Naročnina mesečna ^mt^^m št*. ^^^^^^^^ M mmhmhm^ Abbonamentll Mese ^^ * % M * IL / W -»i deljska izdaja ce- ^^^^^^ KBSS EBM flHf A ^SBHHB^ lU^l IBSHMKK^ OH domenica. anno 34 ^ JLXJf msJlLj^iMZ.%^ loletno 34 Lir, ea Inozemstvo 50 Lir. in 10.349 za Lnserate. Lire. Estero 50 Lire. C. C. Pj Lubiana Cek. rač. Ljubljana ^^^ flH ^HBL JMf Mi J19f # ^jg A«___ ^Mk. 10.650 per gli abbo. 10.650 za BSB^^^ MHkH^Pv (■HHmMBBI^P namenih le inserzioni. Podružnicat Izhaja vsak dan s|otra| rasen ponedeljka Ia dneva po praznika. Filiale« Novo mesto. Novo mesto a Uredništvo la apravai Kopitarjeva 6, LJubljana. a Izključna pooblaščenka za oglaševanje italijanskega in tujega | Redazione, Amministrazlone: Kopitarjeva 6, Lubiana. i Concessionarla escluslva per la pubblicita di provenienza italiana izvora: Unione Pubblicita Italiana S. A., Milano. | Telefon 4001—4005, | ed estera: Unione Pubblicita Italiana S. A^ Milano. Vojno poročilo št. 561 Napadi v Marmariki odbiti Dve angleški križarki torpedirani Glavni Stan Italijanskih Oboroženih Sil objavlja: Sovražni pritisk, ki se vztrajno nadaljuje v pokrajini Ain el Gazala je naletel na žilav odpor naših čet, ki so povsod prešle v protinapad. Ofenzivni sunki na postojanke pri S o 1 -I u m u in B a r d i j i so bili odbiti. Napadalci so pustili v naših rokah nekaj ujetnikov. Letalstvo Osi je krepko sodelovalo pri bojih in je z ognjem iz strojnic napadalo sovražne kolone in razpršilo zbiranja sovražnih motoriziranih sredstev. Dvajset sovražnih letal je bilo setreljenih in sicer jih je 13 sestrelilo italijansko-nemško lovsko letalstvo, 7 pa protiletalsko topništvo, 2 naši letali se nista vrnili na svoja oporišča. Pri letalskih napadih na Derno in Čire n o sta bili dve osebi ubiti, ena pa ranjena. Škode ni bilo. Med boji na srednjem delu Sredozemskega morja sta bili torpedirani in potopljeni dve naši lahki križarki. Skoraj vsi člani posadke so bili rešeni. Sovražni rušilec, ki je pripadal bivši nizozemski mornarici, je bil potopljen. Podmornica pod poveljstvom korvetnega kapitana Torrija je napadla in zadela s torpedom v vzhodnem delu Sredozemskega morja angleško križarko. Podmornica pod poveljstvom poročnika bojnega broda Campanella jc torpedirala eno sovražno križarko na srednjem delu Sredozemskega morja. Japonski napadi na Malajskem polotoku Japonska vojna poročila Tokio, 15. dec. AS: Vojni odsek japonskega cesarskega glavnega stana objavlja, da so japonska letala napadla sovražna oporišča v Birmaniji in na Malajskem polotoku. Japonska letala so napadla Penang ob severozahodni obali polotoka, prav tako pa letališče Victorio v Birmaniji in to vkljub močnemu protiletalskemu streljanju. Japonska letala so napadala zbiranja sovražnih čet, pri napadih na letala na sovražnih letališčih pa so zažgala štiri bojna letala, dve prevozni letali so potopila, eno pa zelo poškodovala. Druga japonska letala so izvedla polet nad neko letališče v južni Birmaniji, kjer so hudo poškodovala skladišča, sovražna letala pa so hilro zbežala. Japonski bombniki so tudi napadli naprave v letališču in na tleh uničila velik bombnik. Med temi napadi so Japonci izgubili tri letala. Tokio, 15. dec. AS: Japonski cesarski glavni stan je objavil, da so se japonske čete, ki se vojskujejo v južnem delu Malajskega polotoka, srečno zagrizle globoko v sovražne postojanke. Sovražni odpor je bil premagan in ob tej priliki jo bila uničena ena angleška oklepna divizija ter je bilo zaplenjenih približno sto Stankov, oklepnih avtomobilov in drugih avtomobilskih prevoznih sredstev. Tokio, 15. dec. AS: Mornariško poveljstvo med drugim javlja, da je japonsko letalstvo napadlo pomorska in letalska oporišča na otoku Lu-zonu in uničilo mnogo letal na tleh. Japonski letalci so sestrelili eno lovsko letalo in dva bombnika ter povzročili več požarov. Tokio, 13. decembra. AS. Italijanski veleposlanik v Tokiu se je v spremstvu mornariškega atašeja včeraj zjutraj podal v mornariško ministrstvo in tam izrekel ministru prisrčne čestitke zaradi zmag, ki so jih Japonci v prvih dneh vojne dosegli proti Angležem in Amerikancem. Potem je vojaški odposlanec spremljal veleposlanika k vojnemu ministru, k jer je veleposlanik ponovil svoje čestitke. Oba japonska ministra sta v imenu japonskih voj- Hude sovražne izgube na vzhodu Nemško vojno poročilo Hitlerjev glavni stan, 15. dec. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja: Na vzhodnem bojišču so bili na več krajih sovražni napadi odbiti in je imel sovražnik velike izgube. Letalstvo je uspešno napadalo sovražna zbirališča ob kolenu Donca in železniške cilje med Donom in Doncem. Močne skupine bojnih in strmo-glavskih letal so v spremstvu lovskih letal zadale uničujoče udarce pripravljenim tankom in dovoznim sovjetskim kolonam na srednjem odseku bojišča. Tod je imel sovražnik posebno občutno izgube v težkem orožju in prevoznem vojnem gradivu. Tudi v odseku pri Volkovu in ob murman-ski železnici so bili napadi letalstva uspešni. Obrambna vozila vojne mornarice so na Egej-skem morju z globinskimi bombami poškodovala angleško podmornico in je treba računati z njeno izgubo. V severni Afriki so bili ponovni angleški na- Iiadi odbiti. Nemška in italijanska strinoglavska etala so z bombami težke vrste dosegla zadetke v polno v sovražnih kolonah in postojankah jugovzhodno od Tobruka. Nemška bojna letala so na nekem letalskem oporišču zažgala skladišča olja. Mornariško topništvo jc ob atlantski obali sestrelilo dve angleški bojni letali. Berlin, 15. dec. AS. Obkoljene sovjetske čete v Sebastopolu so včeraj izvedle napade proti nemškim postojankam. Vsi napadi so bili odbiti in je imel sovražnik krvave izgube. Nemško topništvo je zadelo sovražne postojanke v obleganju trdnjave. Zadeti so bili tudi vojaški cilji v pristanišču, kjer je bil zažgan en parnik, na nekem drugem pa je nastala eksplozija. Helsinki, 15. dec. AS. Delovanje topništva v zadnjih 24 urah na bojišču Karelijske ožine ni bilo živahno. Finsko topništvo je uspešno bombardiralo sovražne vojne cilje. Na zahodnem delu ožine so bili preprečeni poskusi sovražnih patrol. Pri tem so imeli Sovjeti pomembne izgube. Na bojišču pri Sivaeriju obojestranski ogenj topništva in možnarjev. Sovražne patrole so hotele priti čez Sivaeri, pa so bile odbite. Tudi v vzhodni Kareliji delovanje obojestranskega topništva. Na severnih odsekih je položaj nespremenjen. Napadi sovražnih patrol so bili odbiti. Finska letala so še naprej bombardirala železniško progo proti Murmansku in severno od Maaselte je finsko proti-. letalsko topništvo sestrelilo eno sovjetsko lovsko letalo. Berlin, 15. dec. AS. Vkljub zelo slabemu vremenu so skupine nemških bombnikov dne 13. dec. napadle zaledja in sovjetske železnice na južnem delu vzhodnega bojišča. Bombe so zadele štiri sovjetske vlake in 130 vagonov ter štiri lokomotive so bile uničene. Razdejane so bile tudi železnice. Vsa nemška letala so se nepoškodovana vrnila na svoja oporišča. Budimpešta, 15. dec. AS. Madžarska prestolnica je bila včeraj vsa v zastavah, ko je z navdušenimi in prisrčnimi manifestacijami sprejela madžarsko brigado, ki se je vrnila z vzhodnega bojišča. Na velikem Trgu junakov je načelnik madžarskega glavnega stana kot zastopnik regenta v spremstvu članov vlade in poslanikov držav trojne zveze in vojaških odposlancev tujih držav pregledal brigado, ki je bila pod poveljstvom generala Miklosa. To brigado je Hitler pred kratkim odlikoval z vojnim križem in se je od 30. junija naprej udeleževala vseh bojev na južnem odseku vzhodnega bojišča. Ta madžarska brigada je sodelovala pr mnogih bojih in se je ovenčala s slavo v bitkah ob Bugu, Dnjepru in Doncu. Brigada je v popolni bojni opremi korakala po ulicah Budimpešte in jo je množica zelo navdušeno pozdravljala. Sporazum za Reko Budapest, 15. decembra. AS. Med madžarsko družbo, ki je lastnica donavskega pristanišča v Budimpešti, in pa med družbo, ki je lastnica reških pristanišč in skladišč, je bil dosežen sporazum, v smislu katerega bo nekaj pristaniških skladišč v Reki na razpolago za madžarsko trgovino. Angleži zaplenili francoski parnik Vichy, 15. dec. AS. Francoski parnik »For-migny«, ki so ga Angleži zaplenili na Sredozemskem morju, je bil odveden v Gibraltar. Ničesar ni mogoče izvedeti o francoskih parnikih, ki so v ameriških pristaniščih. V Vichyju vedo samo tisto, kar je francoski vladi sporočil Roosevelt, Ta pa je sporočil, da so s francoskih parnikov odstranili francoske posadke. Amerikanci zaplenili velik švedski parnik Lisbona, 15. dec. AS. Ameriško državno tajništvo je objavilo, da si je Amerika prilastila švedsko motorno ladjo »Kungshol«, ki ima 20.000 ton. Ameriške oblasti se skušajo zaradi te zaplembe opravičevati na ta način, da bi škodovalo švedskim koristim, če ta parnik predolgo časa iu> bi mogel opravljati svoje službe. Portugalska odklanja angleško varstvo Rim, 15. dec. AS: Iz dobro poučenega kroga poročajo, da je Portugalska odklonila angleško ponudbo, da bi prevzela varstvo njenih portugalskih kolonij na Daljnem vzhodu. »Clipperji« ne vozijo več čez Atlantik Lisbona, 15. dec. AS. Poštne in pomorske Zveze med Ameriko in Anglijo s posredovanjem Portugalske so prekinjene. Ukinjena je bila tudi letalska proga med Newyorkom in Lisbono, to progo pa so vzdrževali tako imenovani »Clipperji«. List »Newyork Times« piše, da je Anglija sedaj štirikrat bolj oddaljena od Amerike. nih sil sporočila čestitke italijanski oboroženi sili. Rim, 15. dec. AS: Pristojni londonski časnikarski krogi podajajo naslednji pregled o položaju na Tihem morju: Malajski polotok: Boji se razvijajo in zavzemajo širši obseg. Štiri japonske divizije, to je 50.000 mož, napadajo angleške postojanke. Hongkong: Angleži so morali izprazniti Kow-loon. Filipini: Hudi boji se razvijajo na treh oporiščih, kjer se je Japoncem posrečilo izkrcati lahko tanke. Položaj je zlasti nevaren v severnem delu otoka Luzona. Boji za Hongkong Tokio, 15. decembra. AS. Japonski tisk poroča, da so Japonci potem, ko so zasedli Kovv-loon, poslali polkovnika Tada v mesto Hongkong z zahtevo, da se mesto preda. Toda angleški polkovnik Boxer, ki Hongkong brani, je odklonil predajo. Sodijo, da se mesto, ki ima milijon prebivalcev, ne l>o moglo dolgo držati. Pred bitko za Singapur Tokio, 15. dec. AS: List >Asahi« objavlja obširno poročilo iz Šanghaja, ki pravi, da so se močni oddelki japonskih čet, najmoderneje opremljeni, srečno izkrcali na raznih delih Malajskega polotoka, kjer se sedaj pripravljajo za veliko bitko in to bo bitka za Singapur. Ves ta čas pa japonska letala silovito bombardirajo vojaške cilje v Singapurju. Poveljstvo posadke v Singapurju je nujno zahtevalo pomoč, zlasti pa je zahtevalo letala iz Nizozemske Indije. Ujeti Amerikanci na Guamu Lisbona, 15. dec. AS: Delavska zveza v Wa-shingtonu je objavila, da je bilo na otokih Midway in Guam ujetih 1000 ameriških delavcev, ki so bili zaposleni pri utrjevalnih delih na otokih. Potopljena norveška ladja na Tihem morju Rio de Janeiro, 15. dec. AS: Iz Washingtona je bilo uradno objavljeno, da je bil v vodah pri Filipinih potopljen bivši norveški parnik »Hava-nea« in sicer zaradi napadov japonskega letalstva. Vojni kabinet v Ameriki Washington, 15. decembra. DNB. Vojni kabinet v Ameriki je sledeče postavljen: vojni minister Stimson. mornariški minister Knox, šel generalnega štaba Marshall in šef pomorskega generalnega štaba Stark. Vojne napovedi Japonski Berlin, 15. dec. AS: Ob vojni napovedi Japonske Ameriki in Angliji so Japonski napovedale vojsko sledeče države: Anglija, Kanada, Costari-ca, Avstralija, Nicaragua, Nizozemska Indija (8. decembra), Združene države, republika San Do-mingo, Honduras, Kuba, San Salvador, Mehika, Panama (9. decembra) in Južnoafriška zveza (10. decembra). Izredna seja japonske vlade Tokio, 15. dec. AS: Danes bo seja parlamenta in zato je vlada imela izredno sejo. ki je trajala dve uri. Vlada je obravnavala razna vprašanj in na seji parlamenta bodo govorili predsednik vlade general To jo, zun. minister Togo in finančni minister Kaja. Ameriški izdatki za Havajske otoke Berlin, 15. dec. AS: Prvi japonski sunek je bil naperjen proti Havajskim otokom, ki imajo površino iti.000 km1 in njihovemu vojnemu pristanišču Pearl Harbour. Havajski otoki so središče ameriške obrambe na Tihem morju. Druge ameriške posesti zapadno od otočja imajo le vlogo naprej potisnjenih straž. Amerikanci so izračunali, da so za utrditev Havajskega otočja do sedaj izdali nad 600 milijonov dolarjev. Havaji so bili utrjeni, da bi odvrnili takozvani »napad treh dimenzij«. Vojno pristanišče je zelo dobro zavarovano z višinami in otoki. Visoke gore in planote, ki se dvigajo za pristaniščem, 60 namenoma po-gozdene. Pristanišče varujejo najtežji mornariški topovi. V gozdovih na otoku je na stotine protiletalskih baterij. Pearl Harbour ima za popravilo ladij veliko suhih dokov. Po japonskih poročilih je bilo v pristanišču 00% ameriškega vojnega brodovja. Na otoku so'tudi obširna vojaška letališča. Na otočju je po vsej verjetnosti 35.000 suhozem-skih čet in kakih 50.000 mornarjev. Prebivalstvo Japonske Po štetju leta 1040 je prebivalstvo JaponsKe znašalo 105 milijonov ljudi. Od teh jih je živelo na japonskem otočju 73 milijonov, na Koreji 24 milijonov, na otoku Formozi šest milijonov, 410.000 na južnem delu Sahalina, 1,400.000 v Kvantungu na Kitajskem, ki ga ima Japonska v najemu in 130.000 po raznih otokih Južnega morja. Japonska je silno gosto naseljena in pride 155 prebivalcev na kv. kilometer. Japonsko prebivalstvo se hitro množi in sicer nad 1% letno. Na tisoč moških pride 089 žensk in je razmerje ravno nasprotno kot v Evropi, šest velikih mest: Tokio, Osaka, Jokohama, Nagoja, Kioto in Kobe obsega petina vsega japonskega prebivalstva. Glavno živilo Japonca je riž in ribe. Noben narod ne poje toliko rib kakor japonski. Poleg severnega morja, zaliva okrog Nove Fundlandije, je morje okrog Japonske tretji kraj, kjer je največje bogastvo rib na celem svetu. Japonsko poljedelstvo je silno razvito in je izrabljen vsak košček za poljedelstvo. Hrvatska v vojni z Združenimi državami in Anglijo Velikanske manifestacije v Zagrebu — Legija hrvatskih prostovoljcev za vzhodno bojišče Zagreb, 15. dec. AS. Včeraj zjutraj je bila v Zagrebu izredna 6eja hrvatske vlade in na seji je bil soglasno odobren naslednji Poglavnikov sklep: Zaradi napadov Združenih držav na velesile trojne pogodbe, je 8. decembra bilo proglašeno vojno stanje med Japonsko na eni in Združenimi državami in Anglijo na drugi strani, dne 10. de- i cembra pa sta stopili v vojno z Združenimi drža- 1 vami tudi Italija in Nemčija. Hrvatska vlada je zvesta besedi in duhu trojne pogodbe in je spoznala potrebo popolne vzajemnosti in kar najtesnejšega sodelovanja in zveze med evropskimi državami v boju proti poskusom, ki hočejo Evropo držati v sužno6ti angleške in ameriške plutokracije, prav tako pa hrvatska vlada ve, da angleška in ameriška vlada nista prijateljsko razpoloženi do hrvatske države. Neodvisna hrvatska država 6e tedaj priključuje velesilam iz trojne jx)godbe in izjavlja, da je neodvisna hrvatska država od včeraj naprej v vojni proti Angliji in proti ameriškim Združenim državam. Nato se je Poglavnik pojavil na balkonu vladne palače na trgu sv. Marka, kjer je bila zbrana legija hrvatskih prostovoljcev, ki so snoči odpotovali v Italijo, odtod pa bodo odšli na rusko bojišče, kjer se bodo vojskovali obenem na 6trani italijanskih divizij. Poglavnik je prebral besedilo hrvatske vojne najjovedi Združenim državam in Angliji. Na desnici Poglavnika je bil italijanski poslanik Casertano, na njegovi levici pa nemški jx>-slank Kasche. Navzoči so bili tudi vsi člani vlade in diplomatskega zbora, načelnik italijanskega vojaškega odposlanstva na Hrvatskem, in vodja zastopstva fašistične stranke in še mnogo drugih civilnih in vojaških osebnosti. Poglavnikovo izjavo je poslušala ogromna množica ljudi, ki je bila zbrana na trgu sv. Marka. Z največjim navdušenjem je množica vzklikala Poglavniku, MussoHniju in Hitlerja Poglavnik in grof Ciano v Benetkah Benetke, 15. dec. as. Italijanski zunanji minister grof Ciano in hrvatski poglavnik dr. Ante Pavclič sta danes zjutraj prišla v Benetke. Srečanje med obema državnikoma je bilo zelo prisrčno. Množica je živahno pozdravljala obe visoki osebnosti na poti od postaje do hotela. Ko se je končala manifestacija, je Poglavnik pregledal hrvatsko legijo, oddelek Črnih srajc in bataljon »M« in nemški oddelek. Vojaška godba je igrala rodoljubne himne med ponovnim navdušenim vzklikanjem množice. Zagreb, 15. dec. AS. Včeraj se je na zgodovinskem trgu sv. Marka zbrala ogromna množica na veličastno manifestacijo, ki se je razvila v navzočnosti Poglavnika, italijanskega in nemškega poslanika, drugih zastopnikov prijateljskih držav, maršala Kvaternika, načelnika italijanskega vojaškega odposlanstva, vseh članov vlade in nešteto zastopnikov državnih in vojaških oblasti. Poglavnik je pred odhodom na trg sv. Marka zbral okoli 6ebe jx> izredni seji vlade inozemske zastopnike in hrvatske osebnosti in jim je v 6alonih vladne palače prebral izjavo, ki so jo prenašali tudi zvočniki na vse trge in jx> glavnih ccstah hrvatske prestolnice. Poglavnik je izvajal: »Najnovejši dogodki, ki so Ameriko privedli v vojno, zahtevajo, da tudi vlada neodvisne hrvatske države zavzame svoje stališče. Vojna med Ameriko in Japonsko je zaključek tistih vztrajnih ameriških izzivanj, ki so 6treniela za tem, da bi 6e čimbolj razširila vojna. Nameni Amerike 6o bili jasni, kajti Amerika si je hotela na ta način ustvariti gos|K>dovalni položaj, da bi tako pod 6voj jarem spravila druge narode. Kar sta &torili Amerika in Anglija do naroda neodvisne hrvatske države, prav dobro dokazuje to voljo. Tudi mi Hrvati 6mo del evropske skupnosti, ki 6e vojskuje dane6 za lastno svobodo. Naša mlada država je v duhu nove Evrojje sklenila sodelovati pri oblikovanju novega reda. Mi vemo, da to zahteva napor vseh naših moči in da bodo potrebne žrtve, ker bomo samo z zmago v skupnem boju izvojevali lepšo bodočnost. Ne samo, ker se čutimo vezani z našimi zavezniki v trojni pogodbi, ampak tudi zaradi tega, ker 6mo sami globoko prepričani, potrjujemo, da tudi neodvisna hrvatska država izjavlja, da je v vojnem stanju z Združenimi državami in z Anglijo. Hrvatski narod prevzema na 6ebe vse obveze in žrtve, ki izvirajo iz tega stanja, ker je prepričan, da bo ta vojna zanj na koncu veliko olajšanje. S trga so se dvigale navdušene manifestacije poglavniku, Mussoliniju in Hitlerju in te manifestacije so potrjevale iskreno in prisrčno odobrava- (Nadaljevanje na 2. strani) Fronta v Marmariki; častniki italijanskega poveljstva ogledujejo, kako njihove baterije bombardirajo sovražne postojanke CjjCMp&daKStvo (Nadaljevanje s 1. strani) .je V6ega naroda, ki je tako odobraval slovesne klepe, ki jih je mlada hrvatska država sprejela na la zgodovinski dan. V spremstvu zastopnikov oblasti in drugih esebnosti je aoglavnik nato zapustil vladno palačo in je šel na tribuno, ki je bila okrašena s hrvatskimi, italijanskimi in nemškimi zastavami. Nasproti tribune se je na trgu ra zmest i la cela hrvatska legija, ki jo je organiziralo italijansko vojaško zastopstvo na Hrvatskem in je bila oblečena v sivo-zelene obleke italijanske vojske in je snoči odpotovala v Italijo, odkoder bo po določenem roku za vaje, odšla na vzhodno bojišče, kjer se bo pod italijanskim poveljstvom vojskovala proti skupnemu sovražniku: boljševikom. Na desni strani trga je bila zbrana četa Črnih 6rajc in bataljon -M«, v sredini pa hrvatski in nemški oddelki. Okoli V6ega tega pa je bila zbrana ogromna množica ljudi, ki je začela navdušeno vzklikati, ko je opazila poglavnika. Nato je nastal molk in poglavnik je začel govoriti, najprej v hrvaščini, nato v italijanščini in nazadnje v nemščini: »Hrvatski vojaki, vi nameravate oditi na daljno zemljo na vzhodnem bojišču, kjer boste še enkrat potrdili slavo hrvatskega orožja in to tam, kjer se razvija ogromen boj.za svo!>odo narodov. Prepričan sem, da se boste tam vojskovali tako, kakor vaši predniki, ki so v teku stoletij podali bleščeče dokaze junaštva na mnogih bojiščih v Evropi. Hrvatski narod je v duhu z vami in vas spremlja s svojimi željami in s svojimi nadami, ker je prepričan o vašem junaštvu, iz katerega se bodo rodili najlepši sadovi za boljšo bodočnost Evrope in tako tudi Hrvatske, in to v novem mednarodnem redu, kakor ga želita Duce in Hitler. Dejstvo, da se odhajate vojskovat ob strani slavnih italijanskih vojakov, je nov veličasten dokaz tistih tesnih vezi prijateljstva in zavezništva, ki vežejo Hrvatsko na veliko Italijo in na Duceja. Vaš odhod pa se dogaja ravno v izredno slovesnem trenutku za zgodovino hrvatskega naroda. Že nekaj dni je Japonska v vojni proti Združenim državam in proti Angliji. Danes ji tudi Hrvatska sledi po tej poti in to ne samo kot član trojne' pogodbe, ampak, tudi zaradi velikega zadovoljstva, da se lahko ob strani velikih zavezniških narodov vojskuje proti najbolj nevarnemu sovražniku človeštva.« Poglavnik je vzkliknil: »Za dom« in ves trg je odgovoril: »Spremni«. Ko je bil poglavnikov govor končan, se je začel mimohod hrvatske legije med največjim navdušenjem navzočih. Bilo je to nad tisoč mladeni-čev, ki so korakali z rimskim korakom, nato pa je korakal oddelek Črnih srajc in je med tem množica vzklikala navdušeno Italiji in Mussoliniju, nato pa so sledili oddelki "domobrancev, ustašev in nemških oddelkov. Po končani slovesnosti se je poglavnik vrnil v vladno palačo, kjer se je nad pol ure pogovarjal z ministrom Casertanom, načelnikom italijanskega vojaškega odposlanstva Ln z drugimi italijanskimi osebnostmi. Smrt italijanskega komponista Tivoli, 15. decembra. AS. Ponoči je umrl Filippo Guglieli, eden najpomembnejših modernih italijanskih komponistov. Rojen je bil leta 1859. V Londonu pripravljajo konference Stockholm, 15. dec. AS. Iz Londona poročajo, da je več angleških poslancev poslalo Churchillu predlog, da naj 6e ustanovi zavezniški vojni svet, v katerem bi naj bile zastopane Anglija, Amerika in Sovjetska Rusija. Ta zvezni vojni svet naj bi obravnaval ne samo vojaških vprašanj, ampak tudi vprašanja vojne proizvodnje. V Londonu 6e tudi govori, da bo v januarju sklicana konferenca, katere se bodo udeležili angleški, ameriški, ruski in kitajski zastopniki in zastopniki vseh begunskih vlad. Na konferenci bi bil sprejet sklep, da nobena zaveznica ne bo sklenila ločenega miru z državami Osi ali pa z Japonsko. Podpora za razmah madžarskega kmetijstva Budimpešta, 15. dec. AS. Baron Banly, minister za kmetijstvo, je v poslanski zbornici predlagal zakonski predlog, ki določa milijardo pengov v ta namen, da bi se povečala kmetijska proizvodnja na Madžarskem, in sicer v kvalitetnem in v količinskem oziru. Določene so nagrade za kme-tijce, prav tako pa velike vsote za zboljševanje ozemlja. Tudi na polju kmetijstva bo Madžarska storila vse, da se poveča vojna proizvodnja in bi se tako nato povečal izvoz v zavezniške države. Velika eksplozija v Ameriki Lisbona, 15. dec. AS, Izvedelo se je, da je velika tovarna orožja in streliva v severnoameriškem mestu Burlington zletela v zrak. V tej tovarni so izdelovali novo eksplozivno sredstvo. Zelo mnogo delavcev je bilo mrtvih in ranjenih. To tovarno se šele pred kratkim zgradili in je stala 50 milijonov dolarjev. Izvedelo se je, da je blizu vodovoda v Los Angelesu policija našla velike količine dina-mita. Zapora gume v Ameriki Stockholm, 15. dec. DNB. V Ameriki je razglašena zapora nad prodajo gume, ki se sme od 22. decembra dalje na novo uporabljati in prodajati 6amo v vojaške namene. Severnoameriška pšenica za Južno Ameriko Berlin, 15. dec. AS. Ameriško poljedelsko ministrstvo je odredilo izvoz velikih množin pšenice v južne ameriške dežele: Venezuelo, Columbio in Ekvador. Pšenica je bila odposlana po izredno nizkih cenah, tako da je konkurenčna argentinski pšenici. Kako je utrjen Singapur Berlin, 15. decembra. DNB. Kjer so bile še pred nekaj leti koče malajskih ribičev ob močvirjih, so danes ogromne betonske na,prave in vsepovsod štrle cevi protiletalskih topov. Na obnebju pa je polno letal, ki se dvigajo iz dobro utrjenih letališč. Singapur ie Gibrultar Tihega morja. V nekaj letih je Anglija tu zgradila svoje najmočnejše oporišče na Vzhodu. Singapurski otok je zvezan samo po malem nasipu z Malajskim polotokom. Na skalnih oba-lan malega otoka je nastalo polno mogočnih utrdb. Ves otok je ogromno trdnjavsko skladišče. Posamezne naprave pa so tako skrbno skrite, da potnik nič ne opazi. Celo angleški časnikar Bruce Lockhart si je belil glavo, kam so izginile ogromne vsote denarja, ki so jih porabili za utrditev Singapura. Nn otoku so tri vojaška letališča in eno civilno. Pod zemljo so velika skladišča za bencin, vojašnice in delavnice za popravilo letal in ladij. Kljub temu, da je v bližini mogoče dobiti dovolj nafte, je v singapurskih podzemskih shrambah vedno za pol leta bencina za celotno tihomorsko brodo-vje. Vojno pristanišče obsega 50 kv. km in v njem more najti zavetje celotno nngleško bro-dovje. Vojno pristanišče ima tudi največji suhi dok na Daljnem vzhodu, v katerem je mogoče tudi 50.000 tonske vojne ladje popravljati. Niti na Havajskih otokih ni tako velikega dokn. Pač pa ima Singapur svojo slabo stran, da ni močno utrjen proti Malajskemu polotoku. Ta napaka se utegne ravno v sedanji vojni zrlo maščevati. Od morske strani je trdnjava po mnenju strokovnjakov nezavzetna. Ni pa no-zavzetna od suhozeinske strani. Tudi prebivalstvo samo predstavlja za Angleže občutno nevarnost. Podnebje je namreč za Evronee zelo nezdravo. Zaradi tega so le domačini bili uporabljeni pri trdnjavskih delih. Mesto Singapur šteje bOO.OOO prebivalcev in sicer vseh plemen in narodov, cele Azije, Vlada izdaja svoje od- ločbe v 19 jezikih. Dovoz živil v to velemesto prihaja največ iz Malajskega polotoka in pa iz holandske Indije. Zato je japonska blokada na severu Malajskega otoka za Singapur takoj poslala občutna nevarnost. Delavstvo v Ljubljanski pokrajini Iz statističnih podatkov Zavoda za socialno zavarovanje Ljubljanske pokrajine je razvidno, da da je znašalo meseca septembra skupno število zavarovancev 20.938 in zavarovank 10.913, torej skupno 31.851 oseb, v oktobru je število moških zavarovancev naraslo na 21.001, žensk pa na 11 tisoč 74, tako da je skupno število zavarovancev znašalo oktobra 32.075. Odstotek bolnikov je bil v septembru 2.15, v oktobru pa 2.37. Od vseh članov odpade v oktobru na zavod za soc. zavarovanje, t. j. prejšnji okrožni urad* 27.512, na boln. blagajno Trg. boln. in podp. društva 4473, na Merkur pa 90. Povprečna dnevna zavarovana mezda je znašala oktobra 18.28 lir in sicer pri zavodu za soc. zavarovanje 17.23 (moški 19.98, ženske 11.66), pri bolniški blagajni TPPD 23.76 lir (moški 25.98, ženske 20.83), pri Merkurju 26.68 lir moški 27.53, ženske 25.23 lir). Tako je znašala skupna dnevna zavarov. mezda 586.262.i0 lir, od tega zavod za soc. zavarovanje 4'<4.u.:l.au, bolniška blagajna 109.820 in Merkur 2.420.60 lir. Po strokah je bilo v oktobru število zavarovancev razdeljeno takole: hišna služinčad 3.532, gradnja cest in vodnih zgradb 3.228, trgovina 3.166, visoke gradnje 2.346, gozdno-žagarska industrija 2.043, kovinska industrija 1.639, denarni zavodi itd. 1.479, oblačilna industrija 1.448, gledališča, svob. poklici itd. 1.209, tekstilna industrija 1.189, občinski obrati 1.165, industrija kamenja in zemlje 1.149, gostilne, kavarne itd. 1080, industrija hrane in pijače 1.079, predelovanje lesa in rezbarstvo 947, higiena 879, predelovanje kože in njenih su-rogatov 685, industrija papirja 672, industrija tobaka 595, grafična industrija 570, kemična industrija 445. javni promet 384. zasebna prometna podjetja 331, industrija kože in gume 298, poljedelstvo 211, gradnja prevoznih sredstev 163 in centrale za proizvajanje sile itd. 139. Omejitev poštnobrzojavnega prometa za praznike Od jjolnoči dne 16. decembra pa do polnoči dne 10. januarja 1942 bodo poštni brzojavni uradi glavnega mesta in pokrajine vpoštevali naslednje predpise: Poštna služba: ukiniti morajo sprejem poštnih paketov s težo nad 5 kg, pa naj bodo namenjeni v kateri koli kraj Kraljevine, nadalje morajo ukiniti sprejem propagandističnih tiskovin, ki niso periodične, pa namenjene kamor koli v Kraljevino. Poštno.brzojavna služba: Ukiniti se mora sprejem navadnih zasebnih brzojavk in brzojavnih navadnih nakazil, namenjenih kamor koli v Kraljevino, z izjemo brzojavov in brzojavnih nakazil, namenjenih italijanskim posestvom, poleg tega pa tudi namenjenih vojakom Kr. vojske, Oboroženih sil, milice za nacionalno varnost, ali od njih, če imajo vizum oblastev, od katerih so odvisne. Nič ni spremenjenega glede zasebnih nujnih brzojavov in brzojavnih nujnih nakazil, ki se lahko sprejemajo proti plačilu odnosnih taks. Brzojavna služba: Med vsemi uradi v Kraljevini so dovoljeni navadni brzojavi z enotno takso 2 lir z določenim besedilom, ki se omejuje na eno samo besedo »čestitke« (Augurali), če naslov in podpis ne prekašajo v celoti števila 9 besed. Takšni brzojavi z določeno takso bodo dostavljeni s poštnimi seli in morejo biti v primeru preobremenjenosti brzojavnih linij poslani s pošto. Nova pojasnila glede nakupa sukanca 1. Naknadno se k odd. VIII okrožnice Vis. komisariata z dne 24. 11. št. 4776-107 pojasnjuje, da bodo industrije neposredno dobavljaJe trgovinam nove zaloge preje za šivanje (sukanca) za prodajo občinstvu. Na enak način se bodo dobavljale potrebne količine industrijskim ali trgovskim ali obrtniškim podjetjem. Prodaja tem tvrdkam bo možna samo proti predložitvi bonov, izdanih po Trgovinsko-industrij-ski zbornici. 2. Ženske učiteljske šole, ženske strokovne šole in ženske strokovne učiteljske šole morejo biti pooblaščene za dvig za ženska ročna deta učenk potrebnega tekstilnega materiala s pomočjo nakupnih bonov, izdanih po Trg.-industr. zbornici. Za dosego nabavnih kart se bodo morale omenjene šole obrniti na Trg.-industr. zbornico s prošnjo in podrobno navedbo materiala, katerega potrebujejo, označujoč kakovost in količino za vsak razred in število učenk posameznih razredov. — Zbornica bo izdala nabavne bone za tkanine in preje posebej in posebej za sukanec ter prejo za vezenje in krpanje, po navodilih Vis, komisariata. Zbornica, ki bi dodelila kaki šoli nakupne bone za tozadevni material, bo odštela že priznane količine od celotne količine, ki pritičejo šoli, na podlagi priobčenih odredb, Potrebno je, da šole upoštevajo, da morajo prošnje vsebovati le najpotrebnejše, ker je treba varčevati pri kakršni koli potrošnji. Gospodarski odnosi Nemčije • rp v * * in lurcije Ankara, 15. decembra. AS. Listi poročajo, da sta bili postavljeni dve komisiji za ureditev izvoza in uvoza med Nemčijo in Turčijo. Ena komisija bo poslovala v Berlinu, druga v Ankari. Trgovski sporazum velja za celotno nemško carinsko ozemlje, torej za Nemčijo, Alza-cijo, I/>reno, Eupen, Malmedy, Češko-Moravsko in Poljsko. Buska fronta: Italijanska predstraža pred napadom, Nova trgovska pogodba med Turčijo in Romunijo Ankara, 15. dec. AS. Po uspešnih pogajanjjh je bila 6klenjena nova trgovska pogodba med Turčijo in Romunijo. Pogajanja 60 trajala 14 dni in ie pogajanja v Ankari vodilo zastopstvo, ki je prišlo iz Bukarešte. Poštni in železniški promet. S 16. t. m. bodo v železniškem prometu sprejemali samo stvari za osebno rabo in domačo porabo potnikov, ki se normalno jemljejo s seboj na potovanje, knjige in papir ter dokumente, vzorce, kinematografske plošče in odnosni propagandni material, rezervna kolesa za avtomobile, dvokolesa itd., smuči, sani itd, motocikli, glasbeni instrumenti, radijske aparate, obsmrtne vence in akumulatorje. V pospešenem blagovnem prometu bodo sprejemali samo živila, sveže cvetlice, zdravila, monopolske predmete, vrednostne papirje itd. V malem prometu bodo sprejemali samo pošiljatve do 100 kg. Izvzete pa so življenjske potrebščine. — Poštni paketi bodo sprejeti na prevoz samo do teže 5 kg, in sicer ena pošiljka dnevno iste tvrdke ali istega pošiljatelja na istega naslovnika. Prevzemale pa bodo pakete samo one pošte, kjer eo tvrdke normalno oddajale svoje pakete. Hiše državnih uslužbencev v Italiji. V teku leta XIX. je bilo dogotovljenih 538 stanovanjskih hiš za državne uslužbence s 3193 stanovanjskimi prostori s skupnimi stroški 52 milijonov lir. V letu XVIII. pa je bilo danih na razpolago 232 hiš s 1744 prostori. V teku pa so gradbena dela za 915 hiš s 5385 prostori in stroški 85 milij. lir. Delavske hiše v Italiji. Ta mesec je bila seja uprave Nacionalnega konzorcija fašističnih zavodov za ljudske hiše. Na seji 60 razpravljali o novih nakazilih za nove zgradbe v letu XX. V skupnem znesku je bilo nakazanih 327,130.000 lir za navadna f.inansiranja, kar naj bi se dobilo s hipotekarnimi posojili, za katere bi dala podporo država v znesku 8,305.633 lir letno. Ce upoštevamo vse druge razpoložljive zneske, bo za izvedbo načrta preostalo 549,634.000 lir. Iz trgovinskega registra. Pri tvrdki Fran Zorn, družba z o zavezo v Ljubljani, sta bila izbrisana poslovodji Zorn Fran in Zorn Katarina, vpisana pa sta bila Stojan Marta roj. Mergentha-ler in inž. Stojan Lovrenc. Novi seznam oseb, ki so prosile za izselitev v Nemčijo. Službeni list z dne 13. decembra prinaša 38.-44. seznam oseb, ki so zaprosile za izselitev v Nemčijo. 38. seznam obsega 340 oseb, 39. 306, 40. 217, 41. 205, 42. 197, 43. 181 in 44. 205 oseb. Upniki naj morebitne terjatve do teh oseb prijavijo v dveh tednih pohotnemu uradu za dolgove in terjatve v Ljubljani. Nove karte za kruh. Iz Rima poročajo, da so objavljene podrobnosti o novih krušnih kartah, ki bodo v veljavi v prihodnjih treh mesecih januar, februar, marec. Za osebe, ki Imajo pravico na dodatne deleže, veljajo naslednja določila: karta za 300 gramov za žene, ki so v petem mesecu do rojstva otroka, 300 gramov za dijake itd., ki žive v zavodih, karta za 400 gramov za delavce in kmetijske delavke, delež 500 gramov pa pripada težakom itd. Za delavce, ki opravljajo najtežja dela, pa bo izdana ena navadna karta za 200 gramov, poleg tega pa še dve karti po 200 gramov, tako da bodo imeli dnevno po 600 gramov kruha. Nove najvišje cene. Ministrstvo za kmetijstvo in gozdove je izdalo nove odredbe o najvišjih cenah nekaterih vrst povrtnin, kostanja, krompirja in orehov. Najvišje cene za fižol na drobno so določene za navadni fižol na 585, za boljše vrste na 650 lir za 100 kg. Za krompir je določena naslednja najvišja cena: 105 lir za stot franko vagon nakladalna postaja, torej na debelo. Nove najvišje cene so določene tudi za tunino. Novi seznami oseb, ki so nameravajo izseliti v Nemčijo. Službeni list z dne 6. decembra objavlja 27.-33. seznam oseb, ki so zaprosile za preselitev v Nemčijo. 27. seznam obsega 175 oseb iz občin Koprivnik in Črmošnjice, 28. seznam 83 oseb iz občine Koprivnik, 29. seznam 306 oseb iz občin Dolenja vas in Mozelj, 30. seznam obsega 156 oseb iz občin Koprivnik, Kočevska Reka. Mozelj, 31. seznam obsega 101 osebo iz občine Stari log, 32. seznam obsega 294 oseb iz vasi Koprivnik, Stari log, Črmošnjice, Kočevje-okolica, Draga, 33. seznam pa obsega 237 oseb iz občin Črmošnjice in Draga. Morebitni upniki naj prijavijo v dveh tednih svoje terjatve iz katerega koli naslova pohotnemu uradu za dolgove in terjatve v Ljubljani. Zvišanje glavnice paroplovne družbe »Ilirija« v Zagrebu. Paroplovna družba »Ilirija« v Zagrebu je zvišala glavnico od 6.5 na 20 milij. kun, za kar je izdala delničarjem grafe delnice. Nemški trgovinski urad v Belgradu. Dne 15. novembra je bil v Belgradu odprt nemški trgovinski urad. Njegova naloga je zastopati generalnega pooblaščenca za gospodarstvo v Srbiji nasproti nemškim tvrdkam, ki ali likvidirajo stare p«6le aii zamenjavajo nove. Urad bo pomagal tudi onim srbskim tvrdkam, ki hočejo trgovati z Nemčijo. Kinopredsfava GILL-a Včeraj je zvezno poveljstvo Italijanske liktorske mladine v Ljubljani nudilo kinematografsko predstavo v kinu Mo6te, z». učence III. mešane ljudske in III. mešane meščanske šole. Šolska mladina je z veseljem gledala delavnost GILa v drugih [»krajinah, ki se je razvijala na platnu in pa nekaj poučnih iilmov LUCE. Člani vscučiliškega direktorija pri Visokem Komisarju Od vseučillščnlkov samih ]e odvisno, ali bodo znali ljubljansko vseučilišče ohraniti Ljubljana, 15. decembra. V soboto zvečer ob 17.30 je Visoki Komisar fiksc. Emilio Grazioli 6prejel v vladni palači zaupnika ljubljanske vseučiliške organizacije, inž. Piera Carra, ki mu je predstavil člane direktorija te organizacije. Podzaupnik Fran Kupec je Visokemu Komisarju izrekel vdan pozdrav tudi v imenu članov direktorija in dijaštva, ki je vpisano na ljubljansko vseučilišče. Visoki Komisar je pri tej priliki izrazil svoje veselje, da lahko sprejme ▼ vladni palači prvič zastopnike slovenske vseučiliške mladine. Toliko bolj je tega vesel, ker so ti zastopniki visokošolske mladine obenem člani direktorija slovenske vseučiliške organizacije, direktorija, ki je sklenil ustanoviti kot sredstvo za sodelovanje in vposta-vitev vedno tesnejših stikov med italijansko in slovensko kulturo. Ekscelenca Grazioli je na kratko povzel, koliko je lašistovska vlada storila za slovensko kulturo in zlasti za ljubljansko vseučilišče, za katerega je bil postavljen velik delovni program, ki bo rešil vprašanja, katera je bivša jugoslovanska vlada dolga leta zanemarjala. Med drugim je Visoki Komisar poudaril tudi, da ljubljansko vseučilišče ne služI Italijanom, paž pa Slovencem in je torej od vseučiliščnikov samih odvisno, ali bodo to svojo univerzo znali ohraniti in vračali s enako lojalnostjo dobrohotnost lašistovske vlade in zlasti Duceja. Obsodil je potem delovanje majhne peščice tistih, ki mislijo, da bi radi imeli vseučilišče za sedež komunistične ali sploh kakršne koli proti-italijanske propagande. Naglasil je, da je pač otročje, misliti, da bo Italija trpela kaj takšnega. Nato je Visoki Komisar izrazil svojo veliko ljubezen do študentov, ki so vpisani v vseučiliško organizarijo. ter izrazil prepričanje, da bodo slovenski dijaki, ki hočejo biti lojalni, znali poiskati tisto moč, da bodo nastopili proti vsakomur, ki se prizadeva ustvariti nered, ki bi imel za posledico edino to. da bi ljubljansko vseučilišče in tudi prebivalstvo na splošno izgubilo velikodušno podeljeno avtonomijo, ki jo je dovolila lašistovska vlada. Z ozirom na nekatere želje, ki so jih zastopniki vseučiliške organizacije izrazili glede ukrepov, ki so bili zadnje čase izdani z ozirom na akademike, je Visoki Komisar določno povedal, da bi o teh ukrepih bilo mogoče razpravljati le, če se bo večina študentov izkazala vredna tega. V Sodraški in Ribniški dolini izboljšujejo zemljo V Sodražici bodo ustanovili tudi vodno zadrugo Ribniea, decembra. Bistrica in Ribnica, ki tečeta v velikih vijugah po Sodraški in Ribniški dolini, poplavljata večkrat na leto, zlasti spomladi in jeseni, obsežna polja in travnike ter napravljata ogromno škodo v že itak pasivnih krajih. Pridno prebivalstvo marljivo obdeluje vsak košček vsaj malo rodovitne zemlje celo pod gorami, dočim ostaja najboljša zemlja zaradi vode neizrabljena ali pa daje le slabo kislo krmo. Od Sodražice tja doli do Dolenje vasi pri Ribnici so večkrat pod vodo veliki deli rodovitne zemlje, ki bi lahko hranila skromno prebivalstvo. V današnjih časih, ko se vedno poudarja potreba obdelovanja vsakega koščka naše zemlje, prebivalstvo pozdravlja ukrepe Visokega komisariata, ki posveča veliko pozornost ravno regulacijam potokov Bistrice, Sajevca in Ribnice, ki bodo spremenile poplavno ozemlje v rodovitna polja. Tako so začeli letos nadaljevati regulacijska in melioracijska dela na potoku Sajevcu, ki se izliva v Ribnico. Letos je bil potok Sajevec uravnan v dolžini dobrega kilometra. V ta odsek se odvajajo sedaj močvirske vode in studenci. S to regulacijo je dolina ob potoku pridobila mnogo rodovitne zemlje. Ko bodo izvršene še potrebne drenaže, se bodo pokazali pravi uspehi te regulacije. Tudi posestniki sami naj bi se zanimali za razne vrste drenaž. Kako koristne in učinkovite so take naprave, bi jim vedel svetovati g. Benčina iz Bukovice pri Ribnici, ki je že sam izvedel nekaj drenaž. Oblast bo gotovo podprla taka stremljenja. Nekako 6 km od Sajevca je v delu regulacija. Potok Bistrica, ki je v gornjem toku nekako od izvira pa do Podklanca reguliran, povzroča sedaj večjo škodo v svojem spodnjem toku. Zlasti je prizadet trg Sodražica in vsa zemlja od Sodražice do Rusove žage pod Brezami. Da se sanira trg Sodražica, eo se merodajni činitelji odločili regulirati potok v dolžini približno 1 km pod trgom. Sedaj že regulirajo od Zamosteca v smeri proti Sodražici. Delo lepo napreduje, le žal, da je voda letos med delom že dvakrat zalila vse delo. Delavci vztrajajo kljub vsem težkočam z zavestjo, da rešujejo svojo zemljo, ki bo v bodoče hranila njihove družine. Številni brezposelni so dobili delo pri regulaciji, zlasti tisti, ki so zaradi zastoja v lesni industriji ostali brez zaslužka. V prihodnji sezoni bo delo na tem odseku skoraj končano. Z regulacijo bo pri dobljenih tu okrog 50 ha zemlje, s celotno regulacijo od So-dražico do Brež pa nad 250 ha. Na tem odseku se že vršijo meritve za pripravo projekta regulacije na tem odseku. Delo opravlja hidrotehnični Najlepši dar za božič in novo leto so »PRAVLJICE« Božene Nemcove. — Broširane stanejo le 5 lir, vezane v platno 11 lir. Kupite jih, dokler jih je še kaj! odsek Visokega Komisariata v lastni režiji, zato pa so tudi dela poceni in solidna zaradi stalnega strokovnega nadzorstva. Na Bistrici so dela omejena na razne manjše pritoke in studence tako Izberšice, ki jo pravkar odvajajo v že regulirano strugo Bistrice. Na ta način izvršujejo meliorizacijo predelov pod Veliko goro. Razveseljiva je pobuda sodraškega župana g. Prijatlja, ustanovili vodno zadrugo, ki bi naj potem z malenkostnimi prispevki posestnikov parcel na popolnem področju in s podporami javnih oblasti vzdrževala regulirano strugo in naprave na njej ter izsuševala drenaže na zamočvirjenih parcelah. Pred kratkim so pričeli tudi meriti za regulacijo Ribnice v Dolenji vasi. Tako bosta Ribniška dolina in Sodraška kotlina' po izsušenih regulacijskih delih mnogo pridobili in dali kruha ljudem, ki so odhajali samo zaradi pomanjkanja plodne zemlje v svet. Knjige »Slovenčeve knjižnice« so najlepše darilo za božič in novo leto. Vsaka knjiga le 5 lir! Iz Goriške pokrajine Dva groba. V Kanalu ob Soči je mirno v Gospodu zaspala stara Ravnikova gospa Terezija Ravnik roj. Faletič. Dočakala ie visoko starost nad 85 let. Bila je dobra krščanska mati, ki je vse življenje delavno skrbela za svojo družino. Imela je 12 otrok, od katerih žive še štirje. V vsem kanalskem okraju je Uživala velik ugled in spoštovanje, kar je dokazal tudi njen slovesni pogreb. Ob spremstvu štirih duhovnikov ga je vodil kanalski dekan g. Semič. Naj se po trudapolnem življenju odpočije v Bogu! žalujočim sorodnikom, zlasti živinozdravniku dr. Tonetu, naše toplo sožalje. — V Gorici smo v sredo 10. decembra pokopali g. Josipa Hrovatina, glavnega knjigovodjo pri deželni upravi. Umrl je po težki bolezni v 54. letu starosti. Bil je vzoren, vesten uradnik, ki je živel v prvi vrsti svojemu poklicu in svoji družini! Že pred svetovno vojno je stopil v službo k takratnemu deželnemu odboru in je ostal v deželni službi do svoje pre-rane smrti. Bil je vnet pevec in je svojčas živo sodeloval ipri znanem goriškem kvartetu. Dobrega, tihega gospoda bomo ohranili vsi, ki smo ga poznali, v lepem spominu. Bog mu daj večni miri Družini in sorodnikom iskreno sožalje. Col na Vipavskem. Pri nas smo opravili pred kratkim prav lepo pobožnost: imeli smo tridnevnico za naša dekleta. Pobožnost je spretno in uspešno vodil g. Štefan Gnjezda, župnik iz sosednega Podkraja. Dekleta so bila prireditve prav vesela in so se je prav številno in z vnemo udeleževala. Upamo, da pobožnost ne bo ostala brez sadov. Stalno marionetno gledališče Italijanske llktorske mladine odprto Ljubljanska iolska mladina je v nedeljskem popoldnevu doživela prav lepo in prijetno presenečenje. Povabljena je bila k otvoritvi stalnega marionetnega gledališča, katerega je uredilo zvezno poveljstvo GILL-a v Beli dvorani hotela Union. Prijazno povabilo je še posebej razveselilo mladino, ker je bila v tem gledališču otvoritvena predstava. Marionetno gledališče je popolnoma predelalo zvezno poveljstvo GILL-a, ki je dobilo pač staro marionetno gledališče v precej slabem stanju. Preurejeno marionetno gledališče je zahtevalo precejšne stroške, ki so bili izdani za razvedrilo mestne mladine. S pomočjo nekaterih tehnikov in igralcev je bilo mogoče v najkrajšem času postaviti majhen laboratorij za pripravljanje in postavitev marionetnega gledališča. Kot prva predstava je prišla na vrsto lepa Grimmova pripovedka »Janko in Metka«. Sodelavci tega gledališča so se vidno potrudili in so poleg tega, da so končali svoje delo do določenega roka, zastavili ves svoj trud, da s svojim delom razvesele mladino. Na ta način se je zopet ustanovilo nekaj lepega za mladino. Zahvala za vse to gre zveznemu poveljstvu GILL-a, ki si ni naložilo samo dolžnosti, vzgajati mladino telesno, temveč ji dati tudi duševnega razvedrila, predvsem tistim otrokom, ki zaradi slabih družinskih razmer ostanejo brez vsakršnih zabav. Zvezni podpoveljnik prol. Cassani, ki je zadnje dneve osebno zasledoval delo in razvoj gledališča, je prišel k otvoritvi s svojo ljubeznivo gospo in hčerkama. Na ta način je zadobila prireditev prijazen in prisrčen značaj in je bilo čutiti domačnost, ki se je še povečala z veselim vzklikanjem in navdušenjem mladine. Podpoveljnik je prinesel otrokom pozdrav Visokega komisarja, zveznega poveljnika GILL-a ter povedal mladini, da v kratkem času po sv. Miklavžu in po otvoritvi šolskih kuhinj, mladinska organizacija zopet nudi novo ustanovo, ki je posvečena mladini, predvsem tisti, ki je najbolj potrebna. Vsega dobrega, kar nudi mladinska organizacija, bo deležna vsa mladina, predvsem pa tisti, ki so vpisani v GILL, kajti oni bodo lahko smatrali marionetno gledališče kot svojo last, saj je last njihove mladinske organizacije. Dejal je, da se bo delovanje GILL-a razvilo po vsej pokrajini, da bodo tako vsi otroci združeni v veselju in se bodo lahko vzgajali telesno in duševno. Končal je s pojasnilom, da otvarja v imenu zveznega poveljnika stalno marionetno gledališče GILL-a. Začela se je predstava, pri kateri so prevzeli delo gospa Mlekuš-Pugljeva, gospod Novak, inž. Trtnik in drugi sodelavci, ki so dobrovoljno nudili svoje sodelovanje. Gospa Mlekuš je tudi predelala Grimmovo pripovedko za marionetno gledališče, za kar ji gre posebna pohvala. Trije prizori, v bajti revnega gozdarja, v gozdu in v hiši čarovnice so bili postavljeni z lepim okusom in dekorativnim efektom. Posebno navdušenje je zajelo otroke ob plesu živali in gob ter ob Silvestrovem plesu v mračnem gozdu, vse to s spremljavo godalnih in pihalnih inštruemntov. Na pravo začudenje je naletela scena, kjer izvrši čarovnica svoje vražje čarovnije. Vsi otroci poznajo Grimmovo pripovedko »Janko in Metka« in zato je ta predstava naletela na tako veliko odobravanje in ploskanje, da ga ni hotelo biti konec. To delo zveznega poveljstva GILL-a, ki je že s prvo predstavo kronano z velikim uspehom, je posvečeno otrokom, ki so že od nekdaj imeli veliko zanimanje za marionetna gledališča. S tem je GILL zopet dokazal, da je organizacija posvečena samo otrokom, ki se bodo pod njenim okriljem lahko razvedrili duševno in telesno in tako nabrali moči za delo, ki jih čaka v življenju. S Spodnjega Štajerskega Otroški vrtec v Trbovljah so odprli preteklo nedeljo. Vrtec je nastanjen v hiši, kjer je že prej bil vrtec, le da so zdaj hišo precej popravili in preuredili. Vanj bo hodilo 80 rudarskih otročičev od 2 do 6 leta starosti. Večina bo dobivala opoldne tudi kosilo ter dvakrat na dan malo južine. Ljudsko gibanje v Braslovčah. Meseca novembra je v Braslovčah bilo 6 rojstev ter trije mrliči. Med novorojenčki so sami dečki. Umrli pa so tile trije: Terezija Brišnik iz Braslovč, Marija Knez iz Gomilskega in učenka Silva Miklav iz Komenče. Smrt v Mariboru. V mariborski bolnišnici je umrl solastnik tvrdke Franc Swaty v Mariboru, ravnatelj Anton Morocutti, star 53 let. — Dalje je v mariborski bolnišnici umrl 22 let stari posestnikov sin Jožef Javornik iz Zgornje Vižinge pri Marenbergu. V isti bolnišnici je še umrla 70 let stara Elizabeta Novak iz Maribora, ki je stanovala v Pregljevi ulici. Umrli so še 90 let stara zasebnica Magdalena Robnik iz Grajske uli- Kristusova zgodovina Giovanni Papini 8. Očetovstvo (Nadaljevanje) V očetovski bolezni ni sledu bralovske dolžnosti in navade, prijateljskega računanja in ni tekmovanja ljubimčevega poltenega poželjenja, slu-gove hlmjene vdanosti. Očetovska ljubezen je čista ljubezen, edina resnična ljubezen, edina, ki u more imenovati ljubezen, brez vsake mešanice tujih elementov v svoji bitnosti, to je sreča^ žrtve za srečo bližnjega. Ta misel o Bogu kot očetu — to je ena velikih novosti Kristusove blagovesti. la globoka rešilaa misel, da je Bog oče in da ljubi, kakor oče ljubi svoje otroke in ne kakor ljubi kralj svoje sužnje in da daje vsem svojim sinovom vsakdanji kruh in da z veseljem sprejme tudi grešnike, ko se vrnejo in naslonijo glavo na njegove prsi, to misel, ki zaključuje dobo stare zaveze in znači začetek nove zaveze, je Jezus našel v naravi. Kot Sin božji je eno z Očetom — in si je bil vedno svesi tega očetovstva, kar so komaj slutili najbolj razsvetljeni preroki. A sedaj je deležen vseh človeških skušenj in vidi, kar se odraža in odkriva v vse-miru in bo uporabljal najlepše slike prirodnega sveta, da prineso ljudem prvo svojo veselo vest. Jezus je kakor vsi veliki duhovi ljubil naravo. Grešnik, ki se hoče očistiti, svetnik, ki hoče moliti, in pesnik, ki hoče ustvarjat, se zatečejo v gore, v sence dreves, k žuboreči vodi, v sredo livad, ki dehte po nebu, ali v puste pečine, ki so preklete od sonca. Jezus je povzel svojo govorico iz narave. Skoraj nikoli ne uporablja učenih besedi, ab- Rstraktnih pojmov, brezbarvnih in splošnih izrazov; - njegovi govori so okrašeni z barvami, prožeti z | vonjem polj in vrtov, poživljeni s podobami domačih živali. Gledal je v svoji Galileji smokev, ki j., ,, —, veljkjmj črnimi listi, gledal se debeli in zori je suhe trtine mlatfike, katerih popje je brstelo, rumeno in vijoličasto grozdje, ki je viselo na mladikah v veselje trgačev. Gledal je, kako raste gorčica, bogata lahkih vej, iz nevidnega semena; poslušal je ponoči tužni šelest trstike, ki jo je ob jarkih majal veter. Gledal je, kako so sejali v zemljo žitno zrnje, ki bo zrastlo v polno klasje. Ko se je komaj zrak ohladil, je gledal lepe rdeče, rjave in vijoličaste lilije sredi plahega zelenega žita; gledal je svežo, gosto travo, ki danes bohotno raste in bo jutri suha zgorela v peči. Gledal je mirne in hudobne živali: radi svojega bleščečega vratu nekoliko nečimernega goloba, ki gruli o ljubezni pod streho, orle ki se spuščajo s široko razprtimi pe-rotmi na plen, vrabce v zraku, ki ne morejo pasti kakor cesarji brez božje volje, krokarje, ki z ostrim kljunom mesarijo mrhovino, skrbno kokoš, ki kliče piščeta pod krila, kaxor hitro se nebo stemni in zagrmi; izdajalsko lisico, ki po davljenju zleze v svojo temno luknjo, pse, ki cvilijo pod gospodarjevo mizo, da z gobci prijemajo drobline in koščice, ki padajo na tla. Videl je kačo, ki se je plazila med travo, in pisanega gada, ki se je skrival med razpokami in grobim kamenjem. Rojen med pastirji, da postane ljudski pastir, je opazoval in ljubil ovce; ovce, ki so iskale izgubljeno jagnje; jagnjeta, ki bleketajo hripavo za materami, katere sesajo skoraj skrita pod njihovimi volnatimi vampi, ovce, ki so se pasle jx> suhih, vročih pašnikih njegovih holmov. Ljubil je z enako ljubeznijo zrnce, ki se je komaj opazilo na ročni dlani, in staro smokvo, ki je skrivala pod svojo senco celo siromakovo hišo, ptice pod nebom, ki ne sejejo in ne žanjejo, in ribe, ki srebrijo pletene mreže in hranijo svoje zveste. Ko je v soparnih večerih, ki so kotili nevihto, dvigal oči, je videl blisk, ki je prišel od vzhoda in bičal črni zrak od zahoda. A Jezus ni bral le iz odprte in pisane knjige prirode. On ve, da je govoril Bog ljudem po angelih, očakih in prerokih. Njegove besede, njegovi zakoni, njegove zmage so zapisane v knjigi. Jezus pozna znamenja, s katerimi mrtvi zapuščajo še nerojenim misli in spomine starih časov. Bral je le knjige, v katerih so njegovi predniki zapisali zgodovino njegovega naroda. Poznal jih je po črki in po duhu bolje kakor učenjaki in pismouki, dale mu bodo pravico, da se iz učenca izpremeni v učitelja. Rudolf Dos tal: Zgodovina novomeškega trgovstva Za začetek in razvoj vseh starih mest sta bila odločilna zlasti trgovina in promet; tako je bilo tudi v Novem mestu. Večja in pomembnejša tržišča so nastala pod okriljem in zaščito močnih gradov. Na takih krajih so nastale večje in manjše naselbine, trgi in mesta, katera so obdajali zaradi obrambe pred sovražnimi napadi z močnim obzidjem. V takih krajih so se že zgodaj naselili trgovci; te naselbine so dobile tržno pravico. Na ta način je nastala tudi večina naših mest. Trgovina je bila bogat vir mestnega blagostanja in razvoja ter je bila že v zgodnjem srednjem veku izključna pravica meščanstva. Na letne in tedenske sejme so morali vsi, tudi okoličani pripeljati blago v mesto na prodaj in z njim le tukaj tržiti. Mesto pa je imelo pravico, pobirati najemnino, mitnino in cestnino ter nalagati denarne kazni za prestopke in prevaro. To je dona-šalo bogate vire in dohodke, tako mestnim trgovcem, kakor tudi mestnim oblastem in meščanstvu 6ploh. Zato je bil zlasti proti koncu srednjega veka vedno večji dotok v mesta, v dobi, ko se je položaj kmeta poslabšal in je bila v mestih tudi večja varnost pred sovražniki. V srednjem in novem veku je vodila na Dolenjsko važna trgovska pot iz Ljubljane po dolini zgornje Krke v Črnomelj in trgovska cesta Ljubljana—Novo mesto— Metlika. Od te ceste se je pri Novem mestu odcepila pot na Kostanjevico in v Savsko dolino. Ustanovitev Novega mesta Tam, kjer stoji danes novomeški kapitelj, je stala v davni preteklosti majhna, brezpomembna vas. Gradec imenovana. V 12. in 13. stoletju eo se nahajale tukaj ie pristave ia kmetije sti- škega samostana. Takrat je imel stiški samostan mnogo posestev po Dolenjskem in tudi v novomeški okolici. Gradec je bil središče pristav, ki so se nahajale po njegovi okolici. Vas je dobila že zgodaj trške pravice; kot trg se prvič omenja leta 1331. Zgodovina Novega mesta pa se pričenja prav za prav šele 7. aprila 1365, ko je avstrijski vojvoda Rudolf IV. temu kraju z ustanovnim pismom podelil mestne pravice. Mestu je dal tudi svoje ime Rudolf o vo, ki pa se ni vzdržalo, ker imajo že najstarejše listine skoraj dosledno oblike: Mevvstetlein, Mewstadel, Neustattl, Neu-stadtl in podobne. Tudi Trubar je imenoval kraj >Novo meisto«. Za uspešen razvoj trgovstva je vojvoda Rudolf IV. določil: Trgovci, ki prihajajo ob sejmih s svojim blagom v Novo mesto, so osem dni pred sejmom in osem dni za njim vami pred vsako tožbo in pred kakršnim koli nadlegovanjem mestnega starešinstva (mestnega zbora). Na ta način je vabil trgovce v mesto, da ne bi bilo treba Novomeščanom hoditi iskat blaga daleč po svetu. Tuji trgovci naj bi ga sami prinašali in sami naj bi hodili v Novo mesto kupovat blago, ki so ga jiotrebovali. Ravno tako so morali vsi, ki so z Ogrskega prihajali z blagom mimo Novega mesta, oglašati se z njim pri meščanih ter so smeli potovati z njim naprej šele tedaj, če ga Novomeščani niso potrebovali. Domači trgovci so bili oproščeni plačevanja carin, cestnin ter raznih drugih do-klad in dajatev. Turška doba — zlata doba Kmalu po smrti vojvode Rudolfa IV. so navalili Turki na slovensko zemljo, divjali po Beli Krajini in dospeli tudi do Novega mesta. V drugi polovici 15. stoletja in v 16. stoletju so ga večkrat oblegali, toda mesta niso mogli nikdsr zavzeti, vsi turški napadi so bili zaradi močnih mestnih utrdb odbiti. Doba turških navalov pa jo pomenila za Novo mesto tudi zlato dobo. Večni turški napadi so dokazali, da ne bo prej varnosti za krščansko zaledje, dokler se ne ustanovi stalna Vojaška krajina ali granica, ki je bila sredi 16. stoletja tudi zares ustanovljena. Njena ustanovitev je postala za Novo mesto pravi blagoslov, zakaj kot večji kraj blizu turške meje je postalo zbirališče obmejnega vojaštva, skladišče vsega, ob meji {»otrebnega blaga, žita, orožja, streliva in raznih vojnih potrebščin. Ker je bilo mesto tostran Gorjancev, so bile zaloge blaga bolj varne pred nenadnimi napadi. Novo mesto si je zaradi tega čudovito hitro ojjomoglo in je jiostalo poleg Ljubljane najvažnejše tržišče v slovenskih deželah ter eden najfiomembnejših krajev blizu meje. Z vojaštvom 6o prihajali v mesto tudi trgovci. Tu so kupovali graničarji prehrano in razne ostale jiotrebščine; tu je bila tudi vojna blagajna, iz katere je dobivalo vojaštvo svoje plače. V mestu so 6e nahajale velikanske žitnice in pa shrambe. Trgovina je postala zelo živahna. Trgovci so drli od vseh strani v mesto, zlasti iz Hrvatske in Madžarske. Kupčevali so največ z živino ter jo zamenjavali za drugo blago; razen živine pa so dovažali na novomeške sejme tudi mnogo drugega blaga, pri katerem so imeli novomeški trgovci lep dobiček. Spoiuin na ono zlato dobo 6e je ohranil še skoraj do naših časov v arkadah in pritličnih obokih. Ves takratni glavni trg je bil obdan z arkadami. Pozneje, ko je zlata doba novomeške trgovine začela pojemati in končno po-jiolnoma minula, so polagoma te arkade zazida-vali ter tako sčasoma vzeli glavnemu trgu njegovo značilno trgovsko lice. Dandanašnji so arkade ohranjene le še pri rotovžu in Bergmanovi hiši, toda v sedanji obliki znatno manjše. Bila je srečna in zlata doba, ko je nastal v Novem mestu lepi in prostorni glavni trg, skoraj najlepši in najprostornejši od vseh mestnih trgov v slovenskih deželah, da, celo večji in lepši od ljubljanskega. Baš velikost in obširnost glavnega trga živo priča o imovitosti takratnega Novesja mesta. ce 40, 87 let stara zasebnica Katarina Kokolj iz Tezna, 34 let stari krojaški pomočnik Jožef Ke-kec iz Studencev pri Mariboru, 64 let stari sodar-ski pomočnik Nikolaj Vezjak, 57 let stara želez-ničarjeva vdova Ivana Zibrat, 50 let stari čevljarski mojster Karel Pukl. Z Gorenjskega V Šenčurju pri Kranju se je nevarno ponesrečil pomožni cestni delavec Jože Simčič, kateri je ono nedeljo šel obiskat nekega svojega znanca v hišo, kjer ravno nekaj popravljajo. Pomotoma pa je zvečer ob sedmih zvečer odprl napačna vrata ter skozi nje stopil mesto v prijateljevo stanovanje na nedograjen in odprt balkon, odkoder je padel v globočino. Mož se je hudo notranje poškodoval. Avto je ukradel in ga razbil. Mlad dečko je oni dan v Kranju našel na cesti nezavarovan avto, ki ga je bil tam pustil lastnik. Dečko je brž sedel v avto ter se popeljal malce na sprehod proti Kamniku. Ker dečko ni bil vajen voditi avtomobila, je kajpada šlo precej sem in tja, zraven pa na vso moč naglo. Zato ni čuda, če je avto blizu Šenčurja zadel v obcestni kostanj ter se razbil. Dečko, ki je bil seveda tudi opraskan, je pustil avto in zbežal. Lastnik je dobil avto sicer nazaj, ampak vozil se zdaj ž njim nekaj časa ne bo. V Tržičn so zbrali na zbor brambno moštvo, ki šteje 310 članov. V Tržiču so trije taki oddelki, ki jih vodijo gospodje Stransky, Schubert in Goll-mayer. Smrtna nesreča na cesti. 7 let stara Kristina Capuder iz Presije se je vozila na Studenec na svojem kolesu. V strmem klancu je privozil naproti Anton Urbanija iz Goric. Ker je njegov voz bil slabo zavrt, je konje gnalo navzdol. Dekletce se je hotelo umakniti, pa so med tem konji z vozom zavili na njeno stran ter jo povozili. Dekletce je bilo kmalu mrtvo. V Domžalah je umrla gospa Barbara Grfar, roj. Resnik, stara 94 let. Smrt 160 letnika V kolumbijski prestolnici Bogota je umrl upokojenec Pablo Polanis v starosti 160 let. Bil je vojak v vojski generala Simona Bolivarja, junaka v bojih za neodvisnost južnoameriških držav. Ameriški listi pišejo, da je ta človek doživel največjo starost, ki se je spominjajo v Ameriki. Pablo Polanis je bil v bojih večkrat ranjen. Udeležil se je vseh večjih bitk generala Bolivarja med leti 1810 in 1820. Rojen je bil leta 1781, Koledar Torek, 16. decembra: Evzebij, škof in mučenec; Adelajda, cesarica; Albina, devica in mučenica; Adon, škof. Sreda, 17. decembra: Kvetre; Lazar, škof; Vivina, devica; Ignacij, škof in mučenec. Novi grobovi + Umrl je v Ljubljani g. Bogomir Gmei-ner, poštni poduradnik v p. v 83. letu starosti. Po kratkem zdravljenju v bolnišnici je bil prepeljan v Zavetišče sv. Jožefa, kjer je po dveh dnevih vdano zatisnil svoje trudne oči. Pogreb bo v torek ob pol 3 popoldne 7 Žal, kapelice sv. Antona, na pokopališče pri Sv. Križu. Mo-žu poštenjaku, ki se je trdo boril v življenju, naj sveti večna luč! Žalujočim sorodnikom naše iskreno sožalje! + Ga. Jelena Kajzelj roj. šercelj je odšla v večnost v Ljubljani. Pogreb je bil v ponedeljek 15. t. m. ob pol 4 popoldne z Žal. Naj ji sveti večna luč! Žalujočim sinovom in vsem sorodnikom izrekamo svoje sožalje! Kako se je ženil IJrban Smuk? Kaj je bilo t Desetim bratom? Kako se je obnašal Nemški valpet in še vse polno povesti našega naibolišega ljudskega pisatelja JURČIČA boste brali v njegovih s p i s i H ki jih i/redno poceni dobite v naših Q -ročiti uradu za preiskovanje načina pridobitve premoženja bivših ministrov, državnih podtaj-nikov, senatorjev in drugih premoženjsko stanje svojih klientov. Prepoved klanja mladih svinj in t"let. Minister za obrt, veleobrt in trgovino je izdal najstrožjo prepoved klanja svinj izpod 70 kg teže. Prav tako je prepovedano klanje telet. Kosti pred 23. leti padli ustašev so prenesli v skupno grobnico. Dne 4. t. m. so prenesli v skupno grobnico na Mirogoju kosti vseh padlih ustašev, ki so se v Zagrebu pred 23. leti z orožjem uprli proti zedinjenju Hrvatske s Srbijo. Prenos kosti teh ustašev je bil združen z velikimi 6lav-noelmi. Hrvatski dnevniki v ponedeljek ne bodo več izhajali. Lastništva vodilnih hrvatskih dnevnikov »Hrvatski Narod«, »Nova. Hrvatska« v Zagrebu in »Hrvatski List« v Osijeku 60 sklenila, da ob ponedeljkih ne bodo več izdajala 6Vojih dnevnikov. Namesto vseh treh dnevnikov bo na Hrvatskem odse-daj ob ponedeljkih izhajal samo list »Nedeljske Novice«, ki bodo lastništvo Hrvatskega časnikarskega društva. Tako bodo odsedaj imeli 6koro vsi hrvatska časnikarji ob nedeljah potreben počitek. Sj>ominski znak za ustaške akademike. Poglavnik je predpisal spominski znak za t.ste hrvatske ustaške akademike, ki so se posebno udejstvo-vali v ustaškem f>okretu v bivši Jugoslaviji. Julijanski koledar na Hrvatskem ukinjen. S poglavnikovo odredbo je na področju Neodvisne države Hrvatske ukinjen julijanski koledar ter od 5. decembra, ko je ta uredba stopila v veljavo, prične veljati tudi za pravoslavce gregorijanski koledar. Tukaj Everest servis tel. 26-36, Prešernova 44, nrej I. Legat Strokovno popravljamo in čistimo vse vrste pisalnih in računskih stroiev. Popravila izvršujemo hitro in po konkurenčno nizki ceni. Poi uMe te tudi VI Ewre$t senrtsal i Gledališče Drama. Torek, 16. dec., ob 17.30; »Dom«. Red torek. — Sreda, 17. dec., ob 17.30; »Bog z vami, mlada leta« Red sreda. Opora, 16. dec. Zaprto. (Generalka.) — Sreda, 17. dec., ob 17; »Prodana nevesta«. Red premierski. Radio Ljubljana Torek, 16. dec. 7.30 Radijska poročila v slovenščini — 7.45 Slovenska glasba, vmes ob 8.00 napoved časa — 8.15 Radijska poročila — 12.15 Pisana glasba — 12.40 Koncert klasičnega Iria — 13.00 Napoved časa — Radijska poročila —13.15 Vojno poročilo Glavnega Stana Oboroženih Sil v slovenščini — 13.17 Lahka glasba — 14.00 Radijska poročila — 14.15 Godalni orkester pod vodstvom Mannoja — 17.15 Orkester pod vodstvom Petralia — 17.45 Zbor svetlih glasov EIAR ja — 19.30 Radijska poročila v slovenščini — 19.4a Komorna glasba — 20.00 Napoved časa. Radijska po- Iz Srbile Ustanovitelj in organizator srbskega zadrui-ništva o sedanjih dogodkih v Srbiji. Ljotičeva »Naša borba« v eni svojih zadnjih številk objavlja izjavo, ki jo je dal uredništvu tega tednika ustanovitelj in organizator srbskega zadružništva, M i h a j 1 o Avramovič, o sedanjih dogodkih v Srbiji. V izjavi pravi Avramovič dobesedno tole: »Mislim, da je v sedanjih težkih časih prvi odziv, ki vam ga lahko dam ta, da je treba narodu sporočiti to, kar mu danes človek mora povedati. To je pa tole: Ljudstvo, bodi mirno! Ljudstvo, pazi na svojo hišo, svoje žene in otroke! Opravljaj svoja dela, obdeluj svoje njive in pazi na svojo živino! Na vse to skrbno pazi in vsakega dela se loti z največjo vnemo! Od takšnega tvojega zadržanja nI odvisna samo tvoja seo\njost, tvoj obstoj, temveč tudi tvoja bodočnost. Ne nasedaj nobenim pobudam, ki ne bi izhajale iz sredine tvoje domačije, ne poslušaj nobenih navodil, ki bi bila y. nasprotju z zdravim, treznim srbskim mišljenjem! Takšne razmere smo dosedaj vedno preživeli in smo vedno znali ohraniti prisotnost duha. To ti svetujem tudi danes. Najmanj je današnji čas primeren za razpravljanje o tem, kar nas loči. Vsi rodoljubi morajo biti danes združeni in delati na tem, da se ohrani mir, red in narod. Kakor sem dejal, dana-nji čas zahteva prisotnost duha in Človek mora biti dober Srb.« Protikomunistična liga v Belgradu. V Belgradu so oni dan ustanovili protikomunistično ligo. Za predsednika je bil izvoljen Milovam Popovič. V nadzornem odboru so pa šef državne propagande Djordje Perič. pom. prosvet. ministra v pok. Boško Bogdanovič, glavni urednik »Novega Vremena« dr. Miloš Mladenovič in drugi. Cene zeljnatim glavam na belgrajskem trgu. Belgrajski trg je bil navadno v rednih razmerah v tem času kar prenapolnjen z zeljnatimi glavami, ki so jih prodajali po zelo nizkih cenah. Sedanji težki časi so trg spremenili tudi v tem pogledu ter se je treba za zelje boriti tudi v Belgradu Jasno,' da je zaradi tega cena zeljnatim glavam zelo poskočila ter so jih zadnjič prodajali od 4 dinarje pa še več za kilogram. Reforma srbske prosvetne politiko. Srbski prosvetni minister, Velibor Jonič, je dal za »Novo Vreme« izjavo o reformi srbske prosvetne politike. V izjavi poudarja, da se bo morala od sedaj srbska mladina vzgajati v duhu srbskih narodnih tradicij in državnih potreb. Pri tem bo zelo povečana odgovornost učiteljev in profesorjev, ki bodo morali upostaviti tesnejše stike med šolo in domom. Ob prvi možni priliki bodo vsi šolarji dobili tudi enake obleke. Končno je minister tudi izjavil, da je pripravil novo uredbo o državni tiskarni, po kateri bo ta tiskarna tudi tiskala in izdajala vse šolske knjige. Razen tega bo prosvetno ministrstvo ustanovilo tudi posebne knjižnice, ki bodo izposojale knjige mestnemu in podeželskemu ljudstvu. Dovoz drv in premoga v Belgrad napreduje. Zaradi vedno večjega prostora, ki so ga očistili vojaški oddelki, napreduje tudi dovoz drv in premoga v Belgrad. Tako je sedaj mestna elektrarna že zopet lahko začela oddajati električni tok prebivalstvu tudi čez dan. Začeli so tudi že voziti tramvajski vozovi. Valjevo ima novega župana. Za novega župana v Valjevu je postavljen izvoznik Boža Lu-kovič. Ob nastopu svoje službe je izdal proglas na meščanstvo, v katerem ca poziva na brezpogojen red in mir, sam pa obljublja meščanstvu vso pod[>oro oblasti za prehrano in preskrbo s kurivom. V ta namen je občina že dobila na razpolago potrebne količine moke in drugih živil, drva bo pa dobila iz občinskih gozdov, ki jih je dal posekati. Zaradi preskrbe 1500 beguncev, ki žive v Valjevu, je občina ustanovila jsoseben odbor. = 70 Držaj noža je izpulil, toda rezilo je obtičalo v lesu. V silni ihti tolovaj tega ni opazil. Zamahnil je z batom proti Mišku: »Zdaj mi ne uideš!« »Mogoče pa ...« je skočil Mišek v stran. Ozrl 6e je, da bi našel kakšno stvar, da bi se branil. Medtem pa, ko se je izogibal udarcu, je opazil, da se je nasprotnik opolekel. »Ali se nameravaš še bojevati z neenakim orožjem!« se je zakadil Mišek v Netopirja. Ko je bil tolovaj zamahnil, da bi pobil Miška, je izgubil ravnotežje in je padel na zemlljo, kakor je bil dolg in širok, da se je kar potreslo. Mišek je planil nanj in ga bil in tolkel na vse prelege. »Pum! pum! pum!« je odmevalo. Tako 6ta se premetavala in valjala po tleh, da ni bilo moč razločiti, kaj je g>!ava, kaj je noga. Pritrkljala sta sc prav na rob propada. Nenadoma sta obstaja:. Mišek spodaj, Netopir navrhu. KULTURNI OBZORNIK Koncert Akedemskega zbora Med najpomembnejše vokalne koncerte v vsakokratni glasbeni 6ezoni smo vedno šteli koncert Akademskega pevskega zbora. To po vsej pravici. Koncert APZ je vedno pomenil nekak mejnik v razvoju naše vokalne glasbe. Dirigent Marolt nam je s svojimi pevci na teh koncertih odkril ali vsaj predstavil v novi doslej nepoznani luži kakega skladatelja (Foerster); z vrsto stilnih koncertov nam je prikazal posamezne dobe našega vokalnega glasbenega ustvarjanja prav od prvih početkov pa do zadnjih desetletij; našo ljudsko pesem je zgrabil pri korenini, pokazal je nje pravi obraz in dal poslušalcem spoznavati njene slogovne posebnosti, po katerih se bistveno loči od pesmi drugih narodov, kakor ima s sorodnimi narodi nekatere skupne poteze. Koncerti APZ so bili pomembni tudi v tem, da so bili vedno skrbno pripravljeni in je bilo na njih tehnično podajanje skladb nekaka visoka šola za naše pevce in dirigente, pa tudi za skladatelje. Vpliv te šole je čutiti ne samo v središču, ampak tudi v podeželju, kamor je pač zanesla službena pot Maroltove pevce. Svojevrsten dogodek je bil tudi letošnji prvi koncert tega zbora. To pot nam je nudil od dobrega najboljše. Na sporedu so bili avtorji, ki so pisali sicer neproblematične, a za izvajanje in poslušanje hvaležne skladbe, kot je na primer Foersterjeva Zvonikarjeva, Jenkova Lipa, Baju-kova Srce je žalostno, Kocjančičev Vinski brat ali Devova Flosarska. Od teh je znaten skok do Adamičeve pesmi Od mrtve deklice. Utripanju naše duše sta posebej prisluhnila Tome, ki je imel na sporedu štiri skladbe, in dirigent Marolt, ki je bil zastopan s sedmimi skladbami. Dela zadnjih dveh so tudi s tehnično-sjdadateljskega vidika svojevrstno grajena in nudijo zboru dosti prilike, da pokaže svojo glasovno-tehnično izšolanost, izvajalske zmožnosti in smisel za pravilno interpretacijo danih skladb. Te odlike ima APZ v kar moč dosegljivi meri, tako da očito izstopa iz vrste ostalih naših zborov. To je rezultat po skrbni preskušnji izbranih glasov, stroge šole dirigenta Marolta, pa tudi naravne glasbene inteligence sodelujočih članov. Glasovno je zbor idealno izravnan, kar je opazno posebno pri polifono grajenih skladbah, kjer so si melodične linije posameznih glasov enakovredne. Intonacija je bila z malimi izjemami absolutno čista. Dinamično ima zbor velike izrazne možnosti: od komaj zaznavnega pianissima se postopoma razvija in dobi v forte značaj blestečega orgelskega tona. Fraziranju, ki ga mnogi dirigenti dosti površno obravnavajo, posveča Marolt izredno pažnjo. Dirigent ima tudi poseben čut za to, da d& vsaki skladbi svojsko lice. Čeprav so skladbe v posameznostih do podrobnosti skrbno izdelane, vendar pri tem ne trpi celota. Marolt tudi najdaljšo skladbo arhitektonsko tako jasno izdela in jo tako rekoč razgrne pred občinstvo, da je njen ustroj tudi glasbenih zakonov neveščemu poslušalcu razviden. Kot vsak pravi dirigent, tako je tudi Marolt vedno skrbno čuječ, da ne bi nastali v izvajanju kaki glasbeni zastoji; zato je v tempih dosti svoboden, včasih kar presenetljiv. Njegovo izvajanje poslušalce sugestivno zajame in jih drži v napetosti do zadnjega akorda. Pri koncertu sta sodelovala kot solista dr. Ludvik Puš in gdč. Nada Stritarjeva. Prvi izrazit baritonist, je verno zadel dolenjski izraz v Kangalilejski ohceti; 6opranistka gdč. Stritarjeva pa je z razumevanjem odpela solistični del v pesmi 3-Pojdem v rute«. Oba solista kakor tudi zbor z dirigentom vred so želi za ta prepotrebni koncert navdušeno odobravanje prenapolnjene union-ske dvorane. M. T. Delajmo jaslice! Kakor smo že pred dnevi omenili, je založba »Nova stvar«, ki je pred kratkim izdala svojo prvo publikacijo »Odkod sem, mati?«, izdala 6edaj tudi v lični opremi arh. Gajška času zelo primerno knjižico: »Delajmo jaslice!«, ki jo je spisal prof. Niko Kuret, znani propagator slovenskih obrednih iger in navad. S to knjižico je hotel prireditelj razložiti postanek jaslic in njih namen ter njih priljuh-Ijenost in izdelavo pri Slovencih, zraven tega pa tudi dati navodila, kako 6e lahko napravljajo z majhnimi, V6aikemu dostopnimi sredstvi, lepe in okusne jaslice doma. Ni pa prof. Kuret mogel lepše začeti svoje knjige, kakor s staro slovensko narodno pesmijo: »Ta svetla zvezda, ta je vzšla...«, ki jo je leta 1607 zapisal v prvi slovenski katoliški knjigi Italijan Sommarippa, pa jo je že tedaj zapisal kot staro, še izpred luteranskih časov. Celo studijo je razdelil v tri dele: L preden govori o nastanku jaslic, oz. omenja razne pobude, ki so navajate ljudi k upodabljanju božičnega prizora (najdba jaslic, obredne igre), dočim so prve zgodovinske jaslice izpričane za teto 1223, ko jih je sv. Frančišek jjostavil v votlini in opravil prvo jx>lnočnico; jaslice v našem pomenu pa so nastale v Nemčiji 1. 1252, v Italiji pa 1. 1478. Potem govori o raznih oblikah jaslic (za časa baroka, italijanske in alpske itd.), o razvoju figur, ter se še posebej ozre na razvoj jaslic v Sloveniji, kjer se je uveljavil predvsem alpski tip jaslic (zanimivi ostanki voščenih figur pri jaslicah v loški kapucinski cerkvi v narodnih nošah!). Slikali 6o jih tudi Layer, Lan-gU6, Šubic. Kotni tip jaslic, ki se je uveljavil pri nas, pa smatra pisec za izraziti slovenski tip jaslic! Po vojni so 6voje jaslice dali Gaspari, Tone Kralj, Grafenauerjeva in Gorše v zadnjem Koledarju. Razvoj sam med narodom pa je ostal na mrtvi točki, dasi je veliko samoukov skušalo po zgledu cerkvenih jaslic napraviti več namiznih tipov. Reprodukcije teh ljudskih rezbarjtv, slikarjev in lončarjev so prav zanimive in pričajo, kako je navada jaslic prodrla globoko v narod. Drugo poglavje govori o pomenu jaslic, je napisano kot nalašč za adventni čas ter ima značaj poglabljanja v duha jaslic in njihov vzvišeni pomen. To so oznanilo ljubezni in miru, tolažba žalostnim, zgled preprostosti in zadovoljnosti, požrtvovalnosti in pokorščine, zato morajo po svoji miselnosti v vsako družino, kateri naj bodo v ojx> ro in up. Smisel pa dobijo, če jih človek 6am postavlja, predvsem otroci v družini ker s tem se vživljajo v 6krivno6ti Kristusovega rojstva in 60-doživljajo pravo adventno pripravo za božič, ta veliki katoliški praznik. Tu je pisec napravil tudi opombo o božičnem drevescu kot tuji navadi, ki pa naj ne izpodrine naših narodnih jaslic, ki naj imajo prvo mesto v slovenski družini. Zadnji del pa je posvečen praktičnemu postavljanju jaslic. Tu so navodila o izberi oblike jaslic, ki jin je več tipov, o izberi visokosti in sloga (ali slovenske ali jutrovske!) toda treba je varovati enotnost sloga. Dalje govor o ntčinu jas lic (stilizirane, posnemane!), o izdelavi, orodju in gradivu, o načrtih za jaslice (ponazorjenih je več načrtov!) dalje o jaslicah za začetnike, o i antičnem hribčku in hlevčku, o odrskih jaslicah, o hišah in mestu Betlehemu, o ozadju, perspektivah in rastlinah ki obdajajo pokrajino, ter o drugih posebnih delih. Po vsem tem pa tudi o razsvetljavi, figurah, prtih — govori ta knjiga, ki predstavlja tudi >raktični priročnik fiostavljanja jaslic in je bogato ilustrirana z reprodukcijami domačih in tujih jaslic ter načrtov. Prof. Kuret je s to knjižico, ki je samo izvleček iz večje razprave o jaslicah 6ploh, ki pa je še v rokopisu, napisal lepo adventno knjižico, ki naj pripravi naiše misli na božič, in na; oživi ip da ceno 6tari naši navadi — jaslicam, katere je že tako prisrčno in goreče pri|x>ročal veliki škof Slomšek. Z veseljem jo bodo vzeli v roke vsi ljubitelji naših domačih navad, pa tudi dušni pastirji, kajti v tej knjižici ni samo zgodovina jaslic in njih praktično postavljanje, temveč tudi duh, iz katerega izvira ta pobožna navada. Saj so jaslice tako prirasle k srcu človeka, slovenskega še posebej, da jih ne more pogrešati za božič nikjer, pa naj' ga tudi pot popelje od doma v tujino Ko je veliki cerkveni slikar Fiihrich moral bežati iz revolucionarne Prage, je vzel od vseh 6vojih del samo — jaslice, — kot 6vojc največje bogastvo. In tako tudi naš človek roma po svetu z mislijo na jaslice, na slovenske jaslice, ki jih bo tet06 postavil vsak, kdor jih bo le mogel. Zato je založba Nova stvar — k; je vzela svo-e ime po svetem pismu iz stavka: Ako je torej edo v Kristusu, je nova stvar — naredila prav, da je v 6vojo preroditveno g banje vzela tudi to delce o jaslicah, ki ga je okusno opremil arh. V. Gajšek. td. a Kramolc-Tomc: Pesmarica. V nekaj dneh bo izšla pod gornjim naslovom zbirka pesmi za K razstavi Debenjak-Jakac-Mihelič — Božidar Jakac: Vodnikov trg uf>orabo v vseh vrstah šol. Od bivše Kramolc-Tomčeve Pevske vadnice so dobili letos učenci v roke samo teoretični del, praktični del, brez katerega si ni mogoče misliti pevskega pouka, je bil v novo nastalih razmerah neuporaben. Zato sta avtorja zbrala 93 pesmi, ki se vse pOjejo na ozemlju Ljubljanske pokrajine. Med njimi so narodne, umetne in nekatere j>onarodele nabožne od najlažjih, petju v ljudskih šolah namenjenih, pa do težjih tri in štiriglasnih za mladinsko petje. Nekatere pesmi Imajo tudi klavirsko spremljavo. Da ne bi bila zbirka preobširna, bo izšlo k več pesmim posebno klavirsko spremljanje, namenjeno zlasti učitelju. Cena pesmarici bo 14 lir. Nanjo opozarjamo šole, pa tudi jx>sameznike, ki se zanimajo za mladinsko glasbo. Spori Okrepljena »Ljubljana« ni bila boljša od kombinirane enajstorice ... In je dosegla le rezultat 2 s 2 (1:0) Ljubljana, 15. decembra. Kljub resnemu stremljenju, katero kaže vodstvo Ljubljane, leze naš nogometni voz silno počasi, škriplje in poka, se pomakne komaj vidno naprej in zdrkne spet nazaj. Fantje, ki ga vlečejo, so z dvenii, tremi izjemami nad vse pridni, največ pa zaležejo seniorji slovenskega nogometa Lah, Doberlet, Slamič in drugi. Dobro je vlekel včeraj tudi mladi Hermežan Razbornik, ki je prišel ljubljanski enajstorici v pomoč. Voz pa je spet obtičal na težkem terenu. Grešili bi, če bi krivili vodstvo ali pa če bi grajali moštvo, ki je bilo gotovo srečnejše sestavljeno kot prejšnjo nedeljo. Odkar je Ljubljana izpadla iz tovarišije Bska, Gradjanskega in drugih, odkar nimamo več v Ljubljani velikih tekem, je zanimanje za igre na zelenem polju popustilo. Včeraj smo se ponovno prepričali, da nimamo več prvorazrednega nogometa. Kljub vsemu se Ljubljana trudi, da bi storila vse za eventualno uspešno gostovanje v Padovi in Turinu. V ta namen je priredila včeraj že drugo trening tekmo, ki je napravila brez dvoma boljši vtis od one proti Marsu, katero je okrepljena enaj-storica izgubila s 3:5. Tudi včeraj so vpregli v voz našega prvaka kar pet izposojenih moči, ki so v glavnem dobro vlekle. Gostovali so Žigon, Doberlet in Slamič od Marsa ter Razbornik in Klančnik od Hermesa. Tekma se je vršila v znamenju najtežjih okolnosti. Na igrišču je ležala tenka plast grbasiega zmrznjenega snega, pred vratmi pa je bilo pravo drsališče. Ob času, ko bi morali začeti z igro, so vzeli krampe in lopate v roke, da so vsaj na najvažnejših mestih popravili teren, ki je bil za igro preveč spolzek, trd in nevaren. Ko so se v megli in mrazu pojavili igralci na polju, so ugotovili, da ni sodnika. Na »splošno željo« je priskočil r.a pomoč športni poročevalec. »Slovenskega doma« g. Makovec, ki je odložil plašč in prevzel dolžnost sodnika. Reprezentativno moštvo so sestavili takole: Kriše, Ceglar, Klamčnik, Pujx>, Slamič, Pelicon, Ha- cler, Lah, Zigon, Razbornik, Doberlet. Nasprotno moštvo so sestavili iiz igralcev Jadrana, Svobode in Ljubljane. V vrstah Ljubljane sta manjkala dva dobra, Smole in Bertoncelj. Trening, ki smo ga gledali včeraj, je bil brez dvoma koristen zlasti v kondicijakem oziru. Požrtvovalno so igralci obeh front naskakovali žogo, jo odbijali s polja v polje, startali in tekali. Tehničnega znanja pa niso mogli niti pokazati, niti pridobiti. Čevlji so hrustali po trdem snegu, hitri starti so izzveneli največkrat v drsanju s padcem, žoga pa je odskakovala na zmrzlem in hrapavem terenu več ali manj v poljubno smer. Oba vratarja, Kriše in Rogl, sta zmrzovala med podboji in 6ta bila dejansko brez posla. Le tu pa tam 60 se posrečile napadalne akcije, pri katerih je imela Ljubljana vsekakor večji delež. Po prvi gneči na Roglovem pragu je prišlo do 11 melrovke, katero pa je Lah pognal previsoko. Proti koncu prvega polčasa se je Ljubljani le posrečilo, da je poslala po Razbomiku prvo žogo v mrežo. V odmoru je Ljubljana spremenila postavo. Namesto Laha, ki ima bolno koleno, in Haclerja sta se pojavila na igrišču Stare in Udovič. Igra je bila ves čas živahna, tehnično pa v znamenju razmer. Razbornik je povišal razliko na 2:0 za Ljubljano, za tem pa so nastopili še eve-tli trenutki za modre, ki so bili precej enakovredni in dosegli po vrsti dva gola, tako da se je končala včerajšnja tekma z 2:2. Vsi, ki poznajo trenutno moč ljubljanskega nogometa, so si edini v tem, da ne moremo sestaviti enajstorice, ki bi jo lahko poslali na gostovanje. Najbolj se zavedajo tega v vodstvu Ljubljane same. Kaiko se bo stvar razvila, je nemogoče napovedati. Tudi ni gotovo, če bo Ljubljana še nadaljevala s pripravami. Ce bi bilo igrišče v redu, moštvo pa kompletno, tedaj bi lahko še upali, izidi zadnjih nedelj pa govorijo dovolj jasno, da bo treba še pridnega dela z naraščajem, če nam je na tem, da se vrnejo časi, ko bomo spet labko poruisni na svojo igralce nogometa. V italijanskem drž. prvenstvu ie vedno vodi Triestina V državnem nogometnem prvenstvu, katero obiskujejo ogromne množice športnega občinstva, so odigrali včeraj osmo kolo. Triestina, ki je gostovala v Genovi, se je ponovno afirmirala in si j priborila na tujem terenu dragoceno točko. Zani- j mivo je, da so se končala vsa včerajšnja srečanja vodilnih klubov z razpredelnice z izidom 0:0. To velja za enajstorice Trsta, Benetk in Rima. Vse tri so si prištele po eno točko. Sedaj jih imajo po 11 in so ostale tudi vnaprej po istem vrstnem redu na čelu razpredelnice. Podrobni izidi 8. kola državnega prvenstva v A-diviziji so bili naslednji: Roma : Venezia 0:0, Naipold : Lazio 1:1, Livorno : Fiorentina 3:1, Modena : Ambrosiana 1:1, Bologna : Liguria 2:2, Ju-ventus : Torino 3:0, Genova : Triestina 0:0, Ata-lanta : Milan 3:1. Prvim trem sledijo potem po številu točk Fiorentina 10 točk, Liguria, Ju ven tu« in Torino po 9 točk, Ambrosiana, Lazio in Genova po 8 točk, Atalanta in Livorno po 7 točk, Milano 6 točk, Bologna in Napoli po 5 točk. Na koncu je Modena s 4 točkami. Tudi v B-diviziji so igrali v polnem obsegu. Rezultati so bili naslednji: Prato : Spezia 3:0, Ales-sandria : Fiumana 2:1, Pro Patria : Lucchese 2:0, Novara.: Pescara 3:1, Padova : Sienna 1:0, Brescia : Reggiana 2:1, Fanfulla : Pisa 2:0, Udinese : Sa-vona 2:0, Vicenza : Bari 0:0. V B-diviziji je po včerajšnjih tekmah naslednji vrstni red: Venezia 12 točk, Fanfulla, Novara, Ales-sandria in Padova po 11 točk, Bari in Brescia po 10 točk, Pescara in Udinese po 9 točk, Prato in Reggiana po 7 točk, Spezia in Savona po 6 točk, Sienna in Pisa po 5 točk, Pro Patria 4 točke, Fiumana 3 točke in Lucchese nobene točke. Šport v kratkem Prijatelji travniškega hokeja so povabljeni na sestanek, ki bo 16. t m. ob 18.30 v uradu CONI-ja. Na tem sestanku se bodo pomenili o organizaciji nove vrste športa pri nas. Amsterdam zmagal na plavalnem trohoju. V S|x>rtfondsbaadu v Amsterdamu so imeli nedavno veliko plavalno prireditev — troboj med reprezentancami Rotterdama, Haarlema in Amsterdama. Tudi tokrat so doseali nizozemski plavalci več odličnih časov, ki zaslužijo, da jih zabeležimo tudi pri nas. 100 m hrbtno dame: 1. Feggelen 1:15; 2. Westbelle 1:18; 3. Semf-Sckeffer 1:19. — 400 m prosto gospodje: 1. Van Der Kull 5:14; 2. Van Merkestijn 5:14.1; 3. Sckeffer 5:21. — 200 m prsno gosjsodje: 1. Smitskuyzen 2:47; 2. Kuitkof 2:48; 3. Van Feggelen 2:49. Po točkah je zma-zmagala reprezentanca Amsterdama pred Rotter-damom in Haarlemom. Odlične časa je dosegla danska prvakinja Ragnhild Hveger v nedeljo v dunajskem Amalien-badu. Najprej je nastopila proti dunajski štafeti, katero je sestavljalo šest plavalk v kravlu na 400 m. Dunajska šestorica je prispela na cilj le dve desetinki sekunde pred Hvegerjevo, ki je dosegla izboren čas 5,15,2. V prostem slogu na 100 m je zmagala Hvegerjeva z 1.08.8, druga pa je bila Winterjeva z 1.19. Še dva rezultata slovite rekorderke moramo zabeležiti: 100 m hrbtno 1.17 in 200 m prosto 2.28.8. Iz Novega mesta Recitacijski večer društva »Družine« bo v petek 19. t. m. (in ne v torek, kakor je te dni napovedal tiskarski škrat). S steklenico po glavi. 21 letnega hlapca Antona Rožiča iz Vrha pri Semiču je v prepiru nek posestnik udaril s tako silo s steklenico po glavi, da mu je prizadejal težje poškodbe, zaradi katerih se je Rožič zatekel v novomeško bolnišnico. Črnomelj brez snega. Dočim v Novem mestu in okolici spet, oziroma še, leži sneg. ki ie zapadel pred par dnevi, je Črnomelj brez bele odeje. Čim se z železnico pripelješ skozi tunel proti Sevnici opaziš, da si prišel pod milejše podnebje Bele krajine, ki ji je tokrat sneg prizanesel. Proračun okrajnega cestnega odbora sprejet. V sredo, dne 9. dec. se je sei'a skupščina novomeškega cestnega okraja in sklepala o proračunskem predlogu za 1. 1941, o katerem smo že poročali. Skupščina je proračunski predlog sprejela kakršen je bil predložen. Za kritje izdelkov cestnega okraja bodo torej prihodnje leto pobirali 30% cestno doklado na vzporedne državne davke. Eventualne pismene pritožbe proti proračunu morajo biti vložene tekom 14 dni. Pritožbe ie kol-kovati z 12 lirami. Rdeči križ sporoča Zastarelo pošto naj dvignejo: Ahčin Marija, Berbcič, Čuden Slavka, Cerne Angel, Cernač Franja, Cecilija Ivan, Cretnik Rozika, Ceč Angela, Cuček Benjamin, Cuznar Lojzka, Devetak Sonja, Er-rath Ivan, Ercigoj Fardo, Frohlich Oto, Fakin Mitnica, Fajfer Mara, Havlič Jože, Herbst Darja, Hab-janič Mimica, Jelen dr. Stanko, Kokalj Franc, Kol-man Dragotin, Kovič Minka, Kavka Miha, Kranjc Janko, Kukec Marko, Krivec Joško, Končan Pavla, Kosmač Ela, Kosmač Dore. Kobi Irena, Leopold B., Lorger Nežica, Lavrenčič Avgusto, Lokar Štefan, Ložar Radoslav, Luznar Stane, Logar Ivan, Maksimovič Milica, Machrcda, Mokar Karel, Mi-hajlovič Dušan, Mam dr. Jadviga, Maguša Ludvik, Nesting Jožica, Novak Milka, Piki Edvard, Peter-lin Marija, Orožen Rezi, Pilih Ana, Pirnat, Poto-kar Stanko, Polenec Anton, Podlesek Joško, Pip Ivan, Pirko Mila, Perne Tončka, Ravnikar Marija, Rekar Mila, Rutar Peter, Rutar Ivan, Remic Tone, Rutar Marija, Stare, Dvorakova 12, Srečnik Ana, Seljak Marija, Sosič Jožica, Svet dr. Marta, Seraj-nik Milena, Stritih Fani, Strman Božo, Suhadolc Peter, Stegu Velimir, šapla Anton, Šegula Janja, Verčon Milan, Tušek Kati, Vidmar Tončka, Beethovnova 7, Vončina Pepca, Vagaja Božena, Tron-telj Alojz, Zupan Ivan, Zorjan Martin, Zveza trg. združenj, Zupančič Silvo, Zivkovič Ciro, Zupan Ivo, Zirman Albina, Lupjehovec Jovanka, Muršito Ant. Novejšo pošto naj dvignejo: Burger Kajetan, Brajnik Anica, Cerar Danica, Cerar Ciril, Cimper-man Anica, Cilenšek Mira, Cescnj Dušan, Dekleva Bogomir, Eksport Špedicija, Gorjan Miroslav, Golja Marija, Hladnik inž. Stanko, Hrastelj Joža, Jesih Mara, Josifovič Lepa, Kane Alojz. Koritzky Marica, Košir Olga, Kregar Anica, Kompare Antonija, Kolenc Marica, Lah Markec, Lah Zinkica, Mačej Zofija, Mohorič Milica, Modic Ludvik, Močan Jožica, Morde Franjo, Pak Rok, Pečovnik Da-ša, Pirš Jože, Peršin Mihael, Rajhman Zlatka, Ravnikar Franc, Renec Ivanka, Remec Anica, Sitar Milenka, Slapar Stanko, Sok Lenči, Stefančič, Skra-belj Tončka, Šuštar Janez, Verk Kari, Vodopivec Anka, Zor Mara. Balanč Marija, Bizjak Stane, Brišnik Anica, Domoljub uprava, Dolničar Uča, Drčar Ludvik, Gerbec Miro, Hartman M, Hude Drago, Kitek Ljudmila, Košak Miro, Mencinger Ljubica, Mikolič I., Nanut Franc, Rejc Marija, Skapin Joško, Banka Slavija, Stare Martin, Selovin Josip, Tron-telj Alojz, Teržan Ivan, Zgonc Matija, Zupančič Terezija, Zamejič Ema. j Bogatelj Avgust, Cilenšek Mira, Kutin Mara, Lflvinger, Golob Nasta, Sadar Marija. Cerne Marija, Golja Marija, Kotnik Rajko, Kotnik Mira, Menart Ivan, Mesar Minka, Pipan Tone, Ramšak Marica, Stross, Štrukelj Ivan, We-nigerholz Milka, Nečak Svetozar. Ahčin Marija, Cajnkar Feliks, Čadež Nada, Devetak Viktor, Irina Ivanova, Kalin-Kačič Fani, Od-pošiljatelj pisma Koren Uršula, Lcder Nada, Mila-vec Ela, Mravljak Milan, Merhar Štefan, Nahtigal Marjan, Pintar Rado, Podržaj Ema, Remic Tonče, Ramšak Marica, Ravnikar Marija, Inž. Spasenovič Tih., Šalamun Miša, Tominšek Manja, Visenjak Ra-dim, Verbajs Tončka, Zei Zlatko. V tajništvu poizvedovalnega oddelka naj se javijo: Kucler Maks, Lah Boris iz Veržeja, inž. Lah Rado, družina Mertel, Radulovič Bogdan, Tramšek Micika, Kovačič Ladislav, Meri Remic, Kolodvorska 28, Svojci Rozmana Franca. Poizvedovalnemu oddelku so darovali: uradništvo Narodne banke 220 lir, Subert Josip in Jožica iz Ljubljane 250 lir, Hočevai Jože iz Male Slivnice, namesto venca na grob blagopokojnega Viktorja Medena, 100 lir, rodbina Milavec iz Dolenje vasi, namesto venca na grob blagopokojnega Viktorja Medena 200 lir. Plemenitim darovalcem iskrena hvala! Vsi oni, ki so prejeli od vojnih ujetnikov denar v jugoslovanski valuti, naj se oglase v tajništvu poizvedovalnega oddelka RK na Tyrševi 11. S seboj naj prineso dokazilo, da je denar res ,od vojnega ujetnika (pisemski ovitek, v katerem je bil denar poslan itd.) in na listu sledeče podatke: 1. seznam bankovcev, serije, številke, 2. sorodstvo do ujetnika, 3. natančen naslov. Vsi ti podatki so potrebni v svrho sestave skupne prošnje na Banca d'Italia za zamenjavo tega denarja. Pred sodiščem »Da, priznam, da sem bil le kaznovan zaradi vloma, tatvine vlačugarstva, poneverb in krive prisege; toda povejte mi človeka, ki bi bil brez napak?« Francesco Perrl: 13 Neznani uienec Zgodovinski roman lz Kristusovih Časov. Prevedel dr. Joža Lovrenčič. Tu se je zbrala množica okoli nekega vede-ževalca, ki je razlagal 6anje kaki 6užnji ali prerokoval prihodnost kaki heteri, tam je imel svoj krog grški rokohitrec, ki ie ob bučnem smehu poučeval, kako lahko izmakneš denarnico kakemu patriciju ali trgovcu, drugod je spet zanesenjak pridobival ljudi 6 pripovedovanjem Ozirisovega trpeljenja ali razlagal kak Zoroastrov svečenik z arabeskami poslikano visoko kapo in z brado, mastno od olja in narde, sorodstvo in istovetnost bogov ter bajal o titanskem boju, ki ga neprestano vodi mračni Ahriman, bog podzemskih demonov, proti svetlemu Orimazdu. Od Trigeminskih vrat do Almona in še dalje do razkošne vile Nonija Asprenata je valovilo ostriženih glav, miter, turbanov, frigijskih čepic, škrlatnih plaščev, belih in sinjih tunik, širokih gal-6kih ogrinjačev, grških hlatnldov, obnošenih tog, ohlapnih ženskih oblek — peplov in vihrajočih tenčic ter pričesk V6eh vrst. Od vsepovsod je odmevalo vpitje in kričanje v vseh jezikih. Šale in dovtipi in prostaške kletve so 6e čule, naperjene večinoma proti cesarju. »Kozel«, »stari satir« je bila še najnedolžnejša, kar je letelo nanj. »Ali pride, ali ne pride?« Neizmerna množica je gledala pod nebo in ugibata po jx>časnem letu velikih morskih sokolov, usmerjenih proti solinam. Jutro je bilo mrzlo, a jasno. Oster veter, ki j« pihal z morja proti Albanskim goram, je raz-gnal lahko meglo z ravni in nagrmadil nad gor- skimi grebeni bele, razvlečene oblake, bleščeče ob vzhajajočem soncu kakor oblačila bogov na Olimpu. Iz ogromnega mesta, kjer 6e je lesketal marmor templjev, 6tebrišč in obokov m so žareli pozlačeni kipi, je odmeval hrup praznujoče množice, na otokih, na trgih, nad palačami in še golimi vrtovi, ki so jih pa le zelenile ciprese in pinije, v svetih gozdičkih na Palatinu in v lovorovih gajih na Aventinu in Janikulu se je dvigalo v čisti zrak na stotine kipov in operutenih zmag, ki 60 jih v hitrici postavili. Nad vse morje hiš se je visoko in veličastno dvigaila ogromna kvadriga. ki je krasila pročelje templja Jupitra Statorja, kateri je, kakor se je zdelo, leteč prihajal izpod višin jasnega zimskega neba. 12. »Prostor, prostor za pontifika Valerija Mes-sala!« 60 kričali sužnji gonjači, dvigali palice in s premi odrivali množico, ki je v gneči mrgolela, nakar so mogl z nosi,lnico naprej, a med vpitjem in spakovanjem drhali, ki ni imeli pred nikomer spoštovanja. Stari siloviti vojaki so dvigali pesti, orientalci 60 6e oglašali kakor gosi in polnili ozračje s svojim grgrajočim sramotenjem in narekovanjem, barbari so na Široko odpirali svoje divje zelenkaste oči in vzkrikali, kakor bi tulili. Tu in tam 60 6e nad valovanjem glav prikazale še druge nosilnice s pozlačenimi kupolami in vdelanimi vetički kričečih barv in njihovi gonjači so se prerivali s komolci in palicami. Trušč množice, kričanje sužnjev in tojx>tanje njihovih čevljev in lesenih sandalov je polnilo veliko cesto z neizrečenim hrumenjem. Večkrat se je vpitje spremenilo v hudo kričanje, silno pokanje z bičem je prerezalo ozračje in nad množico, ki se je razdelila, 6o 6e prikazali polnagi vozniki v obnošenih tunikah iz cilicijske volne, vihteli biče in 6e jezili. Vozili so iz pristanišča les in marmor za velike stavbe, ki 60 jih začeli graditi novi bogatini na Aventinu. 13. Ko so prišli z nosilnico v bližino glavne ceste Decumanus Maximus do Rimskih vrat, je tvilo skoraj nemogoče dalje. Cesto je zapirala dvojna vrsta stražnikov in pretorijancev v polni bojni opremi, zadrževana množica je pa pritiskala in tulila. Posamezne gruče 60 se izločile, drle kričeč čez jx>lja, plezale čez plotove predmestnih vil in čez ograje patricijskih vrtov, da bi po drugi poti priSli in dobili lep prostor na Sulanskem obzidju. Stražni sužnji 6o v nasilneže hujskali jose in vse-okoli je bilo slišati besno lajanje, pomešano 6 krikom ljudi, ki 60 bežali. Drugo vpitje je prihajalo 6 Tibere, f>o kateri so hiteli proti pristanišču v nepregledni vrsti veliki čolni, polni ljudstva, ki je vzklikalo, čeprav še daleč od cesarske ladje, ki je bila zasidrana v notranjem pristanu vile Fuicija Triona. Končno je pontifikovia nosilnica čeprav ob preklinjanju množice, le prišla do vojaške vrste. Neki centurion se je približal, da bi se pogajal, a ko je zagledal ob vratcih opekasti obraz Valerija Messala, je spoštljivo pozdravil in ukazal, naj ga spustijo naprej. V Ostiji je bilo vse nenavadno živahno in praznično, a vendar je bilo videti, da za vzdrževanje reda odgovorne oblasti ni60 bile mirne. Ozračje je bilo kakor polno nevihte. Skupine straž so bile peš in na konjih vsak trenutek pripravljene, da nastopijo in preprečijo vsako kršitev danih navodil. Ljudstvo je bilo, kakor 6e je zdelo, po- sebno razburjeno in nasilno. Ko so imeli za 6abo še eno vojaško zaporo, so obstali z Valerijevo nosilnico pred vilo Fulcinija Triona. V dolgi vreti so bile na trgu in okoli ograje že postavljene nosilnice raznih patricijev, vsaka z gručo spremljajočih sužnjev, ki 60 se pogovarjali in krohotali, pripovedujoč 61 skrivnosti svojih gospodarjev, zlasti pa gospodaric, katerih 6pletke so vsi f>oznali. Onstran ograje je bilo videti, kako 60 6e gibale in prerivale visoke bele toge, obrobljene s škrlatom, senatorske tunike, rdeče sandale z visoko peto in 6 črnim jermenjem iz finega paflagon-skega usnja. Dobra stotina senatorjev, konzularnih osebnosti in zlasti uradnih ovaduhov 6e je sprehajalo pod drevjem in jx>d stebrišči v živahnem razgovoru. Preden je Valeriu6 vstopil, je opazil Domicija Enobarba 6 konzulskimi insignijami in z rdečo, skrbno skodrano in odišavljeno brado. Govoril je z Makronom, poveljnikom pretorijancev, in 6 svakom Markom Vinicijem. V drugi skupini je videl Lucija Apronija, Rubelija Gernina in slovitega To-gonija Gala. ki je predlagal, naj bi prišel to jutro cesar v mesto v spremstvu telesne straže, ki bi jo sestavljali senatorji. Ograja, ki so jo stražili pretorijanci. se je odprla in Valerius z Markom Adonijem je vstopil. Vila Fulcinija Triona, ki si jo je zgradil v Ostiji z dohodki 6vojega ovaduštva, je bila med najlepšimi v pristanišču. Sredi velikega vrta, kjer je bila češnja pri češnji — Trion jih je imel neznansko rad — se je dvigala pravokotna zgradba v izbranem grškem slogu. Okoli hiše je bil dolg hodnik z jonskimi stebri, nad katerimi 6ta bili tudi dve ploščadi: z ene je bil razgled na ravnino, z druge na zaliv. Kako žive v Švici Ali čuti tudi Švica vojno, se sprašujejo nekateri listi, pišoč o Švici. Odgovor je vsekakor pritrdilen. Ustavimo se samo pri vprašanju prehrane. V gostilni dobiš hrano le proti oddaji dveh kufKinov. Kupone razdeljujejo v začetku meseca. Vsakdo lahko deloma ali v celoti zamenja svojo živilsko karto za kupone. Najvažnejša živila kakor maščobe, moka, sladkor so strogo racioni-rana, kava, čaj in kakao se dobe mesečno v zelo majhnih količinah, uvedeni so trije brezmesni dnevi na teden. V Švici zelo priljubljene igre, kjer lahko srečni dobitnik zadene kokoši, piščance, račke ali celo majhnega prašička, so odpravljene, oblast jih je prepovedala. Mleko morajo producenti v določeni množini obvezno oddajati, sir, ta priljubljen švicarski narodni pridelek, je tudi rarioniran, na mesec ga dobi vsak le toliko, da lahko dnevno pokrije z njim majhen košček kruha. Slovita švicarska čokolada ima izredno vrednost. Tudi obutev in obleka sta na karte. Če si na leto kupiš obleko, si karto že izčrpal. Morda ti bo ostalo le še za kake nogavice. Promet s tovornimi avtomobili je ustavljen. Vse zaloge bencina morajo biti strogo prijavljene, tako da jih oblast lahko vsak čas pregleda in f)o potrebi odkupi. Sedaj so se tudi Švicarji privadili na kolo, kar je v njihovi hriboviti in gorati deželi kaj naporno. Kdor se n. pr. vozi s kolesom po Lausanni, bo v enem letu imel mišice, kakor najbolj utrjen atlet. Novih koles ni več moči dobiti, pnevmatike in duše so pod zaj>oro in kakor Damoklejev meč visi nad glavami kolesar- jev naj>ovedovanje, da bo celo vožnja s kolesom na nedeljske opoldanske izlete prepovedana. Velika težava je tudi s premogom. Centralne peči imajo predpisano največjo mero toplote, mrazu podvrženi ljudje se boje hudih zimskih viharjev. Tudi uporaba električnega toka je omejena. Vodni rezervoarji za pogon turbin so zaradi majhnega dežja v letošnjem poletju izpraznjeni, tako da je tudi »beli premog« racioniran. S čustvovanjem je pisal neki švicarski list o možu, ki si je zaradi pomanjkanja mila nabavil električni aparat za britje, pa zaradi pomanjkanja električnega toka zopet mora nositi brado. Mnoge ladje tujih paroplovnih družb, ki so bile prej v švicarski službi, te 6lužbe ne opravljajo več in sedaj si ta državica sama ustanavlja svojo trgovsko mornarico. Na škodo pašnikov bodo povečali površino obdelane zemlje, da bi se dežela vsaj v glavnem lahko sama preživljala. Že to leto so dosegli precejšnje uspehe. Težavno je postalo vprašanje poljskih delavcev. Če hočejo, da bi šli industrijski delavci obdelovat zemljo, morajo z boljšati življenjske pogoje kme tov, njihovih družin in njihovih delavcev, kajti sicer ne bodo mogli nikogar privabiti z mesta na delo na kmete. Sploh pa v Švici primanjkuje delavcev. Mnogi so vpoklicani v vojaško službo, drugi so zopet pritegnjeni k delu pri zgradbi obrambnih črt, tretji zopet v industriji in obrti. Če bodo hoteli izvesti izdelani načrt za povečanje obdelane zemlje, bodo morali pritegniti v službo za prehrano najmanj 80.000 novih delavcev. Transdnjestrija zbiralci znamk so med mnogimi lilatelistič-nimi redkostmi, ki jih je prinesla sedanja vojna, opazili tri različne znamke s sliko srednjeveškega vojvode, pod njim pa napis Transdnjestrija. Znamke je izdala romunska poštna uprava, ker se glase na leje. Kaj je Transdnestrija? Kakor že ime pove, je Transdnestrija pokrajina, ki jo sestavlja trikot med Dnjestrom ter mestom Mohilev na severu in Ovidiokol na jugu pa do reke Buga. V tej pokrajini so strnjene naselbine Moldavcev, ki so bili doslej v sovjetski moldavski republiki. Ko so Nemci in Romuni te kraje zasedli, so vpeljali v njih romunsko vojaško in civilno upravo, ne da 6i bila dokončno odločena njihova usoda. Kakor zatrjujejo Romuni, je bilo po odvzemu Moldavije in severne Bukovine v Sovjetski Rusiji 3 milijone Moldavcev, torej šestino vseh Romunov. Od tega sta bila dva milijona v Besarabiji in severni Bukovini, ki ju je morala Romunija odstopiti Sovjetski Rusiji. Romuni priznavajo, da v novi pokrajini, to je Transdnestriji, ki so jo sedaj dobili Romuni v upravo poleg vrnjene Besarabije in severne Bukovine, niso samo Romuni, vendar pa jih je mnogo. Po romunskih zatrdilih naj bi jih bilo pol milijona. Po ljudskem štetju v Sovjetski Ru- Mali oglasi V malih oglasih velja pri iskanju službe vsaka beseda L 0.30, pri ženitovanjskih oglasih je beseda po L 1.—, pri vseh ostalih malih oglasih pa je beseda po L 0.60. Davek se računa posebej. — Male oglase je treba plačati takoi pii naročilu. | Službi § Dobe: Dve služkinji pridni in pošteni, sprejmem za kmečka dela. -Naslov v upravi »Slov.« pod St. 13168. b B Stožbc j istcio: 20 letno dekle pošteno in zdravo, dela voljno, želi zaposlitve pri dobri krščanski družini. Gre tudi k otrokom. Naslov v upravi št. 13532. siji iz 1. 1926. je bilo v moldavski republiki 258.000 Romunov, dočim je bilo po stari carski statistiki iz 1. 1914. v Rusiji 436.000 Moldavcev (to pa tudi v jjodročjih izven dosedanje moldavske republike). Dananje romunske statistike navajajo, da živi v Transistriji, dalje proti vzhodu, na Krimu In v Sibiriji okrog 800.000 do 1,200.000 Romunov. Ti Romuni da izhajajo iz srednjeveške države v 12. stoletju, ki je obsegala Kijev, Volinje in Podolje. Imenovala se je »Voloholene«, kar naj bi bilo skupno z besedo Valahe, Vlah. Gotovo je, da je v Transdnestriji še precej romun. življa, točnih in zanesljivih podatkov pa ni. Občutiti ga je bilo v nekaterih mestih, kakor v Tiraspolu, Grigoriopolu, Braili. V Odesi spominja nekoliko — pa samo po imenu — na Moldavane mestna četrt »Moldavankac. V Transdnestriji — obsega 8843 kvadrat, kilometre — je 10% gozdov, ostalo pa so vinski, sadni in zelenjadni nasadi. Tu je uspeval tudi dober ruski tobak. Iz proste roke se proda enonadstropna hiša velika v trgovsko-promet-nem kraju in zdrav ne-izsekan gozd v izmeri 16.5 ha, ob železniški postaji. Direktne ponudbe takoj na upravo »Slov.« pod »Bela Krajina« številka 13447. P KiucitfP mmmm t ............ * 2 951 Vež orehovih hlodov izkopanih s koreninami, proda Rudolf Plbernlk, Suhor pri Itetliki. t Nekaj knjig Modre ptice in drugih publikacij naprodaj. Peča-rlč, Novo mesto, Ljubljanska 26. 1 iKitatiBnoj Kupujemo stare kolesne in avto-mobilne zračnice. A. Goreč, poleg Nebotičnika, k LJUBLJANSKI INEMATOGRAFI Predstave ob 16 in 18.15, ob nedeljah In pra-znikih na ob 10.30. 14.30. 16.30 in 18.30 Duhovita komedija polna smeha, zabave in muzike Dva milijona za en smehljaj Enrico Viarisio, Kisa de Giorgi, SaDdra Bavel, IJomola Costo KIIVO UNION TF.r.. »g.gl Vesela in zabavna filmsko burka s popularn.m komikom Fernandelom Štirje pari se ženilo Paulette Duhost, OJaude May, Andrex, liolatid Toutaia KINO sr.ont - TEI,. »7-5C__ Ni-joolj priljubljena igralca ALIDA VALL1 in 1'OSCO GIAUHETri v enem nailepših filmov sez. Talna ljubezen (po rom. A. Iletlerja). — Oslali igralci Vi vi Gioi, Osvaldo Vnlenti. Bella Starace, C. Pilotto Itd. KINO MATICA. - TEI. 22-41 Slovensko stenografijo Novakovo, I. del, kupimo. Ponudbe na upravo »Slov.« pod šifro »Stenografija« št. 13531. k Redki trojčki Otroci iz mešanih zakonov med belimi in dru-gobarvnimi ljudmi 60 različne polti. Nekateri so pojx>lnoma beli, drugi črni, tretji pa zopet kake vmesne barve. Irka Ellen Brown, poročena z nekim mulatom, je v Mehiki podarila svojemu možju trojčke, od katerih je bil eden bel, drugi črn, tretji pa vmesne polti. Oceani iz safirov V dvorski zakladnici v Teheranu imajo najdragocenejši in edinstven zemljevid na svetu. Zemeljske celine in otoki so izdelani z mozaiki iz smaragdov in rubinov. Tretji pas. morja, predstavljajo safiri. Ekvator in meje Irana pa so označene z diamanti. A: »Kaj je vedno krajše, čim bolj vlečemo?« B: ??? A: »Cigareta«. Umrl je v 83. letu starosti naš oče, stari oče in stric, gospod Bogomir Gmeiner poštni poduradnik v pokoju Dotrpel je po kratki bolezni in pripravljen za pot v večnost mirno zaspal v nedeljo, dne 14. decembra t. 1. ob V27 zvečer. Na zadnji poti ga spremimo v torek, 16. decembra ob popoldne z Žal, kapelice sv. Antona, na pokopališče k Sv. Križu. Dobremu očetu in poštenjaku naj bo Bog dobroten plačnik! Ljubljana - Jezica, dne 15. decembra 1941. Žalujoči ostali. Kap jih je zadela... «... tablete 6vetle barve so slabo uspavalno sredstvo, ki se prodaja ponavadi po vseh takih trgovinah, ter se njih vsebina zelo ujema s tem, kakor je napisana na etiketah na steklenici, kjer so obrazloženi sestavni deli snovi.« Nasprotno pa 60 temnejše tablete iz samega ciamnatrija, kateremu je primešane malo 6teklene vode...« »Gospodična Casserton mora biti res zelo hvaležna gospodu Phinea6u Gavinu,« meni Montgo-mery. »Vsekakor! ciannatriuj, razredčen v vodi, imenujemo tudi navadno prusko kislino.« »Res prijazna hiša!« pripomni ironično Mont-gomery. »Caj povzroča človeku razširjenje srca, uspavalno sredstvo pa ga takoj pošlje naravnost v večno6t...« »Pozabljaš pa še na podžagana tla, ld naj mu pomagajo zdrkniti v globočino.« »Imaš prav. In tudi na 6trašilo ki je gotovo neranljivo.« »Vse sama sredstva, da človeka popade groza in 6trah! Sedaj jo je skupil ubogi Higgins na nosu! Še 6reča, da 6i ni zlomil tilnika! Vsekakor pa ga je pretres možganov onesposobil za nekaj tednov. — Midva morava sedaj obvestiti Yard! Takoj jutri oddaj brzojav zanj!« Monlgomery se zareži. »Zaradi nas bodo morali v Spelman6marketu najeti kmalu še enega poštarja. Nesrečni Wiphoor si bo zlomil hrbet pod težo brzojavov, ki mu jih pošilja Ambrose.« »Higgins je hotel dati policaju podrobno pregledati grad. Ker je pa sedaj tako pobit, ne bo mogel tega izvesti. Zato bom jutri jaz sam sistematsko napravil natančno preiskavo.« »Lahko grem tudi jaz zraven?« »Ne! Ti se odpelješ v Spelmansmarket!« »škoda!« * Phineas Gavin obstane smeje v veži. »Če so služabniki sami,c si je mislil, »tedaj tudi lahko pokažejo svoj privatni obraz.« Poslušal je glasno govorjenje, ki je prihajalo iz knjižnice. Charles in Tessy Casserton sta se že zopet prepirala. »... ne uvidim,« je vpila gospodična Casserton, »zakaj naj bi ne verjela, da si imel tudi ti svoje prste vmes pri teh skrivnostnih dogodkih! Končno pa je tudi tebi najbolj prav prišlo, da je Henry umrl!« Nasprotovanje Charlesa Cassertona je prišlo zelo temperamentno do izraza. »Zakaj bi pa ti ne bila njegova morilka? Človek bi kaj lahko verjel, da si dala Henryja ubiti, da si ga spravila s ipoti. Kar mirno priznaj! Jaz bom gotovo zadnji, ki bi te izdal...« Svetli smeh Tessy Cassertonove se je mešal v lahko Gavinovo hehetanje. »Otroka,« je mrmral vase, »otroka sta še, ki si drug drugemu napravljata samo težko življenje.« 14. Chappell je pogledal na uro. »Ravno pol enajstih!« je zamrmral. Potem je pogledal skozi okno. Kakor črna snov je ležalo komaj vidno morje pod brezzvezdno nočjo. Komisar je zaprl zaklopnioo pri polknih. Stopil je k mizi in poiskai iz svojih kov-čegov magnezijsko baklo. Tedaj je nekaj lahko potrkalo na vrata. Chappel odpre. V sobo vstopi Tessy Casserton. V lepi svileni sinji pižami, ki jo je zakrival nalahno 6amo golobjesiv nočni plašč. »Ne morem spati, Chappell I Tako se bojim!« mu je rekla in se sesedla v naslonjač. Njeni nogi sta izginili pod plaščem. Kot krvavordeče kaplje sta bili videti na podu samo žametasti copatki. »Pred kom?« je vprašal Chappell brezdušno. Gospodična Casserton je samo našobila ustka. Večkrat si je popravila rjave kodre. »Ste vedno tako natančni?« »Moram!« »Strašen poklic. Ste res tako slavni, kakor pravita o vas Montgomcry in Ambrose?« »Ne vem,« odgovarja Tessy Casserton. »Ali se sploh more o sebi trditi kaj takega?« »Imate prav.« »Pred kom se pa bojite?« je navezal Chappell zopet na začetek pogovora. »Pred svojim bratrancem in Lyngbyjem!« se je pritožila mlada gospa. In pri tem mu je vrgla tako proseč po-led v obraz, da bi moral ganiti tudi še tako rezsrčno bitje. K tem brezsrčnim bitjem je spadal seveda tudi Reg Chappell. »Zakaj? Iz kakšnih vzrokov?« »Moj Bog! Ali moramo tudi že ugotavljati svojim čustvom vzroke? — Prej je v moji sobi strašilo.« »Strašilo?« je vprašal Chappell z nevernim nasmehom. E1 »Da, strašilo.« »Bes?« »Dvomite nad mojimi besedami?« »Nikakor!« je rekel Chappell proti svojemu prepričanju. »Toda, to bi bilo nekaj novega v tem gradu.« »Je še marsikaj drugega novega tu,« je ostro pripomnil Chappell. »Novo je tudi, če kdo pade skozi deske. Higgins ima ena in štirideset pet stopinje vročine. Strežnica iz Spelmans-markta je sicer zelo zanesljiva, toda vipliva na nadzornikovo zdravje nima nobenega. Bilo bi strašno, če bi postal Higgins tretja žrtev...« »Tretja žrtev?« »Seveda: prva Bobby, druga...« »Počakajte! Ni še ugotovljeno, da je Bob-by izgubljen ...« Gospodična Casserton zmaje z glavo. »Ah, jaz sem prepričana, da smo mi vsi izgubljeni. — In nihče me ne ljubi. Nihče mi ni dober. Nihče me noče razumeti.« Komisarju se zdi položaj kočljiv. Zato se odmakne. Potem odseče kratko: »Mi hočemo že enkrat priti strahu do dna. Kje straši?« Tessy Casserton se dvigne. Njeni nožiči iščeta copatke. V hipu je stala zravnana in prijela komisarja za roko. »Pojdite!« mu energično zapove. »Samo še hip! Najprej moram vzeti še svojo svetlobno palico.« Tessy Casserton je peljala Rega Chappella v 6vojo sipalnico. Bronaste svetilke z barvastimi stekli so metale soparen sij. Tessy Casserton se je rahlo nasmejala. Za Ljudsko tiskarno v Liublianl: Jož« Kramar« Izdajatelj: inž. Jože Sotija Urednik: Viktor Cenži«