandidacijski postopek pa v okviru odbora za kadrovska vprašanja pri Medobčinskem svetu SZDL. Komisija za volitve in imenovanja skupščine občine Ljubljana Center je na 37. seji, dne 16. 9. 1985 obravnavala predlog kandi-datov za nepoklicne sodnike Sodišča združenega dela v Ljubijani in sklenila predlagati v izvolitev kandidate, kot je v predlogu sklepa. Komisija za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve skupš-čine občine Ljubljana Vič-Rudnik je na svoji seji dne 23. 9.1985 predlog za izvolitev nepoklicnih sodnikov Sodišča združenega dela v Ljubljani obravnavala in sklenila predlagati zboru združe-nega dela, zboru krajevnih skupnosti in družbenopolitičnemu zboru skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik listo predlaganih kandidatov za izvolitev, kot je v prediogu sklepa. POROČILO o delu Odbora podpisnikov družbe-nega dogovora o načinu uporabe in upravljanja s sredstvi solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč v SR Sloveniji v mandatnem obdobju 1982-1984 Odbor so sestavljali naslednji delegati: .. > 1. Drago Benčina, delegat RK SZDL Slovenije 2. Miha Burger, delegat dolenjske in posavske regije 3. Ivan Čuk, delegat mariborske, pomurske in koroške regije 4. Franc Hočevar, delegat Ijubljanske in gorenjske regije 5. Ivan Jager, delegat celjske in zasavske regije 6. Jože Kavčič, delegat IS Skupščine SR Slovenije 7. Julij Planinc, delegat Republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije 8. Slavko Vodopivec, delegat severnoprimorske, obalno-kra-ške in notranjske regije 9. Peter Suvorov, delegat Gospodarske zbornice Slovenije (tov. Karel Bravc nadomešča tov. Suvorova) V času mandatnega obdobja je prišlo pri delegatih do nasled-njih sprememb: ad. 4. Marjan Tavčar, delegat Ijubljanske in gorenjske regije ad. 7. Tomo Zevnik, delegat Republiškega sveta Zveze sindika- tov Slovenije Novoimenovani člani Odbora so se sestali na 1. seji dne 6. 12. 1982 ter za predsednika izvolili tov. Jožeta Kavčiča predsednika Republiškega komiteja za varstvo okolja in urejanje prostora in člana Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije. V mandatnem obdobju so se delegati sestali na 11.-ih sejah. II. V nadaljevanju poročila podajamo kronološki pregled obravna-vanja vlog za dodelitev sredstev solidarnosti s podatki o višini zneska odobrenih solidarnostnih sredstev: 1.seja,dne6.12.1982 a) SO LAŠKO, škoda zaradi neurja in poplav dne 25. 7. 1982. Škoda ocenjena na znesek 78.595.000,00 din oziroma 3,36% družbenega proizvoda, pristojni republiški resorni organi korigi-rali znesek na 70.090.000,00 din. Odobrena uporaba solidarnost-nih sredstev v višini 5.605.200,00 din. Obravnavale so se tudi vloge SO SEŽANA (žled), SO ŠMARJE PRIJELŠAH (neurje), SO IDRIJA (poplava) in OZD Splošne plovbe PIRAN (oprostitev plačevanja prispevkov solidarnosti), ki pa so jih člani Odbora zavrnili zaradi pomanjkljive dokumentacije, neusklajenosti ocen z ugotovitvami resornih organov, itd. 2. seja,dne18.2.1983 ¦ a) SO IDRIJA, škoda zaradi poplav, ocenjena v višini 225.975.760,00 din, odobri se uporaba solidarnostnih sredstev v višini 10.321.500,00 din. , -, b) SO LAŠKO, škoda zaradi neurja in poplav, sklep s 1. seje se korigira, ker dejanska škoda ne predstavlja 3% družbenega proiz-voda in se z novim sklepom predlaga Izvršnemu svetu Skupščine SR Slovenije izjemna uporaba solidarnostnih sredstev, na osnovi česar se je odobrila uporaba solidarnostnih sredstev v višini 5.605.200,00 din. c) SO ŠMARJE, neurje s poplavami 7. in 8. septembra 1982, škoda v višini 63.529.335,00 din, odobrena solidarnostna sredstva vvišini 7.012,495,00 din. 3. seja, dne17. 7.1983 Vloga SO IDRIJA (sanacija Rudnika živega srebra) in SO SEŽANA, ILIRSKA BISTRICA in POSTOJNA za sanacijo gozda v Brkinih se zavrnejo. 4. seja.dne 25.10.1983 a) SO NOVA GORICA, škoda zaradi neurja dne 16. in 17. oktobra 1983, odobri se brezobrestno posojilo iz sredstev solidarnosti v višini 45 mio. din. b) neurje v mesecu juliju in avgustu 1983 v občinah 1. Maribor- Pesnica, ocenjena škoda 103.952.000,00 din 2. Ptuj - ocenjena škoda 328.634.000,00 din 3. Lenart-ocenjenaškoda 45.263.000,00 din 4. Metlika-ocenjenaškoda 97.372.800,00 din 5. Šentjur pri Celju 40.898.000,00 din 6. Šmarje pri Jelšah 197.532.900,00 din 7. Sevnica 219.212.286,00 din 8. Gornja Radgona 52.845.719,00 Vsem zgoraj navedenim očinam razen SO Gornja Radgona (ki ni izpolnjevala pogojev določenih v družbenem dogovoru) so bila dodeljena akontativna solidarnostna sredstva. c) SO TOLMIN, vzdrževanje cest, vlogi se ne ugodi. d) SO IDRIJA, sanacija Rudnika živega srebra, celotna škoda 53.061.920,00 din, odobri se izjemna uporaba solidarnostnih sredstev v višini 16.033.392.60 din. e) Biološka sanacija v Brkinih, vlogo še dopolniti. 5. seja, dne6.12.1983 a) na tej seji so bila občinam, ki jih je prizadelo neurje v mesecu juliju in avgustu 1983, dodeljena solidarnostna sredstva v nasled-njih dokončnih zneskih: 1. Maribor-Pesnica , 6.066.000,00 din 2. Ptuj 15.673.000,00 din 3. Lenart 783.000,00 din 4. Metlika 5.088.000,00 din 5. ŠentjurpriCelju 1.822.720,00 din 6. Šmarje pri Jelšah * 10.637.980,00 din 7. Sevnica 14.638.064,00 din b) SO ILIRSKA BISTRICA, SEŽANA in POSTOJNA za biološko sanacijo v Brkinih se odobrijo solidarnostna sredstva v višini 41.520.000,00 din. 6. seja,dne22.12.1984 a) SO NOVA GORICA, poplava 16. in 17. oktobra 1983, skupna škoda 1.274.778.000.00 din oziroma 9,6% družbenega proizvoda, odobrena solidarnostna sredstva v dokončni višini 126.400.000,00 din. b) vloga SO ŠENTJUR PRI CELJU in PIRAN za Škodo zaradi suše se ponovno obravnavajo na naslednji seji. 7. seja,dne30.5.1984 A) Obravnavale so se vloge SO: Kranj, Tržič, Radovljica, Jese-nice, Šmarje pri Jelšah, Idrija in Tolmin za odpravo posledic naravne nesreče orkanski veter v februarju 1983. Sprejeti so bili naslednji predlogi sklepov: a) TRŽIČ: skupna škoda 375.631.712,00 din ali 4,27% družbe-nega proizvoda, odobri se uporaba solidarnostnih sredstev v višini 33.589.900,00 din; b) RADOVLJICA: skupna škoda 541.753.000,00 din ali 6,16% družbenega proizvoda, odobri se uporaba solidarnostnih sred-stev v višini 37.563.171,00 din; c) KRANJ: vlogo dopolniti; d) JESENICE: ne izpolnjuje pogojevza dodelitev solidarnostnih sredstev; e) ŠMARJE PRI JELŠAH: ne izpolnjuje pogojev za dodelitv solidarnostnih sredstev; f) IDRIJA: ne izpolnjuje pogojev za dodelitev solidamostnih sredstev; g) TOLMIN: skupna škoda 223.632.000,00 din oziroma 5,06% družbenega proizvoda, odobri se uporaba solidarnostnih sred-stev v višini 33.544.800,00 din. B) Vloge so ŠENTJUR PRI CELJU, PIRAN in SEŽANA, ki jih je prizadela suša v letu 1983. a) ŠENTJUR PRI CELJU: skupna škoda 188,947.000,00 din oziroma 9,9% družbenega proizvoda. Odobri se uporaba solidar-nostnih sredstev v višini 19,704.000,00 din. b) PIRAN: dokončno ocenjena škoda znaša 151,057.578,00 din oziroma 3,7% družbenega proizvoda, odobri se uporaba solidar-nostnih sredstev v višini 15,106.000,00 din. Občini sredstva niso bila nakazana, ker Izvršni svet Skupščine SR Slovenije ni šprejel ustreznega sklepa. c) SEŽANA: škoda ocenjena v znesku 78,520.893,00 din, pred-laga se Izvršnemu svetu Skupščine SR Slovenije o izjemni upo-rabi solidarnostnih sredstev v višini 7,852.000,00 din. 8. seja, dne 20.7.1984 Sprejeti so bili naslednji predlogi sklepov: 1.) Za vlogo SO KRANJ se zadolži Republiški komite za kmetij-stvo, gozdarstvo in prehrano, da skupno z ustrezno strokovno institucijo pripravi strokovno mnenje o višini škode v gozdarstvu na območju Brda pri Kranju. 2.) Ker je v SO ŠENTJUR PRI CELJU bila prvotna ocena škode zaradi suše napačna, se popravi sklep iz prejšnje seje v toliko, da se občini odobri uporaba solidamostnih sredstev v višini 6,240.000,00 din, ker je škoda ocenjena v kmetijstvu v višini 64,925.000,00 din oziroma 3,05% družbenega proizvoda. 3.) SO NOVA GORICA v svojem poročilu o prvih rezultatrh ocene škode zaradi neurja 29. 6. 1984 prikazuje škodo v višini 1.563,865,000,00 din, oziroma cca 8% družbenega proizvoda, zaradi česar se prizadeti občini dodelijo akontativna sredstva v višini 58,000.000,00 din. 9. seja,dne3.10.1984 1. Vloge za odpravo posledic po neurju v mesecu juliju 1984 v občinah SEVNICA, LAŠKO, TREBNJE, HRASTNIK, ŠMARJE PRI JELŠAH, MARIBOR-PESNICA in PTUJ. Ker vse vloge niso bile popolne ali ocene dokončne in glede na razpoložljiva sredstva, ki so bila na računu, so se prizadetim občinam dodelila akontativna sredstva z izjemo obeine Hrastnik, katera se glede na škodo v višini 24,055.000,00 din oziroma 0,76% družbenega proizvoda, ne predlaga izjemna odobritev solidar-nostnih sredstev. 10. seja,dne 26.11.1984 1) Vloge občin po neurju v mesecu juliju 1984. a) SEVNICA: skupna škoda 565,261.011,90 oziroma 22% druž-benega proizvoda, odobri se uporaba solidarnostnih sredstev v višini 78,981.380,00 din. b) LAŠKO: skupna škoda 461,118.000,00 din oziroma 10% družbenega proizvoda, odobri se uporaba din 35,921.000,00 din. c) TREBNJE: skupna škoda je 300,426.145,00 din oziroma 7,91% družbenega proizvoda, dodeli se 38,936,700,00 din. d) ŠMARJE PRI JELŠAH: skupna škoda 121,724,000,00 din oziroma 3,2% družbenega proizvoda, dodeli se 13,838.000,00 din solidarnostnih sredstev. e) PTUJ: skupna škoda din 489,547.948,00 din, dodeli se 58,794.000,00 din solidarnostnih sredstev. f) MARIBOR-PESNICA, skupna škoda din 116,008.296,00 din, dodeli se 17,417.000,00 din solidarnostnih sredstev. 2) Vloga SO KRŠKO Škoda po potresu v letu 1984 je ocenjena din 125,074.624,00 din in sprejet je bil predlog sklepa, da Izvršni svet Skupščine SR Slovenije ugotovi upravičenost do izjemne uporabe solidarnost-nih sredtev, v višini 13,760.000,00 din. 3) Obravnava vloge zaradi škode po neurju in poplavi v juniju 1984 v občini NOVA GORICA: skupna škoda 802,026.000,00 din oziroma 4,24% družbenga proizvoda, dodeli se 102,145.600,00 din solidarnostnih sredstev. 4) Vlogi za odpravo posledic neurja s poplavami v občinah: a) llirska Bistrica: vlogo dopolniti b) Izola: vloga dopolniti 11.seja,dne1.2.1985 1) Vloge za odpravo posledic neurja s poplavami v letu 1984 v občinah: a) ILIRSKA BISTRICA: skupna škoda 139.867.325,00 oziroma 3,1% družbenega proizvoda, solidarnostna sredstva se odobrijo v višini 18.861.600,00 din. b) PIRAN: skupna škoda 275.684.572,00 din, odobri se uporaba solidamostnih sredstev v višini 19.509.000,00 din. c) IZOLA: vsa škoda 576.213.000,00 din, odobrijo se solidar-nostna sredstva v znesku 65.545.000,00 din. d) KOPER: škoda znaša 840.655.000,00 din oziroma 5,4% druž-benega proizvoda, dodelijo se solidarnostna sredstva v višini 96.894.000,00 din. 2) SO KRANJ je predložila vlogo z dokončno oceno škode po orkanskem vetru v mesecu februarju 1984 v višini 1.002.558.000,00 din oziroma 3,46% družbenega proizvoda, ki pa po ugotovitvah strokovnih mnenj pristojnih resornih organov dejansko znaša 930.408.000,00 din oziroma 3,21% družbenega proizvoda, dodeli se uporaba solidarnostnih sredstev v znesku 59.722.000,00 din. V navedenem mandatnem obdobju so naravne nesreče v SR Sloveniji povzročile škodo v višini 9.637.461.903,00 din, za kar je bila prizadetim občinam odobrena uporaba solidarnostnih sred-stev v višini 993.736.502,60 din. III. Obveznost SR Slovenije do kritja škode zaradi naravnih nesreč v ostalih republikah in pokajini SFRJ je določena z razporedom obveznosti republik in AP za posamezno leto na podlagi spreje-tega dogovora o oblikovanju sredstev solidarnosti za odpravo posledic potresa v SR BIH v letu 1981, za odpravo posledic potresa v SR Hrvatski v letu 1979 in posledic potresa in poplav v SAP Kosovo v letu 1980. V letu 1984 so bile plačane obveznosti s strani SR Slovenije v šini 442.668.000,00 ,din, za leto 1985 pa znaša ta obveznost 439.401.500,00 din. V fazi sprejemanja je tudi predlog dogovora o zagotavljanju solidarnostnih sredstev za odpravljanje posledic potresa, ki je bil leta 1983 na Kopaoniku, v Socialistični republiki Srbiji, izven ozemlja SAP ter o zagotavlja-nju solidarnostnih sredstev za odpravljanje posledic potresa in poplav v letu 1983 v SAP Kosovo. V avgustu 1984 je občina TOLMIN prejela še zadnjo letno anuiteto, ki jo je prejela v skladu s sklepi podpisnikov DD, šest-krat v znesku po 12.844.200,00 din od posojila Bosanski Krajini. IV. V skladu s sklepom Odbora podpisnikov družbenega dogovora je bil v letu 1984 pripravljen osnutek sprememb in dopolnitev družbenega dogovora o načinu uporabe in upravljanja s sredstvi solidarnosti, ki je bil 15. 3.1984 posredovan vsem podpisnikom v obravnavo. Ker obravnava po poteku enega leta še vedno ni bila zaklju-čena, so bili v aprilu 1985 organizirani regijski posveti z name-nom, da se uskladijo pripombe k osnutku in pristopi k pripravi predloga. Še vedno stališča posameznih regij oziroma občin do vrst naravnih nesreč in cenzusa niso enotni. V. Ob obravnavi vlog je Odbor podpisnikov ugotovil, da so občin-ske komisije premalo usposobljene za svoje delo ter da se za to pojavljajo naslednje težave: - Pri zahtevkih za pomoč pri odpravi posledic naravnih nesreč je še vedno pogost pojav, da so zahteve zelo okvirne in brez predpisane potrebne dokumentacije, kar onemogoča verifikacijo s strani republiških upravnih organov; - Roki za pripravo poročil so še predolgi, kar onemogoča osnovni namen uporabe sredstev solidarnosti, to je uporabo sredstev za zavarovanje življenja in zdravja Ijudi ter premoženja in za preprečitev nadaljnje škode; - Da se dosledno ne izvaja določilo 3. in 4. točke člena Družbe-nega dogovora, ki govori o prepovedi uporabe sredstev solidar-nosti. Navedeno določilo onemogoča uporabo sredstev solidar-nosti za pomoč in odpravo škod zaradi naravnih nesreč, za katere bi se po pogojih in predpisih o zavarovanju premoženja in oseb lahko opravilo zavarovanje pri zavarovalni skupnosti, pa to ni bilo storjeno. - Odbor je ugotovil, da prizadete občine šele po večkratnih urgencah pripravijo zaključna poročila o porabi sredstev; - Da bi bilo potrebno večje sodelovanje republiških upravnih organov pri izvajanju sanacijskih ukrepov v smislu strokovnega navodila, ter pri namenski uporabi sredstev v smislu strokovnej-šega družbenega nadzora. ' ¦ '¦ ' ..;¦¦¦ -VL ¦¦¦¦-¦•.¦ Odbor je svoje delo opravljal javno in odprto. Vse predlagane sklepe so obravnavali delegati v občinskih skupščinah in drugi ustrezni organi v okviru svojih pristojnosti. Vloge, ki so jih dosta-vile občine, katere je prizadela naravna nesreča je odbor obrav-naval tekoče, ob upoštevanju podanih stališč in predlogov pri-stojnih upravnih organov in organizacij ter podpisnikov družbe-nega dogovora o načinu uporabe in upravljanja s sredstvi solidar-nosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč v SR Sloveniji. Glede na pogostost naravnih nesreč v SR Sloveniji v letu 1983 in 1984 in glede uresničevanja stabilizacijskih ukrepov je bil velik pritisk na odbor za dodelitev sredstev solidarnosti SR Slovenije za odpravo posledic naravnih nesreč, zato se je odbor zavzemal pri obravnavi vlog za enakopraven odnos vseh občin. Odbor je zavračal vloge občin, katerih družbeni proizvod ni presegal 3% oziroma 1,5% od povzročene škode. Prav tako pa odbor ugotavlja, da poteka potrjevanje predlogov sklepa odbora pri vseh podpisnikih vse prepočasi in ponovno apelira na pristojne organe podpisnikov, da obravnavajo na svo-jih sejah v najkrajšem času in o svojih sklepih takoj obveščajo odbor. Zavedati se je, da le na ta način sredstva solidarnosti uresničujejo osnovno načelo in namen solidarnosti. Predsednik Odbora podpisnikov družbenega dogovora '¦•-¦¦ JOŽE KAVČIČ Delegatsko gradivo izhaja v okviru občinskega glasila SZDL Ljubljana Vič-Rudnik Naša komuna. Gradivo pripravlja za tisk sekretariat skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik. Tisk: Tiskarna ČGP »Delo« - Po mnenju sekretariata za informacije izvršnega sveta SRS je Naša komuna oproščena prometnega davka.