RIBUHfl radio GLAS Ijubljane d.d. 100,2 Mhz in 99,5 MHz 32. jtinuar 1994, letnik 94/95 (XLiv) študentski časopis za civilno družbo / št. 9 izhaja vsak drugi (al pa ne) torek problem pa je to, da ni vode na sekretu, kajti človeški osebki kljub temu iztrebljajo, straniščne školjke pa se mašijo. METELKOVil NAš DOM Kljub zimi in nemogočim pogojem se je pojavilo kar nekaj novih dejavnosti. "HROŠČARJI" (to so Ijubitelji hroščev oz. Volkswagnov) so zasedli prostor v napol porušeni garaži, zaflikali luknje v stenah in tako usposobili že odpisan prostor. Imamo tudi DRUŠTVO LJUBITELJEV SOŠKE FRON-TE, ki so zasedli prostor tako rekoč v ruševinah nad bivšo vojaško jedilnico, sicer pa je to čisto v njihovem stilu, saj so vneti zbiratelji vojnih antikvitet. V njihovi sobici je na ogled nekaj čelad, šmajser, bajonet in Vrat na vhodu z Masarykove ni več, tudi Dizaka ne karbidovka, s katero si svetijo, najnovejši ponos zbirke pa so rešetke, ki so nekoč varovale Janševo celico v vojaškem zaporu na Metelkovi. Gala dvorana po krajši pavzi ponovno deluje s svojim programom. Izboljšali so oder, po vsej verjetnosti pa bodo imeli kmalu tudi nov šank. V nedeljo so imeli v gosteh Nizozemce Gore, ki pa so naredili veliko finančno izgubo (več o njih si lahko preberete na kulturnih straneh Tribune). Upajo, da si bodo vsaj nekaj izgube pokrili z Hladnim pivom in balkan žurom, ki vedno privabi velike množice. Pivo se je sicer podražilo na 120 SIT, kljub temu pa za svoje delo za šankom nihče ni plačan (razen z nekaj drinki). V Šoli so aktivni Mizz art, ki so pripravili razstavo fotografij svojih grafitov oz. stenskih poslikav. Imajo tudi svoj mini šank, ki deluje kadar je odprta razstava. Črni mravi so krivi, da je v kleti Šole še vedno čajnica, Kdo bo plačal odvoz smeti??? ¦<<¦'..,.:..... ..... . . (Tisti, ki )e nasvinjal) kjer lahko popijete čajček (imajo veliko izbiro pravih čajev). Stripcorovci pa so zaprli svoj prostor, kjer so prej potekale video projekcije ter 1001 noč, saj noč in dan garajo v Art klubu (v Pešakih), ki bo popolnoma prenovljen in sploh mega, preimenoval pa se bo v Channel Zero. Tu bo tudi vegetarijanska kuhinja. Otvoritev bo 10. februarja. Ob tej priliki bo v istem prostoru tudi koncert dua Cut, ki prihaja iz Nemčije. Prvo nadstropje Pešakov pa se je iz pisaniških prostorov, ki niso služili svojemu namenu, počasi prelevilo v bivanske prostore, ki služijo svojemu namenu. V enem izmed prostorov se pripravlja radio T.N.T. DNEVNIK MEKECA VAHNOSTNIKA 16.12.93 od 18.00-6.oo Ob prihodu nekaj obiskovalcev in to cirka 10-15 mešano moški in ženske.Prišlo pet moških in ena ženska... 17.12.93 od 18.00-6.00 20.00 uri se je pričel koncet. Obiskovalcev je bilo okoli 50. Število se veLa in manjša. 22.00 koncert se uspešno in mirno odvija... 23.00 Obhod objektov. V gala dvorani je sedaj približno 100 oseb, ki so pijane ali pa zadrogirane. Pričeli so tudi nietati petarde, znotraj dvorane. Ostalo }e BP. 1.38 So prenehali s koncertom.Ostalo )e še 10 Ijudi zapitih ali drogiranih, ki poslušajo kasete... 18.12.93 (6.00-18.00) - za vsakim vogaJom so steklenice in pločevinke od (vekije, vina, piva) - po nekaterih stavbah so tudi razbita okna, opazno je zato ker se vidi da je bilo nekaj vrženo v šipo. (okno). Razbiti so tudi vtikači, štekeri za Iuci itd. - prostori so večinoma zasvinjani od cigaretnih ogorkov, papirjev, raznih dek foteljev, ki so jih privlekli člani mreže metelkove. na stenah je tudi opazno da so risani In pisan metelkove) ; - v kratkem času so se morali tudi člani mre^ prenočevati opazno je zato ker so sobe zaklenjenl Zgražanje opreznih riti (OpR)je medalja časti. Norman Spinrad riHIBUHfll u'%9 jfudojs od AopoAzioad Bjauiojd po >i3AEp 3fnpqd as sjsje^ ez 'L a^jiAajs sujim a^ooj -L\ zi apoAZiojd paui afajs BunqiJi,, ipouiod a - }ZdUAo\sod - fejojEz 'b[ubsbi§o eSauzj} ipouiod qo uiasApajd ui no§ 'S^ ojnjjn^ ez eajsjjsiujw podpod iudubuij qo BfBijzi • (jts 006 x z) oujai vzf\ z t?A![l?eid buiudojen "IIS 08 niDOjeu qo 'iis 001 m^lP^I^ !I^ qiABdBjq 'qijBi§o '\\tfsor\o af epoAZi EU33 s]dosBD eu bidojbu Biuafajds "3Jn ^i op oi po ajn aupejn uoisajj eo(ow :aiA piAopBjqo ubjoz :BJodpod B^siujBunpBJ :33N3A01S ^uiojaJd •ltUaJ0A0§p0 3SA BZ dl r)\n '^3su3A3ja pzBioo ui (oAjsjH3q3Jjoqoz) >{3SA3qoji zoiunj '(..VZ0HA3N,- - Joimujojui i>jsju3pnjs) o^jsd b[u3S"m ' (oAjsjEpodsoS 'B^ijiiod '3zeyod3j) qei BJBi '(3fuBAO^ijqo ui EJnjin^) ^baon esejen (3fuHA3ZBjqozi 'fiptns 'ezjsAiun) ousjsj eoiuew '(ejru^sj 'B^ijspnqnd) ^iuss^ ouibs n^iupajfl •JBJO^I Z3UB( 'UBfpO^i BSIJUV 'U[bJJ§ O^JBO 'JJ3J^ A31 'DlAOZOg UBJJVV 'JBUipjA 3U01 ^NfiaiHl PAS TUSldoSBp ¦UBp ^tssa ojn ^i ui oi P^ui 3jn supmn -8^-6lL-l90 XBj9pj '96^-612-190 uoppi '902 eqos 'EUEfiqnfi > bao^iusj3>i reA^siupsjn aojsbn '(no§) IuBfiqnfi a 3Z"a3AlNa VfDVZINVOHO VMSlN3am§ 3[ [pjBfBpzi ui fpjiAOUBjsn uSdidiv^ 'BfuesmdA BUjmin^ ui EUDijjiod 'BU3qztup 'b^sioso^osia bz sidosra 3[ •0^SN3Q310Aa VfVHZI VNnfllHI Veliki up & Allah akbar! Oeseni sem govoril s prav simpatičnim možakom, kiga po mnenju bolje poučenih od mene zaradi vpliva na cerkveno politiko lahko štejemo za enega od botrov SKD. Ni napačen mož, in če se ne bi pod kožo morda celo nevede imel za nekaj malo boljšega, kar je pri katoliških Ijudeh žal pogosto, bi mu skoraj lahko zaupal in ga želel imeti med prijatelji. Govorila sva o zlitju SKD in SLS ter o sv. Janezu kot potencialnem vodji velike združene desnice, in rekel sem mu, da jih bo krščeni obramboslovec tako nategnil, da bodo nosili trebušček, preden jim bo jasno, kam ta Ijubezen pelje, in mož se je celo kar strinjal, da Janez ni dobra firma. "a kqj, ko ni nikogar drugega". Lahko bi mu ponovil stari cinični vic, da so vojaška pokopališča polna nenadomestljivih kadrov, pa se strinjam, da so sofizmi trivialni. In politično je imel prav: Janez je edini človek, ki se mu bosta pokorno (milom ili silom) umaknila tako Podobnik kot Peterle in edini iz tega kroga, ki seva čar potencialnega nacio-nalnega voditelja. Ali ima ameriški mandat, da počisti deželo ali ne, je povsem nepomebno. Mislim, da ga nima, a bog vedi, kaj si misli on. Najbrž ni neznano, da imam o Janezovi poštenosti dokaj slabo mnenje, čeprav pogosto rad poslušam, kar pravi, ko govori ljudstvu (izkušnje so ime, ki ga dajemo svojim napakam, in kot sem lani rekel za Republiko.je bil Janez moja največja kadrovska napaka; tam sem tudipovedal, da jejanez v svojih velikih Premikih tudi lagal - a kaj, koje knjiga za nckatere Biblija, on pa Mojzes), da mislim, da bolj laže in raje krade, kot bi se še spodobilo. Obenem tudi ne verjamem v popularno modrost, da mora biti uspešen politik solidno pokvarjen. (Zmerno morda.) Živ dokaz, da ta teorija ne deluje, imajo sosedje s svojim Francekom. Leto nazaj mi je zagrebški kemik razlagal, zakaj je volil za tisto paragvajsko čudo in se drh "Francek, Francek!" Ker je mož pokvarjen. In ker ni verjel, da ima Hrvaška kogarkoli drugega, ki bi \o lahko v teh časih vodil. (Nesramnež bi rekel, "kaj so se pa šli državo, če jih tare takšna revščina".) Proti Tudjici je Janezek sicer skorajda angelček s krili (in tudi čebi (bo?) kot prime minister ali predsednik republike še zrasel, bi (bo?), verjamem, ostal daleč zadaj). A vrnimo se k katoliškim možem in njihovim wet dreams o Janezu. Poleti '90 smo se v Madridu usedli 3 Slovenci in 1 Slovenka, vsi v poznih mladih letih in vsi z nekaj izkušnjami, gostje dveh medna-rodnih srečanj v Španiji, in smo hitro ugotovili, da bi bilo za Slovenijo najbolje, če bipostala danska kolonija. Civiliziran in oddaljen gospodar, koristi za tu-rizem . . . bolje kot naši domači spahije. Kasneje smo se v Ljubljani zafrkavali, da bi bil za slovensko politiko dar z neba g. Jorg Haider v obleki prisilnega upravitelja. No, in ker ima kljub vsem Podob-nikovim (Marjanovim) naporom Haider v Sloveniji še največ skup-nega s prej omenjanim Janezom, se zdi, da bi bil Janezek morda dober nadomestek za tehnično perfektnega nemškega Korošca. Prefukal bo bando. Samo eno je pomembno: ko bo ta politični power koitus končan, in bodo levo in desno ležale klaftre trupel, takrat se bo vse dobro končalo, če bo na političnem polju bod krili jadralnih padal ali zmajev pristal svež, ne Saftiju ne Coca Coli ne Vatikanu ničesar dolžan team novih politikov, ki bo Janeza obvezal in ga poslal v penzijo. Če teh zmajev ne bo, bomo dobili podalpskega Tudjmana v soft, a bolj dolgoživi verziji in bomo lahko zbirali podpise za referen-dum za združitev s Hrvaško, ker bo itak na obeh straneh meje isto sranje, in bi združitev prinesla vsaj upanje, da bosta caudilla zastrupila drug drugega. Če ne bo seveda Francek Janeza posvojil. Po izkušnjah s Pučnikom se to ne zdi več nemogoče. Hočeni reči: narod, ki je iz leta 88 znal in zmogel narediti le Ieto 90 in iz leta 91 le leto 93, potrebuje 5 let Janše. Ker pa je veliki (akbar) Alah tudi milostljiv (Allah kerim) bo 5 let dovolj. SAMO RESNIK P.S.: Blagor folku, ki se pri petintridesetih lahko da polivat z vodo in ga ni sram glasno molit, da bi ga slišali. Pfej. Naslednjič: Mali Frodo išče velike zmaje (/. R. R. Tolkien) KOLUMNI PROGRAMIRANA DEMOKRACIJA edavno je Janez Janša po televiziji povedal, da je za časa Demosove vladavine Milan Kučan poklical k sebi nekatere prvake Demosa ter jih pripravil do tega, da so razbili Demos. 0 imenih ni govoril, še manj o protiuslugah. Kakšnih protiuslugah?! Že dolgo nekaj šteje le denar. Prvi je začel Dimitrij Rupel, ki je postal alergičen na privid klerikalizma. Zadevo so dokončali vodilni "demokrati" (Rupel, Spomenka Hribar, Igor Bavčar), ko so najprej razbili Slovensko demokratično stranko, kar je bil Ie uvod v razbitje Demosa. "Programski tekst" za obračun z Demosom je napisala Spomenka Hribar in je nosil zlovešči naslov "Ustavimo desnico".Pravzaprav je Hribarjeva že precej pred tem skrbno vodila dva projekta. Prvi je bil sprava, in je dosegel vrhunec v Kočevskem Rogu julija 1990, drugi pa je bil Svetovni slovenski kongres. Šele danes, ko vidimo vse posledice vseh treh njenih opravil (sprava, SSK, zaustavljanje desnice), lahko ugotovimo, da je šlo za izpeljavo strogo projektirane in nadzorovane demokracije, ki je bila izvrstno izpeljana. To v slovenskih razmerah pravzaprav sploh ni bilo težko, saj so se ljudje bili pripravljeni zadovoljiti že z minimalnimi pridobitvami. Veliko pozornosti ter energije paje vzela tudi osamosvojitev, kije dolgo časa uspela obračati pozornost stran od družbenih sprememb. Svoj projekt sprave je Hribarjeva ves čas opremljala z čustveno močno nabitimi okraski. Sam sem rabil celo leto po slovesnosti v Kočevskem Rogu, da sem spoznal, da gre zgolj za površno opravilo, za spravo med mrtvimi (domobranci in partizani). 0 spravi med živimi, za katero pa je eden od pogojev poprava krivic ter razčiščevanje zgodovine (pisanje čimbolj objektivne zgodovine; tudi šolskih učbenikov) pa naj ne bi bilo govora. Podobno, bombastično je bilo s Svetovnim slovenskim kongresom, ki naj bi povezal vse Slovence doma in po svetu ter odpravil pol stoletja dolgo diskriminacijo do političnih emigrantov. Vendarje Hribarjeva spet samo malo pogrebla po površini, posluha za nafbolf diskriminirane pa ni imela. V svetu ji je v organe SSK uspelo pridobiti nekaj posameznikov, ki jih prej desetletja nikjer ni bilo, sedaj, ko pa je šlo za trenutne koristi, pa so priplavali na površje, in nekritičen prevzern teh Ijudi je povzročil pri veliki večini emigrantov veliko ogorčenje. Zaradi tega je začel SSK životariti, kar je še huje, kot če bi propadel, saj se tako nekateri še vedno ukvarjajo z njim, namesto da bi se organizirali v organizacijo, ki bi imela posluh za vse. Tako je bil programski tekst Spomenke Hribar "Zaustavite desnico" samo še zadnja poteza za obračun z Demosom. Sledil je razpust Demosa, nakar so demokrati (Bavčar, Rupel) v začetkuleta 1992 že odkrito nastopili proti Peterletovi vladi, čeprav so v njej sodelovali. Pravzaprav tudi to ni bilo težko, saj so se krščanski demokrati že takrat šli nedosledno ter mečkaško politiko. Da je tudi SKD občutno prispevala k rekomunizaciji Slovenije, danes ni več nobenega dvoma. O tem pa več prihodnjič. IVO ŽAJDELA HI-TECH PO RUSKO pokojeni časinik z nekdanje sovjetske podmornice Jurij Morozov, po izobrazbi inženir elekt-rotehnike, je v razdrapani sanktpe-terburški kopalnici zaman razlagal, kako deluje ruski pralni stroj... Pre-vidno je položil še tretjič popravljeno plastično napravo na desko, pove-znjeno čez kopalno kad, in ponosno oznanil, da bo stroj sedaj deloval. Medtem, ko je razlagal, kako deluje, je v boben stlačil nekaj svojih ob-lačil. Ko sem to opazoval, sem pomislil, da bi pranje bistveno hitreje potekalo ročno, da o cen-trifugiranju sploh ne govori-mo. Sovjetska zveza je res v samem svetovnem teh-nološkem vrhu, ko se pogovar-jamo o vesoljski tehnologiji, sodobnihorožjih inšeočem, kopa pogledamo njihovo potrošniško blago, pa o tej tehnologiji ni niti sledu. Še dve Ieti po padcu komunističnega režima živijo še vedno zelo špartansko. V trgovinah računajo z računali na kroglice, kokakola pa je ponujana kot kakšna novost. Vozila na ulicah so po večini stare lade, moskviči in druga sovjetska vozila, našim Ijudem povsem neznana. Ni pa redkost na cesti srečati tudi kakšen ROLLS ROYCE, čisto novega Mercedesa 600, BMW 850 in podobne mogotce, v lasti nekaterih mafijskih botrov. Kriminal je v Rusiji namreč na pohodu, kar pričatudi podatek, da v Moskvi dnevno umre iz tega razloga kakih sto ljudi. Na račun Sankt Peterburga, nekdanje bleščeče prestolnice cesarjev, pa kujejo vice o odpadajočih pročeljih. Sicer pa je Sankt Peterburg ali Leningrad, kdt mu domačini še vedno pravijo, me-sto kot iz pravljice, vsaj če ga pogledamo z obzidja čez Nevo, kjer se pogled razprostre pf oti Zimskemu dvorcu. Šelepo nekajdnevnemuživanju vode iz mestnega vodnjaka pa smo zgolj naključno zvedeli, da v tem mestu razsajata kolera in davica. Voda, ki smo jo pili, pa vsebuje bakterijo Giardio lamblio in težke kovine. Kar je bilo nekoč v Sovjetski zvezi najbolj mučno - nakupovanje, pa se je, odkar je Jelcin ukazal, naj cene določa trg, močno spremenilo. V trgovinah se namreč dobi že vse mogoče - od mesa in jajc, piščancev in klobas, pa tudi ogromno zahodne robe, ki v glavnem sili v za večino previsoke cene. Nenormalno pa je tudi število prodajalcev banan, ki jih je več kot kjerkoli drugje v Evropi. Rusi namreč želijo nadoknaditi banane za sedemdeset let nazaj. Ljudje pa še vedno najbolj segajo po alkoholnih pijačah, ki jih v zadnjem času celo uvažajo, predvsem iz Italije, sem pa jih pripeljejo slovenski tovornjakarji, ker se tradicionalno pogumni Italijani pač nočejo pečati z mafljo, ki pobira od teh tovornjakarjev desetine ali pa kakšne druge davke. V nasprotnem primeru pa lahko iščeš novo gumo ali pa še dosti hujše reči, ki so po večini povezane s strelnim orožjem. Kot večina Rusov pa želi tudi Morozov postati biznismen. Ko sem ga pa vprašal, če je že videl kaj zahodnega sveta in ponudbe na zahodu. pa se je zamislil: "seveda semsedostipotikalpoEvropi", se nasmehne in nadaljuje: "Pod vodo seveda." JEGOR Zakaj ima toliko policajev brke? Da so bolj podobni mamam. Ko si mladost zapira duha (The Closing Mind of Adolescence, iz knjige "An Introduction to Parapsychology in the Context of Science", Univ. of Pittsburgh, Biological Sciences Department, 1983) PREVEDLATINAMUŠIČ UGANKA ZAVESTI I aj je zavest? Kako se način človekovega razmišljanja razlikuje od premišljanja psa ali šimpanza? Običajen odgovor bi bil, da mi podpiramo svoje mišljenje z besedami, zjezikom. Čepravtehničnotodrži, tarazlaga zastira bistvo naše človeškosti. Za razliko od šimpanza si lahko postavimo jasna vprašanja o našem samozavedanju. Lahko se vprašamo, kakšne so kozmične posledice našega samozavedanja? Ali ima zavest nematerialen izvir ali se pojavi kot naravna lastnost določene konfiguraaje materije? Bo naš občutek bivanja injaza nekega dneprenehal obstajati? Ali obstajajo morda tudi druga središča zavesti, ki niso v vidnih telesih? Še veliko je vprašanj, a vprašanje vseh vprašanje je: "Kaj sem jaz?" To je morebiti najpomembnejše vprašanje, ki si ga človek lahko najde. V delih modrih mož lahko razberemo, da nihče ne pozna odgovora. V najboljšem primeru se ponudi nekaj namigov, ki nas prepričajo, da se moramo še marsikaj naučiti, če si hočemo kdaj poiskati pot do odgovora. DVA ENOSTAVNA 0DG0V0RA NA TEŽKO VPRAŠANJE Kaj storijo mladi ljudje, ko se začnejo zavedati tega vprašanja, na katerega na videz ni moč odgovoriti? Seveda skušajo nanj odgovoriti, a se čez nekaj časa tega vprašanja prestrašijo in izgubijo pogum. Nekako pri dvajsetih se vsem zdi nujno rešiti in odgovoriti nanj, da bi naenkrat in enkrat za vselej potešili svojo radovednost. Proces uspešnega odgovarjanja na vprašanje:" Kaj sem jaz?" se v pogovornem jeziku imenuje tudi: odraščanje. Nato smo čustveno pripravljeni prevzeti svoj prostor in viogo na svetu. Težko je živeti v negotovosti o svoji usodi. Če to skrb vzamemo resno, skrb lahko privede do alkoholizma ali samomora. Profesorji o tem le neradi govorijo, a na vsaki večji univerzi si skoraj vsako leto eden od študentov vzame življenje, ker ni našel zadovoljivega odgovora na vprašanje: "Kq/semjaz?"Veana študentov pa seveda ne gre v takšne skrajnosti. Poiščejo odgovor, ki mogoče tudi ni pravilen, a se jim zdi dovolj dober. Kakšni so ti odgovori? Po mojih izkušnjah se večina študentov zadovolji z enim od dveh. Nekaj jih odkrije, da organizirana oblika vere izpolnjuje njihove potrebe po smislu življenja, ostali pa se zadovoljijo z odgovorom, ki se mi zdi precej čuden. Razvijejo poseben način razmišljanja, ki jim omogoča, da pozabijo na to vprašanje in se zaposlijo z drugimi vprašanji, na katera ni tako težko odgovoriti, ki pa jim bodo morda prinesla slavo in bogastvo - ali, če že ne slave, vsaj ekonomsko varnost, pa tudi ustrezen položaj zobca v kolesju civilizacije. Na to Iahko gledamo kot na samodisciplino za preživetje, bolj natančno pa lahko poime-nujemo: nadomestno razmišljaiije. Lahko je učinkovito za lajšanje strahu, za mnoge pa je to ključ do uspeha v življenju. Večina se jih približno v drugem letniku študija odloči, da se bodo udobno prilagodili nizu prepričanj, verovanj ali neverovanj ter postali nedovzetni za ostale stvari, o katerih so razmišljali. Včasih lahko naletimo tudi na študenta višjih letnikov, ki je še dovzeten in nepristranski, njegov učitelj pa ima občutek, da je ta študent zamudil že vse priložnosti za normalno življenje in ne bo nikoli uspešen, ker svoje pozornosti ne usmerja na delo, ki ga bo moral opravljati, da bo zaslužil za svoj vsakdanji kruh. KO INDOKTRINACIlI SPODLETI Proces dozorevanja pojasnjuje geslo iz šestdesetih let: "Ne zaupaj nikomur, kije star več kot 30 let." Mislim, da se je to nezaupanje zmotilo za deset let. Moje izkušnje so, da razen redkih izjem ni nihče, ki je starejši od dvajset let, sposoben razmišljati o novi ideji, ki bi morda lahko porušila njegov ali njen sistem vrednosti. V tej starosti smo sami sebe, ob pomoči družbe, že povsem indoktrinirali. Vsake toliko časa se ta mehanizem socializacije mladih poruši, kot se je v času vojne v Vietnamu. Veliko mladih mož je ugotovilo, da so odgovori, ki so jih poznali na vprašanje o smislu življenja, le slaba tolažba za občutke pred odhodom na bojišče. Rezultat tega je bil množičen upor v Ameriki, ki se je ob koncu vojne izjalovil. Sistemu pranja možganov, ki mu pravimo tudi izobraževanje, pri posameznikih pogosto spodleti. Eden takšnih primerov je skupina mladih ljudi, ki so se pridružili Cerkvi združenja (Unification Church), ki jo vodi častiti duhovnik Moon. Na vogalih ulic beračijo za denar (kerje taka seveda božja volja) in lažejo ljudem o tem, za kaj bodo denar porabili. Včasih obupani starši najamejo ugrabitelje, ki njihove otroke zadržijo v "ujetništvu" toliko časa, da jih reprogramirajo na način razmišljanja, ki je sprejemljiv v ameriškem kulturnem okolju. Dogajanje bi lahko imenovali kar bitko nasprotujočih si pralcev možganov. ZAKAJIE VEROVANJE SVETO ? V naši (ameriški) družbi je govoriti o pranju možganov mladim ljudem tabu. Razen posredno sploh ne priznamo, da se le-to dogaja. Rečeno nam je bilo, da ne smemo ljudi nikoli spraševati o svetih in nedotakljivih stvareh, v katere verujejo. Niso nam sicer povedali zakaj, razen, da to baje ni vljudno. Pravi razlog tiči v tem, da se odrasli skrivajo za nenapisanim pravilom: "Ne sprašuj me o mojih iluzijah injaz te ne bom o tvojih." Vse nas skrbi, da bi se s tem vprašanjem kdo razkril konflikt, dvom ali prazen prostor v tem, v kar verjamemo in verujemo. Ta strah se izraža tudi v naslednjem pravilu izobraževanja v predmetih, ki imajo emocionalno vsebino: nikoli ne postavi študentu neodgovorljivega vprašanja, ker ga boš spravil v zadrego in izgubil njegovo pozornost. Če želimo nekomu ponuditi novo idejo, je s pedagoškega stališča dobro, da jo ponudimo kot sodoben nadomestek za neko staro idejo, ki so jo nekoč že sprejeli. Če bi tako predavali na oddelku naše univerze, ki mu študentje pravijo: oddelek za revolucijo, in bi želeli podpirati marksizem, ki je brezbožna vera, nezdružljiva s starejšimi verami, kot sta judovstvo ali krščanstvo, morate svoje ideje zaviti v paket, na katerem piše: "znanstveno" in ga predstaviti študentom v času, ko morda dvomijo o veri, o kateri so jih udli starši. Na tak način je moč krščanstvo nadomestiti zmarksizmom.Nasprotnopadoberpedagog ne bo nikoli vzbudil bojazni in študentom rekel: "Opravičujem se zaradi svojega neznanja. Vem, daje marksistična teorija o človeku napačna. Vem tudi, dajejudovsko-krščanski koncept človeka nepopoln. Ne vem, kakšenjepravismiselnašega živjjenja, a bi vam ga rad pomagal iskati." Če bi to rekli, vas študentje sploh ne bi več poslušali, tako vsaj mislijo tisti, ki so zadolženi za izobraževanje. ZAKAI NISO POSKUSILI ZZNANOSTJO? Tvegal bom in vas spravil nekoliko v zadrego. Nočem prezreti vprašanja: "Kajsem jaz?" Tudi jaz še nisem našel odgovora. Toda verjamem, da poznam pot, da ga poiščem in vabim vas, da se mi na tej poti pridružite. Priporočam vam znanstveno metodo. Mogočesebostevprašali: "Čeje možno, da lahko znanost odgovori na to vprašanje, zakaj ni tega še nihče poskusil?'"Xo se še ni zgodilo iz povsem preprostega in absurdnega razloga. Psihologi so si v preteklih sto letih pridrževali vse pravice do znanstenega raziskovanja človekove psihe, pa se z njo do pred kratkim sploh niso hoteli ukvarjati. Šele pred dvajsetimi leti so dovolili uporabo izrazov kot so: razum, duh in duševni v uglednih znanstvenih revijah. Pred tem so govorili o V neki shemi evolucije smo morda prva generacija Homo sapiensov, v kateri je velikemu številu Ijudi uspelo zbrati dovolj samozavedanja, da se lahko vprašajo: "Kaj sem jaz?" Vas lahko na pot k iskanju odgovora pospremim s skromnim predlogom, ki se tiče izobraževanja? Odraščanje je proces, ki se razteza približno od 14. do 20. leta. V srednjih šolah in prvih dveh letnikih univerze bi morda veljalo preoblikovati učni načrt tako, da bi bil usmerjen k naravi človeka. stimulusu in dovzetnosti, opera-cionalizmu, urjenju in fiziologiji, prepo-vedano pa je bilo omenjati razum, intuicijo, inspiracijo, svobodno voljo in ostale pojme, ki bi imeli karkoli skupnega z zavestjo, duhom ali razumom in sicer do te mere, da so uredniki takšne rokopise redno zavračali. Pred kratkim je bil ta tabu končno uspešno premagan in ljudje mnogih profilov so se začeli ukvarjati z eksperimentalnim prou-čevanjem mističnih stanj zavesti, biološkega feed-backa, sanj, samoopredelitve in še mnogih drugih neraziskanih področij človekovega duha. Vendar še vedno ni čisto sprejeto razis-kovanja najvažnejšega duševnega fenomena: nečutnega zaznavanja in psihokinetike. Tisti, ki se bodo želeli s tem ukvarjati, bodo naleteli na boljši sprejem na oddelkih za psihologijo manjših fakultet kot pa na velikih univerzah. MOI SKROMNI PREDLOG ZA IZOBRAŽEVANJE Človekovo samozavedanje že od začetka njegove zgodovine stalno narašča. V zadnjih 200 letih se je razširilo na vse ravni družbe. Ali ne delamo tako tudi zdaj? Ne, poučujejo vas odrasli učitelji zaprtega duha, ki se seveda tega svojega stanja ne zavedajo. Nekateri vas učijo tehnik, ki vam bodo pomagale pri služenju denarja za Ijubi kruhek in pri učinkovitem mišljenju. Drugi vam spet želijo pomagati omejiti vašega duha, se pravi prilagoditi se prevladujočim kulturnim vrednostim družbe. Le malo učiteljev je, ki vam bodo povedali tudi, da se premalo ali skoraj nič ne zmeuimo za naše poreklo, smisel in usodo. Kar vas naučijo o naravi človeka, je v najboljšem primeru površno, po navadi pa napačno. Predlagam novo hierarhijo študija z imenom: osvobajajoče vede. Čisto na vrhu bi naj bil dvojni študij zavesti: njeno razumevanje skozi znanosti in praksa, ki bi jo spoznali skozi humanistične vede. Namesto, da odrastete in dozorite s tem, da si pač izberete nek poljuben smisel življenja, se boste naučili kako ostati za vedno mlad v iskanju odgovora na vprašanje: " Kaj sem jaz?" Ko si boste prizadevali odgovoriti na to vprašanje, boste morda želeli postati parapsiholog in iskati znanstveno podlago za razumevanje odnosa med duhom in razumom R> ^ McConne|, "Kalash au bilash; Kalash begib al kash." Brez kalašnikova si niče; s kalašnikovim si dobi keša. (sudanski pregovor) WHO za koga? pazovalci se sprašujejo, zakaj si WHO še kar privošči sedež v Ženevi, enem najdražjih mest na svetu, in plače, ki se za mednarodne uslužbence prično pri kakšnih 180.000 neobdavčenih markah letno. Zakaj si za priboljšek dovolijo še evropsko pisarno v Kobenhavnu? Premožne evropske države lahko same skrbijo za svoje zdravsvo, zaprtje te pisarn pa bi kar za dve tretjini povečalo afriški proračun Svetovne zdravstvene organizacije, ki bi se itak morala presesti bližje nerazvitemu svetu, ki pomoč WH0 najbolj potrebuje. Brez reforme se lahko na WH0 ponovi UNESCOva izkušnja z resnim zmanjšanjem pritoka sredstev iz največje pipe, kajti ameriški senat godrnja nad notranjimi boji in brezciljnostjo, ki mučijo mednarodno zdravstvo. Ameriški parlamentarci so v začetku jeseni poslali WH0 in njenemu spornemu generalnemu direktorju Hirošiju Nakajimi jasno sporočilo, da so reforme pogoj za nadaljnjo podporo. ZDA so se umaknile iz UNESCO leta '84, z obtožbo, da je postal forum za protizahodno propagan-do in da zapravlja denar. Naslednjega leta sta odšla še Britanija in Singapur. Proračun UNESCO se je tedaj zmanjšal za 30 %, a intelektualna izguba je organizacijo še bolj prizadela od denarne. SVASTA PISMO BRALCA BRALCU PISMO STNDIKALNl LIST TRSTEN)AKOVA 9 p.p. 22 Ptuj tel./fax: 062 776-421 62250 Ptuj SP0R0CIL0 CIVILNI INICIATIVl! Splav 8 tableto meriški nacio-nalna aka-demija znanosti je priporočila Uradu za hrano in zdravila, naj kar na osnovi evropskih podatkov odobri francosko "abortus tableto" mifepriston (RU486). Eksperti so prepričani, da je tableta učinkovita in varna, podpira jo tudi predsednik Clinton, ki je takoj po prevzemu oblasti nakazal spremembo uradnega odnosa do tablete, kojespred-sedniškim odlokom naročil raziskave o njeni rabi. S.R. VABIVA VAS NA SLOVESNO PODELITEV PREŠERNOVIH NAGRAD ŠTUDENTOM UNIVERZE V LJUBLJANI PRIREDITEV BO V PONEDELJEK, 7. FEBRUARJA 1994 OB 1 \ URI V ZBORNIČNI DVORANI UNIVERZE UredništvoSindikainegalista,kigaizdajajoNeodvisni Sindikati Slovenije sporoča CIVILNIINICIATIVI, da je pripravljeno izdati v ontenjenem listu vaše drugo sporočilo v kolikor ste pripravljeni kriti stroške tiska, ki znašajo cca 2000,00 DEM v tolarski protivrednosti, ki jih lahko nakažete na Ž.R. NSS 52400-678-85429 s pripisom sponzoriranje Sindikalnega lista. V primeru, da ste zainteresirani, da vaša nadaljna sporočila objavljamo, nam za vsako pošljite denarna sredstva v enaki višini, na zgoraj navedeni Ž.R.. Uredništvo se je odločilo objaviti vaše gradivo ne toliko zaradi vsebine, teraveč zaradi pregona avtorjev. Dobili smo občutek, da se je ponovno pojavilo obdobje Svinčenih let, ko so preganjali avtorje takŠnih ali drugačnih pamfletov. V kolikor bi se oblast tako zanimala za divje privatizacije, maso brezposelnih in druge sedanje težave m jih vsaj ustrezno poskušala reševati, to čtivo ne bi skoraj nikogar zanimalo. Tako je bilo to pisanje za posameznike katerih se tiče, bolj pomembno kot ostali dogodki, to pa vsekakor povzroči zanimanje širše javnosti. Drugi razlog za objavo, ne glede na resničnostpisanja, je ta, da so material dobili v roke vsi politiki in ljudje na pozicijah, Ie javnost ne. Očitno se v Sloveniji gremo slepe miške, ki jo tudi tokrat in kot zmeraj do sedaj igrala javnost. Različni pisci ji poskušajo, brez da bi ona vedela za vsebino, sugertrati svoje misli in si }o podrediti in usmeriti za njihove željene cilje. Manipulacija se izvršuje tako, da javnost ne sme vedeti zakaj se gre, vendar se pri tem mora odločiti na osnovi sugestij. Čas je, da najširši javnosti snamemo obvezo iz oči in da tzve kaj se dogaja neresničnega ali resničnega v zakulisju. Saj smo rekli, da bo demokracija zanjo. Zato ima vso pravico izvedeti, zakaj se gre v sporočilih. UREDNIŠKI ODBOR RASTKO PLOHL AGN0STIK 0 ALTRUISTU PREDSEDNIKODBORA PROF. DR. MATJAŽ KMECL Janez Oanezka so v mladosti veliko tepli. Tepli so ga doma, v šoli, na igrišču, teplo ga je tako ožje kot širše sorodstvo. Mikastili so ga skratka vedno, povsod in vsi, vsi razen prijateljev, ki jih ni imel, kakor jih še danes nima. 0, celo Marsovčki so nekoč pristali na gmajni, le toliko, da so pretepli Janezka. ri;ktor akad. prof. dr. miha tišler Nekaj dobrohotnih pripomb h kolegu Arturju Šternu, intervjuvancu ("altruistu") iz prejšnje številke. Najprej o vprašljivi absurdnosti altruizma do niča: za popolno nasprotje altruizma do najbližjih bi si lahko opazovalec izbral altruizem do npr. entropije. "Nič" - praznina, tišina, tema, mraz - je prav koristna stvar. Niti življenje ne bi bilo mogoče brez njega. Taoist pravi, da daje praznina smisel loncu in hiši, bolj pesniško bi lahko rekli, da .... samo ponoči lahko vidiš zvezde. Nekaj altruizma do niča bi lahko našli v - recimo - altruizmu do puščave, kjer bi se altruist upiral namakanju in spremembi v polja. Stoletje nazaj bi tak altruizem najbrž veljal za norost. Entropija, ki je najbolj splošni protiigralec življenja, se zdi najprimernejše dno lestvice, ki se začne z lastnimi otroki. Potem o altruizmu vegetarijancev do živali in mesojedcev do rastlin. Slab model. Čim več ljudi je svinjino, tem več prašičev je na svetu. Spoštovanje do življenja živali ni isto kot biološki altruizem. Če bi bila midva s kolegotn Šternom prašiča, bi verjetno podvomila v smisel svojega življenja v hlevu in ne bi želela potomcev, ki bi morali deliti najino življenje. Najini geni, kjer je mama evolucija mnogo generacij navijala za nekritično navdušenje do preživetja, pa morda ne bi delili najinega mnenja. Njim je pomembno, da gredo naprej. In končno o altruizmu in sebičnem genit pajek, ki se da pojesti svoji družici, je storil smiselno smrt (vsaj s stališča svojih genov), če bo tako njegovo genetsko doto nosilo po svetu več malih pajkov. S stališča njegove genetske dediščine je njegova smrt obžalovanja vredna le, če bi prehrambena vrednost njegovega trupla ni tako dramatična in bi imel več potomcev, če bi srečno ušel in še kdaj osemenjeval. Če je torej priparavljenost, da se daš ljubici pojesti, gensko kodirana, bo mama narava sama poskrbela, kateri gen bo dolgoročno preživel: tisti, ki privede do večjega števila malih pajkov, ki potem sami poskrbijo za nove male pajke. Človeške primerjave so bolj sporne za pisca, ki se ne bi rad zameril dragim bralkam; zanimivo pa je morda pomisliti, kako razna erotiko prezirajoča verstva skrbijo za bodočo večjo agnostičnost svojih ljudstev, ko duhovni umirajo brez otrok in se njihovi gnostični geni izgubljajo iz poola. Tistega o spolnosti in altruizmu nisem dobro razumel. Gotovo pa je, da je seks s kondomom ali tabletko altruistično dejanje do tekmujočih osebkov iz iste vrste (species) in malce tudi do osebkov iz drugih taksonov, ki bi radi obdržali kaj svojega prostora po soncem. Seks brez kondoma je bil še pol stoletja nazaj altruističen do nabornega uradnika in nacionalnih voditeljev. Peace, brother. Čestitke za magisterij. SAM0R. hoče samopotrditev! (psihološko - politični thriller v nadaljevanjih) Pa se je našel geto tudi zanj. V pribežališču Trans-galaktičnega križa ga je našel mentor. Kovali so in maščevalni bes jim ni dal spanca. Po skoraj dveh desetletjih intenzivnega onostranstva so z medo-cednim nasmehom ter priskutno prijaznostjo udarili. Napadali so kot podgane in tepli vse, razen tistih, ki bi se jim lahko uprli. Janez se je v vsej skupini najbolj izkazal. "Njegov fanatizem je neomajen, ambicija bole-stno trdovratna in privrženost dokončna," se je pridušal Janezov mentor svojemu "Očetu" in želel sam postati "Oče" s tem, ko bi Janez postal meritor. "Veliko novih pretepehih pritepenčkovje..." Tako je na makro nivoju operacija Fenix prešla v svojo sekundarno fazo, v enem od takrat še irele-vantnih segmentov pa bo na terenu, pri operaciji Mesija, vidnejši akter - kdo drug kot Janez. Prav nič ni daleč trenutek, ko bo čreda glomazna in situacija pogoltna, da drzni Janez s svojimi oprodami in neiz-bežnini zaledjem spet pride "solit pamet!". Pojasnilo: Vse temelji na karseda avtentičnih izjavah poznavalcev. Ne zamudite naslednje še bolj razburljive epizode: "Z mečem in ognjem!" Iz vsebine: Vrata so odprta, putke sredi vrta, šic, šic hitrojih naženi, vrata pa zakleni! kristjAn Kajje gorenjska predigra? "Ne vpij, ker ti bom zlomil čeljust." DVA OBRAZA Zakaj Ijubim Sarajevo , arajevo sem vzljubil šele v vojni. Včeraj ' je bilo mnogo laži; domačini in tujci so lepo govorili o mestu, a besedam ni treba verjeti. Samo politični begunci so govorili o temnem vilajetu, o železni pesti oblasti, ki je stiskala sarajevsko kotlino, iz katere se megla ne dviga. Pa so večino med njimi pregnale bolj lastne drobnosebične ambicije, da so zapuščali mesto, ki ni moglo ustreči njihovim nepotrpežljivim željam, ali pa jim niso bile dovolj plače v uredniških in drugih kabinetih. Bili so taki, ki so bežali z razlogom; označeni z bolečino ti niso več govorili o Sarajevu. Tukaj se o včerajšnjem Sarajevu skoraj ne govori več. Nikomur ni do spominov, in malokdo povezuje vojno trpljenje s preteklostjo. Nekje pri začetku vojne je v telefonskem pogovoru za poslušalce "Studia 99" Johnny Štulič rekel, da je takšno vojno moralo doživeti mesto, v katerem so se ena vrata v UNISOVI poslovni zgradbi odpirala iranskirn kupcem orožja, druga pa zapirala za odhajajočo iraško delegacijo, ki je prišla po istih opravkih. Lepo je povedal. S svojo današnjo muko se mesto tudi odkuplja za Unisova dilanja z orožjem za vse vojskujoče se strani sveta. Da je bilo Sarajevo center jugoslovanskega socia-lističnega sprenevedanja, misli tudi nekdanji frontman Ijubljanskih Pankrtov Pero Lovšin, ki je v pogovoru za Nedjeljno Dalmacijo aprila 93 rekel, da ni v Sarajevu nikoli doživel nič normalnega in da je morbidno, da ljudje v Sarajevu niso nikoli smučali. "Največ so prepevali - Druže Tito, mi ti se kunemo, " pravi. Tudi jaz zato včeraj nisem imel rad Sarajeva, in naj povem, zakaj je sedaj drugače. Zato, ker me mesto v ničemer ne spominja na vojno, vsaj na vojno, kot si jo predstavljam ne. Le vrsto ponižanj vidim. Vse slabosti mesta so nenadoma na očeh. Ko pa vidiš človeka, ki so mu razkrili vse slabosti, si zaželiš, da bi ga objel. Tako sarajevski moški niso odšli v vojno. Če niso pobegnili, so ostali tam, kjer si jih vedno našel. Vojna je prišla k njim. To bega vojno sliko v naši podzavesti, sliko, kjer se moški poslovi od žene in gre branit domovino. po drugi strani so mnoge ženske odpotovale v tujino, kjer granate ne padajo. Vrh te obrnjene vojne slike so tisoči zahtev za Iočitev, ki so v zadnjih mesecih prišli v Sarajevo. V miru bi bil to socialni fenomen, sedaj je vojna anekdota. Ne mislim na reakcije zapuščenih moških, ki so najverjetneje pri vsakem posebej različne. Jutri bo to snov za književnost. Sedaj nihče ne misli nanje. (Razmišlfam o zahtevah, ki sojihposlaleženske, katerih možjeso ranjeni ali ubiti.) Taboriščne tragike mesta se ne da rekonstruirati brez mnogih primerov te obrnjene perspektive. Vojaki, ki se vračajo s fronte - kot so se včeraj iz služb - prižigajo kasetarje, poslušajo svoje kasete, zvečer gredo v svoje kavarne..., počno vse, da ohranjo svoje dnevne rituale. Edina razlika v njihovem živjenju je, da je namesto miru sedaj vojna. V vojni simulirajo mir. Še nočno življenje je - kljub vsemu prelitemu parfumu - le simulacija nočnega življenja. V sarajevskih kleteh delajo kavarne in diskoteke; vse je tako kot včeraj, a še v najboljšem razpoloženju se rob zavesti v kletni diskoteki spominja, da je zunaj vojna, in da te ta vojna stalno prepričuje, da ni življenje nobena zajebancija in da nismo na svetu le zato, da bi uživali. 0 DOMOVINA, VCASIH SI KOT BOLEZEN "Kako naj človek sovraži deželo, ali jo ljubi? ... Ne razu-mem tega trika. Poznam ljudi, poznam mesta, kmetije^ hribe in reke in skale, vem, kako padajo jeseni ob sončnem za-hodu žarki na rob nekega polja v hribih; a kakšen smisel ima dajati vsemu temu mejo, dati ime in nehati ljubiti, ko ime več ne velja? Kaj je ljubezen do svoje domovine? Je to sovraštvo do tega, kar ni domovina? Potem to ni dobra stvar. }e to preprosto samoljubje? To je dobra stvar, a človek ne bi smel delati iz nje vrline ali poklica..." Ursula K. LeGuin, Leva roka teme, 1969 Priznam, da me žalosti ta sarajevski napor, da bi dosegli distanco do lastne resničnosti, tudi to stalno distanciranje od svojih smrtnih sovražnikov, pri čemer se resnično zlo potiska v ozadje. Ljudje v mestu seveda iščejo krivce za vse, kar se jim dogaja - od Slobodana Miloševiča do švercerjev, ki prodajajo kilogram sladkorja za 15 mark - a ne gredo dalje od svoje indignacije. Morda gre za mojo lastno projekcijo, spoznanje, da ni boljše utehe od misli, da smo sami izbrali svojo nesrečo. To vrsto teleologije prepoznavam v Sarajevu, a prav mi daje ena samcata stvar - in ta tekst pišem zaradi tega stavka: Sarajevoje veličastno mesto, ker se vanj lani ni vseliljašizem. Vem, da je to skromna uteha in da je edina obramba pred zlom odgovor z isto količino zla. P.S.: Nemenoma sem se oprl na mneje dveh rokerjev o včerajšnjem Sarajevu. Ker sta to človeka, ki ne pristajata na vojni kič, in ne čutita obveze, da bi simulirala sočutje. Opozarjata pa na nekaj zelo pomembnega -kakšno bi bilo Sarajevo, če se ideologija zduplira. Ljudje občutljivih ušes slišijo, kako se nekatere plati ideološke hibernacije iz socialističnega časa v vojni obnavljajo. Tako je npr. glasba na sarajevskih in srbijanskih radijskih postajah ista. Taki se mrščijo od strahu, da se bo tudi jutri - preko glasbe, kulture in jezika - dalje širil vpliv včerajšnje - jugoslovanske, torej srbijanske ideologije. To drži, a nevarna je tudi izključljivost teh novih bosanskih ideologov, ki bi radi čez noč ustvarili novega človeka. (Ki pa se ne more odvaditi pesmi Tome Zdravkoviča v kavarni). Obstaja torej nevarnost, da bi se ti novi ideologi sprevrgli v komisarje socialistične vrste. Ne zato, ker so bili to včeraj, nasprotno, včeraj so bili v sporu s to izključljivostjo, in preganjani. A Benjamin pravi, da fašizem sestavljata fašizem in antifašizem. Tudi seme socializma ni nikjer našlo tako plodnih tal kot v njegovih nasprotnikih. SEMEZDIN MEHMEDINOVIČ, "DANr, SARAJEVO PREVEDEL SAMO R. TRZNA EKONOMIIA 11 tržni ekonomiji se da na dolgo in široko razpravljati, pa tudi kakšen doktorat napisatj. Vendar je tržišče v teoriji samo skupina enačb in formul, v praksi pa si ga je treba narediti in obdržati. TRGU BIVSE JUGOSLAVIJE SMO SE ODREKLl Trg smo si že naredili. Državljani bivše Jugoslavije so z veseljem kupovali slovenske izdelke. Zanje so bili pojem kakovosti. Tako je bilo MEBLO sinonim za pohištvo, RADENSKA ime vseh mineralnih vod, GORENJE pojem za gospodinjske aparate, ISKRA za elektroniko, ZLATOROG za kozmetiko, MURAzaobleke, PEKO začevlje, da o ELANU in še kakšni drugi blagovni znamki niti ne govorimo. Res je, da smo to tržišče osvojili zaradi političnih razlogov (kot da je sploh važno, kako si osvojil tržišče), ki so se spremenili. Vendar so blagovne znamke ostale v zavesti ljudi, ki so jih pripravljeni še naprej kupovati. Poznamo tudi distribucijske sisteme, Ijudi in lokalni način poslovanja. Praktično je vse pripravljeno za prodajo. V imenu neke meni po pravici povedano zelo čudne teorije o manjvrednih vzhodnih tržiščih (trg je trg, če se na njem ne splača prodajati, ni trg) in večvrednih zahodnih tržiščih, ki jo širijo predvsem rta zahodu usposobljeni strokovnjaki, smo se trgu bivše Jugoslavije odrekli in pričeli iskati nova tržišča, na katerih bodo slovenski izdelki hit desetletja. Ker v ex-Jugi še vedno živijo ljudje, ki imajo nenazadnje kaj malo skupnega z vsemi neumnostmi, ki so se zgodile, in ker ljudje rabijo pohištvo, kozmetiko, avtomobile in še kaj, bodo tja pač prodajali drugi. No, mogoče tudi Slovenci, vendar bomo tja zopet startali iz začetka. In tržni delež bomo izgubili v korist tistih, ki nas od tega trga odvračajo. Nekega dne se bodo spomnili, da je treba embargo odpraviti, mi bomo prikimali in adijo zaslužek. Da bi bili Slovenci tisti, ki bi prvi predlagali odpravo embarga? Ne, zato pa res nimamo korajže! SVO) TBC SMO OPPBLI Tržnega gospodarstva smo se pričeli učiti iz učbenika za prvi razred osnovne šole. V njem je vse lepo in prav, vsi so pošteni in vsi hočejo samo dobro. In kdo ne bi užival v taki idili, le kdo je ne bi posnemal. Seveda, Slovenija je majhen trg, zato ne more delovati. Odprimo ga in postanimo del svetovnega trga. Odpiranja lastnega tržišča si ne želi nobena država, vendar so vse v to primorane zaradi lastne želje, da pridejo na druga tržišča. Tisoči uradnikov raznih vladnih in nadvladnih organizacij se ves čas dogovarja-jo o odprtih tržiščih in sprejemajo dogovore, ki naj bi olajšali pretok blaga. Vsi z eno samo željo, ki pa je zaradi olikanosti nihče ne izreče na glas: radi bi čimveč prodali (in čimmanj kupili, saj imajo sami vsega dovolj). V trenutku, ko po dolgotrajnih pogajanjih predstavnik neke države podpiše sporazum o odpiranju lastnega tržišča z znižanjem carine in odpravo nekaterih omejitev, ima ta ista država že pripravljene nove ovire za preprečevanje vdora tujega blaga. Stimulira svoje proizvajalce, uvoženo blago uvrsti v druge davčne razrede, zahteva recipročno prodajo svojih izdelkov, sproži medijsko kampanjo o kvaliteti domačih izdelkov oziroma neprimernosti tujih, sprejme druge standarde ter oteži (podaljša) in podraži postopke za pridobivanje atestov. V Sloveniji na to nismo bili pripravljeni. Tržišče smo preprosto odprli in tuji ponudniki so svoje blago brez posebnih stroškov in truda pripeljali na naše police. Domače distributerje, preprodajalce in druge trgovce, željne za naše razmere velikega zaslužka (sicer pa ne ne vem kako velikega denarja) so prepričali, da delajo za v Evropi najnižje riiarže (to je baje konkurenčnost), z lastnim financiranjem (veste, slovenskim bankam ne moremo zaupati) in na lasten rizik (veste, vojna je blizu). Koliko Slovencev se je v resnici pogajalo s tujimi ponudniki, tako da so omenili na primer zasičenost trga, velike stroške distribucije, stroške odpovedi pogodb z obstoječimi (pa četudi namišljenimi) partnerji, stroške prilagoditve na slovenske standarde in pridobitev ustreznih dovoljenj za prodajo? Zelo malo! In potem se čudimo, da so naša podjetja nekonkurenčna, da imamo vse manj dela, ter da postajamo narod trgovčičev. Kaj drugega na domačem dvorišču res ne moremo biti, trgovci pa bomo postali šele, ko bomo obvladali prodajo na druga tržišča. NA DRUGA TRZISCA NAS NE SPUSTIJO Če že mi ne znamo, znajo drugi. Pot na tuje trge je težka. Meje so sicer res odprte, toda takoj za njimi željnega prodajalca čaka cel kup težav. Najprej je treba najti distributerja, ki pa za posel praviloma ni zainteresiran. Le zakaj bi se ukvarjal z nami, če pa ne bo zaslužil nič več kot dosedaj. Okej, spustimo ceno. Stane pa seveda tudi promocija izdelka in finaciranje zalog. Ja, za to bomo poskrbeli sami. Važno je, da se prodaja. Problemi so tudi s standardi. No, to je samo manjše zvišanje zagonskih stroškov. Prijaviti je treba pa-tente. Drago, ni problema! Plačati je treba še posebne davke na embalažo, ki bo po uporabi onesnažila okolje. Problematična je tudi blagovna znamka. Bolje je, če se blago prodaja pod eno izmed znanih domačih znamk. S pogodbo se lahko brez posebnih težav uredi vprašanje od-škodnine. In tako dalje vse do konca, ko prodajalec ugotovi, da je blago prav-zaprav prodal pod realno ceno. Razmi-šljanje, da je to pač cena prodora na trg, je na žalost napačno. To je cena, ki jo plačujejo idioti. In kdor misli, da je za vstop na nemško tržišče treba plačati samo carino, je tudi res idiot. Zato ne vem, ali naj se razveselim ali ne, ko se v medijih pojavi novica, da je našemu podjetju uspel prodor na tako imenovana zahtevnatržišča. Prvičjetakih prodorovvse premalo, da bi lahko govorili o normalnem stanju, drugič pa je vsak tak prodor lahko tudi finančna polomija. IN PREOSTANE NAM SAMO ŠE MLATENJE PRAZNE SLAME In strokovno razglabljanje o vzrokih vse slabšega poslovanja domačega gospodarstva. Ena, bolj domača, verzija pa je lahko tudi naslednja: Gospodarski in politični vrh s pomanjkanjem lastnih idej in predvsem identitete predstavlja zanesljivo garancijo, da veliki met Sloveniji ne bo uspel. V odnosu do tujcev igra podrejeno vlogo učenca, ki je zelo vesel vsake učiteljeve pohvale. Učitelji pa hvalijo, da je kaj, samo da ne bi učenci pogruntali, da morajo biti pravzaprav boljši od učiteljev. Domače naloge delajo doma. In vanje smo vključeni vsi in vse. Sanacija bančnega siste-ma, demokratično tržno gospodarstvo, prenova gospodarstva, odpiranje tržišč in vključevanjevnekakšnegospodarsketokove so samo nekateri izmed značilnih naslovov nalog. Saj ni treba, da so narejene z odliko in tudi kakšno packo tu ali tam učitelj oprosti. Važno je, da učenci napredujejo in da so učitelji z njimi vse bolj zadovoljni. In ko se vrnejo domov na počitnice, včasih prinesejo s seboj izrezek kakšnega tujega časopisa, v katerem so jih še posebej pohvalili. Ja, domača javnost vsega tega ne razume, zato jih tudi ne hvali. A bodo že zdržali, saj vedo, da so na pravi poti. In dalje razlagajo v tujini pridobljene modrosti, zabeljene z dolgoletnimi izkušnjami central-noplanskega gospodarstva. ALJOŠAVODOPIVEC Commandare e meglio dijottere (sitilijanski pregovor). Vkazovatije bolje kotjukati. MANJSINA? ITALIJANSKA NARODNOSTNA SKUPNOST V SLOVENUI (I. DEL) "Ce se Slovenija in Hrvaška ne sporazumeta o enovitosti manjšine, bo ta v kratkem asimilirana! f* I vtohtoni prebivalci Slovenije so Slovenci. To je logična in nesporna trditev. Nacionalne osamosvojitve in z njimi nacionalne evforije, so na prostoru druge Jugoslavije pripeljale celo do uresničitve nacističnega gesla EN NAROD, ENA DRŽAVA, EN VODJA. USTAVA JE ZAKOIi V Sloveniji na srečo ni tako. Čeprav bi si mnogi to želeli. Avtohtoni prebivalci Slovenije so Italijani, Madžari, Slovenci. Posebne pravice in položaj pa ima roniska skupnost. Uradni jezik v Sloveniji je slovenščina. Na območjih občin, kjer živita italijanska ali madžarska narodna skupnost, je uradni jezik tudi italijanščina ali madžarščina. Država na svojem ozemlju varuje človekove pravice in temeljne svoboščine. Varuje in zagotavlja posebne pravice avtohtonih narodnih sktipnosti. Na ta način skrbi za ohranjanje naravnega bogastva in kulturne dediščine ter ustvarja možnosti za skladen civilizacijski in kulturni razvoj republike Slovenije (RS). Te lepe besede so tudi zapisane v ustavi RS. RS je naslednica Osimskih sporazumov, s katerimi je prevzela tudi obveznosti do zaščite italijanske narodne skupnosti v RS. Posebne pravice avtohtonih skupnosti, ki jih določa ustava RS so: - pravica do svobodne uporabe materinega jezika; na narodnostno mešanih območjih sta italijanski oz. madžarski jezik enakopravna uradna jezika; - ustanavljanje organizacij za ohranjanje narodne identitete (centri za zgodovinske raziskave, gledališča ...); - razvijanje gospodarskih, kulturnih, raziskovalnih, informativnih in založniških dejavnosti; - pravica do vzgoje in izobraževanja v lastnem jeziku in pravica do oblikovanja in razvijanja te dejavnosti; svobodna uporaba narodnih simbolov; -pravica do zastopanosti v organih lokalne samouprave in državnem zboru; - pravica do stikov z matičnim narodom in državo. Pravice obeh narodnih skupnosti ter njunih pripadnikov so zagotovljene ne glede na število pripadnikov teh skupnosti. LOKALNA SAMOUPRAVA Z veljavno zakonodajo je pokrita večina zadev, ki se nanašajo na uresničevanje pravic manjšinskih skupnosti, odprta pa ostajajo vprašanja, ki se nanašajo na organiziranost samoupravnih narodnih skupnosti in njihove vloge. Z oblikovanjem Zakona o Iokalni samoupravi se bo relikt prejšnjega sistema, SIS za prosveto in kulturo italijanske in madžarske narodnosti (dosedanji nosilec organizirane dejavnosti, tudi v obliki četrtega zbora občinskih skupnosti), prelevil v samoupravno narodno skupnost. Pravkar se v parlamentarni obravnavi nahaja zakon o SAMOUPRAVNIH NARODNIH SKUPNOSTIH, ki naj bi bil sprejet februarja letos. Ključne točke obstoječe in predlagane slovenske manjšinske zakonodaje so: obstaja zajamčena zastopanost manjšin v predstavniških telesih in lokalni samoupravi, izvoljena neodvisno od političnihstrank;manjšinaimavvprašanjih, ki se tičejo zgolj nje, pravico do soglasja (veto); manjšinske pravice niso stisnjene v globalni zakon, posamezni področni zakoni veliko podrobneje urejajo nekatere sklope manjšinskih pravic, ki bi bile v globalnem zakonu urejene Ie okvirno; predlagani zakon bo še posebej omogočil manjšini, da bo sama oblikovala svoje interese (možnosti olajšav pri gospodarskih projektih raanjšinskih zavodov, kot pogoj za dosego družbeno-ekonomske enakopravnosti narodnih skupnosti v RS, več kot en predstavnik skupnosti v občinskih svetih na dvojezičnih območjih, ustanovitev komisije za narodnostna vprašanja...). MANISINSKE PEBSPEKTIVE Širina in raven teh pravic sta precej različni, saj trdnih obvezujočih mednarodnopravnih dokumentov še ne poznamo. Tako na splošnovelja.dajeravenmanjšinskezaščite izraz deraokratičnosti neke države, strpnost do pripadnikov manjšine pa kazalec civilizacijske naravnanosti njenih prebivalcev. Podobno velja za možnost, da ima manjšina lastno politično zastopstvo. Lani sprejeta Deklaracija OZN o pravicah oseb, ki pripadajo narodnim ali etičnim, verskim ali jezikovnim manjšinam, določa pravico do oblikovanja lastnih organizacij in daje pravico do sodelovanja pri zadevah, ki se tičejo manjšine, na vseh ravneh. Ena temeljnih priznanih pravic narodnih manjšin je pravica do oblikovanja lastnih oblik organi- ziranja, lahko rečemo, da gre za splošno pravico, ki se v demokratičnih državah tudi uresničuje. Že pri določitvi pristoj- nosti tovrstnih organi- zacij pa se pojavljajo med posameznimi državami razlike, predvsem zaradi različne notranje zako- nodaje. Tako se postav- lja vprašanje načina organiziranosti manj- šine in zagotovitve njene participacije vsaj pri političnih odločitvah, ki zadevajo zgolj njo samo. Drugi problem, ki se pojavlja pri reševanju manjšinskega vpraša- nja, pa je splošna polarizacija med nacio- nalnim in univerzalnim, ki se dogaja v evropskem prostoru. Univerzali- zacija po eni strani pritiska na manjšine, po drugi pa krepi Iastne domače nacionalizme, ki za trenutek ali samo na videz celo postanejo politični zavezniki z manjšinsko skupnostjo, obenem pa ravno zaradi občutka lastne ogroženosti še bolj pritiskajo na manjšino. Prav zadnji zadržki, da bi se uredil položaj avtohtonih manjšin v celotnem evropskem prostoru, to nedvomno potrjujejo. To manjšine vse bolj sili, da iščejo lastne rešitve političnega delovanja zunaj ustaljenih političnih struktur držav, v katerih bivajo, kar se kaže med drugim tudi v ustanavljanju lastnih manjšinskih političnih strank. KRUTAREALNOST Vendar v realnosti vse le ni tako lepo kot na papirju.Zadnjevolitvevskupnostiltalijanov v treh občinah dvo jezičnega območja (Koper, Izola in Piran), so pokazale, da je pripadnikov italijanske manjšine v Sloveniji nekaj manj kot 3000. Največji problem je prinesla nova meja med Slovenijo in Hrvaško, ki je umetno ločila manjšino (na Hrvaškem se govori o približno 25.000 pripadnikih italijanske skupnosti). Zaradi tega je manjšini onemogočeno enovito delovanje in uresničevanje njenih temeljnih pravic. Na hrvaški strani delujejo štiri temeljne institucije: UNIJA ITALIJANOV (politični zbor vseh italijanskih skupnosti v Sloveniji in na Hrvaškem), EDIT (založništvo in pisani mediji), CENTER ZA ZGODOVINSKE RAZISKAVE in ITALIJANSKO NARODNO GLEDALIŠČE. Problem so tudi delovna dovoljenja za neka-tere učitelje, ki iz Hrvaške prihajajo na delo v Slovenijo, prav tako so tiidi nekateri učenci prikrajšani za pouk na srednjih šolah v Sloveniji. DIREKTNA PBIČEVANIA Roberto Battelli, poslanec italijanske narodne skupnosti: "Italijanska narodna skupnost primamo zahteva, da se Slovemja in Hrvaška dogovorita za rešitev problema skupnih institucij manjšine. To bi se lahko uredilo, ne da bi bila pri tem kršena suverenost ene ali druge države. Zaradi zagotavljanja življenja manjšine nasploh in zaradi lažjega delovanja se morata državi dogovoriti za določene rešitve. Kar sploh ni nemogoče. Čepato nikakornebo možno, bo obvezno sprejemati rešitve v nizu meddržavnih sporazumov, ki urejajo odnose med sosednjimi državami v duhu dobrih medsosedskih odnosov. Meje zmeraj povzročajo težave. Italijanska manjšinaje do sedaj že predlagala memorandum o reševanju problema enovitosti manjšine, ki pagaSlovenija nipodpisala - Hrvaškagaje, a ga ne spoštuje. Pred tem je slovenski parlament sprejel sklep o sklenitvi sporazuma o enovitosti manjšinesHrvaško, že decembra 1990. V Uniji Italijanov, skupščini manjšine, ki ni instituciona-lizirana, manjšina iz obeh strani meje sodeluje injormulira svoje zahteve, ampak ta organ ni legitimen sogovornik z drža-vama. Pravna praznina vlada tudi na področju statusa skupnih manjšinskih institucij, kijih danes NEMOREMO OZNA-ClTI KOT INSTITUCIJE MANJŠINE na Hrvaškem, v Slovenijipajih sploh ni. Poleg zagotavljanja pogojev enovitosti institucij, je za italijansko narodno skupnost najbolj pomembna pomoč pri ustvarjanju gospo-darske osnovc (iistanavljanjejavnih podjetij in s tem delovnih mestza mlade, ki bežijo v tujino), ki je ta manjšina v Sloveniji ni nikdar imela. Zavzemam se, da pripadnik manjšine lahko živisvojo dmgačnost, ne da bi se mu bilo potrebno izjavljati ali zaradi tega zagovarjati." Aurelio Juri, župan občine Koper: "6? bi podal nckakšcn barometer sožitja med italijansko manjšino in večinskim prebivalstvom, lahko ugotovim, daje klima sožitja v občini Koper zadovoljiva. To pa mogoče tudi zato, kerje Koper eno najbolj narodnostno mešanih področij v Sloveniji Kajje rekel Lincoln po petdnevnem popivanju? "Koga sem osvobodil!?" PRAVOSODJE ¦ (24 odstotkov Neslovencev, od tega trije odstotkipripadnikov hahjanske skupnosti). Vendar je zadnje čase opazna rast nacionalizma tudi pri nas. Konkretno se to kaže predvsem kot mazaštvo dvojezičnih napisov, pojavljajo se protitalijanskigraftti, posamezna pisma v medijih, ki izražajo netoleranco do manjšine. Na nek način se zrcaliprotislovensko stanje, kismo muže od nekdaj priče v Trstu. Pojavljajo se tudi kršenja občinskega statuta o dvojezičnosti. Tudi na sodiščih nekateri sodniki ne upošteva/o zakona o pravici do izvršitve postopka v itahjanskem jeziku. Priče smo postopnemu padcu vrednot tolerance in sožitja. Potrebnoje ohraniti nivo kulture, predvsem pri mladih, ki iščejo idole na politični desnici. Obritoglavcev na obali še ni, mogoče se skrivajo pod dolgimi lasmi, toda zaznanaje porast nasilja. Pogled na drugostran meje kažepozitivnitrend, razlog je v politični klofuti, kijoje dobila skrajna desnica na zadnjih volitvah. Pričakovatije dobrososedsko sodelovanje. Če bi primerjal obe manjšini, slovensko vltahjiin italijansko v Sloveniji, lahko rečem, daje italijanska manjšinaformalno bolj zaščitena, apo drugi straninemočna, kernimagospodarskebaze. Do sedaj so obstajali le sramežljivi poskusi ustanovitve manjšinskih podjetij-zavodov. Pri bolj konkretnih poslih, tu mislim predvsem naprojekt B.J.C., paje slovenski političnivrh vse skupaj zadušil. Mislim, da bi projekt preseljen v Ljubljano že deloval." Robert Škrlj, novinar Primorskih novic: "RSjemljekotedinegasogovornikamanjšine Samoupravno skupnost italijanske narod-nosti. Na drugi strani italijanska manjšina vztraja pri enovitosti v celi Istri in tuje legitimnipredstavnik manjšine Unijaltalija-nov. Takoje dejstvo, dasepriznava samo en del manjšine v posamezni državi neživljenjsko. Na ta način se onemogoča celovitostmanjšine. Obedržavi (SLO+CRO) morata nujno sprejeticelovitost. Registmcija Umje v Sloveniji (česar v preteklosti sama manjšina ni hotela zaradi ohranjanja enotnosti), je prvi korak k postopni rešitvi. Odpira se tudi vprašanje istrske regije, ki naj bi omogočila vzpostavitev regije s posebnim statutom (po vzoru obstoječih EURORECIJ). Toje predlog na ravni razprave oz. zakona o lokalni samoupravi, kjerpapokrajinesploh niso prišle do izraza. Predlog o regiji s posebnim statutom prihaja predvsem izIDS (ISTRSKA DEMOKRATIČNA STRANKA), ki v Sloveniji ne deluje naparlamentarni ravni. Vendar tako Slovenija, kot tudi Hrvaška tukaj vidita nekakšno grožnjo za novonastale državne tvorbe. Italijanska skupnostse bojijavno nastopiti s podobnimi argumenti, kerji nekatere desne stranke na obeh straneh že itak lepijo secesionistične težnje. Število pripadnikov italijanske skupnosti v Slovenijije že biotoški problem. Tako maloštevilna skupnost ni zmožna niti Jizične reprodukcije, zato ne more preživeti ločitve od baze (postavl/a število 15.000 italijanskih potomcev na Hrvaškem). Manjšina nima večekonomske baze - ni več ribičev, kmetov. Potenciranje problema v prihodnosti , bi privedlo do tega, da bo Slovenija morala zagotoviti vse pripadajoče institucije za 3000 Ijudi (londonski sporazum o manjšinah). To kaže na očiten absurd. Menim, daje zato nujno zagoloviti Jinančno in pravno enovitost italijanske manjšine." IGOR PRASSEL 't^ 11' Država - legalni morilec 3. ŽIVLJENJE V PRIPORU (NE)TEČE DALJE... PBVI KOBAKl I ako je nekdo shodil v priporu -Vsa razkošja v arestu - Zakaj ljudje v arestu postanejo tabletomani - Samomori v arestu. 28.8. Danes zjutraj sem prvič dobil hrano. Dva dni že nisem ničjedel.Pa saj ne morem jesti. Slabo mi je. Ob 10. uri je prišel paznik: "Sprehod!" Pridružil sem se skupini pripomikov.Po večkratnem odklepanju in zaklepanju vrat smoseznašlinadvorišču. Boljeatriju. Zvseh stranije obdan z zidovi zapora in sodišča. Zidovisegajo v višino 10 metrov in več. Tukaj ni nikolisonca. Mogočesamo kakšnourona dan, pa ša to povsem na sredini dvorišča. Spoznalsem še drugepripomike. Dvapaznika nas nista izpustila izpred oči. Vseeno mi jeuspelo izvedetinekajosnovnih stvari o tukajšnjem življenju. Po uri in petnajstih minutah smo morali nazaj v celice. Menda so sprehodi dolgi dve uri. Trenutno je v arestu gužva. To je tudi razlog za omejitev edinega izhoda iz celice v24. urah... M.J., osumljen poskusa umora, opisuje svoje prve vtise v preiskovalnem priporu. Da, z Ijudmi, ki se znajdejo iz katerikoli razlogov na oni strani zidov pravosodja, počnejo kar je pač v določenemtrenutkuboljugodnoinpripravno, ni skrivnost. Drugače tudi ni mogoče razumeti kršitve ene izmed osnovnih pravic pripornikov: omejevanja sprehodov, zanjepo hrani in vodi verjetno najpomembnejše stvari. Zakon o kazenskem postopku, 202. člen Pripomikom se mora vsak dan zagotoviti najmanj dve uri gihanja na prostem... Zdi se, da vzapomzasto Ijudi ni težav, dokler število ni preseženo. Problem nastane v trenutku, ko tja prispe stoprvi varovanec, a le za varovance, uprava zapora si zaradi tega ne beli glave:" Bodo pač krajši sprehodi, manjši obroki hrane..." proti celici. Lisic, torej tudi mojih dveh vagonov, se nisem znebil niti pred mamo... CLOVEKU JE PBEKIPELO V naslednjih dveh mesecih se z našim pripornikom ni dogajalo nič omembe vrednega. Zapiski v dnevniku izgledajo nekako takole:" Danes nič novega. Čakam." Po približno dveh tednih v priporu se je prvič srečal s psihiatrom. Potožil mu je, da ne more spati. Brez težav je dobil močno uspavalo. Po tednu dni je bila doza preslaba. Ponovno psihiater in močnejša doza. Ve, da je to sranje, a zdi se rau, da je s tabletami nekoliko lažje, vsaj nekaj dni. N o v z a p i s : PBVI OBISK 2. 9. Pošestih dnehje prišla sreda. Danesso obiski. Po zaslišanju pri preiskovalnem sodniku se ni nič zgodilo. Samo čakam. Nimam svežega perila. Umivam se samo na pipi v celici. Sam sebi že grem na živce. Smrdim verjetno kot svinja. Včerajsem dobilcimra. Imanekafsheroinom. Ne vem, kako bom shajal z njim. Mogoče mi pane botreba... V sosednji celici sije ponoči nekdo prerezal žile, pa še na štrik seje dal Ful so pdzniki "laufali." Detalje sem izvedel kasneje po "telefonu." Okoli 11. ure so se odprla vrata. Mislil sem, daje sprehod. Je tudi bil. Paobisktudi. Torej: sprehod ali obisk? Smešno. Paznik, ki meje prevzel v celici, meje predal drugemu pazniku, ta mije nataknil lisice, spotoma sva pobrala pa še tretjega. Počutil sem se kot lokomotiva, ki vleče kar dva paznika. Prišli, prisopihali smo do pisarne preiskovalnega sodnika. V pisarni so bili mama, sodnik in zapisnikarica. Toje bila končna postaja naše železničarske kompozicije. Bilo je grozno. Mama mije povedala, daje lahko samo ona prišla. Zvedelsem, dasopreiskalistanovanje, avto in stanovanjestaršev. Mamisem naročil, naj mi pošlje odvetnika. Vcč se nisva pogovarjala. Konec obiska. Mislim, da nisem bil z mamo niti tri minute, že sem bil na poti "Pizdari-ja! Total-na pizda-rija! Od-vetnika ni bilo. Pra-sec! Zopet ^A me je nategnil. Danes so mi podaljšali pripor. Šeza en mesec. Priporni razlog: ponovitvena nevarnost. Popolnoma enak sklep o odreditvi pripora kot pred mesecem. Preiskava pa še vedno teče. Čakam. Danes sem bil pri psihiatru. Tablete mi ne pomagajo več. Rekel sem mu za močnejšo dozo, pa mije odvrnil, da imam že sedaj konjsko dozo. Vsaka tableta več bi pomenila hospitalizacijo. To pa ne gre, moram razumeti, da sem v zaporu. Prekleti konj hudičev! Konjska dozaje za konje, ne pa za Ijudi. Toje psihiater! No, zunaj verjetno živi normalno srečno družinsko življenje. Totalna pizdarija! Samo čakam naj in čakam... Tu bom popizdil, čeže nisem. DOST MAM! Naš junak je po šestih mesecih prenehal pisati dnevnik. V tem času je v dnevniku vse polno zapisov, ki odsevajo notranjo stisko, nemoč, obup.Večkratjegladovnostavkal. Nasodišču se ni nič premaknilo. Preden je minilo šest mesecev pripora, je prejel obtožnico. Vse v zakonskih rokih. Sodnik, ki bi naj razpisal obravnavo, je obtožnico zavrgel kot neutemeljeno. Ponovno so pridobili čas, za sestavo nove. Obtožnica je bila vložena, sicer nesmiselna, a to je po veljavni zakonodaji dovolj, da nekdo ostane v priporu za vedno. Takšen občutek je imel tudi M. J. Danesje šest mesecev. Dobilsem nov sklep o priporu. Obtožnicoje sodišče zavrnilo. Novo lahko sestavljajo tudi tisoč let. Ta čas pa naj čakam. Odvetnik pride enkrat mesečno in pokasira. Naredil ni ničesar. Tablete mi ne primejo več. Shujšal sem za27 kilogramov. Pred pol leta sem imel 85, včeraj, pri zdravniku pa 58 kilogramov. Pošto dobivam 2 krat tedensko. 5-8 pisem hkra.ti.jaja, cenzura. Pismapatudipreprosto izginjajo. Nijih. Nihče nima pojma. Prasci! Tip, kijez menojje totalno odštekan. Znjim moram živeti24 urna dan. Niti pogovarjati se ne morem več. Včerajje bil obhod sodnikov. Nq/ bi 1 krat mesečno nekdo od sodnikov prišel malo na sprehod. Naj bi. No, včeraj je bil tu sam presvetlivodjasodišča. Vprašalsemga, kajje z novo obtožnico, kdajse bo zadeva končala. Točno tole mije rekel. "Naj vas ne skrbi. Ko boste na Dobu, se vam bo tole štelo zraven." Pizda zmešana! Sem že obsojen, a kaj? Kar nahodniku, medvraticelice. Tožilstvobibilo potrebno ukiniti, sodstvo prevzema tudi njegovo vlogo. Ja, verjetno res ne morem več nič dobrega pričakovati. Tudi volje nimam več. Odvetnik mije rekel, da se pripravlja neka svinjarija, zakonskopokritaseveda. Verjetno je to. Prekleti prasci! Ha, Slovenija! Pravična, samostojna. Nič več krivic, mleko, med... Prekleti pametniprasci, samozadostni. Na drugi strani pa seveda totalni idioti. Ja, koga pa zanima, da je policija, pravosodje in tožilstvo eno in isto sranje. Koga? Nikogar, dokler se ne sreča z njimi. Ljudfe imajo pač dnige, bolj pomembne skrbi. Nekako lažje mije. Še dobro, da so vsipapirji na varnem. Sranjeje, da tipov ni mogoče za ničesarprijeti. Kotjegulje so. Vedno vse v okvirih zakonskih določil. Malo kdo včasih zabluzi, pa kaj. Kdor dela greši. No, to ni več moj problem. Nisem kriv. Vsi se strinjajo, da ni nobenih dokazov. Vse sloni na izpovedi nekih prič. Očitnoje to dovolj, da so me zapečatili. Mogoče bo moj primer kakorkoli, komurkolipomagal. Upam. Jaz ne morem več. Na tem mestu se konča njegov zapis v dnevniku. Hotel se je obesiti, a je bil vsaj enkrat njegov cimer na pravem mestu. Poslali so ga v psihiatrično bolnišnico - zaprti oddelek. Ko se je vrnil v "svojo" celico, se je zadeva nadaljevala... Ustava Republike Slovenije 20. člen (odreditev in trajanje pripora) Pripor sme trajati samo toliko časa, dokler so za to dani zakonskirazlogi, vendarnajveč tri mesece od dneva odvzema prostosti. Vrhovno sodišče sme pripor podaljšati še za nadaljne trimesece. Čepo izteku teh rokov obtožnica ni vložena, se obdolženec izpusti. 21. člen (varstvo človekove osebnosti in dostojanstva) Prepovedanoje vsakršno nasitje nad osebami, kijimje prostost kakorkoli omejena, ter vsakršno izsiljevanje priznanj in izjav. 27. člen (domneva nedolžnosti) Kdor je obdolžen kaznivega ravnanja, velfa za nedolžnega, dokler njegova krivda ni ugo-tovljena s pravnomočno sodbo. Ko si v priporu, si nedolžen, ko ti omejijo svobodo gibanja, misli, si nedolžen, nedolžen si, pa čeprav se Iahko le 2 krat na teden umiješ. Časopisni naslovi "Sodil si je sam," prejudicirajo nedolžnega. Policija, sodišče, tožilstvo, odvetniki - država, vedo, da si nedolžen, da veljaš za nedolžnega. Dokler te ne umorijo... BOJANA Zaka/ Kranjčani tolikokrat ustavljajo na avtocestah? Sprešujejo za pot. Elektronske komunikacijske mreže: ADRIANET Komunikacije po balkansko I. del >a računalniškem omrežju AdriaNet se dogajajo čudne reči. Orwellovo leto 1984 očitno kmalu ne bo več samo znanstvena fantastika. AdriaNet je računalniško omrežje na področju bivše Jugoslavije. Ustanovljeno je bilo v Sloveniji, kjer je tudi najbolj razširjeno. Njegov člr sko postane vsak ki ima osebni nč . .uiii.a in modem. Modem je naprava, ki omogoča povezavo osebnega računalnika s telefonskim omrežjem in preko tega t"di z ostalimi računalniki, ki so opremljeni z modemom. Stvar deluje nekako tako kot fax naprava, le da se prenašajo datoteke ali posamezni ASCII znaki, ki jih računalnik, ki mu jih pošiljate lahko shrani ali poljubno obdeluje, pri fax napravi pa se prenešeni podatki lahko natisnejo samo na list papirja. Že omenjena možnost komuniciranja med dvenia računalnika izgleda takole: z modemom pokličete nek oddaljeni računalnik in po vzpostavitvi zveze se lahko začne prenos podatkov; datotek, ukazov, ali pa kar interaktivni pogovor med dvema uporabnikoma osebnih računalnikov. To pa je tudi osnovna ideja BBS-a (BuIIetin Board System), ki je računalnik z enim ali več modemi in nekaj programske opreme, ki čaka na klic drugega računalnika. Ta drugi računalnik je lahko tudi BBS (v tem primeru dobimo mrežo BBS-ov, ki si med sabo v določenih časovnih zaporedjih izmenjujejo podatke) ali pa navaden uporabnik. Ta uporabnik lahko z BBS-om počne marsikaj; preko njega si Iahko dopisuje z ostalimi uporabniki, prenaša datoteke, igra igrice, skratka, na voljo ima nešteto možnosti. Ker pa seveda GAMBITTrade,Ljubljana, 8 (»61-13 1I-3]K inženiring, prodaja, servis in svetovanje MONITOR, Jesenice, 8 064 861 331 prodaja, svetovanje. distribucija TATUNG in PHILIPS ESAOPE, Nuva Gorica, 8 065-27-760 računalniki GAMBIT in poslovna programska oprema v 1200 podjetjih SAGA, Nova Gorica, 8 065-32-322 zastopstvo GAMBIT, inženiring. prodaja, servis INTEC, Trebnjc, 8 O6H-44-54H prodaja in servis 1'IKAMIDA, Zagorje, 8 0601-64-322 prodaja birotehnične opreme, potrošni material GRAFIČNI PROGRAM BASIC, Ljubljana, 8 061-314-069 račimalniški inženiring, AUTOCAD in vse za AUTOCAD CORTEC, Ljubljana, 8 061-223-464 računalniki GAMBIT, zastopstvo Number Nine GAMBIT GRAF, Ljubljana, 8 061-13-12-040 graiičre postaje GAMBIT in programska oprema za CAD in DTP RAČUNALNIŠKO IZOBRAŽEVANJE RIC Savska 3, Ljubljana, 8 061-13-15-356 upravitelj sistema - SysOp (System Operator) ne more dovoliti vsem uporabnikom izvajanja vseh ukazov, posebno tistih, nujno potrebnih za nemoteno delo sistema, mora znati BBS uporabnike razlikovati. Zato je vsak BBS narejen tako, da se mora uporabnik nanj prijaviti; vpisati mora svoje ime, priimek in geslo, in če je Ie-to pravilno, lahko dela z BBS-om, v nasprotnem primeru pa ga BBS odklopi. Do tu je vse lepo in prav, zatakne pa se pri zbiranju ostalih podatkov. Ob prvi prijavi mora namreč vsak uporabnik poleg svojega imena, priimka ter gesla vpisati še cel kup podatkov: kraj svojega stalnega prebivališča, svojo telefonsko številko doma in v službi (če je zaposlen), kje je zaposlen, kakšen je njegov poklicni status, kaj ga zanima, pa še podatke o svojem osebnem računalniku in še cel kup drugih potrebnih in nepotrebnih reči. Na BBS-ih so torej zbrani podatki, ob katerih bi si obliznil prste vsak tajni agent, kaj šele navaden smrtnik. Vsi ti podatki so seveda dostopni vsakemu SysOp-u in njegovim pomočnikom (ki so, mimogrede povedano, največkrat študentje ali dijaki), do njih pa se z malo tipkanja lahko dokoplje vsak malce bolj računalniško podkovan najstnik. Zaščite podatkov torej ni. Poleg tega ni znan niti namen njihovega zbiran' )a so namenjeni statistični obdelavi, pač precej prozoren izgovor! Da pa bi bi vse te silne zbirke namenjene razlikov ju uporabnikov, je tudi malce za lase t,rivlečeno. To pa je seveda že v nasprotju z Ustavo Republike Slovenije, ki v svojem 38. členu pravi takole: 38. ČLEN (VARSTV0 0SEBNIH P0DATK0V) Zagotovljeno je varstvo osebnih podatkov. Prepovedana je uporaba osebnih podatkov v nasprotju z namenom njihovega zbiranja. Zbiranje, obdelovanje, namen uporabe, nadzor in varstvo tajnosti osebnih podatkov določa zakon. Vsakdo ima pravico seznaniti se z zbranimi osebnimi podatki, ki se nanašajo nanj, in pravico do sodnega varstva ob njihovi zlorabi. Zakon o varstvu osebnih podatkov pa v svojem 6. členu členu pravi, da je zbiranje osebnih podatkov možno samo na podlagi zakona ali s pisnim privoljenjem posamez-nika, na katerega se podatki nanašajo. V 11. členu so tudi določeni pravni, orga-nizacijski in logično tchnični postopki in ukrepi, ki omogočajo zavarovanje osebnih podatkov. V primeru, da upravljalec zbirke vzpostavi in vodi zbirko podatkov ne da bi imel pisne privolitve posameznika ali posameznikov ali brez podlage v zakonu, se kaznuje z denarno kaznijo od 20.000 SIT do 50.000 SIT. Nadzora nad zbiranjem očitno ni, namen zbiranja tudi ni jasen, oziroma uporabnik z njim ni seznanjen, prav tako pa je pomanjkljivo tudi varstvo teh podatkov. Ostane vam torej samo še pravica do sodnega varstva. Prihodnjič si bomo pogledali, kako deluje sistem elektronske pošte in prenašanja sporočil, in kako upravitelji mreže AdriaNet kršijo tajnost uporabnikove zasebne pošte. MATEJ KOVAČIČ UVOD IN POVOD, ALI O ČEM BOSTE BRALI m ozdravljeni, dragi moji! Skupaj se podajamo v povsem novo avanturo! Avanturo, o kateri bodo govorile še generacije! Popotovali bomo po pokrajini slovenske in tuje etno-kulture. Seveda boste najprej rekli: "Kaj vraga to pomeni, kaj hoče ta tip?". Pa smo tu. V tem uvodu bom skušal pojasniti in vas vpeljati v branja, ki se bodo v naslednjih številkah pojavljala na tej strani. Že sam naslov vam namigne, s kakšno temo se bomo ukvarjali. Govorili bomo o glasbi (etno-jazz, razni piščalkarji, guslarji in kar je še podobnega), o razstavah, ki se v naši ljubi domovini dogajajo dokaj pogosto (pa skoraj nihče ne ve, ne kje ne kdaj), o predavanjih, ki so tudi kar pogosta, in seveda o novih knjigah, ki se dotikajo tega področja. Vse to v rubriki: ETNOCENE! Brali pa boste lahko tudi o etnofarmakologiji, torej o zadevi, ki se ukvarja z Ijudsko varianto tripanja (!). Ste pogledali, kaj?! Jasno! Pokukali bomo v Ijudsko zakladnico čarovništva. S čim so si pomagali do vizij naši domači vrači? Vsekakor ne z marihuano (ker je pač v dobi čarovništva na Slovenskem še ni bilo), temveč s zelenjavo, ki je poganjala na domačih lleh. 0 tem, kako so to počeli v tistem davnem času: 1. Kdaj so jo iskali 2. Kje so jo iskali 3. Kako so jo uporabljali 4. Kaj so potem videli 5. In kako so se na koncu počutili, se boste poučili v teh člankih; če pa boste želeli poizkusiti še vi, je to čisto vaša stvar in mi nimamo nič s tem (op.ur.!!). Zvarki in žavbe naših in njihovih babic, ki so letale na metlah in strašile poštene, dobromisleče, ponižne in bogaboječe kristjane. Vse tja daleč do strašnega, zgodovinskega in nam vsem tako dragega preseljevanja narodov (ko je vsa ta banda na metlah privršala iz daljnih Zakarapatov v naše, pod belimi Alpami Iežeče kraje). Govora bo o obredih, ki so jih izvajali pred in po poletu, o njihovem simboličnem pomenu (saj obred lahko razumemo samo tako in nič drugače), ki se menda skriva v podzavesti (ni vrag, da se ne skriva tudi v naši) in o katereni je Jung imel toliko pisati (od tega je menda kar dobro živel / op.avtorja/). Ja, dragci. Vpletli bomo vse niožno (Indijance južne Amerike, Afriko, kjer coprništvo uspeva danes ravno tako kot precl tisoči leti), kar nam lahko karkoli osvetli etnosceno. Seveda bomo povabili na intervjuje, razgovore in pogovore, kramljanja in kar je še podobnega, raznorazne strokovnjake, ki se profesionalno ukvarjajo s pričujočimi temami. Povabili pa bomo na razgovor tudi one "strokovnjake", ki zadeve že sedaj prakticirajo (in ne šele po branju teh tekstov). Svoje ninenje o teh zadevščinah bodo imeli možnost izraziti tudi tradicionalni (sic) medicinci in profesionalni duše-skrbniki. Obeta se vam torej prijetno in izčrpno branje, ob katerem boste podoživljali vse tisto, kar so počele vaše babice. 0 vsem tem pa rubrika: NORE GOBE! Vsekakor pa ste vsi tisti, ki bi želeli kakor koli pripomoči k pisanosti in živahnosti Etnostrani, toplo in prisrčno povabljeni k sodelovanju. Lahko nam svoje prispevke pošljete na TRIBUNO, ali pa se celo, če vam čas in volja dopuščata, priglasite, zglasite in naglasite tukaj osebno, tako da se lahko dogovorimo za vse-nadaljnje sodelovanje. VAŠ VDANI ETNOMANN NOREGOBE ^loprnice so na kranjskem znane kot stara babšeta, ki letijo na metlah, na nosu pa jim raste velika bradavica s kakšno kocino in Iahko te zacoprajo, recimo v žabo ali prašiča, če jim nisi ravno po godu. Zbirajo se na Slivnici in na Kleku, tam prirejajo orgije, ki jim predseduje njihov šef osebno, torej sam Hudič in nekatere se z njim celo sparijo. Do kakšnih nezaželjenih posledic te paritve seveda ne pride, saj zoper to poznajo babšeta učinkovita sredstva. Seveda pa coprnice niso bivale le v naših krajih, bilo jih je povno vsepovsod po Evropi. Leta 1484 je imela cerkev tega letanja in zbiranja in parjenja vse po vprek dovolj in papež Inocenc VIII. je v svoji poslanici opozoril svoje vernike nekako takole:"Z bridko žalostjo prizadeti slišimo, da se v deželah severne Nemčije ... mnoge osebe obeh spolov predajajo hudiču in uporabljajoč njegove čarovnije, zaklinjanje in zle reke ter druga bogu nevšečna sredstva, sejejo po deželi vsakovrstno zlo: Otroka pokončajo že v materinem telesu, pa tudi potomstvo živine, uničijo letino, mučijo na razne načine moške in ženske, moške zavirajo v izvajanju spolnega dejanja, ženske pa v spočetju...". Dominikanci (lat. Domini canes -Gospodovi psi) izdelajo metode, s katerimi odkrivajo ta gnusna babšeta irvjih seveda tudi kaznujejo. Navadno jih sežgejo na grmadi. Prav je tako, "Naj baba gori, če že pije kri!" Preden pa so jih skurili, so jih seveda še malo raztegnili na natezalnici, tako, da so prej priznale, s kakšnimi nečednostmi se ukvarjale. To je bilo precej neprijetno in boleče, toda saj so si zaslužile še vse kaj hujšega. S kurjenjem pa so njihovo ubogo, grešno dušo rešili vsaj najhujšega - večnega ognja v peklu! Ni kaj, tile gospodje so bili pravi altruisti. Sicer pa so v tem času po Evropi jezdili štirje apokaliptični jezdeci, ki jih tako nazorno upodobi Djer in predstavljajo kugo, vojsko, lakoto in smrt. Si Iahko mislite, kako je izgledala Evropa, ko se poleg vsega tega prikažejo še leteče babe, in kakšno srečo imamo, da jih danes ni več, vsaj ne v takem številu. Srečamo lahko le tu in tam kakšno, seveda če imamo to srečo. Pa še te, ki naj bi bile, so le bolj zaradi oživljanja starih tradicij. To pa je v naših krajih posebej zaželjeno, saj vemo, kaj so počeli s tradicijo zadnjih štirideset let! Bodi dovolj o obči zgodovini in raje poglejmo v zeliščno zakladnico teh gosp-. Kaj neki so uporabljale, da so lahko letale? Neka naravna danost to seveda ni mogla biti, saj bi potem nosili to mi vsi v svoji DNA, metla sama pa tudi ne, torej! Predno pa pogledamo, kaj jim je pripomoglo k zračnim višavam, se še malo pomudimo pri metli. Zakaj ravno metla? Vsekakor zato, ker je najbolj pri roki, tudi v oči je najmanj vpadljiva (razen v zraku), pa tudi babšeta so vedela, kako jo vrteti, saj so vsak dan pometala Ijubi jim dom. Torej, metla, ki jo baba zajaha. Pa to nekako ni dovolj, da bi se pognala v zračne visočine. Sedaj boste vsi tisti, ki ste kdaj poskusili kaj močnejšega potegniti vase, rekli: "Kaj se pa baba ni zapušila! Še metle ji ne bi bilo treba!" Pa vas bom razočaral. Treba je poudariti, da so bile bolj zvite, predvsem pa so imele večjo domišlijo od vas. Babe so v enem mahu potolkle dve muhi. Lepo so vzele svojo mast, z njo namazale štil metle, vse skupaj zajahale..... kar sledi, prepuščam vaši domišliji (kar vam jo je sploh ostalo po vseh vaših seansah zakajanja). Tako smo prišli do tistega, kar vam skušam tukaj, na tej strani, nakazati. Do tistega, kar vam v tem trenutku razjeda možgane, vas dela nervozne in sploh si mislite, naj že neham mlatiti prazno slamo, naj že zinem Kako petim nigrom preprečiš posilstvo belke? Vržešjim žogo za košarko. O COPRNICAH TISTIH NA METLAH IN ONIH BREZ NJIH, PREDVSEM PA O NJIHOVIH ŽAUBAH recept! Vendar je tudi pri takšnih rečeh potrebnih nekaj besed uvoda (kakor tudi pri ženski, od katere bi nekaj radi in ji seveda najprej napletete vse tisto o "zvezdicah in rožicah" in ne kot v zelo pretekli zgodovini "s kolom po glaw"!), seveda vse to, da se bomo bolje razumeli. Torej ta cvet žena je uporabljal razne pripravke z različno namembnostjo, različnimi učinki, vendar s podobnim ciljem. Izginiti od tu! In vse te"zvarke"so si pripravljale striktno iz tu rastočih zeli (ne pa tako kot nekateri izmed vas, ko to kramo vlačite v naše kraje iz daljnih in tujih nam dežel). Vse to so nabrale, natrgale in izkopale v domačih gozdovih in travnikih. Imele so oči na pravem mestu in tudi znanje o zeleh jim ni bilo tuje. Ker knjig (kot jih poznamo danes) o teh zadevah še ni bilo, se je znanje prenašalo ustno in bilo ga je obilo. Verjetno so si starejše gospe našle mlajše, ki so jih učile veščin in spretnosti, ki so temu poklicu lastne (o kakšni "šoli" pa ne bi mogel govoriti). Doma, v svojih kuhinjah, ki so bile v tistih časih še brez raznih prezračevanj in se jih drži ime "Črne kuhinje", so torej rezale, sekljale, kuhale in pekle razne volčje češnje (Atropa belladonna), jih me-šale z črnim zobnikom (Hyoscyamus niger), začinile z mandragoro (Mandragora officina-rum) in vse skupaj zabelile še s kristav-cem (Datura stra-monium). Namesto mandragore (ki ne raste v naših krajih), so lahko uporabile kaj drugega, kot je recimo kri nedolžnega dekleta uplenjenega ob polni luni. Volčja češnja, katere plodove (atro-pin) so s pridom uporabljale, jih je s svojim delovanjem popeljala v svet duhov, ravno tako kot črni zobnik (ki je poln scopolamina), ki daje "lažen občutek lete-nja". Kako pa so jih Ijudje videli leteti, je treba povprašati njih. Te predstavnice temnih sil so si torej namazale štile od metel, si jih vtaknile med noge (preko sluznice v spolovilu ta sredstva najlaže prodrjo do možgan, drugo takšno mesto pa je danka) in odfrčale skozi dimnik na srečanje s svojim šefom. V raznih obrednikih (ki vam jih bom predstavil kdaj pozneje) pa se pojavlja tudi rdeča mušnica (Amanita muscaria) kot sredstvo pri čarovniških izvajanjih. Rdeča mušnica je pravi fenomen med gobami, saj vsebuje kar tri strupe, muskazon, muscimol in ibotensko kislino, ki ima tudi narkotični učinek. Po uživanju nastopi najprej vzburjenje, kateremu sledijo razne halucinacije in globoko spanje, za katerega so značilne razširjene zenice. V čarovništvu je rdeča mušnica predvsem sredstvo za vzpostavljanje "kontakta z onostran-stvom", ki nam lahko ponudi zanimive informacije o prihodnosti in preteklosti. Za prvič mislim, da sem vam natresel dovolj informacij, ki vam bodo tako ali drugače koristile. Če je kdo slučajno pomislil, da bom postregel s kakšnim konkretnejšim receptom, bo moral počakati na drugo priliko, ko bom pisal o obredih, saj je to dvoje nerazdružljivo povezano. Da pa bi vam trosil podatke o dolžini kuhanja in cmarjenja in o natančno odmerjenih količinah, mi zdajle to ni ravno dano, saj bo potreben tudi prevod kakšnega izmed coprniških del. To so delikatne zadeve in lotiti se jih je potrebno previdno. Malo več tega, malo manj onega in že ne letimo več nad oblaki, ampak se svremo v peklu! Torej previdnost, opreznost in seveda zmernost, ki je Bogu povšeči. Naslednjič pa se bomo poglobili v posamezne zvarke: njih sestavo, pripravo in seveda uporabnost samo. Vzeli jih bomo pod drobnogled, tako sestavo posamezne rastlinice, kot tudi njen učinek; sam zase in tudi v kombinaciji z drugimi rastlinicami, katerih učinki so prav neverjetni. Ne bom posebej poudarjal, da se tukaj na Tribuni distanciramo in ne nosimo nobene odgovornosti za kakršnokoli vaše noro početje in kruto, prezgodnjo smrt, v zvezi s prej napisanim! etnOcene IVAN STOPAR KRANJSKE NOŠE ARTERIKA 1993 K njiga je izšla s posvetilom: "Ob 150. obletnici izdaje kranjskih (slovenskih) noš v Goldensteinovih upodobitvah in ob 850. obletnici prve uporabe imena mesta Lju-bljane" Trojezična izdaja, v kateri nas avtor opozori, da se zanimanje za narodne noše ni začelo šele v 19. stoletju, temveč že mnogo prej, v 15. stoletju, ko je Ijudska noša vpeljana v pastoralno narativni program freskovnih kompozicij. V baroku se pojavi sistematičnejše zanimanje in J. V. Valvasor nam v svoji drugi knjigi "Sla-ve" predstavi nekatere izmed njih, v svoji šesti knjigi pa "za baročno razvlečenim naslovom" (cit.) kranjske deželne noše ponazori z bakrorezi in podrobnimi opisi. Avtor knjige posebno poudari povednost Valvasorjevih opisov. V nadaljevanju nam predstavi še nekaj še nekatere slovenske znameniteže, ki so se ukvarjali z narodnimi nošami in o njih tudi pisali (Steinberg, Hacquet, Runk). Nato sledi zgodovinski pregled slikarstva, ki upodablja narodne noše. Avtor knjige pa nam posebej predstavi Emila Korytka, ki je bil neposreden pobudnik nastanka Goldsteinove serije upodobitev. Poda nam Korytkov življenjepis, predstavi njegovo strast za Južnimi Slovani, ter nam seveda pove vse o njegovih znancih v takratni Ljubljani (Kastelic, Crobath, Prešeren). Iz pisma staršem (1838) katerega izvlečki so tudi objavljeni, zvemo za njegovo zbiranje gra-diva o narodnih nošah, ki naj bi imelo že 30 podob odtisnjenih, pa so žal Izgubljene. Korytko umre leta 1839 v njegovi zapuščini, v srečo Slovenskega naroda, pa najdejo album z naslovom: Slowianšc'yzna T. 1. Slovvener. Album, ki je vezan v polusnje vsebuje 70 oštevilčenih polkartonov, na katerih so nalepljeni akvareli z narodnimi nošami. Nesporno je, da je večino akvarelov s kranjskimi nošami naslikal Goldensten, ostali pa so delo neznaega avtorja. Pred nami je faksimilirana izdaja Goldensteinovih upodobitev, katere origi-nali so izšli v Carnioliji, besedila ob njih pa so delo publicista in pesnika Leopolda Kordescha. Bil je urednik in tudi lastnik časopisa CARNIOLIA, kjer objavlja svoje literarne in kulturološke članke, kamor so uvrščene tudi Goldensteinove upodobitve. Knjiga, kateri je priložena tudi posebna mapa s faksimilami, nam ne predstavlja le narodnih noš, temveč nam podaja tudi zgodovinski pregled zanimanja zanje in že v svoji zasnovi ni namenjena le domačemu bralcu, temveč tudi vsem tistim, ki slučajno ali pa tudi ne, zaidejo v Ljubljano, saj je spremni tekst pisan tudi v Angleščini in Nemščini. ETNOMANN Kajje tisoč policajev na dnu Bohinjskegajezera? Dober začetek. PlRIBUHfl E__ X N O ORAETCOCTA IANEZ ZAVAŠNIK, PREDSEDNIK SVETA ZDRUŽENJA KATOLIŠKIH ŠTUDENTOV MILITANTNO, LAIČNO, SMEŠNO ©ploh nič neobičajnega ni, da se poskuša pred volitvami vplivati na volivce, čeprav so v igri samo študentske volitve. Načini so prepuščeni domišljiji agitatorjev, ki v opravljanju svoje obrti verjetno ne bi odstopili niti od zvijanja rok za hrbtom volivcev. al takšnega primera še nismo odkrili. Nasilja in povolilne krvi željno občinstvo se bo moralo zadovoljiti pač samo s pismom, ki ga je Združenja katoliških študentov pred študentskimi volitvami pošiljala naokrog in v katerem je pojasnjevala, koga je po dolžnosti potrebno voliti. Govori predsednik sveta ZKŠ Janez Zavašnik, študent tretjega letnika elektrotehnike in avtor pisma. TOTALNA REVOLUCIJA Na poti do intervjuja se mi je v glavi vrtela Totalna revolucija, prav posebej pogosto pa so možgani sampljali vrstice "Janez kurbin sin zakva? " in "totalna revolucijazanjegani rešitev..." ( Pankrti, Totalna revolucija, LP Dolgcajt). Pogovarjal naj bi se o pismu, vendar me je trenutno zanimalo predvsem, ali mladi katoliški študentje poznajo stare pankse? ¦ T.: Poznaš Pankrte? Janez: Tako, ...slišal sem za njih. ¦ T: V komadu Totalna revolucija Pankrtikličejo "...totalna revolucija za njeganirešitev...", vpismu, kigajeZKŠ razpošiljala naokrog, pa kličete po spremembah v stavku "veliko je še stvari, kikličejopospremembah, zatoso Jronte odprte in dela veliko." Kličetepo družbenih spremembah, katere so te družbene spremembe? Janez: Naj najprej povem, zakaj smo pismo napisali. Naše izhodišče je, da pripravljamo mladega človeka oziroma študenta v zrelo osebnost, se pravi, da nudimo vse tiste aktivnosti, študijske ali obštudijske, ob katerih se Iahko izoblikuje v to osebnost. Potem, ko dobi to znanje, v skupinah ali prek različnihpredavanj,deluje,jevključenvneko občestvo, to so naše skupine, ki jih imamo. Ko je kot tak pripravljen, ga vzpodbujamo, da deluje na različnih področjih. Najsi bo to delovanje kot odgovor - en oče, mati, starš, odgovoren v svoji družini, v svoji krajevni skupnosti, odgovoren v svojem poklicu in če mu tako paše tudi v družbenih dejavnostih oziroma se lahko ukvarja tudi s politiko. Nekateri naši člani so bili že lansko leto poslanci v ŠOU in so nas tudi letos prišli prosit, če jih lahko podpremo. Odločili smo se, da napišemo pismo našim članom in jih opozorimo, da je dolžnost sodelovati na teh volitvah in, če se jim zdi primerno, podpreti člane, ki jih mi predlagamo. ki so bile v Zakonu o visokerh šolstvu, Zakonu o dohodnini. Da bodo poskušali urejat stvari v organizaciji v skladu z načeli, ki jih imamo tudi mi kot organizacija. MILITANTNO ¦ T: Jezik, ki ga pismo uporablja, je zelo mili-tanten, npr. "Jronte so odprte". Postavitijronto pomeniizkopatijarke na dveh straneh in vzpo-staviti odnos sovraž-nosti, kar pa ne gre skupajs krščansko etiko. Kakšenje tvoj komentar? Janez: Treba je razumeti, da je bilo pismo pisano pred volitvami, se pravi, da poskuša ljudi z bolj pesniškim jezikom vzpodbuditi na volitve in jim prikazati kakšne je situacija, ter da je dela veliko. Stavka ne bi jemal v takšni luči, ampak predvsem v tej, da ljudi z neko primero vzpodbudiš k odzivu. ¦ T: V petem odstavku pisma omenjate nekoga, ki bi ustrezal položaju na drugi stranijronte, toso "koristolovd, kiživijo zgolj od zraka in od praznega niča". Dejanskosejrontnestraniidentificirajo v stavku "zato odpori proti sedanji študentski vladi (druga številka Tribu- m T: Kdo vseje dobil pismo? Janez: Tole pismo smo poslali članom ZKŠ. Trenutno jih je približno 265, od teh so se trije ali štirje aktivno pripravljali na volitve. ¦ T: Kafje bil kriterij pri odločitvi sveta ZKŠ, da tem Ijudem kot kandidatom pomaga na študentskih volitvah? Janez: Ti fantje, naši člani, so prišli k nam in rekli, da čutijo, da lahko nekaj naredijo še v študentski organizaciji in da so okoli sebe zbrali še nekatere druge fante in punce, ki so verni in da bodo poskušali stvari v študentski organizaciji peljat naprej. Se pravi, aktualne stvari, kot ureditev statusa ŠOU, sprememba nekaterih stvari, '<%S Zdruzcnje katoliških študmtov JurlUtv trg 2, 61000 CjMjtma Tcl 061 211 U6 ZU 864 ¦Ja^ OGl 22J 664 /IV.K.) ! Spel je tu novo šolsko lelo. Pn<\-iko\anja so zelo razmmslna. saj so povozana l najrazlienejšimi interesi. Prvo je tu šola in študij. knsnojo v dmgem plaiiu pa pride ua visto tudi vsc drugo. Vsak si skuša po svoje organizirali svoje obveziiosti. Nekateri se bolj posvetijo šporlu spet drugi kulturi. Veliko je še stvari. ki kličejo po spremembak zalo so Iroute oclprto iu dela veliko. Tudi tebi se ponuja možnost, da vložiš svoj del energije \- spiemenibe po katerih kliče današnji čas. To lahko storiš na več načinov. Eden je ta. da se sam vkJiučiš v družbeno dogajanje ia skušaš po svoje vplivati na dogajanje okoli sebe. Mi te pa prosima, da podpreš s svojo odločitvijo tudi vse nas. ki smo v neki meri že vključeni v ta prizadevanja. To laliko povsem konkretno storiš na oktobrskih volitvah v Šiudentski parlament (najvišji organ ŠOV). "\ oiitve bodo zadnjo sredo in četrtek v mesecu okiobni (27. in 28. oktobra). Naše kandidate boš prepozna! po samostojnih plakatih - izjemoina bosta na večjih fakultetah po dva skupaj (ni skupnih list), pri čemer inia vsak izined plakatov eno skupno značilnost. Ta jc, da se bo nekje v plakatu pojavila vrstica v kateri se bo večkrat ponovil nek znak. To bo ena izmed črk ali pa eden izmed geometrijskih likov. V pomoč ti prilagamo osnutke plakatov, ki jih boš laliko prepoznaval tudi na fakulteti. Kandidati na teh plakatih so zaupanja vredni zato jim zaupaj tudi ti. Vseni tem kandidatom boš pomagal tudi sam, če boš poprosil svoje kolege na fakulteti, ali pa če boš poklical svoje prijatelje na drugih fakultetali s tem, da jih boš opozoril na tukaj prikazano prošnjo in jih vzpodbudil k taki odločitvi. Sann kandidati bodo poizkušali priti sicer tiidi do tebe osebtio, vendar je vprašanje koliko jim bo to uspelo storiti pri vsej tej množici Ijudi, na katere se lahko obmejo. Naši kandidati bodo prepoznani tudi po tem, da bodo deiili letake, ki bodo v bistvu kopija večjih plakatov (A3, A4). Koristolovcev, ki živijo zgolj od zraka in praziiega niča je danes veliko. storiš pa smi-tni greh, ko jiin poveš, da so stvari tudi dnigačne kot jih vidijo oni in da je vendarle vedno potrebno nekaj pokazati. da se potem od tistega laliko živi. Zato odpori proti sedaiiji ŠV (druga številka Tribune), zaradi uveljavljanja novih pogledov in rešhev. Tudi to naj ti bo pred očmi. saj se boš s svojo morebitiio pasivnostjo postavil na stran tistili, ki ti ne bodo prinesli nič novega. razen še več anarhije in kaosa. Na konou tt želim veliko uspeha pri tvojem študiju ter se likrati veselim tvoje pripravljenosti . da na svoj način prispevaš k uspelui na volitvali. To slednje bo tudi tebi in še marsikonui v dnižbi prineslo koristi. Kot kristjani pa vendarle vedno delamo predvsem za druge. mar ne. L-čenje je odkrivanjo tistega. kar že veš.Delovanje pa je prikazovanje. da to veš. Jancz Zavašnik ."tlrcdscdnik sveta ZKS ne), zaradi uveljavljanja novih pogledov in rešitev". Študentska vladaje lahko ena linijajronte, Tribuna pa druga. Kakoje razumeti ta stavek? Janez: (...kar dolg meditativen razmislek) Običaj in pa navada zunaj je, da je v študentskem parlamentu več skupin, ki nastopajo z raznimi listinami, naj so to nazorske ali interesne organizacije ali politični podmladki. Ve se, eni spadajo v en tabor, dnigi padajo v drug tabor. Razlike me njimi so, skupine se tako identificirajo in tako nastopajo. V navedenem stavku je to eksplicitno povedano, mišljeno pa jepredvsem, da obstaja več skupin študentov, ki so zaradi svojih interesov različne. V tem obdobju je bilo res kar nekaj napisanega v Tribuni o študentski vladi, da se ta konflikt ali to razliko izpostavi. ¦ T: Lahko razlike med študentskimi skupinami opredeliš svetovnonazorsko ali politično? Janez: Mi smo Združenje katoliških študentov, zato poskušamo predstavljati katoliški del. Ostale skupne pa se niso nikamor opredelile, so bile samo imena. ¦ T: Se ZKŠ šteje za podmladek katere od strank? Janez: Ne, mi smo laiška katoliška organizacija. ¦ T: Verjetnostebližje krščanski demokra-ciji kot komurkoli drugemu na politični lestvici? Janez: Ne, mi smo sploh apolitični. Prej sem po-vedal, da vzgajamo č\o-veka. Ko sam presodi, da se želi v.ključiti v poli-tično življenje, je nje-gova osebna odločitev, h kateri politični stranki bo šel. ¦ T: Zazdelo se mije, da sem ob odgovoru v tvojem glasu zaznal malo povišan ton. Te vprašanfa o političnih diskurzih iritirajo ali spravl/q/o vslabo Vo-Ijo? Janez: Ne, me ne. Samo, bile so govorice, da smo mi isto kot Mladi krščanski demokrati, mi pa to nikakor nočemo biti. MKD namreč spadajo v skupino, kjer so ostali politični podmladki. Mi to ne želimo biti, mi smo študentska laiška organizacija. LAICNO ¦ T: Mogoče gre temu, da ste laična organizacija, pripisati del pisma, ki se glasi "kandidati na teh plakatih so zaupanja vredni, zatojim zaupaj tudi ti". Vsajzame, kotvolilca, to nidovolj. Janez: V nadaljevanju odstavka piše, da bodo kandidati poskušali prodreti do vsakega posameznika, za kar pa zmeraj ni bilo časa in se vsa stvar na drugačen način verjetno ni dalo narediti. ¦ T: Še zmeraj se mi ne zdi dovol/ prepričljivo, zveni kot sveta beseda velikega brata. Se ti ne zdi dajejezik, ki ga uporabljate vpismu, preveč ohlapen, sploh, kerje govom o politiki? Janez: Mogoče smo res bili malo nespretni pri pisanju tega pisma, vendar predvidevamo, da so tudi člani razmišljali o tem, ko so poskušali priti do kandidatov na listah in jih bolj temeljito izprašati. V pismu, ki obsega eno stran, je težko povedati, za kaj se kandidat zavzema. TAJNO ¦ T: Ohlapnostipanizaznatiodstavek višje, ko razlagate, kako na volitvah identificirati Ijudi na volilnih listah, ki se zdijo ZKŠ primerni. Prepoznavanje je potekalo preko tajnih grafičnih znakov, kajti študentje, kitegapisma nismo prejeli, za pomen teh znakov nismo vedeli. V maniri prostozidarske lože, Se ti zdi prepoznavanje "naših" političnih kandidato v napodlagi tajnih graftčnih znakov in ne s predvolilnimi obljubami primerno ? Janez: Naj pojasnim. Teh plakatov nismo tiskali mi, temveč fantje, ki so se na volitve pripravljali. To niso plakati ZKŠ. Nismo vedeli, kakšni so plakati, odločitev o podobi je bila lastna odločitev fantov, ki so to počeli. ¦ T: Kdo so tijantje? Janez: Trije ali štirje člani ZKŠ in še nekateri poslanci v lanskem ŠOU. ¦ T: Imena? Janez: K meni so prišli Tomaž Mikuš, Jure Zakaj se zamorčki ne smejo igrati v pesku? Kerjih muce zakopljejo. APAGE LABORA! Čižman in Jani Drnovšek. Za te tri fante osebno vem. ¦ T: Zdi se mi spodrsljaj ZKŠ, da pristane na takšno dvomljivo početje. Janez: Kolikor sem opazil na naši fakulteti, so imeli plakati enotno podobo, se pravi, s temi grafičnimi znaki. Vendar so kandidati imeli zraven napisane tudi predvolilne obljube. Rekel bi, da so te grafične podobe Ie v tem smislu, da imajo vsi plakati enotno podobo. ¦ T: Misliš grafično? Janez: Enotno grafično podobo. Ne da znak pomeni neko vsebino, temveč enotno grafično podobo, volilne obljube pa je imel vsak kandidat svoje. SMESNO ¦ T: Zdi se mi smešno, kar si pravkar povedal, kajti v pismu piše, "da boš naše kandidate prepoznal po lastnih plakatih (...), pričemerima vsak izmed plakatov eno skupno značilnost. Taje, da se bo nekje v plakatu pojavila vrstica, v kateri se bo večkrat ponovil nek znak. (...) Vpomoč tiprilagamo osnutke plakatov, ki jih boš lahko prepoznal tudi najakulteti." Janez: No, tako. Tudi ostali kandidati, ki so bili na naši fakulteti, so imeli določene obljube. In ena od možnosti razlikovanja njihovih in naših plakatov so bili ti znaki. ¦ T: ZKŠje svoje ime zastavilo za te poslance in jim nudilo neke vrste "servis", zato soji do neke mere tudi odgovorni. Kaj vaši kandidati počnejo danes ? Seje kdo od njihjavil na ZK$ in referiral, kaj počne ali se poskušal usklajevati z ostalimi poslanci? Janez: Servis je bil samo ta, da smo članom poslali pisma, na katerih jih obveščamo, da bodo volitve in jim hkrati na nekakšen način sporočili, da mi podpiramo določene kandidate. Toliko, kar se tiče servisa. Servisa v narekovajih. Člani smo vsaj do neke mere obveščeni, kaj se dogaja, kajti tudi Združenje je do neke mere vpleteno v dogajanje. Trenutno je takšen primer Zakon o skupnosti študentov, kjer je ZKŠ povabljena k sodelovanju. Glede fantov pa smo bili dogovorjeni, da v začetku drugega semestra, se pravi nekako na polovici, preverimo, kakšna je situacija. Gre pa vsekakor tudi za zaupanje, saj smo videli, kako ti fantje delajo in kako se obnašajo tukaj, v Združenju. INTIMNO ¦ T: Zadnje vprašanje odgovori alipa ne. Kolikokrat dnevno moliš? Janez: (...spet dolg premor). Redno molim zjutraj in zvečer. Večkrat dnevno se zberem in pregledam, kaj sem tega dne storil in če je to v skladu z mojim krščanskim življenjem in mojimi pogledi ali pa bo potrebno kakšne stvari spremeniti. BORUT OSONKAR Stvdehtsm poirrvt w< Prava oseba za ŠTUDENTSKt PARLAMENT MATEJA ČERNE ODOOOGOOOOOOOO DO BONOV BREZ MUKDTRPNEGA ČAKANJA? ,tudentske bone za pre-'hrano, o katerih se je že veliko pisalo, še več pa go-vorilo, je mogoče kupiti na Kersnikovi 4 (dve prodajni mesti) in v IV. bloku štu-dentskega naselja v Rožni dolini. Vrste, v katerih se nanje čaka so podobne tistim pred beograjskimi trgovi-nami. Nekaj čakajočih na Kersnikovi smo zmotili in vprašali, kako jim je všeč izgubljati čas v vrstah, kdo je po njihovem mnenju kriv za obstoječe stanje in kako bi se dalo do bonov na elegant-nejši, hitrejši način ? NACE NOVAK IIII I IGOR VIDUŠNIK, FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO IN RAČUNALNIŠTVO: Tu, na Kersnikovi je kljub dvema prodajnima mestoma vedno gneča. V Rožni ni take vrste. Bolj kot samo čakanje na bone me moti njihova cena. Predragi so. Kolikor sem informiran, študentska vlada na tem področju ni dovolj aktivna. Pred volitvami so obljubljali, da bodo bone ponovno pocenili, da jih bo mogoče dobiti 25 na mesec,... zdaj pa nič. Ne vem, s koliko prostori razpolagajo. Če jih imajo dovolj, ne vidim razloga zakaj ne bi odprli vsaj še enega prodajnega mesta. Recimo za Bežigradom ali na Gerbičevi. Idealno pa bi bilo, če bi se bone dobilo v vseh študentskih domovih. -^pill1 TINA BERČIČ, VIŠJA ŠOLA ZA %,,,^/ \ , ZDRAVSTVO: Čakanje v vrsti \ \ | kar dobro prenašam. Gre. Kako I \ bi se dalo prodajo bonov bolje urediti, ne vem. Dejstvo je, da je večina študentov zainteresiranih za bone in zato je čakanje potrebno. ^¦llll ALEŠ SMREKAR, FAKUL-TETA ZA DRUŽBENE VEDE: Včasih še kar gre, včasih pa je neznosno in raje grem, kot da bi čakal. Vsekakor bi bilo potrebno odpreti več prodajnih mest. Mislim, da imajo za to dovolj zaposlenih. Sploh pa bi lahko bone prodajali tudi na drugih info točkah in po fakultetah. -^¦1111 JON NOVAK, FAKULTETA ZA NARAVOSLOVJE IN TEHNOLO-GIJO: Sam ne grem nikoli v vrsto, ker to je živa tuga. Če srečam koga znanega, s katerim se da pogovar-jati, potem še nekako gre, drugače je pa res too much. Prodajnih mest je premalo, zato taka prenasičenost, zato so vrste. Morali bi odpreti nova. Tudi kje drugje. Dve na Kersnikovi in eno v Rožni, to je premalo. -^llll MARJANA ŽNIDARŠIČ, VISOKA ŠOLA ZA ZDRAVSTVO: Kadar imam dovolj časa, mi ni težko stati v vrsti, če pa ni časa, je malo hudo. Bone kupim enkrat mesečno. Po mojem so vrste posledica slabe organiziranosti prodajnih mest. Zaposleni bi se morali včasih bolj potruditi, da bi vse skupaj hitreje teklo. Kakšno prodajno mesto več tudi ne bi škodilo, pa na različnih koncih, ker se mi zdi, da je vse skupaj preveč skoncentrirano na Kersnikovi. ^¦1111 GREGOR ŠUC, FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE: Stati v vrsti se i mi zdi ponižujoče. Lahko bi odprli % - še kakšno okence. So pa boni kot **'? taki ena zelo pozitivna stvar, ker nas večina študentov z denarjem bolj slabo stoji. Prodajna mesta bi morali odpreti na vseh Fakultetah in mislim, da je to naloga študentske vlade. UNIVERIA Kajti kultura učenjakov je neizogibno tuja: mednarodnaje in pokriva preteklost, sedanjost in prihodnost. Verjamem, da prav ta tujost, ta humanizem, ustvarja univerzo; ne stopnja študija, poudarek na teoriji, karkoli temu podobnega. Paul Goodman, The Community ofScholars IN OBLAST Učitelj, ki najbolj ceni intelektualno svobodo, je avtoritativcu tudi najbolj priskuten. Višji ko je njegov standard odgovornosti, manj spoštovanja čutijo do njega. R. M. Maclver, Academic Freedom in Our Times, 1955 Ste slišali o malem zamorčku z drisko? Mislilje, da se topi. nRIBlIli TUDI ŠTUDENTJE SE BOMO ŠLI PRIVATIZACIJO Študentska vlada se aktivno vključuje v privatizacijski proces. O resnosti njene namere govori tudi ustanovljeni projekt v mesecu novembru na temo certifikati z naslovom "Kako najboljše naložiti certiflkate" v katerega želi vključiti tudi okrog 20000 ljubljanskih dijakov preko ŠOU dijaške sekcije in Urada za mladino. Projekt je postavljen v več fazah, od katerih se nekatere že uresničujejo.Anketa je v fazi obdelave podatkov, a po neuradnih podakih sodeč je projekt pozitivno sprejelo okrog 86 % vseh anketiranih. Za mesec februar se pripravljajo predavanja, ki jih bodo izvajale posamezne borznoposredniške hiše in Agencija za privatizacijo. Dogajanje okrog certifikatov pa bosta popestrili aktivnosti v mesecu marcu. Okrogla miza je predvidena za začetek meseca. Na okroglo mizo bodo vabljeni g. Tone ROP, Agencija za privatizacijo, Agencija za sprejem vrednostnih papirjev na borzo, ... Finale celotne zgodbe pa predstavlja Mini finančni sejem informacij - dva dneva, na katerem se bodo predstavila podjetja, ki se bodo lastninila z javnim odkupom kakor tudi upravljalske družbe, ki bodo prav tako ponudile atraktivne možnosti vnovčevanja certi-fikatov. Mogoče samo še pripis, da bodo vse aktivnosti, organizirane za dijake in študente, popolnoma zastonj in še več, ker bodo le-ti imeli možnost vložiti svoj certifikat v podjetja in upravljalske družbe oz. njihove sklade. Iz tega je mogoče potegniti sklep, da so k sodelovanju povabljena najboljša slovenska podjetja pa tudi banke in borznoposredniške hiše. 0 kakovosti teh podjetij pričajo njihovi poslovni rezultati, objavljeni v medijih javnega obveščanja. ROBERT SEREC MEDNARODNA PISARNA Mednarodna pisarna ( ali Enota za mednarodno sode-lovanje ) je predvsem možnost, da študent dobi temeljne informacije in se v okviru lastnih interesov poveže s študenti v tujini. Njen namen je nuditi pomoč in pogoje za delo mednarodnim stro-kovnim študentskim zvezam, torej vsem študentom, ki so pripravljeni kaj narediti iz sebe.Teh zvez je 18 ( AISEC, AEGEE, IAESTE...) in organizirajo različne dejavnosti, vezane na njihovo področje dela. Najbolj značilne so mednarodne izmenjave - prekse in staži, ki trajajo do enega leta. Letos so pripravili šestintrideset projektov, v katerih bo predvidoma prišlo do izmenjave tri tisoč študentov. Prav tukaj pa se pojavljajo največji problemi, ki so povezani z bivanjem tujcev pri nas, saj na ravni države ta vprašanja niso sistemsko rešena ( nap. zdravstveno zavarovanje, subvencionirana prehrana, razni popusti...) Zato si MP prizadeva, da bi ta vprašanja čimprej rešili na ustreznih ministrstvih. Zveze organizirajo različne različne kongrese - tako bo letos pri nas kongres veterinarjev in agronomov; seminarje, campe, tabore. Dogajanja je veliko in na različnih nivojih, večina le-tega poteka v okviru zvez, MP pa je koordinator, ki te dejavnosti usmerja. Po osamosvojitvi Slovenije leta 91 je MP postala polnopravna članica v med-narodnih študentskih reprezen-tativnih organizacijah, ki so študentske politične organizacije. V njih MPs študentsko ministrico za zunanje zadeve Darjo Valič zastopa in predstavlja interese slovenskih študentov. Tako so slovenski študenti povezani z ostalimi nacionalnimi in mednarodnimi študentskimi organizacijami, ki nudijo infor-macije Evropske skupnosti na področju univerze, meduniver-zitetnih mobilnostih, o sodelovanju med študentskimi unijami... Delo MP je zraven zagotavljanja osnovnih pogojev slovenskim zvezam in povezovanja s tujimi študentskimi zvezami inorganiza-cijami tudi servisno-informativna dejavnost. Letos bodo s finančno pomočjo evropskega programa TEMPUS izdali dva priročnika. Eden bo namenjen našim študen-tom, ki jih zanima študij v tujini. DAJE SE NA ZNANJE ^¦¦4 Ponedeljek: 1.2.1994 ob 22.00 do 2.00: OD K4 DO VEČNOSTl: experience of hip - hop & jazz V Klubu K4 se da ob prešernih funky hip - hop ritmih tudi udobno posedati. D.J. ja Zec in Basta Torek: 22.00 do 2.00: JIM BEAM SCENA 1.2.1994 ob 22.00: NO SAFETT (koncert) Novojorški odžaganci, band za fane Zorna, Sharpa in Curlew. V sodelovanju s ŠKUC Art Rockom. D.J. Maja Vauda 8.2.1994 ob 22.00: ASGARD (koncert) Hrvaški etno new age Vesne Gorše (alt saksofon) in Dražena Franolica (ud). Orientalski podtoni. 15.2.1994 ob 22.00: PUSTNI ŽUR - PROST VSTOP ZAORTO MAŠKARE. D.J.: Joc in Zec. Sreda: 22.00 do 2.00: CESTA 66 rockerski maraton med 1950 in 1996 D.J.ja: Joc in Musa Četrtek 22.00 do 3.00: ŠTUDENTSKI RITM & ŽUR zelene zamorklje, dugme čevapčiči in irsko pivo ter D.J. Igor Petek: 22.00 do 4.00: RED BULL ENERGY PARTY med stroji, meglo, energijo Red Bulla in rock and rollom, D.J. Aldo 11.2.1994 ob 22.00: GARY CLAIL 6 ON - U SOUND (koncert) Iondonski techno rave Sobota: 21.00 - 4.00: SUNLESS SATURDAY MTV Sonce noče zaiti D.J.ja: Roman in Kolija CANKARJEV DOM FILM 2. 2. 1994 ob 20.00 ZLOMLJENI CVETOVl legendarnega režiserja Davida H: Griffitha.ZDA, 1919 (nemi film: Lillian Gish, orkestrska glasbena spremljava v živo z dirigentom Carlom Davisom) Linhartova dvorana KONCERTI 9.2.1994 ob 21.00 JAZZ 94 :Alberto Moreira in Flora Purim Gallusova dvorana 14.2.1994 ob 19.30 ORGELSKI KONCERT, Petr Eben, Praga Besedilo J.A.Komenskega bo bral Boris Kralj Gallusova dvorana 15.2.1994 ob 19.00 Petr Eben - AVTORSKI VEČER Gallusova dvorana 16.2.1994 ob 19.30 MLADI MLADIM - Metka Kotnik - saksofon Urška Čepulič - klavir Kosovelova dvorana RAZSTAVE do 20.2.1994: Primož Predalič in Bojan Velikonja FOTOGRAFSKI MULTIMEDIALNI PROJEKT Mala galerija CD do 6.2.1994- NOVE HIŠE V AVSTRIJI arhitekturna fotografija Margherite Spiluttini Sprejemna dvorana IGRE 14.,15.2.1994 ob 20.00 Kunst - Štromajer: LA LA SLlNA (Zgodba spiralastega rajanja) režija I. Štromajer; igra Petra Golc; dramaturgija Damjana Kunst Štihova dvorana SNG v Marinboru 1.,2.,3.,4.,7.2.1994 M. Vezovišek: JERMANOVO SEME 1.2.1994 Koncert Vlada Kfeslina: NAJLEPŠA LETA NAŠEGA ŽIVLJENJA 4.,5.,6.2.1994 CARMEN 8.,9.2.1994 A.Dumas: TRIJE MUŠKETIRJI 11.,16.2.1994 Aishil: ORESTEIA 14.,15.,16.2.1994 Plesni teater Aldea: LIFT (NOSILNOST 5 OSEB) Kakšnaje razlika med taščo in vedrom dreka? Vedro. KAJ PONUJAJO ŠTUDENTSKI MtNISTRI DANES ¦¦¦ SIMON ZORE ANDREJ VOJE UROS SLAMIČ (ministerza socialo in zdravstveno varstvo) meni, da je dolgoročni razvoj prehranjevalne politike v osnovi dobro zastavljen in da bodo spremembe potrebne le okrog sistema manipuliranja bonov. Z modernizacijo naj bi se proces izdajanja bonov skrajšal in vrst tudi ne bi bilo več. Ponuja večjo kapaciteto študentskih prebivališč z izgradnjo novega študentskega bloka v Rožni dolini, oz. prenovitev kakšne stare ustanove. Tudi za štipendije bo poskrbel in sicer z ustanovitvijo posebnega sklada za kreditno štipendiranje, ki naj bi postala oblika štipendiranja tistih, ki ne morejo dobiti republiških štipendij. Meni, da je potrebno na novo okvalificirati motivadjsko lestvico, oz. dodatek k osnovni štipendiji, ki se določa z doseženim uspehom štipendista. Študentom invalidom bo omogočil najboljše pogoje za študij, študentskim družinam pa boljše razmere. (minister za izobraževanje) se bo z vsemi svojimi silami potrudil, da bo Zakon o skupnosti študentov po sprejetju v državnem zboru vključeval vse študentske interese. Izboljšal bo obštudijsko izobraževanje in ga še bolj razširil ter ohranjal dobre stike z univerzo in študentskim prorektorjem g. Žgajnarjem, s katerim bosta reševala probleme, ki se bodo pojavljali. OTON LAHAJNAR (minister za Jfnance) obljublja, da bo nadzoroval dosledno spoštovanje pravilnikov o finančnem načrtu in delovanju ŠV ter njene administracije in službah ŠOU-a. Uvedel bo sankcije v primeru nespoštovanja proračuna. za izvedljivos tega pa bo potreben pritisk na direktorja ŠOU-a. Namenil bo tudi del sredstev za nakup novih prostorov na Kersnikovi 6. (ministerza šport) ne bo ukinil športne vzgoje pač pa jo bo izboljšal, saj je ta pomembna za zdrav in pravilen telesni razvoj. Izboljšal in popestril bo interesne športne dejavnosti, obljublja pester izbor tekmovanj, tudi mednarodnih. Obljublja pester izbor športno izobraževalnih dejavnosti, športno turistiko in boljše mednarodno športno sodelovanje, predvsem z avstrijskimi študenti. Obljublja tudi nove športne prostore in gradnjo nove športne dvorane za študente ter sodelovanje s fakulteto za šport pri gradnji plavalnega bazena. JANEZ KOTAR DARJA VALIC (ministrica za mednarodno sodelovanje) ponuja ponuja pester izmenjalni program študentov, povezave s klubi slovenskih študentov na tujem in ureditev problemov tujcev, ki študirajo pri nas. V letu 1994 so skupni projekti za tuje študente, kot bo izdelava priročnikov o študiju in študentskem življenju v Sloveniji. Polegtega pa tudi izdelavo brošur o tujih štipendijah za naše študente (dve sta že izšl). Obljublja tudi predavanja, okrogle mize, delavnice,...skratka izobraževanje. (ministerzazaložništvo in medije) ima v planu obdelavo RŠ, kjer naj bi se objavljalo več študentskih zadev, poleg tega pa bi jim z gradnjo bloka XIV v študentskem naselju Rožna dolina omogočil boljše delovne pogoje. šKZ-ju obljublja propad, če ne bo spremenil svojega poslovanja. S Tribuno pa pravi da je velik problem, vendar je ni smotrno ponovno ukinjati. Meni, da mora izboljšati kvaliteto člankov, kar tudi bo in s tem povezano prodajo, kar delno že je. Zagotavljamo, da bomo potrdili naš upravičen obstoj! JURE CIZMAN (minister za kulturo) bo zaživel ŠOU GALERIJO (bivšo kapelico). Predlaga, da bi se študentski kulturni festival izvedel okrog prvega oktobra, ker takrat ni izpitov in je primeren čas predstavitve ŠOU-a brucom. Povečati tudi namerava obisk kluba K4 s spremembo programa (prodorni glasbenigostje...). AGENCIJSKE DEZINFORMACIJE Za začetek se opravičujem, ker res ne vem, kdo bere tako duhamorne blesarije, kot so to agencijske novice. Poskusil bom predstaviti banalnosti, ki se dogajajo znanim ljudem; in bizarnosti, ki se pripetijo sleherniku, na bralcu prijazen način. Nič pa ne obljubim. PRVIČ : "Tudi temeljno nezaupanje v vlado, kot razmeroma kratkotrajno in krhko politično telo, pri tem ni zanemarljivo, opozarja avtor Delovega uvodnika in dodaja..." Ne se hecat! Kakšna čreva! Pa to se ne da brati razen po službeni dolžnosti. Ne vem točno, "kaj je pesnik s tem hotel reči", zdi se mi pa, da je mislil tole: "Vlade nihče več ne jemlje resno, najbrž bo šla kmalu k vragu; pri tem naj vsak sam presodi, kaj je zanemarljivega." DRUGIČ: "Ekvadorski veleposlanik na sedežu združenih narodov Jose Ayala Lasso bo postal prvi Visoki komisar ZN za človekove pravice" To pa je novica, pa koga to sploh briga. Poba bo imel dobro penzijo. Kar se pa človekovih pravic tiče... raztegljiv pojem. V Peruju to najbrž pomeni, da te policaj ne sme prisiliti, da sredi prometnega trga požreš lasten drek. V Iranu to morda pomeni, da te ne sme posiliti več kot deset paznikov na dan, če ti je v javnosti izpod feredže ušel pramen las in si se znašla v zaporu (vsak las je nož v srce islamskega mučenca). Zame, ki nič ne štekam, pa je temeljna človekova pravica to, da mu ni treba ubogati. TRETJIČ: "Bolivijska policija je aretirala enega izmed najmočnejših bolivijskih prekupčevalcev z mamili Isaaca Chavarriaja." Mogoče sem ime napisal narobe, je tako zmazan faks. Pa saj tipa najbrž tako ali tako ne poznate (znanec iz sosednje ulice?). Torej - velika izgiiba za nas, ki nam je droga edina stvar v življenju. Pripetljaj bo gotovo vplival na ceno Ijubljanske trave. Predstavniki republike Slovenije so že kontaktirali Amnesty International; predsednik Kučan pa je poslal protestno noto v Zlati trikotnik. ČETRTIČ: "Davi navsezgodaj zvečer je odjeknila močna eksplozija na vogalu Čopove in Aškerčeve. Težje ranjenih ni bilo, ker so vsi trije občani na licu mesta podlegli pod rešilcem. Odgovornost (nikakor ne krivde) za bombni napad je prevzela teroristična organizacija 25. december. Komunala je reagirala bliskovito in adekvatno. Zaradi nerazvite infrastrukture ne moremo posredovati podrobnosti (Kosovo 81)." Tega ne bom komentiral, ker sem se vse skupaj sam izmislil PETIČ: "Delavci RSNZja so po uspešni, dobro koordinirani akciji zasegli ves heroin, ki se te dni prodaja v Sloveniji." Tai film ti ne buš videl. "Slovenski krščanski lemokrati so v svojem da-lašnjem sporočilu za javnost :apisali, da pozdravljajo »rizadevanja Sveta za zdravje lepublike Slovenije, Odbora :a izvajanje nacionalnega trograma preprečevanja zlo-abe drog v Sloveniji." Moja itara mama pozdravlja pri-:adevanja rahlo mislečih Iju-li, ki živijo v bolni Republiki iloveniji in si trudijo preprečiti :Iorabo oblasti. AGENT ORANGE STILNO ZAZNAMOVANE VAIE V SLOGU GLEDALISCA PESMICI SNG V UUBUANI 1., 4., 12., 14., 15. 2. 1994 ob 19.30 W. Shakespeare: KRALJ HENRIK IV. 2., 10.2. 1994 ob 19.30 H. Ibsen: ROMERSHOLM 3. 2., 9.2. 1994ob 18.00 in 20.30 D. Jovanovič: ANTIGONA 5. 2. 1994 ob 19.30 in 11. 2. 1994 ob 18.00 G. Feydeau: DAMA IZ MAXIMA MGL 1., 2.,5., 9., 10., 11.,14., 15.2.1994 ob 19.30 A. Miller: SMRT TRGOVSKEGA POTNIKA 3., 7.2. 1994 ob 19.30 L. Jagodic, M. Pokorn. B. Tadel: KLINIKA TIVOLI D.O.O. 4.2. 1994 ob 19.30 E. Flisar: KAJ PA LEONARDO? 12. 2. 1994 OB 19.30 M. Comoletti: PRIDI GOLA NA VEČERJO MALA SCENA MGL 1., 14.2. 1994 ob 17.30 G. Barylli: MEDENI MESEC KUP FRANCE PREŠEREN 1.2.1994 ob 21.00 Otvoritev razstave Marje Pahor - GRAFIKA YE... (RAZSTAVA BO ODPRTA DO 19.2.1994) 2.,3.,4.2.1994 ob 20.30 Pesniški festival TRNOVSKI TERCETI (Aleš Debeljak, Tomaž Šalamun, Niko Grafenauer, Uroš Zupan, Milan Dekleva, Dane Zajc, Kajetan Kovič, Jure Potokar in Boris A. Nov.ik) 5.2.1994 ob 17.00 Lutkovno gledališče Fru - Fru: TOBIJA 12.2.1994 ob 17.00 PUSTOVANJE ZA OTROKE 9.,10.,11.2.1994 ob 21.00 Podjetje za proizvodnjo fikcije - ŽENSKA V RDEČEM NOMEANSNO bog mi je ustvaril jezik da lahko rečem ne še enkrat ne nebog nočem drugega jezika NADANIHIL P R 0 G R A M S T U K PON.: Študentski kino, ponedeljkov Blues večer TOR.: Torkov Jazz večer, ART video KINO SRE.: Študentskikino, študentskadiskoteka ŠET.: Rock ŠTUK večer PET.: MADISON club ( diskoteka ) GM SLOVENIJE ODER 93 - 94 T o m a ž Petrač klavir Spored: Mozart, Srebotnjak, Debussy Tomaž Petrač, rojen 1969, izhaja iz znane mariborske glasbeniške družine. S sedmimi leti se je začel učiti klavir pri Miri Cvetkovi na glasbeni šoli v Mariboru. Srednjo glasbeno šolo je obiskoval pri Jelki Suhadolnikovi v Ljubljani in 1990 diplomiral pri Dubrovki Tomšič - Srebotnjakovi na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Sedaj je na specializaciji pri svetovno znanem pianistu Rudolfu Buchbinderju v Baslu. Veliko nastopa kot solist in kot komorni glasbenik, koncertiral je v Nemčiji, Švici, Belgiji, na Hrvaškem in v Sloveniji. Na različnih tekmovanjih je prejemal prve in druge nagrade, leta 1989 je prejel Prešernovo nagrado Univerze v Ljubljani. Ljubljana, Velika dvorana Slovenske filharmonije: 9.2.1994 ob 19.30 Velenje, Glasbena šola Frana Koruna Koželjskega: 12.2.1994 ob 10.30 Dobrovo, Graščina Dobrovo: 14.2.1994 ob 11.30 Nova Gorica, Center za glasnemo vzgojo: 14.2.1994 ob 15.00 Murska Sobota, Grajska dvorana: 16.2.1994 ob 18.00 Jesenice, Glasbena šola: 17.2.1994 ob 18.00 ŠENTJAKOBSKO GLEPALIŠČE 3.,4.,5.,6.,7.,10.,11.2.1994 (različni termini) A. Lindgren - V. Arhar - Štih: PIKA NOGAVIČKA 12.2.1994 ob 16.00 D. Totheroh - A. Jelen: UKRADENI PRINC IN IZGUBLJENA PRINCESKA Narodna galerija: Stalna zbirka starejše slovenske umetnosti Mestna galerija: 4.2. do 26.2.1994: Zimski salon; A.Trobentar, 0. Rimele, V. Aleksič Moderna galerija: 1.2. do 13.3.1994: Oho; 3.2. do 20.3. 1994: J. Beuys; 28.1. do 27.2.1994: P. Cabreis Equrna.- 15.1. do 28.2.1994: R. Benedik 17.1. do 15.2.1994: V. Pogačar Škuc: 1.2.1994: M. Golob in R. Lozar UNIVERZAVUUBUANI Univerza v Ljubljani je bila ustanovljena leta 1919, vendar pa segajo začetki univerzitetnega izobraževanja v Ljubljani vkonec 16. stoletja. Kljub relativni mladostipajolahkoglede nadsežke v znanosti uvrstimo med priznane evropske Univerze. Ma ljubljanski Univerzi študira okrog 24.000 študentov na 13 fakultetah, 3 akademijah in 6 višjih šolah (vse od tehnike in naravoslovja do umetnosti, družboslovja, pedagogike, teologije in filozofije ter športa in medicine). V sklop Univerze pa sodita tudi Centralna tehniška knjižnica in Narodna in univerzitetna knjižnica. Univerza v Ljubljani se od leta 1992 aktivno vključuje v mednarodne izmenjalne programe ES. Trenutno je vključena v 45 t.i. skupnih evropskih projektov TEMPUS, kateri omogočajo poleg študentske raziskovalne dejavnosti tudi študentsko mednarodno mobilnost. TUJI STUDENTIE V UUBUANI Na Ljubljanski Univerzi študira tudi okoli 300 tujih študentov. Največ jih je iz sosednjih držav Italije in Avstrije ter Grčije in Afrike. Študirajo na različnih fakultetah predvsem tehniko, arhitekturo, humanistične vede in pedagogiko. Povprečna šolnina za dodiplomski študij znaša od 1500 do 2000 ameriških dolarjev, za podiplomski študij pa od 25oo do 3000 ameriških dolarjev. Univerza v Ljubljani organizira na Filozofski fakulteti enoletne tečaje slovenščine za tuje študente. Vsako leto poleti se, prav tako na Filozofski fakulteti, odvijajo šole slovenskega jezika za tujce in potomce slovenskih izseljencev. Za študente, ki se odločajo za študij v Sloveniji pa razpisujeta štipendije Ministrstvo za šolstvo in šport ter Ministrstvo za znanost in tehnologijo RS. P R 0 G R A M STUDENTSKEGA KINA: 24. 1. HOWARDSEND 26. 1. MAP OF A HUMAN HEART 31. l.TINA 2. 2. UNLAWFUL POLICEMAN 7. 2. RISING SUN 9. 2. DAVE ŠTUDENTSKA ORGANIZACIJA UNIVERIE V UUBUANI Predstavitev Študentska Organizacija Univerze v Ljubljani ( ŠOU ) je stanovska organizacija študentov ljubljanske Univerze. Leta 1946 je bila ustanovljena predhodnica Študentske orga-nizacije, leta 1974 preoblikovana v Univerzitetno konferenco (UK) Zveze Socialistične Mladine Slovenije, v sedanjo obliko organiziranosti pa se je preoblikovala leta 1990. Financiranje ŠOU ŠOU pridobi 85% sredstev iz lastnih dejavnosti (Študentski servis, založniške dejavnosti in razne prireditve, koncerti), iz prihodkov od nepremičnin in sponzorstev raznih podjetij, ostalih 15% sredstev pa pridobi iz državnega proračuna kot namenska sredstva in dotacije za razne projekte. Izjema je projekt "Študentski boni", ki se v celoti fmancira iz proračuna RS. Ti denarji omogočajo ŠOU veliko samostojnost delovanja. Letni razrez finančnih sredstev na predlog študentskega ministra za finance odobri Študentski parlament. Mednarodna dejavnost ŠOU Ljubljana se povezuje s ŠOU Maribor v SSU (Slovenian Students Union ), ki je član ESIB ( the National Unions of Students of Europe ) in ESF ( European Students Forum ), hkrati pa sodeluje tudi z IUS (International Union of Students ) in drugimi mednarodnimi organizacijami. V mednarodni pisarni ŠOU ( MP ) je združenih 17 mednarodnih študentskih organizacij ( AISEC, IAESTE, SloMSIC, IAAS, ELASA, IVSA, EPSA, IFMMS, EESTEC, ELSA, EASA, IACES, AEGEE, BEST, SNSU, IADS, IFSA ), katerim ŠOU nudi finančno in materialno pomoč pri njihovem redneni delovanju in organiziranju projektov. Pod MP ŠOU poteka vsako leto kar nekaj skupnih akcij: recepcijska ekipa - skupen projekt vseh organizacij, ki se ukvarjajo z izmenjavo študentov. Deluje vsako leto, že 20 let, v poletnih mesecih, ko poteka izmenjava praktikantov, in skrbizanastanitevtujihštudentov.Organiziravsakodnevne športne, kulturne in druge aktivnosti, skrbi za njihovo spoznavanje Slovenije, za družabno življenje in zabavo. Enkrat na teden poteka informacijski sestanek, kjer se ^ k flj t > praktikantje seznanijo s »J^* 4y> programom, popoldanske ^ '^i___^f f^/, aktivnosti so vsak dan, čez vikend pa si privoščijo daljše izlete. Vsako leto izhaja tudi recepcijski časopis "Swinging Moonlight". Izide enkrat tedensko, vsebuje pa informacije o programu in izletih ter sestavke receptorjev in tujih praktikantov. Zakajje M. C. prodal svojegajaguarja? Ker mu žre punce. DAJE SE NA ZNANJE... viaruiHVHH Neki predrzni hinavski mladoletnici ki praviloma masturbira z besedami sem z užitkom rekel fuck off no in potem je v remix zwei verziji prišlo do disputacije ONA: Vi moški ste nemogoči... samo za sex se vam gre...ne zanima vas ženska kot subjekt KB: Se strinjam, toda ni zmeraj tako lahko je tudi obratno jest sm enkrat hodu s total zafrustrirano žensko hladna je bila kot polarni led jest sem bil njen objekt bila je totalno pasivna. Večkrat je še šlatat nisem smel no včasih se je pustila rajcat do orgazma mene pa je samo roka bolela pa še prstov ji nisem smel vtaknit v pičko samo klitoris bluzenje po treh mesecih tako na suho. brez sexa, točneje fukanja sem z užitkorn rekel fuck off ONA: Zelo, zelo netolerantno, tipični moški šovinist... KB: Po treh mesecih je pa to že too much delovala je antipatično, mnoeo preveč narcistično... narcizem je tisti, ki ločuje in Iibido tisti, ki združuie ONA: Zgrešen pristop KB: Če je punca resna, gre v posteljo 0NA: Ja ampak to ni vec prijateljstvo KB: Ravno to je patriarhalno, abstraktni moralistični formalizera jebemti, pa sej nismo Kantovci ne mores nekoga apriori naučit plavat po zraku mora pač v vodo, to je travmatski hard core ONA: Za zenske je to drugače. Najprej prijateljstvo pol pa partnerstvo za sex... KB: To je zgreseno, čisti moralistični formalizem ženske znajo moške nategnt taku na suho Če bo resna, bo tudi za sex, sicer pa te lahko vleče za nos 3 Ao xy mesecev, če bo resna, bo šla po enem mesecu v postelio... v nasprotnem priment pa Ianko sklepa{, da te zajebava 0NA: Ne, tako pa ne gre, najprej prijateljstvo... KB: OK. ne splača se biti moški šovinist, pravilno... ampak govorim o spolnem antagonizmu samo ne mi bluzit, da je sexualnost spontana ONA: Seveda, to pride samo od sebe KB: Spet poslušam platonistično + metafizično bluzenje ONA: Pa kaj kompliciraš, kakšna metafizika neki KB: Govorim o spolnem antagonizmu, travmatski hard core i če je sexualnost res spontana, zakaj potem ne greš I z menoj v posteljo ¦ ONA: Kaajj, ma ni sans ¦ KB: Potem pa ne bluzi o spontanosti, brez transfernih, ¦ sugestibilnih in drueih pogojev nikoli ni erotike m same po sebi, to je zabluzeni zatripani romanticizem " kot da bi poleg "konkretne Ijubezni" ex-istirala "platonistična ljubezen" nasploh Sogovornica se je debate naveličala in odšla na pir ...res anti-kurčeva perspektiva obžalovanja vredno. da je subjekt sexualno bitje... BRANE KONCIUA Zadeva se da zihr povedat v dveh stavkih Dule STUDENTSKISERVIS, BORSTNIKOV TRG 2 ZAPOSUTVE Na študentskem servisu so ves čas na voljo različna dela. Fantje morajo na priložnostna dela čakati v prostorih ŠS, ker večino del oddajamo sproti. Dekleta pa lahko dobijo delo kadarkoli. Pri iskanju dela ima vedno pomembnejšo vlogo znanje, saj je npr. za delo v administraciji zaželjeno poznavanje dela z računalnikom ( VVordstar, Word ) ali in vsaj pasivno znanje nemščine ali angleščine. Dekleta s takšnimi znanji Iahko dobijo dobro plačano delo za dalj časa! Obenem si pridobijo tudi prepotrebne delovne izkušnje. Pogosto imajo prednost dekleta iz Ekonomske fakultete oz. ustreznimi znanji iz knjigovodstva, računovodstva, zunanje- trgovinskega poslovanja..... Pogosto potrebujemo tudi prevajalke, hostese, anketarje,... Za fante pride v poštev delo z računalnikom ( programiranje, risanje, oblikovanje...), različne montaže, risanje,... ŽEIIS VNOVČITI SVOJE ZNANJE?! Za dela, ki zahtevajo določeno znanje (uporaba računalnika, poučevanja, prevajanje, programiranje, projektiranje, risanje, delo v računovodstvu,...) kličemo študente tudi na dom. Ustrezne študente iščemo na podlagi naše banke podatkov. Zato je pomembno, da pri vpisu oz. pri podaljšanju veljavnosti študentske izkaznice izpolnite vprašalnik, na osnovi katerega dobimo potrebne podatke o znanju in sposobnostih študentov. Več boste vpisali, več možnosti imate, da dobite zanimivo delo!!! Minutke, ki jih boste izgubili z izpolnjevanjem vprašalnika, vam bodo lahko bogato poplačane! Spet se pojavlja povečano povpraševanje po komercialistih oz. "lepše rečeno",prodajalcih tisoč in enega artikla, popisovalcih podjetij za potrebe raznih poslovnih imenikov... Za fante je ves čas na voljo standardna ponudba del, ki običajno trajajo le nekaj ur ali nekaj dni: prenosi, selitve, montaže, delo v skladišču, proizvodnji,... Za dekleta so ves čas na voljo dela v administraciji, čiščenja, delo v kuhinji, prodaja (tržnica, Levisš, prodaja cvetja,...), strežba v lokalih in internih bifejih... AKTUALNO Trnutno iščemo študente s poznavanjem grafičnih urejevalnikov (Corel, Page Maker, Photo shop), za programiranje v Cobolu... Izmed preprostejših del trenutno v Tosami Domžale iščejo več študentov za delo v proizvodnji. NOV DELOVNI ČAS ŠTUDENTSKEGA SERVISAOD 1.1-1994: Uradne ure: pon. - pet. od 7.00 do 14.00 pon. in sreda od 14.30 do 17.00 Dežurstvo: tor. in čet. od 14.30 do 16.00 V času dežurstva ne vpisujemo novih članov in ne podaljšujemo članskih izkaznic! POSREDOVALNICA SOB V letu 1993 (september - december) je bilo oddanih okoli 200 stanovanjskih enot, kar pomeni.da je streho nad glavo vsaj začasno dobilo preko 300 študentov! Stanodajalci sedaj že poznajo študentsko poslovalnico za sobe, tako da dobivamo nove ponudbe skoraj vsakodnevno. Posredovalnica ima trenutno na voljo okoli 30 stanovanjskih enot, med katerimi prevladujejo enoposteljne in dvoposteljne sobe s souporabo kopalnice. Informacije: 125-40-62 POSLOVANJE ŠTUDENTSKEGA SERVISA VLETU1993 V preteklem letu se je povečalo število članov študentskega servisa za 7,45% v primerjavi z letom 1992, kar pomeni, da je bilo vpisanih 17.113 študentov. Od teh je delalo prek ŠS 17.404 članov ali 17.6% več kot leto poprej. Za poslovanje je bilo potrebno izdati 111.565 napotnic in 82.616 računov. S ŠS je začelo v preteklem letu sodelovati več kot 2000 novih poslovnih partnerjev. PENARNA POMOč V letu 1993 so dodelili študentom 364 denarnih pomoči oz. za 16,29% več kot v letu 1992. Trenutno višina posojila, ki ga lahko koristijo študenti člani študentskega servisa je 7.950 SIT. POSREDOVALNICA SOB V okviru študentskega servisa že od leta 1992 deluje tudi posredovalnica sob, ki brezplačno posreduje med najemodajalci in študenti. Od avgusta leta 1993 je dobilo sobo preko 300 študentov, kar je za 150% več kot v preteklem šolskem letu, ko je dobilo ležišče prek Posredovalnice 120 študentov. ŠTUDENTSKA PREHRANA ¦ BONI V lanskem letu smd prodali 2.775.728 bonov za študentska kosila, kar je za iO2.8% več kot v letu 1992. TRABAIO PARA TODOS ! UUBUANSKA ŠTUDENTSKA VLADA PREDSEDNIK VLADE : Mitja Stular MINISTER ZA FINANCE : Oton Lahajnar MINISTER ZA INFORMIRANJE : Janez Kotar MINISTER ZA ŠOLSTVO : Simon Zore MINISTER ZA SOCIALO : Uroš Slamič MINISTER ZA MEDNARODNO SODELOVANJE : Darja Valič MINISTER ZA KULTURO : Jure šižman MINISTER ZA ŠPORT : Andrej Voje MARIBORSKA ŠTUDENTSKA VLAPA PREDSEDNIK VLADE : Primož Juhart MINISTER ZA FINANCE : Alenka Obrul MINISTER ZA INFORMIRANJE : Igor Jurišič MINISTER ZA ŠOLSTVO .- Roman Gradišek MINISTER ZA SOCIALO : Simon Žunič MINISTER ZA MEDNARODNO SODELOVANJE : Aleksander Polutnik MINISTER ZA KULTURO : Bojan Guček MINISTER ZA ŠPORT : Matjaž Ozim MINISTER ZA SODELOVANJE S FOV KRANJ : Drago Žura TAJNIK VLADE : Andrej Narat POTOVANJAIZLETI Sl ŽELITE POTOVATI ALI PA MORDA RAZMIŠLJATE O ABSOLVENTSKEM IZLETU ? l.GARDALAND - BENETKE 3 dnevni izlet, cena 180 DEM na osebo pri najmanj 45 potnikih. 2.GARDALAND 2 dnevni izlet, cena 98 DEM na osebo pri najmanj 45 potnikih. 3.GARDALAND 1 dnevni izlet, cena 33 DEM na osebo pri najmanj 45 potnikih. 4.DUNAJ - BRATISLAVA - BUDIMPEŠTA 4 dnevni izlet, cena 253 DEM na osebo. 5. ŠPANIJA 8 dnevni izlet, cena 310 DEM na osebo v hotelih ** oz. 330 DEM v hotelih *** 6. ŠPANIJA (april, avgust, september) 5 dni, avtobus - letalo 390 DEM na osebo. 7.LJUBLJANA - KARLOVY VARY - PLZEN - KARLSTEIN - PRAGA - DUNAJ - LJUBLJANA 5 dni, CENA 330 DEM na osebo. 8.BENETKE - RICCIONE - SAN MARINO - VERONA - GARDSKO JEZERO - GARDALAND 5 dni.cena 280 DEM na osebo pri najmanj 45 potnikih. 9.BUDIMPEŠTA 5 dni.cena 334 DEM na osebo. 10.FRANCIJA 7 dni, cena 500 DEM. 11. FIRENCE - RIM - RICCIONE - SAN MARINO -BENETKE 7 DNI, cena 430 DEM na osebo pri najmanj 45 potnikih 12. TURŠIJA ( Z LETALOM ) 7 dni, hotel Alanka *" (ob obali ), cena 649 DEM (v maju,jun.,okt.) cena 520 DEM (v jul.,aug.,sept.) hotel RESIDENCE AMPHORA, cena 520 DEM + doplačilo za 7 polpenzionov 90 DEM 13. GRŠIJA ITALIJA & GRŠIJA 7 dni, cena 570 DEM (ladja - avtobus ) ZA VSE NADALJNEINFORMACIJE SE OBRNITE NA EMONA GLOBTOUR LJUBLJANA, ŠTEFANOVA 13/ A, TEL.: 061/ 217 474, 216 790 TIN A info: METELKOVA Gala dvorana: Sreda, 2.2.1994 Petek, 4.2.1994 Sobota, 5.2.1994 20.00 BALKANŽUR(tokratzaresI) 20.00 koncert: MATCHLESS GIFT THE NAME 20.00 koncert: MOTUS THE BLITZKRIEG Channel Zero (bivši Art klub): četrtek, 10.2.1994 21.00 koncert: CUT KOPER MKC 7.2. brezplačen koncert za doktorja Figfiga 8.2. od poldneva do zadnjega vlaka (19.45) velika vrtna veselica (zadišala bo prasica) 14.2.1994 CUT ILIRSKA BISTRICA MKNI 4.2.1994 23.00 11.2.199423.00 LET3 CUT ČRNOMEU MKK BELE KRAJINE 5.2.1994 23.00 ALL CAPONE HUM 3.2.1994 Koncert GODFATHERS ODPADEJH PROMOCUSKI KONCERTI 2« 2« 2« 7 4.2. klub BBC TRST 11.2. 20.00 Bežigrajska gimnazija LJUBLJANA 12.2. DOBRAVLJE Febraarja izide pri Vinilmaniji tudi kaseta benda 2» 2» 2» 7, ki bo enako kot CD nosila naslov Stripcore. ŠKUC ¦ ROPOT KONCERTI: 1. 2. 1994NOSAFETY, vK4 9. 2. 1994 PARADISE LOST, v Menzi študentskega naselja 27. 2.1994 NIRVANA, v Hali Tivoli SLOVENSKI ŠOLSKI MUZEJ PLEČNIKOV TRG1 Do 15.2. razstava SREČNA AFRIKA 1.2.otvoritev razstave natečaja NAJ IGRAČA, podelitev nagrad ta najizvirnejše igrače Predavanja z diapozitivi: Ibrahim Nouhoum: EKOLOŠKI PROBLEMI V AFRIKI spoudarkom na Sahelu Zdenka Žebre NAVADE IN OBIČAJI LJUDSTVA AKANT DRUŠTVO ALTRA Odbor za novosti v duševnem zdravju PSIHO-SOCIALNA IN PRAVNA POMOČ: vsak ponedeljek 17.00 -19.00 Društvena 35 tel: (061) 45 37 11 vsako sredo 17.00-19.00 ; Pregljev trg 15 tel: (061) ' 14 06 706 Kaj ti ostane po uporabi Madntosha? Ogrizek (zagrenjeni PC štos) Tramvaj P A P I C A * V TGP Pohorje so vključene naslednje restavracije: URBAN, MAJOLIKA, CENTER, MARIBORSKI DVOR, IZLETNIK, ZILA, ŠTAJERC, JELŠA, PRI TRGU, NOVl SVET ( v pritličju). Pozor! Zaradi denacionalizacije je kavarna ASTORIA izključena iz TGP Pohorje. Od 1. decembra dalje se boste v njej lahko prehranjevali z boni TOP NJAM! Bone lahko kupite na Gosposvetski cesti 83, od ponedeljka do četrtka med 9.00 in 14.00 uro. URGENCA ŠTUDENTSKA ORGANIZACIJA UNIVERZE V MARIBORU razpisuje nagradni natečaj za novo ime starega študentskega informatorja, ki želi postati časopis vreden študentov mariborske univerze. Na razpis se lahko prijavi vsak, ki ima kakršnokoli idejo o novem imenu. Vse, kar je treba storiti je, da na naslov ŠOU MARIBOR, r- ;posvefska c. 83, Maribor, pošljete svoj predlog imena in svoj naslov. N -grad." zelo zanimiva, saj bo nagrajenka šla na večerjo s predsednikojn /ladt MOŽRM JUHANTOM, nagrajenec pa z ministrico za finance ALENKO OBRUL. Med prispelimi predlogi bodo najboljšega izbrali člani komisije, ki jo sestavljajo: predsednik študentske vlade Primož Juhant, minister za informiranje Igor Jurišič in minister za kulturo Bojan Guček. ilBMHfl objavlja razpis projektov NE BODITE PASIVNI NAIVNEŽI, Kl NE KREIRAJO REALNOSTI Tramvaj Ker .eli TRIBUNA ohraniti in predvsem zvišati dotok svežih idej, razpisuje projekte, v katerh boš lahko tudi TI pokazal svojo izvirnost in odštekanost. Vabljeni ste VSI, ki mislite, da se da stvari spreminjati na bolje! Torej - TRIBUNA ti omogoča - na vrsti pa si TI, da se dokažeš! Sedaj so že razpisani različni projekti in če želiš predstaviti svoj pogled na določeno temo, se oglasi v uredništvu. Tako boš lahko sodeloval v naslednjih projektih : projekt DROGE, kjer se bomo trudili predstaviti problem z druge strani, kot ga običajno v ostalih medijih - saj nas droge vsakodnevno obdajajo in niso nek oddaljen bau-bau projek PRAVOSODJE - to je precej aktualna tema, saj nam ni vseeno, kako nas organi pregona lahko izročijo v pravosodno kolesje projekt TERORIZEM - vabljeni vsi dejanski in potencialni teroristi, ki imate resen namen terorizirati okolico. Predstavili boste lahko svoj preizkušen način za dosego cilja in poučili neuko okolico. projekt LITERARNA STRAN - na teh straneh se boste lahko izživljali vsi kvazi umetniki, ki mislite, da je vesoljno bralstvo dolžno brati vaše umetnije. projekt ETNO STRAN - to je stran, ki jo vodi Etnoman in vabi k sodelovanju vse čarovnice, mage in kar je še te sorte ljudi projekt RAČUNALNIŠKI MANIJAKI... To se le nekaj projektov, ki te vabijo k sodelovanju. Verjetno pa nisi tak idiot, da ne bi imel kakšne svoje ideje, zato si dolžen narediti kakšen zanimiv interviju, anketo, razvedrileno rubriko - lahko horoskop, ali kakršno-koli drugo bedarijo, ki bi bila vredna objave v TRIBUNI - ki bo tako dobila še enega de-bilnega sodelavca, ki zna delati cajtng in bo fural svoj ZANIMIVI pro-jekt. Kako zlomiš prst Samotu? Udariga na nos. KULTURA DlMLNZIJA Z^OICJ% R.l. - THE BEST OF INDIE ROCK MADE IN CROATIA (PANCING BEAR/1O1) Kaj reči o kompilaciji z naslovomThe Best Of Indie Rock Made In Croatia, na kateri se med 19 skupinami NE nahajajo KUD Idijoti, The Spoons, Messerschmitt, Overflow, Hladno Pivo, Zadruga, če naštejem le najbolj znane. Ali sem mogoče zgrešil kompilacijo ali je kompilacija zgrešila naslov ? FFF - FREE FOR FEVER (EP1C/SONY) Drugi album in celo dvojni LP za furiozne funky francoze. Njihova prva plošča Blast Culture iz leta '91 je bila efektna, dvignila je dosti prahu in bila je dosti krajša. Namreč, ravno dolžina CD- ja (75 minut za 17 komadov) albumu Free For Fever odvzema udarnost, konsistentnost in preglednost. Repertoar se sicer na koncu lepo zaokroži, toda pot je dolga. Napadani v Franciji zaradi super in mega starov, ki so jim pomagali pri prvencu (Bill Lasvvell, George Clinton in deli njegove P. Funk družine), obenem pa cenjeni zaradi svoje zabavnosti in pozitivnosti (lani so dobili pomembno priznanje -nagrado za najboljši francoski bend, ki je začel svojo kariero v hodnikih metroja, Bus D'Acier), so se FFF na tej plošči odločili pokazati, da so definitivno po-stali mladi gospodarji evropskega in celo širše svetov-nega, deviško čistega funka. Pa ni ravno tako. FFF vejo, da mora biti funk neomadeževan, sproščen, naraven in zanimiv, na trenutke neresen in otročji, predvsem pa globok in hipnotično plesen. Ko se te značilnosti združijo, dobi funk kozmične razsežnosti in stopi na območje mentalnega plesa. Toda slednje je v poslednji dve deceniji uspelo Ie Georgeu Atomic Dog Clintonu in Sly Cool Cat Stoneu. FFF so sicer osvojili zemeljske poteze funka, toda vesolje je še zmeraj precej oddaljeno. Če FFF ne bi živeli v Parizu, marveč nekje v Alabami, ,bi imeli več možnosti, da se vkrcajo na funky space shuttle, tako so pa preveč izbeleli. območju. Do sedaj je stvar zaradi svoje relativne nedosegljivosti uživala antologijsko nedotakljivi sloves. Z reizdanjem se glasbeno raznierje moči nekoliko spremeni in je očitno treba igrati na socialno, družbeno In civilno kartcv Kompilacijo Še Pomnite, Punkerji? je preveč lahko kritiziratl in ji iz današnjega zornega kota pripisovati glasbeno neuporabnost, željo po hitrem dobicku, določeno vsiljevanje revivala... Ne. V eri vse splošnih kom-paktnih reciklaž je pov-semnormaino, navadno in nepretresljivo, da se reizdajajo tudi punk kompilacije, Paket Aranžman je reizdan na disku, zakaj potem tudi ne Novi Punk Val, Lepo je, 84/48? Škuc Ropot je pošteno natisnil trideset komadov in je že znanim posnetkom dodal dve neobjavljeni skladbi, ki v celoti prav nič ne prlspevata k kvaliteti in •: "univerzalni" vrednosti tega izdelka. Še Pomnite, Punkerji? je gotovo dobrodošla kompilacija, ampak iz nje ni treba delati kulturnega do-godka, ker to ni in zavoljo uspešne, bogate insrečnebližneglasbene prihodnosti ne sme biti. Agencija Škuc Ropot bi ob izdaji tega CD-ja svoji založniški dejavnosti Iahko dala ime Take It Or Leave It. MAZZY STAR: SO TONIGHT THAT I MIGHT SEE (CAPITOL) R.l. - SE POMNITE, PUNKERJI? (ŠKUC ROPOT) Škuc Ropot je na enem CD-ju ponudil izbor is tremi kompilacijami, ki pričajo o imapktu punk in post punk norije na Slovenskem, pa tudi nekoliko širšem Če so vam všeč hladno sen- zualni, mistični in vabljivi ženski vokali, skopuški, a zato nič manj sugestivni zvok električne kitare, ki se pretaplja v ambientalnost podeželske akustike in obratno, dolgi in nepredvidljivi komadi, ki bi lahko bili glasbena podlaga za Twin Peaks; če imate radi mehkobo in udobnost lirične psihedelije, neznosno privlačnost bluesa in globino dimenzije zvoka, potem so Mazzy Star skupina za vas. David Roback in Hope Sandoval sta združila ustvarjalne moči, ko je pred kakšnimi tremi leti Kendra Smith med turnejo zapustila acidno slikovite Opal. Temu je sledil prvenec She Hangs Brighlty, izdan za Rough Trade, pavza, beg v anonimnost in končno za veliko založbd Capitol (ki je obenem reizdala prvo) aktualna, druga plošča So Tonight That I Might See. Mazzy Star spominjajo na Velvete, toda v kitari Davida Robacka je moč slišati Hanka Williamsa. Country prizvoki že, ampak Mazzy Star so veliko bolj urbani kot Cowboy Junkies in bolj psihidelični kot Redd Kross, Verve in Smashing Pumpkins skupaj (priredba Five String Serenade Arthura Leeja ali njihov lastni grozeči kisli blues Wasted). Njihov pristop je naraven, kot je naraven Neil Young z akustično kitaro v rokah, obenem pa konceptualen, kot tisti Fuzztonesov. Mazzy Star? Mazzy Star? To je trenutno najboljši moško ženski duo na planetu. Toda, ne verjamite jim - na videz so naivni in krotki, toda v resnici so prekleto nevarni. ROCK VIBE - REVIJA ZA SODOBNO ROCK GLASBO, JANUARf93 Izgleda, da bo nova slovenska rock revija stopila v kulturni prostor skozi mala vrata, saj imajo Rock Vibe dobre možnosti, da postane prav to- prva samostojna slovenska rock revija. Več kot pol leta po prvi številki se je v trgovinah s ploščami in knjigarnah pojavila nova izdaja, ki je rezultat dela in zagnanosti ozkega kroga novogoriških glasbenih aficionadosov in obenem pričevanje o njihovi vdanosti rocku na domačih tleh. Januarska dvojna številka Rock Vib je v primerjavi s predhodno že na prvi videz težja, močnejša in boljša. Čeprav, približno tretjino revije suvereno zaseda metal daje Rock Vibe vtis jasnejše, če ne izrazitejše uredniške vizije kot preminuli pompozni Grom. Članki na trenutke odveč očitno nosijo osebni in nekritiški pečat, ampak v biti in v celoti gledano niso dosti manj ali več objektivni/ subjektivni kot recimo na glasbenih straneh Mladine ali Dela, s to razliko, da nekateri od slednjih znajo skozi izdelan stil pisanja bolje skriti svoj lastni okus. Natisnjen na papirju prijaznem do rok, časopis temelji predvsem na interviewjih ter re-cenzijah plošč, koncertov, fanzinov in video kaset, z izjemo porteta založbe Amphetamine Reptile, ter reportaže o rock pro-testništvu v Ptuju in Mariborju. Skratka, Rock Vibe predstavljajo zaenkrat na svojih 62-tih straneh lahkotno in informativno branje ter puščajo za sabo vonj entuziazma in kreativnega potenciala, ki vlivata upanje v dodatni napredek. Če mislite, da se je Corto Maltese zmotil v recenziji albuma Acid Eaters Ramonesov, ko je kot avtorja komada Out Of Time navedel Glimmer Tvvinse, potem ste padli na izpitu. The Glimmer Twins je namreč producentski ali sodobnejši vzdevek Nankerja & Phelgea. Zdaj vam je vse jasno, kaj ne da? vCfr Angleška skupina Charlatans se po daljšem premoru spet vrača na sceno, tokrat z novim albumom Up to Our Hips, ki izide v sredini februarja, pred tem ga bo promoviral singl CarTt get out of Bed, ki pa izide že konec tega meseca. Prav tako angleški Renegade Soundvvave bodo 24. januarja izdali nov singl, kateremu bo sledil še aibum. Mike Mills iz skupine Rem, Dave Grohl iz Nirvane, Thurston Moore iz Sonic Youth in Greg Dulli iz skupine Afghan Whigs bodo za film Backbeat priredili nekaj najugodnejših posnetkov The Beatles in jih skupaj tiidi izvedli. Soundtrack Backbeat te super skupine izide šele 28. marca. Za njim pa se bo v kinodvorane zapodil tudi film. Nov singl Smashing Pumpkins iz njihovega tispešnega albuma Siamese Dreams bo baladaDisarm in izide21. februarja. Dodani mu bosta še dve neobjavljeni priredbi Landslide-Fleetwood Mac in Dancing in the Moonlight, ki jo v originalu izvajajo Thin Lizzy. Angleška skupina My Bloody Valentine, ki je od Creation Records presedlala k večji Island, je predstavila izid novega albuma na mesec april. Pred tem naj bi skupina izdala Še en testni EP. Bivši pevec rock-folkerjev The Pogues -Shaun Mcgowan, kateremu se je zdravstveno stanje v zadnjem času močno izboljšalo, se je na iondonskem koncertu njegove bivše skupine pojavil kot gost tudi na odru in odpel nekaj komadov kot v starih časih. Odvečno je omenjati, da so se takoj razširile govorice o njegovi ponovni angažiranosti v skupini Iron Maiden, ki so ostali brez Brucea Dickinsona so že našli novega vokalista. To je Blaze Bayley in je že njihov tretji pevec. Umrl je bobnar skupine The Byrds Michael Clark, v 49. Ietu starosti. Clark je sodeloval z skupino v njenem najbolj kreativnem obdobju in je z The Byrds posnel prve Štiri albume. Skupino Faith no more, ki snemajo v San Franciscu nov album, je zapustil kitarist Big Jim Martin. Razlog, nestrinjanje z novo giasbeno usmeritvijo benda. Anarho punkerji Crass so izdali živ (Live) album You'Il Ruin It for Everyone. Posnetki na tem albumu datirajo v leto 1981. Nov album Elvisa Costela in The Attractions izide predvidoma 8. tnarca. Naslov albuma je Brutal Youth. The Stone Roses bodo tolikanj pričakovan in prelagan izid novega albuma deživeli 29. marca. Sredi februarja pa bo izšel tudi njihov novi singl. Nov album Therapy? Troublegiim izide 7. februarja. Prvemu singlu \z plošče Nowhere sta dodani še priredbi Judas Priest-Breaking The Law in Elvisa Presleyeva-CC Rider. Na albumu bo ttidi priredba klasike Joy Division-Isolation. Pa še nekaj koncertnih datumov: 11. februarja nastopijo v dvorani Štuka v Mariboru nemški electrocorovci, znani po priredbah Metallice-Die Krupps, ki proraovirajo nov albura The Final Option. 9. februarja nastopijo v menzi študentskega naselja v Ljubljani Paradise Lost s predskupino Crovvbar. 3. februarja bodo na primorskem Humu koncentrirali The Godfathers. Nirvana nastopijo 27. februarja v hali Tivoli, na Isti dan pa so v Dunajski Areni-Mucky Pup. ALEKSANDERLIS Zakaj imajo zamorci široke klobuke? Dajim golobi ne serjejo po žnablih. BRIDKA ŠTUDENTOVA gfOZNANJA Studentke, pa tudi kak štiident, se vsako Ieto odpravijo v nakoč belo Ljubljano, da bi v našem največjem kulturnem centru, imenovanem tudi "hram kulture", recimo kar po domače CD (Compact Disk), lahko sodelovali na spreje-mnem izpitu za hostese. Torej za dekleta (fanta še nisem videl), ki nam pred vhodom v' dvorano delijo Iistke s kratkim opisom prireditve, ki smo jo prišli^ gledat in nam hkrati prijazno odgovarjajo in' svetujejo, da se ne izgubimo v naši nevednosti (ne)poznavanja moderne arhitekture. Vsako leto izberejo samo najboljše z znanjem jezikov, naj-komunik?':' ^ostjo, prijaz-nostjo, omikanostjo, za ¦ ia se kasneje izkaže, da le niso tuao dobri. Pred izpiti in na razgovoru vodja bodočo hosteso opozori, da vprašanja niso lahka, celo zelo natančno pove, česa se je potrebno naueti, da ne bi bilo kakih problemov. Kandidati pridejo, s tremo ali pa tudi brez nje, popišejo nekaj Iistov papirja in nestrpno čakajo rezultate. Vodja vstopi, slovesno pokliče vsakega po priimku in mu pove, da ni opravil izpita. S sadističnim glasom še enkrat poudari, da je njegov izdelek milo rečeno grozen. Toda kasneje se začne kandidat spraševati, kako se lahko na vprašanje kot je, recimo: "Čemu služi CD in kakšen kulturni pomen ima za Slovenijo?", sploh lahko odgovori drugače kot na toliko različnih načinov, kot je dela in kulture željnih kandidatov in kandidatk. Torej so odgovori Iahko precej subjektivni. Kako neki se ocenjujejo? Kako so lahko tisti (imenujemo jih lahko kar srečneži in jih bom kasneje še omenil), vedeli več kot vsi ostali. Verjetno so se morali cele noči učiti, da bi zadostili zahtevam izpita. Potrudili so se, znali so, vsa čast jim pripada, boljši so. Nekaj drobcenega sem spregledal. V skupini je bilo precej deklet, nekaj fantov in vodja. Možnost, da bi se mcd scboj poznali, je majhna - vendar je. Dve dekleti je vodja poklical kar po imenu, ostale pa le po priimku. Znanci pač ali slučaj? Ne bi vedel. Toda poglej ga zlomka! Ravno ti dve in samo ti dve dekleti sta tistega sončnega dne izpit naredili. Golo naključje, kaj bi si belil glavo s lem. Omikani slovenski dekleti, rad bi ju spoznal in se od njiju naučil vljudnosti in olike v pogovorih z gosti, ki jih bosta srečevali kot hostesi. Vest mi ne da miru. Še premišljujem. Mogoče sta se dekleti z vodjo poznali že od prej. Seveda so se, saj sta bili že pred tem na pogovorih. Toda recimo raje, da se dekleti in vodja pred pogovorom - naj bi bil samo eden - še niso niti videli, kaj šele govorili drug z drugirn. Kako je torej mogoče, da se Slovenci, katerim namjeodprtostdosoljudi bolj tuja kot ne, že po najmanj dveh pogovorih, srečanjih, med seboj tikajo?! Ali naj torej pričakujemo, da bodo bodoče hostesegoste in oblikovalce Slovenskega doma kulture tikale? Da nas povabijo v dvorano rekoč:"Izvolite, karvstopite", medodmorompa nas na vprašanje, kje je stranišče odslovijo, rekoč: "Pojdinadstropjeviše..."?! Hja.sajsome že prej videle, sedaj me lahko tikajo. To bi prebolel, čeprav zelo težko. Rcs sem sicer še mlad, vendar že vsega hudega vajen. Tega, da sprejemne naredijo samo tisti, ki se med seboj tikajo, pa ne morem razumeti. MARJAN ŠAVLI V Ljubljani je izšla v nova revija. Imenuje se Boheme. Ne boste verjeli, vendar ni namenjena samo bohemotn, vendar tudi drugim. Obsega različne teme, od slikarstva, lestvice čajev, intervjujev, načina življenja hipijev, šminkerjev, skaterjev ter tudi nasvetov za pripravo dobrega čaja, slastnih dobrot vegetarijanske kuhinje, lepote popotovanj. Preberite samt, če vas zanima. KULTURA SRECNA AFRIKA VSlovenskem šolskem muzeju je na ogled zbirka igrač iz Gane in Burkine Faso, ki so jih izdelali otroci sami. Material je v osnovi Ies rafijeve palme, odpadna kovina (pločevinke) ali žica, dodatki pa so narejeni iz opank (kolesa), kartona, koruznih storžev... Lepila sploh ne uporabljajo.Vidi se, da so igrače izdelovaii dečki, ker so tu v večini avtomobili, avtobusi, kamioni, helikopter, celo vesolsko plovilo, motorji, kolesa, televiziji in radio-kasetofona. Prave miniaturne mojstrovine. Poleg vsega tega pa so se znašle tudi kure, narejene iz plastične vrečke in žice, ki bi naj svetile (kokodakat pa ne znajo). TINA HAUSER Kajje rjavo z luknjami? Švicarski drek. KULTURA (JH^ NAVEZA RAP & FILM Say poznate tisto staro 'Ifyou are offended by words like: SHIT, BITCH, FUCK, DICK, ASS, ..., whatever, takethetapeoutNOW! This is NOTapop album!'? To pravi ICE-T na svojem (zaenkrat) zadnjem CDju, in s tem poudarja, da on pa že ne bo delal komercialnega rapa. Kakorkoli že, plošča se je, in se še vedno prodaja za med, me drugim tudi zaradi ZELO sočnega uvoda, ki ga je naredil ICE-T 'kot opozorilo tistim, ki se zaradi takih besed čutijo ogrožene'. Larifari! Nekoč sem prebral intervju s šefom Public Enemy (I like 'em best), kjer je med drugim pisalo, da so rapperji v 80. letih veljali kot tipični črnci, ki so ob spremljavi ritem mašin čimbolj oštro preklinjali, in da so zelo radi imeli sex & droge. Kot take jih tudi poznajo evropejci in mnogi so, resnici na ljubo, pove-čini res bili tak-šni. In kako se ima-mo danes? S pojavom Public Enemy, Run DMC in še neka-terih ob prehodu na devetde-seta se j zdelo, da je' rap začel pos-tajati vse bolj 'nedolžen', da se je torej začel začetek konca cestne govorice v glasbi. A to sploh ni res. Public Enemy so postali največji in najboljši politični rapperji na svetu. Njihov jezik temelji na slovničnih pravilih, vendar so še vedno ohranili posamezne prvine cestne govorice, kot je požiranje nekaterih soglasnikov in podobno. V vsem njihovih CDjih najdemo tudi besedila, v redu: preberimo si jih! (Ob glasbeni spremljavi seveda). Bolj ko sem bral njihova besedila, bolj sem ugotavljal, da so zelo jasni pri svojih zahtevah: power to people, i don 't wanna be called yo nigga, goverment is responsible in podobno. V redu, mogoče zveni malo komunistično. Ampak vprašajmo se: ali so njihove zahteve po odpravi rasizma v Ameriki upravičene? Po mojem (nepristranskem) mnenju vsekakor so. In tako sem prišel do ugotovitve, da mogoče največji rapperji našega časa sploh ne uporabljajo cestnega preklinjanja, kvečjemu sem ter tja je kakšna prepovedana beseda. Čisto nekaj drugega so NWA, Niggers With Attitude. So iz Los Angelesa in so razpadli. Imeli so krasne stvari, njihov najbolj znan komad je definitivno FUCK THE POLICE, tudi precej vrten na Radiu Študent. (Za hardkorovce.- Boddycount so ta komad naredili veliko pozneje kot N WA). NWA so na veliko preklinjali, zelo radi so imeli tudi sex & droge, pravi cestni rapperji stopničko višje: z nekaj političnimi gesli so večkrat razburkali tudi javnost. Naj se lotim še ICE-Tja, veliko Ijudem takooo zelooo priljubljenega filmskega igralca in rapperja v eni osebi. Filmski igralec??? Točno to! Za seboj ima že tri filme, zadnji 'Above Justice' ravnokarprihaja. Nevvjack City je zelo znan, tudi Ijudem, ki se za rap glasbo in glasbenike sploh ne zanimajo. Na kratko. Zgodba se vrti v New Jack Cityju (zelo spominja na Big Apple), kjer je stopnja kriminala vsak dan večja, prav tako brezposelnost in oboje skupaj da cvetočo proizvodnjo droge. (Ter zaokroženo stopnjo prostitucije, ampak tega problema se ne dotikajo preveč). ICE-T, kot nekakšen policaj (popravite me, prosim, imam slab spomin), pade v mrežo preprodajalcev droge in se odloči, da jo bo raztrgal. Nekako v tistem času izdelajo novo drogo, Crack po imenu. Crack ima dve lastnosti, tipični za vse droge-. po njem si namreč totalno zadet (halucinacije in vse, kar paše zraven) in zelo kmalu se ga navadiš & postaneš odvisen od njega. A je še kakšen problem za ttesluteno razširjanje nove droge? Klik, Ice-T. Naprej pa ne bi, saj je Film ja ameriški in naprej se zgodba že ve. Trespass? Ice-T in Ice Cube (ledena kubatura) lovita svoje brate po hiši strahov, ki so dobro oboroženi. To je res zelo zelo na kratko, ampak filma na žalost tiisem videl in raje ne bi razpravljal kaj več o njem. Raje se malce še spravim na 'brata' Ice Cuba, ki je ravnokar izdal svoj latest CD, ki je pričakovan tako kot vsak doslej: ZELO. Ice Cube ima čisto svoj slog, je drugače tudi eden izmed bivših NWA in vsekakor daleč najbolj samostojno produktlven od vseh njih. On se loteva predvsem orožja, pa tudi snovi za boljše (trenutno) počutje so mu precej blizu. Igral je, razen v Trespass, doslej tudi v filmu Boyz'N'Hood, ki opisuje fante iz soseščine in 'igre' z njimi. Soseščina je seveda geto, ki ni postlano z rožicami, ampak prej s trupli in orožjem. Film se iz njegovega in ^bratovega otroštvapreseliv kruto realnost starosti okrog 20 let, kot velja 'use gun or die\ Blazno depresiven film, kajti na koncu fantje iz soseščine ustrelijo... Lahko si mislite koga, to vsekakor NI Ice Cube. Sosedovi fantje pač nikoli ne počivajo. Film so tvarili samo temnopolti umetniki, in bil je nominiran za dva oskarja.- za režijo in originalen scenarij. Sladkosti (vsaj nominacije) oskarja pa ni doživel film črnega režiserja Spike Leeja, ki je že nekoliko let nazaj naredil film Less Than Zero. Glasbo zanj so napisali, odigrali, odscratchali in odrapali Public Enemy. Spike Lee je sicer naredil že kar precej filmov, vendar jih ne poznam dovolj dobro. Črnska umetnost torej živi, in je najbrž precej bolj visoka, kot si mislimo belci. Na tem mestu sem zaobjel (dasiravno zelo površno) samo večje rapperje, ki so ob koncu 80. in začetku 90. let zaznamovali svoja dejanja s kilometri traku, tako avdio kot video. In tisti, ki se zanimate za rap in košarko NBA, ste že gotovo opazili Shaqa, rapperja in trenutnega No. 1 v ekipi Chicago Bulls in verjetno v celi NBA. To pa je že druga tema. LUKR UČBENIK STABILNEGA ŽIVUENJA T. FLAJS & P. ŠKOBERNE CENTER ZA DUHOVNO KULTURO VIRK, 1993 Dragi moj bralec! Pred nama je knjiga, ki naju lahko nauči stab\\nosl\.Martopomeni, da boš s njeno pomočjo, če šepaš na levo nogo in te zanaša na desno, ali če vlečeš za seboj kakšen svoj organ, pa si ves čas v strahu, da se boš spotaknil obenj, hodilpo mnogih letih strahu in notranjega nemira ponovnopokonci? Nak! Ali pa morda, če si, kar je dandanes strašno v modi, politično aktiven v kateri od mnogoterih strank, pa te vleče v kakšno tvoji nasprotno, da boš mirne vesti preskočil? Nej, nej, nej in še enkrat nej! Zaupam ti na uho, kaj se boš naučil z malo truda, volje in predvsem želje. Povem ti, da se lahko popolnoma predrugačiš, postaneš drug človek, kar pa seveda ne pomeni, da če si po srečnem naključju belec (pa imaš samodestruktivna nagnenja), lahko postaneš tudi kaj drugega (npr. blues singer?). Torej, dragi moj, poglejva malo po knjigi. Najprej, seveda, kot je v navadi pri Kranjcih, na konec. V zadnjem delu zadnjega dela (III. del) se, kot že naslov pove, govori o izvoru šole. Kot v skoraj vseh, tej podobnih knjigah, je tudi tej botroval Vzhod. Pa ne samo On, temveč seveda najdemo tudi nekaj (vsajzelo oddaleč) "Ignacijanskega". Torej, govoriva o duhovnih vajah! To pa ni več kar tako. Te in tej podobnih zadev se je treba lotiti odgovorno. To pa od nas že zahtevk določeno stabilnost. To avtorja vsekakor sta, saj, si sploh lahko predstavljaš, da bi kruljavec učil hoditi kruljavca? (Si.) In kaj je cilj duhovnih vaj? Predvsem to, da najdeš samega sebe, da postaneš sam svojprijatelj, sinisiodveč, seneskrivaš po temnih kotih sam pred sabo, se losaš depresij. Vendar ta knjiga ni učbenik duhovnih vaj. Drži pa vse našteto, saj naju "učbenik" odvadi vseh najinih pregreh, pa tudi potreb. Jasno pa je, da ni dovolj, da jo prebereva, treba je tudi kaj narediti. Rekel boš, kako! Pa sva tu. Na začetku knjige. Knjiga se seveda začne z vsakodnevnimi frustracijami. Avtorja nama predstavita neko fiktivno družino, ki preživlja vse svoje dni tako tipično po kranjsko. Seveda s televizorjem. Pa jim zmanjka štroma. Kaj sedaj? Panika! Panika! Pa sledi še večja. Iz TV skoči, kdo drug, kot Ljudmila! Hopla, tu sem, vaša sem, hoteli ali ne. Pa jo hočejo, in tako jim prihaja - Ljudmila na obiske. Pa se pogovarja z njimi, ki so ji tako zelo všeč, pa se pogovarja in pogovarja, zraven pije malinovec (in ne pivo, po katerem se ji zvrti) in družina si je vse bolj na jasnem o sami sebi. Seveda pa se ob pogovorih dogajajo tudi čisto praktične stvari, npr. meditacije, uporaba pozitivnega mišljenja in seveda dihanje. Pravilno dihanje! Ne pa tako kot midva, ko prideva na primer k zdravniku, pa reče vdihnite, pa morava najprej pomisliti, kako se to naredi. In kaj se zgodi z družino? Postane tisto pravo! Tisto, kar si oba, nekje globoko v sebi želiva, pa nama nikakor ne uspe. Pa to še ni vse, še ni konec knjige. V drugem delu, nama učbenik razloži (razslovari) vse modrosti stabilnega življenja. Tako, po vrsti, po abecedi od blokade do zavesti, in vmes je še marsikaj. Sedaj sva res na koncu, o katerem sva že prej govorila. In kaj si zaželim? Da mi crkne televizor! DOCTOR IGNORANTIAE UMRJES DA ZIVIS Anton TRSTENJAK : MOHORJEVA DRUŽBA, 1993 SMRT? Tabu tema. Nelagodje. Strah. Neprijeten občutek okoli želodca, pritisk na mehur. Zoprno skratka. Kaj je treba brskati po teh zadevah? Kolikokrat se vprašamo: "kdaj?"! In odgovor seveda ne sledi. Še hujepa jeko sevprašamo: "Kako?". Pa se večinoma tega izogibamo. Podobna vprašanja navadno potiskamo nekam v ozadje, v podzavest. In potem se nam dogajajo razne nočne more, neprespane noči, rane na želodcu etc. Skratka, zoprno. Kaj vse se skriva v tem! Že tisti medicinski izraz, ki je tako brezoseben, ki laiku ne pove malodane nič, zdravniki pa so tudi že v veliki večini pozabili na njegov prvotni pomen. EXITUS! Kaj vse se skriva v tej, tolikokratuporabljenibesedi? IZHOD (kdo, kam ?). Kdo? Življenje, duh, duša. Kam? 0 tem bomo še govorili v nadaljevanju. Vendar to večno vprašanje, ki se vleče verjetno že od prvega samozavedanja človeka. Tistih nekaj delcev trdne materije in še mnogo, mnogo več vode, vse skupaj v vrednosti sedemnajstih (17) dolarjev, da bi migalo samo od sebe? Po tem bi verjetno sam od sebe migal tudi ocean in kamni bi se sprehajali naokoli. Šalo na stran, tema je resna! Govoriti o tem, da po smrti izide življenje je paradoksalno, saj je življenje skupek prej naštetih snovi in še nečesa. Česa? Duše seveda! ŽIVLJENJE? Pa smo pri bolj hvaležni temi. Govoriti o življenju je lažje, saj ga imamo vsak dan tu pred sabo. Življenje je polno spominov, prijetnih in neprijetnih. Tiste neprijetne navadno porivamo v ozadje (tako kot vprašanja o smrti), prijetne pa še posebej gojimo, navadno si jih še olepšujemo. Seveda, življenje je Iepo! Samo ozrimo se naokrog: na travnike in vinograde-, gozdove in livade; reke in potočke in seveda hribe s Triglavom. Ah, kako nam vse to vliva novih življenskih moči! ŽIVLJENJE PO SMRTI? 0 tem se seveda vsi sprašujemo. Je ali ni? To, da ni, smo poslušali skoraj vsi zadnjih petdeset let. Da pa je (o čemer se, predvsem "po osvoboditvi", veliko govori, še več piše v raznih "mistikah" s katerimi je tržišče dobesedno preplavljeno), nas prav Iepo pouči krščansko izročilo. Tu pa že govorimo o knjigi A. Trstenjaka: "Umreješ da živiš". Zakaj bi moral umreti, da bi živel? Citat: "Smrt pomeni za človeka rojstvo novega življenja. Duša pokojnika zaživi novo življenje, osvobojena telesnih vezi; duhovno življenje duše po smrti je docela prosto, svobodno življenje." (4. pogl., 2. odst.). Koliko nam Iahko nudi ta odstavek, najsevsakvprašasam.Trstenjakovaknjiga pa nam nudi še več takšnih "tolažilnih" besed. Pa nas vendarle ne tolaži. Ko govori o trpljenju, nas ne tolaži, poskuša ga le osmisliti. Knjiga pa je polna ljubezni, tiste do bližnjega (ki nam je tako manjka v današnjih časih), in tiste kozmične, katere del smo vsi mi, tiste Ijubezni, iz katere izhajamo in se v njo vračamo. In če končam z znanim izrekom: "Čemur gosenica pravi konec sveta, učitelj imenuje metulj". Vam je vse jasno? DOCTOR IGNORANTIAE KNJIGA SENC Zlata VOKAČ: Založba OBZORJA 1993 Vsi tenkočutni Ijudje pripadamo isti veri. Nikoli ne bomo znali razkriti kateri, prav tako ne bomo znali povedati, kako se naša vera imenuje. Mojster Jakob iz Bohemije Zlata Vokač nam v že svojem drugem romanu, ki je nekakšno nadaljevanje prvega, izdanega pred osmimi leti, pričara srednjeveški Maribor. Dogajanje je postavljeno med dva dogodka, ki bistveno vplivata na podobo mesta v tem času (pa tudipozneje).Zbordeželnihstanovmeseca marca leta 1496 in izgon Judov konec januarja naslednjega leta. Mariborska judovska skupnost je v zgodovini nekaj povsem posebnega, saj se ne pusti pokristjaniti in gre raje v izgnanstvo (Trst). Prvi del romana je nekakšen dnevnik Šarike, ki se pojavlja skozi ves roman. Šarika, ki je posvojena, je oster opazovalec (in tudi kritik) dogajanj na takratnem Štajerskem. Politično dogajanje pa je bilo zelo razgibano, saj pride po vsej Evropi v tem času do prelomov, ki vplivajo na vso poznejšo zgodovino (tudi slovenskega naroda). Skozi šolanje, ki ga je deležna od Mojstra Jakoba iz Bohemije se seznani tudi z alkimijo - tema, ki daje celemu romanu odtenek čarobnosti. Alkimija! Tajna združenja, magijske operacije, razne duhovne poti, Kabbala! Torej vse tisto, kar v današnjem bralcu zbuja poželenje in ga zadovoljuje v vseh njegovih težnjah po različnih "duhov-nostih". Mojster Jakob, ki se iz Prage priseli v Maribor, je alkimist z vsem potrebnim znanjem za učitelja. Okrog sebe zbere skupino ljudi, skupino izobražencev ali takih, ki bi to radi bili. Skozi raznorazne magijske operacije in duhovne pristope raznih šol jih vodi v višje duhovne sfere oziroma jim razširja vedenje. Vedenje smo pa je tako ali tako največ, kar lahko želimo drugim in sebi. V bistvu se iz knjige lahko naučimo veliko o sebi, o Jazu. Knjiga nas na pronicljiv način prisili k razmišljanju, nekatere od vas, ki jo boste vsekakor brali, pa bo popeljala v stvari, o katerih do sedaj niti sanjali niste. Tu imate možnost, da naredite nekaj iz sebe! Če boste vzeli resno vsaj citat: "Misel je največja magija. Ni večje moči od misli. Dobra miselje molitev.", ste na dobri poti. Torej se vzemite v roke! Knjiga, ki je vredna branja, saj je hkrati pregled nekega časa, ki nam je krojil zgodovino, in poleg tega še priročnik za duhovni napredek. In ob tem še berljiva (kot čtivo za lahko noč). Torej troje v enem! Čista magija! DOCTOR IGNORANTIAE Kako sepo Ijubljansko reče "Jebi se/"? "A mi ne verjameš?!" POZDRAVLJENI! Zadnjič sem pred vhodom na Kersnikovopridržal vrata nabito polni poštarski torbi in ob pogledu na drobnega poŠtarja, ki je kfecal pod njo, se mi je kar milo storilo. - Bo šlo ? - sem ga vprašal in mu pridržal vrata. - Jebemti. Tamgor naTribuni..Jstnevem kateri kreien si jezmislil toliterarnoslran. Folk je znoru. Zdej bi bli radi kar čez noč vsi pesniki pa pisatelji m taka jajca. Ce bo šlo tako naprej, bom dal kar odpoved. Jebemti, da res. - Pa naj vas to ne ustavi. Kar pošiljajte. Še naprej, Dokler je Še vetra kej. LITERAT P.S. - Na naslov sem pa kar pozabil. Evo ga: UREDNIŠTVO TRIBUNE, Kersnikova 4, 61 ooo Ljubljana (s pripisom ZA LITERARNO STRAN). Ne obljubljam se tjavdan. Ponujam se zavestno. V strastni, doh-- ivedni, -r- % boleči, neutolažljivi, iskreči, stalni, stalni, stalni želji, da me... Imamo jih. Da nam vračajo občutek naježene kože, medtem ko nas skrivoma lovijo na preobremenjene telefonske linije. Da nas zasipavajo z malim, a pomembnim, ki dviga v nasženskovzkipljivo,samovšečno, narcisoidnoenergijo. Da smo epicenter njihovih umov, izvor poželenja in objekt potešitve. Da se z njimi vračamo v obdobje otroštva, ko smo poslušale, sedeče na očkovih kolenih, kako smo samo njihove punčke. Da z njimi ostajamo prožne in voljne in spravljene z energijo, ki se veže v nas in ki jo razsipavamo med svet in Ijudi. Da smo z njimi, zato jih imamo. Da čutimo nova iskrenja v nas, ki nas delajo manj moško sarkastične in prezirljive in bolj žensko fluidne in mehke. Da nas konstantno napajajo s sokovi elegantne neminljivosti, ki pretanjeno delujejo na nas in na može, s katerimi ostajamo. Ljubimci...večno nedosegljiva kraljestva, ki svojega mita in božanskosti ne izgube nikoli prav zato, ker so nedosegljiva. Da nas objemajo skrivaj, v senci nečloveško razpoznavnih skrivališč. Da nas puščajo razgrete in razdražene na izposojenih posteljah. Da... ker smo si jih vzele. Po koščkih, kapljičastih izlivih iztekaš iz mene. Boli. To sem hotela. Da se umirim in zakumuliram v plus. Da se odpočijem v duhu poletne stare Ljubljane in stoletnih platan - v spomin na sanje iz mladosti. Pozna se, da sem v trenutkih svojih lepših, boljših dnevih, polovica tvoja. Da te postavim predse in zgrmim v zasanjano, resno, neobhodno potrebno varno naročje, iz katerega gledam na... svet in domovino. Iz njega bi uhajala, zdaj pa...me je strah izgubljanja in tega, da sem ure sama. Ni lep občutek tolikšne trenutnenemoči, ki sevlečevdolgost. Rada bi sezakumulirala v plus in naredila sprehod doTivolskega gradu. Jutri. Tebe ne bo. Da bi se zaklepetal, si mi rekel, da bo že vse dobro. Tvoj švicarski rubin, rdeč in lep in ves krasen. Praviš, da je blazno vreden. Omamno, opojno obstajanje oblazinjene otopelosti. Umikanje, upanje, uživanje, vpenjanje, upovedovanje. Trenutkasto, trajajoče, tresoče telesno tipanje. Misel, moč, mikavna meja melanholične mistike. * * ¦ Naj te utrnem, naj te vvlažnem jutru, ševsega zasopljenega od nočnih mor, poboža umišljena dlan za dober skok v dan, naj ti telo začuti nežna gibanja odsevov najinih združevanj, trenut1 ko sva se dajala, izgubljenih v vrtincu preteklosti, naj se l počenega zrca\a nasmehne moj obraz, posut s smehljc :m, za trenutke, ko ne bova drug v drugem ali drug ob dn m, za življenje, v katerem ne bova hodila po peščei poteh, ki izginjajo... MARJANA REMIAŠ Šla sva se Ijubit. Osamelca, ožigosana od vsakdanjika. Našla sva se skrivaj, v upanju, da naju nihče v vrtoglavi naglici ne zasači. Bila sva potrebna tistega Ijubljenja, če zdajle pogledam nazaj, zato sva si ga vzela. Odklopila sva vse službene nevihte in brezoblične obveznosti in šla. Tako sva nasploh bežala pred peščicami nežnosti, ki so se nama ponujale. In sva šla, da si mi potem v strahovito obetavnem Ijubezenskem naletu skočil za hrbet. Se mi zvil v omamo sladke, vonjaste sredine in obmiroval. V njej sva si bila tako blizu: ker je čas delal zame, sem se te dotaknila, da si se zazrl vame. Iztvojih očesnihobrob jeveloslaboprikritopožefenje. Izmozgala sem te. Potem sem lažje nadaljevala s poželjivo poletavim pisanjem. KRIZANJE Ustvari me. Zakoplji in odkoplji. Zapiši in odpiši. Nariši me. Oriši. Zasejaj me s poljubi in odljubi. Z željo po odrešitvi. Reši me in me izdolbi. Do konca in se smej se mojemu izgledu. Mojim ustom, nosu in čelu. Kapljaj svoj obraz in določi svoj red znotraj kaosa in anarhije moje umetnosti. Izriši me do konca in pozabi lastno rojstvo. Razkosaj me na tisoč celic in zasej v zemljo brezčutnega. Ne smej se, moji atomi se jočejo in s tem določajo tvojo prabit. Razcepi me in zasužnji moje telo z gotovostjo. Križaj me ! Hočem biti zdaj in tukaj. Hočem biti v in na. Hočem biti jaz in ti znotraj sebe. Za sebe. MIŠA GAMS PESMI i. tele majhne živalce mi grizejo noge, lezejo mi v lase in plezajo v moj trebuh ali so bobri ali kaj ? 2. lasje valovijo v vetru gospodične peljejo svoje psičke lulat revolucija se začenja z romantiko neprespanih noči kozlanje v 3. in potem mi govoriš o tradiciji dovolj imam tvojih belih zob spominjaš me na impofentnega histeričnega konja ki pade v komo vsakič ko mu pokažem borovnice MIŠA GAMS Kqjsepodipoglavi komarju, preden se zaleti v vetrobransko steklo pri 120 krn/h? Njegova rit. Tl KONCAL Sl ZE PREDEN Sl ZAČEL NE DA Bl KOGA DODOBRA PREKLEL SKUŠAŠ PREIZKUŠAŠ NIČESAR NE OKUŠAŠ OKUS BREZBARVEN S KAPUIC9 ZA KAPUICO POZABUEN ČLEN VERIGE Sl TE V DUŠO SRCA VKLENJENE ČRNE PIKE NA ČELU ZAPISANE SVEŽINE IZ OČI ZBRISANE OBRAZ TOPEGA ŽIVUENJA PRODANEGA TOMI VREČAR REFOSK PREPROSTE MISLI 5LEPIH UUDI KO SE POVZPNEJO ČEZ ROBOVE TOPIH LOBANJ IN NE VEDO ZA IN NE POZNAJO ŽELODČNIH KRČEV PRIKRITIH Z OPIJAJOČO KRVJO IN NITI NE POZNAJO AVANTGARDNIH FRESK V PROLETARČEVI SOBI POZNAJO LE POCENI SILHUETE HITRE RAKETE IN S SVOJIM DENARJEM GRADIJO NAVIDEZNE ZGODOVINSKE OMLETE TOMI VREČAR SVET KOT GA VIDI POMARANCA SEZUVAM SE v milu poželenja umiramo tri kilograme surporibo...??? kup rož na ovenelem gnoju ZATO: zaprite vsa okna in instalirajte protisurporibo...??? filtre postavite križ na najvišji hrib in se zjokajte pod pritiskom endotermnih reakcij TRRRRRR vnete sluznice me spominjajo... zelene oči na pladnju zafrustriranega natakarja PADEL JE DOL pomaranče vsakodnevno padajo s stolpnic da se totalno razmažejo NIČ Ali ne slišite kako vas duši surporibo...??? crkavate prikolica dreka vas pomendra v ponedeljek zadeti ležite v okuženem jarku nendje vasa brent margarina se topi v praznosti vaše glave TOREJ: BODITE vsi danes pomaranča BLAŽ JANEŽIČ KO VČASIH TRI METRE POD NEBOM tri metre pod nebom sanjajo narkomani ko jih lovi kavelj zataknjen za njihov vrat namesto dežja pada prah in duši njih kri tri metre pod nebom izbuljene oči v simetriji z lestencem v sosednji sobi žarki medle svetlobe se poigravajo s stenami vonj tri metre pod nebom odprla so se vrata in vstopila je v razcefrani umazani rjavi obleki lepotica kanček lestenčeve svetlobe na njenih licih mi razodene skrivnost ujete ptice tri metre pod nebom tri metre pod nebom se svet konča BLAŽ JANEŽIČ JUTRI SE ZACENJA NOV DAN ZGOŠČENI OBLAKI CIGARETNI DIM OZKA ČRTA TVOJIH OBRVI KOT OBZORJE Kl TONE NA TVOJEM OBRAZU ...BREZTEBE TOMI VREČAR VCASIH OBZORJE SE STEMNI IN POZABIŠ NA VSE TISTE DNI Kl JIH VEČ Nl V NOČI TIHE POZABNOSTI VSE SE STEMNI TIHO SE OBRNEŠ IN NA DRUGI STRANI Sl NA STRANI POZABE IN VEČNOSTI Nl GA SODNIKA Kl Bl Tl ODPRL OČI Sl LE SAM SAM Z DUŠO IN PREGREŠNIMI MISLIMI V NOČI POZABNOSTIIN VEČNOSTI IN Tl Sl Tl IN Tl NISI Tl GOL PRED VRATI PRIHODNOSTI TOMI VRECAR Včemje razlika med Ijubeznijo in herpesom? Herpesje za vedno. SVETLA POT KRATKA ZGODOVINA ETIKE (Alasdair Maclntyre) Oo pri sosedih padajo bombe na knjižnice, pri nas izdamo knjigo 0 zgodovini etike. Kaj si lahko mislimo ob tem? Je to vprašanje etično ali pa motda nesrarnno? Sicer pa smo v zadnjih desetletjih postali priče raznih izdaj "etik", tako ali drugače skrajšanih, predelanih, prirejenih in obarvanih s tisto v oči bodečo barvo krvi in gorečih gradov, o kateri pojejo tolikere pesmi. Mesičkova Humanisticna etika pri reviji 2000 je bila redka izjetna. In kaj je tokrat drugače? Rekli boste, pač še ena zgodovina etike. Pa ni tako. Najnovejša izdaja "Kratke zgodovine etike" je predvsem resen zgodovinski pregled, pisan brez dodatnih opomb in komentarjev raznih Velikih mojstrov enoumja in seveda, z malo drugačnim uvodora (B.M.Z.) in komentarjem (N. Miščevic), ki nista naročeno delo "Bratovščine Rdečega Templja". Avtor nas v človeškem jeziku popelje skozi zgodovino etike, od starih dobrih Grkov, preko krščanskega srednjega veka, skozi osemnajsto štoletje Angiije in Francije, do poglavja 0 moderni moralni filozofiji. Vsekakor ne gre za suho branje, saj si avtor privošči kar nekaj pikrih konstruktov na račun "mrtvih anti-kristov" in "filozofskih zgodovinar-jev" (Aristotel, Hegel), ko govori 0 nevarnostih pri pisanju zgodovine etike in pravi (cit.):"...da je namreč ves smisel preteklosti v tem, da svoj vrh doseže z nami. Zgodovina ni ne zapor in ne muzej, ni pa niti niz materialov za čestitanje samemu sebi". In če se povrnem na začetek in si ponovno zastavim enako vprašanje (seveda, ko sem prebral knjigo), moram skupaj s Cankarjem vzklikniti: "Narod si bo moralo pisal sani!" Zgodovina pa nas bo ocenila po delih. Sam svoj terorist Katera je najljubša pijača teroristov? Molotov koktajl, seveda! Ored časom mi je v roke prišla lična knjižica neznanega avtorja z naslovom The Terrorisfs Handbook. Gunzenbombz Pyro-Technologies, oddelek Chaos Industries, ki je to knjigo izdal, vas že takoj za kazalom opozori, da ne prevzema nobene odgovornosti za zlorabo tehnik in postopkov, opisanih v tej knjigi. Prav tako vas opozori pred preizkušanjem teh stvari, saj lahko tako "igranje" povzroči težke poškodbe ali celo smrt mnogih ljudi. Namen knjige je torej predvsem v seznanjanju ljudi s tem, kako preprosto je izdelati teroristične pripomočke. Konec koncev se da vse te informacije dobiti v vsaki malce bolje založeni knjižnici. Najprej si bomo ogledali, kako enostavno je dobiti eksplozivne snovi na legalen način. Snovi, ki se jih da kupiti v trgovini z orožjem ali lekarni, so naslednje: črn smodnik, Pyro-dex - sintetični smodnik, gorivo za rakete, smodnik za puške ali pištole, "svetleči" smodnik in amonijev nitrat. V knjigi so natančno opisane razlike med posameznimi razstrelivi, čemu so namenjena, kako jih skladiščimo in kako nevarna so za samega terorista. Tako se iz knjige da izvedeti, da se črn smodnik lahko vname zaradi staticne elektrike, kako mora biti skladiščen "svetleči" smodnik, ki je namenjen vžiganju drugih razstreliv, kako granulacija smodnika vpliva na potisno moč, in tako dalje. Naslednje poglavje se ukvarja z problemom, kje dobiti kemikalije. Najenostavneje je oropati kakšno šolo. Tako se lahko nadebudni terorist pomeša med množico dijakov med odmorom, gre v šolski labo-Iatorij z izgovorom, da išče kolega, ter vzame, kar potrebuje. V primeru neuspeha, če so kemikalije morda v trezorju, se lahko odloči za tršo varianto: razstrelitev trezorja (jasno, če že ima nekaj razstreliva). Seveda šola ni edini kraj, kjer lahko dobite kemikalije. Shranjene so tudi v skladiščih zdravil, avtomobilskih delavnicah, trgovi-nah, skladiščih železa in celo na smetiščih, in da ne pozabimo, v pirotehničnih trgo-vinah. Vse na dosegu roke. (Za ilustracijo si oglejmo tabelo.) V naslednji točki izvemo, kako se kemikalije pripravi za nadaljno uporabo in končno, kako iz njih izdelamo prava razstreliva: Amonijev trijodid, nitroglicerin, pikrate, R.D.X., TNT, ANFOS, dinamit, amonijev pikrat (eksploziv D), Molotov koktajle, itd. Razstreliva so lepo razvrščena po nevarnosti in moči. Sledi opis "varne" uporabe razstreliv in priprava vžigalnikov ter opis naprav za proženje. Naslednje poglavje je posvečeno teoriji izdelavebomb. Tako so opisane izdelave različnihtipovbomb,kotso:dimnabom-ba, telefonska bomba, knjiga bomba, pismo bomba,... da naštejem samo nekatere najbolj eksotične, sicer pa avtor tii prepušča teroristovi domišljiji povsem prosto pot. Poleg bomb Iahko terorist izdela še rakete, puške, piištole in celo topove. Poseben dodatek je posvečen tudi pirotehničnim izdelkom; petardam, svetlečim raketam, vulkančkom in podobnim pokalicam, ki se uporabljajo predvsem za zabavo, oziroma imajo bolj psihološki učinek. Če torej želite postati terorist, česar pa vam ne priporočam, saj za to lahko dobite najtnanj tri leta zapora, lahko knjigo naročite pri LunaticLabs UnLtd. 001-415-278-7421. Žal pa so pozabili napisati naslov. MATEJ KOVAČIČ * j Narofiio na M'zin med drugim pomeni: da imate pri plaiilu 20% popusta, da boste med prvimi, ki bodo brali novo številko revije, da ostajaie v stiku s stvarmi, ^: ki so tegs vredne c j -1 M'zin mi redno pošiljajt* vkljuino od itevilke .... o|'me:............................................. Priimek:................................................. -\Ulica: ............................................................................. Kr»j:................................................................................... : Naiin plačila: j položnico z raiunom j Narolilnico poiljite na naslov: M'ZIN, Kersnikova 4, 61000 Ljubljana, tel: 061 1321 089 ZGODOVINSKA DISTANCA Janez Janša je 16. 7. 1993 pisno zaprosil Kučana, naj ne obiskuje vojaških objektov v spremstvu "civilne osebe, ki je v času predvo-lilne kampanje opravljala funkcijo šefaVašegavolilnegaštaba.vletih po 2. svetovni vojni pa je delovala kot visok funkcionar v organih Udbe. Slovenski javnopsti je znana ponekaterihpostopkih (pretepanje zapornikov...), ki so sporni." Janša pove še, da so abrambne sile depolitizirane, "zato obiski šefov volilnih štabov v vojaških objektih niso primerni." ŽANDARJISO UUDJE NAJNIŽJE VRSTE Ljubljanska policija je obogatila svoj vozni park z nekim zelenim, razčefuknjenim in sploh kul fičotom. Z njim pozno ponoči in zgodaj zjutraj prestreza nič hudega sluteče mimoidoče občane, ki naj bi potem odgovarjali na trenutku skrajno neprimerna vprašanja ("Kako je ime očetu?, Kje ste zaposleni?, Koliko denarja imate pri sebi..."). Če se znajdete v takem položaju, je povsem v skladu z zakonom in dobrim okusom, da organ pošljete v pizdo. KAKO POSLOVATl Z VB "Trgovanje med Slovenijo in Zdru-ženim kraljestvom ni bilo nikoli prav živahno, čeprav je priložnosti ve-liko. Najbolje je, če napotv Britanijo pošljete iznajdljivega poslovneža, ki odličnoznaangieško, ingaopremite z dovolj veliko zalogo vzorcev in zelo kakovostnih promocijskih materialov." Gospodarski vestnik, št. 4,januar 94 Vedno sem mislil, daje najbolje za trgovanje z Veliko Britamjo poslati tja popolnega bebca, ki misli, daje "shakespeare vrstapralnegapraška, in ga opremiti z nezadostno zalogo škart vzorcev in zelo nekakovostnih promocijskih materialov. Znarije angleščine? Brezveze. M. C. nmmi Kako spraviš dvajset direktorjev v telefonsko govorilnico? Rečešjim, da so lastniki. STATUS QUO IOIN PLO OR DIE! inilo je že skoraj pol stoletja, odkar je moralo palestinsko ljudstvo prepustiti svojo domovino judovskim priseljencem. Po desetletjih životarjenja v begunskih taboriščih se ljudstvo pregnancev danes ponovno nahaja na pragu lastne države. S tem se bo morda končalo obdobje krvavega palestinskega upora proti sionistični tvorbi v Palestini, ki mu je najglobji pečat vtisnila Palestinska osvobodilna organizacija (PLO). CIGAVAIE OBLIUBLJENA DEŽELA? Korenine judovsko-arabskega spora segajo v osemdeseta leta prejšnjega stoletja, ko so se Judje začeli vračati v Palestino, ki so jo zapustili pred skoraj dva tisoč Ieti, čeprav niso nikoli povsem izginili iz teh krajev. V šestem in sedmem stoletju so deželo naselili Arabci, katerih potomci so ob koncu 19. stoletja z nezaupanjem gledali vračanje bivših lastnikov v obljubljeno kraljestvo. Začel se je dolgotrajni proces naseljevanja judovskih priseljencev, ki poteka že danes. Arabski napadi nanje, ki so se začeli že pred koncem 19. stoletja, sprva niso bili zgolj izraz arabskega nacionalizma, ki je kasneje postal najhujša ovira judovskemu polaščanju Palestine. Preporod arabskega nac-ionalizma je označilo šele leto 1914, ko je bilo ustanovljeno prvo združenje, ki naj bi se bojevalo za osvoboditev Arabcev izpod turške oblasti. Da bi dosegli ta cilj, so Arabci v prvi svetovni vojni svoje usluge ponudili Angležem, ker so pravilno predvidevali, da bodo Turki poraženi. Angleži so Arabcem obljubili samostojno državo, v zameno za to obljubo pa so se Arabci leta 1916 dvignili v upor proti Turkom pod poveljstvom Lavvrenca Arabskega. Na strani Angležev so se borili tudi Židi, ki so novembra 1917 v zameno prejeli pismo lorda Balfourja, v katerem jini v imenu Anglije obljublja "nacionalno ognjižče judovskega ljudstva" v Palestini. Angleži so za hrbtom Arabcev sklenili sporazum s Francozi (Sykes - Picotov dogovor), s katerim so Damask in Sirijo prepustili Francozom, tako da so Arabci ostali praznih rok, njihove ozemeljske težnje v Palestini pa so trčile najprej na Balfourjevo obljubo Judom, kasneje, leta 1920, pa že na britansko mandatno oblast. Njihova neodvisna državajetorej splavala po vodi, zato se je njihov bes najprej obrnil proti judovskim naselbinam na zemlji, ki so jo imeli za svojo. Leta 1936 je izbruhnila arabska vstaja protimandatnivladi. Arabci sozahtevali, naj se ustavi judovsko priseljevanje v Palestino, uprava pa naj se izroči Arabcem. Pasivnost judovske politike v tem obdobju je pripeljala do ostrih nasprotij med palestinskimi Judi. Kot posledica nezadovoljstva sta nastali teroristični organizaciji LEHI in Irgurt, ki sta v nasprotju z uradno judovsko politiko v Palestini želeli z brezobzirnim terorjem pregnati iz Palestine tako Arabce kot Angleže. V obdobju ustanavljanja judovske države je Irgiin vodil Menahem Begin, ki je pozneje postal ministrski predsednik Izraela in celo dobitnik Ndbelove nagrade za mir v letu 1978. Po koncu druge SvetdVrie vojne, v kateri so se Arabci postavili Ha stfaki Nemcev, Judje pa so spet staviii na Atlglieže, je brutalni terorizetti IrgUha iri LEHI spodbudil britansko javnost, da je začela kritizirati vlogd Velike Brftanije v Palestini, zaradi češar še je Clement Attlee, britanski ministrski predsednik, dokončno odločil za umikBritanijeizPalestine. 14. maja 1948so Angleži zapustili Palestino, Judje pa so razglasili ustanovitev države Izrael. Naslednjega dne so novo državo napadle njene arabske sosede. Arabski militanti v Palestini se niso hoteli sprijazniti z ustanovitvijo judovske države, niti niso uspeli izkoristiti priložnosti, da bi ustanovili svojo državo, kakor je predvideval načrt OZN. Arabske vojske so bile poražene, v sosednje arabske države pa je pobegnilo na stotisoče Palestincev. Njihova begunska taborišča so postala neizčrpen rezervoar fedajinov, katerih cilj, uničenje Izraela, je sovpadal z interesi arabskih držav. Sprva je bila dejavnost Palestincev omejena predvsem na tako imenovane hit-and-run operacije in obstreljevanje izraelskih naselbin. Takšne aktivnosti so skorajda po pravilu izzvale povračilne ukrepe Izraela, štiri: Ljudska fronta za osvoboditev Palestine (PFLP) pod vodstvom Georgea Habasha, Ljudska demokratična fronta za osvoboditev Palestine (PDFLP) Na'ifa Havvatmeha, Ljudska fronta za osvoboditev Palestine -splošno poveljstvo (PFLP-GC) in AI-Saiqa. Prvi dve sta bili ideološko usmerjeni precej bolj levo kot Fatah, slednji pa sta delovali pod sirskim vplivom. Razmerja moči med posameznimi skupinami so se sčasoma spreminjala, prihajalo je do različnih cepitev organizacij, pojavljale so se nove skupine. Razcepljenost palestinskega gibanja predstavlja veliko oviro v njegovem delovanju, saj že dolgo časa ni več jasno, kogaPalestincidejanskoposlušajo.Sklepanje sporazumov z vodstvom PLO oziroma z Arafatom je sicer Iahko koristno, ne pomeni pa zagotovila, da bodo sporazum spoštovale zato so jih sosednje arabske države strogo omejile. Kot posledica je naraslo število napadov na judovske in izraelske ustanove in posameznike v tretjih državah, ter število napadov na cilje, ki niso imeli z Judi nič skupnega. Slednji niso bili naperjeni neposredno proti Izraelu, njihov namen je bil realizirati drugačne cilje, kot na primer vzbuditi zanimanje za problem Palestincev. Osrednje mesto v palestinskem uporniškem gibanju pripada Palestinski osvobodilni organizaciji (PLO),kijezaživelavletu 1964. Pod okriljem tega konglomerata palestinskih terorističnih skupin so poleg najmočnejše struje, Al Fataha, delovale različne druge skupine, od katerih so omembe vredne vsaj tudi druge palestinske skupine, kar se je nedavno izkazalo tudi ob podpisu mirovnega sporazuma zlzraelom. Vsetoseveda spodko-pava Arafatov mednarodni ugled, ima pa tudi določene prednosti. Omogoča namreč upo-rabo "fantomskih" terorističnih skupin za izvajanje operaci), ki bi matično organizacijo Iahko kompromitirale v očeh mednarodne javnosti. Tako so se pojavile skupine, na primer Orli palestinske revolucije ali Al Iqab, ki so izvedle eno samo akcijo, zatem pa so izginile s terorističnega prizorišča. Najmočnejša skupina v PLO je Arafatov Al Fatah. Deloval je skorajda izključno na Bližnjem vzhodu, kjer se je spopadal predvsem z drugimi Arabci. Mednarodne teroristične aktivnosti so skoraj v celoti izvajale manjše skupine, na primer PFLP (ugrabitev ministrov držav članic OPECa na Dunaju leta 1975 itd.), PDFLP in PFLP-GC. S tovrstno dejavnostjo so se ukvarjale tudi nekatere skupine znotraj Al Fataha, zlasti Arni september v zgodnjih 70. letih (pokol izraelskih športnikov na olimpiadi v Munchnu leta 1972 itd.) in Črni junij v poznih 70. letih, ki je kasneje pod vodstvom Abu Nidala zapustil PLO. To skupino poznamo predvsem po ugrabitvi ladje Achille Lauro leta 1985. Oporižča PLO se nahajajo na ozemelju tretjih držav in ne v Palestini, ki naj bi jo PLO osvobodila, pa tudi večina njihovih operacij je bila izvržena izven Izraela, čeprav ima organizacija svoje člane in simpatizerje seveda tudi v judovski državi. Teroristične operacije, ki jih je izvajala PLO, niso bile niti pogoste niti učinkovite, pogosto le medijsko zelo odmevne. Medtem ko so njihove predstavnike v številnih prestolnicah sprejemali kot častne goste, ni organizacija uspela osvoboditi niti kvadratnega centimetra palestinske zemlje. Med dejansko količino nasilja in političnimi dosežki PLO obstaja veliko nesorazmerje. PLO je namreč več kot sto članic Združenih narodov priznalo za edinega zakonitega predstavnika Palestincev, v OZN ima status opaz-ovalke, njen voditelj Jaser Arafat pa je že leta 1974 nastopil pred generalno skupščino. Poleg političnih uspehov se PLO Iahko pohvali tudi s statusom najbogatejše teroristične organizacije na svetu. Izdatna denarna podporaarabskih držav, vsaj pred zalivsko vojno, ji je omogočila, da se organizira kot mult-inacionalna korporacija z investicijami po vsem svetu. Vzrok tega političnega in finančnega uspeha se najverjetneje skriva globoko pod vročim arabskim peskom - v nafti. Leta 1970 se se Palestinci zapletli v spopad z vojsko kralja Huseina v Jordaniji. Po porazu, v katerem je imela PLO vclike izgube, se je glavnina osvobodilnega gibanja umaknila v Libanon. Njihova prisotnost je porušila občutljivo demografsko in politično ravnotežje v Libanonu in s teni prispevala k začetku državljanske vojne. V spopadih so se Palestinci borili na strani levo usmerjenih sil, se pravi druzov in sunitov. Hkrati so z juga Libanona izvajali napade na Izrael, kar je izvalo povračilne ukrepe, ki so kulminirali v dveh invazijah izraelske vojske v južnem Libanonu. Toda največjih palestinskih izgub v Libanonu niso povzročili Izraelci, temveč Arabci. Sprva so se proti njim obrnili falangisti in Sirci, v letih 1984-5 pa tudi šiiti. Ko se je Fatah leta 1982 umaknil iz Beiaita, je bilo palestinsko gibanje šibkejše in bolj razklano kot kdajkoli dotlej. Vodstvo gibanja se je preselilo v Tunis, daleč stran od dežele, v katero so se Palestinci želeli vrniti. V osemdesetih letih so pobudo v boju proti Izraelu prevzele zlasti organizacije, za katere je značilna prisotnost islamskega fundamentalizma in ne delujejo v okviru PLO. Takšni organizaciji sta na primer proiranski Hezbolah, ki svoje akcije izvaja predvsem z ozemlja južnega Libanona, ter Hamas, pokrovitelj intifade, upora Pales-tincev na zasedenih ozemljih, ki se je začel leta 1987 in še vedno traja. Mcdtem se je PLO odrekla terorizmu in črtala zahtevo po uni-čenju judovske države. S tem so bili izpolnjeni pogoji za sklenitev sporazuma, po katerem naj bi Palestinci dobili svojo državo oziroma avtonomijo v Gazi in Jerihu, in ki sta ga pred kratkim podpisala Rabin in Arafat. Toda temu sporazumu, ki so ga označili kot izdajo palestinskih interesov, nasprotujejo številne skupine, tudi nekatere v PLO. Palestinska država tako zaenkrat ostaja samo mrtva črka na papirju, ključi do nje pa so tokrat veliko trdneje v rokah Judov kot leta 1948. ABU MUSA Zakaj Gorenjci ne marajojafarija? Bojijo se, da bodo izgubili socialno podporo. KULTURA KVALITETA, Kl SE ČUTI ##«¦¦ ith the blood of your "" ^U enemies mine are the ¦» ¦ pictures of people you' ve killed, blind for those pictures and deaf for the sound, mine are the memories of the people you' ve killed. Let your gold be painted with blood of sacrifying fathers, brothers and sons. Dress your new love in my skin to you so near." CD Coptic Rain z naslovom Dies Irea, ki ga je pred kratkim izdala berlinska založba Machinery. Založba, ki je omogočila nekaterim bandom (Swamp Terrorists, Snog, Dance Or Die, Oomph!...), da se preko nje dokažejo in uveljavijo na svoji glasbeni poti, je tokrat prvič in z od^rtimi rokami v svojo hišo sprejela slov* and. Pojavil se je od nikjer in nr \ jgied doKaj iznenada. Coptic Rain je v zadnjih mesecih odkritje na drugačno slovenski, zagotovo pa tudi na tuji glasbeni sceni. Skupina je v . prnninjajočih formacijah in v preteklosti pod drugimi imeni obstajala že kar nekaj časa, kot samozadostna pojava in zelo distancirana od glasbenih trendov na Slovenskem, žal pa preoddaljena od tovrstnih glasbenih smernic, ki običajno nastajajo v večjih evropskih mestih. Če bi se prepustili tokovom, ki peljejo čez domače vode, bi jih ti prisilili vzeti in ponuditi vse, kar jim pride pod roke, nezavedajoč se svojih napak. Tisk bi jih kaj hitro napravil za zvezde, a še hitreje bi jih strli v glasbeni mašineriji. Tavanje v mraku nepoznanosti in življenje v Ljubljani, daleč stran od edino zanimivega dogajanja, jih nista odvrnila od samosvojega dojemanja glasbe, in ta samosvojost je dosegla, da so sedaj lahko predstavljeni in sprejeti kot zrel, impozanten band. Glasba, ki ]o gradijo Peter Penko (kitara, sampling, programming, composing), Katarina Radman (vsi vokali) in Tomaž Wochl (vizualizacija in računalniška grafika), je poslušalcem ponudila svežo, drugačno in za samo hišo Machinery novo vejo igranja. Če prej omenjeni bandi pod okriljem berlinske založbe producirajo skoraj izključno techno, electronic-body music in se izgubljajo v ^^^^ffi računalniških zvokih ¦r^^m svojih melodij, tega za glasbo Coptic Rain prav gotovo ne moremo reči. Z izrednim občutkom in po Itltf očitnem motu, igrati čim :l| hitreje, a vseeno ne za vsako ceno, njihovo delo izžareva energijo, ki po-slušalcem te vrste dvigne adrenalin v kri. Ob hltrih ritmih na trenutke nemo-goče popačenega vokala, ki pa ni vedno tak, izredno natančnih samplov, ter vedno in povsod nepo-grešljive kitare ustvarjajo evforično ozračje, kate-remu se ne da izogniti. Čeprav je celoten kontekst zasnovan na hitrosti vse-ga instrumentarija, pa se vseeno tu in tam temu malce oddaljijo. Na ta način se kot slabo pokaže kaj pomeni kitara, brez katere izgine polnost, dinamika in še tako dobro osnovan komad postane morbiden techno. Na drugi strani se kot balzam za ušesa ob vsem hrupu pojavljajo nežne sekvence prijetnih ritmov in vokala, ki pokaže svojo pravo kvaliteto in na meji orientalnosti, ustvarja ravno takšen ambient. Ta se kaj kmalu spreobrne v svojo prvotno glasbeno izraznost in v destruktivnih zvokih, polnih energičnosti, obvelja kot tak. Glasbena identiteta, katere vodilo je neke vrste tecnno-hard core, pa ni edina, ki jo lahko opazimo pri Coptic Rain. Do določene mere ustvarjena senzibilnost izpeva bolečino in jezo, ki nas nadalje za zaključek plošče pripelje do dekadentno ustvarjenega razpoloženja. Res je, da ob poslušanju Coptic Rain najprej pomislimo in jih primerjamo z najbolj kompetentnim bandom te smeri Ministry, a kakšne pretirane identičnosti ne gre iskati. Za boljšo predstavo, je prej omenjeni band, pač najbolj primeren. Če ste bili na Ietošnjih študentskih kulturnih dnevih v Križankah, ste jih imeli priložnost videti v živo, na njihovem edinem koncertu v Ljubljani. Poleg samostojnega projekta Dies Irea, so sodelovali tudi na lkompilaciji slovenskih bandov (Borghesia, Demolition Group, Laibach, Random Logic...). ki so se lotili priredb, legendarne skupine Kraftvverk. CD bo izšel pri angleški založbi Mute records, Coptic Rain, pa se bodo na njem predstavili s priredbo skladbe The Robots. Člani so izredno delavni in ustvarjalni, saj se ukvarjajo še z vrsto projekti, ki so seveda vsi povezani z glasbo. Torej smo poleg Laibacha, Borghesie, Demolition Group in Miladojka Youneed dobili na tem prostoru še peti, zelo perspektiven in ambiciozen bend, ki si svoje veljave ne išče zgolj na majhnem slovenskem področju, ampak tudi in predvsem v tujini. MR.VVRONG ZAKAJ POSLl S AS KRS? 1. KRŠ je najslabša radijska oddaja 2. Vsak četrtek je še slabša 3. Ta četrtek bo najslabša 4. Tudi tukaj piše ašbalsjan P. S.: Nikoli ne more biti tako slaba, da nebi mogla biti se šlabsa (poitaredil KRŠ)!, OBIBUl Zakajjezus gotpvo ni bil Italijan? Ker tam niso našli treh modrih niti device. KULTURA Body Snatchers. Proizvodnja: ZDA, 1993. Warner Bros. Režija: Abel Ferrara. Scenarij: Stuart Gordon, Dennis Paoli, po zgodbi Raymonda Cisterija in Larryja Cohena, ki se naslanja na roman Jacka Finneya. Fotografija: Bojan Bazelli. Igrajo: Terry Kinney, Meg Tilly, Gabrielle Anwar, Reilly Murphy, Billy Wirth. Distribucija: Warner Bros Slovenija. FERRARA: REZISER URBANE ODTUJENOSTI Proza pisatelja Jacka Finneya (pravo ime Walter Braden Finney), je v bistvu eskapistična, njegove zgodbe pa se dostikrat odvijajo v izmišljeni, idilični preteklosti. Če ne bi bilo - za njegov opus atipičnih - Tatov teles (The Body Snatchers, 1955), ki so mu prinesli popularnost in po katerih so bile do sedaj posnete že tri ekranizacije, bi veljal za pisca, ki ima sicer precejšen dar za pripovedovanje, njegova znanstvena fantastika pa bi bila v čisto žanrovskem smislu ocenjena kot solidna, a razmeroma staromodna. So Tatovi teles - roman in njegove tri ekranizacije - res znanstvena fantastika? Jack Finney vsekakor je (tudi) avtor znanstvene fantastike, pa vendar je prav to njegovo najslavnejše delo zanj atipično, kot TATOVl TELES smo omenili že zgoraj. Don Siegel, avtor prve ekranizacije, razen filma Invasion of the Body Snatchers (1956) ni posnel nobenega drugega "znanstveno fantastičnega" filma, zato pa je ustvaril celo vrsto naturalističnih del, katerih junaki so samosvoji individuali-sti, arhetipski "trdi možje" in zločinci (še najbolj znan med njegovimi likl je verjetno "Umazani Harry", ki ga je Clint Eastvvood prvič upodobil v Sieglovem filmu [korpijon ubija iz Ieta 1971, sledili pa so mu še štirje "sequeli"). Junaki filmov Philipa Kaufmana, avtorja druge inačice, ki so jo pri nas predvajali pod naslovom Invazija tretjih bitij, so pravzaprav zelo podobni Sieglovim: gre za upornike (Tolpa Cole Youngerja in Jesse Jamesa), pustolovce (Strahote bele zore), astronavte (Pot v vesolje) ali pisatelje, ki izzivajo s svojimi deli in načinom življenja (Henry in June). Je potrebno dodati, da je Invazija tretjih bitij edini Kaufmanov film iz žanra znanstvene fantastike? REZISER KULTNIH FILMOV Kaj pa Abel Ferrara, avtor tretje filmske verzije Tatov teles, ki je ravnokar prišla v naše kinematografe? To je prav tako njegovo prvo - in zaenkrat tudi zadnje -znanstveno fantastično delo. Abel Ferrara ima sicer za seboj že kar obsežen opus, njegovi filmi pri občinstvu praviloma nimajo pretirano širokega odmeva, kritiki pa jih navadno sprejemajo z mešanimi ob-čutki. Nedvomno pa Ferrara ima svoj krog gledalcev in nekateri njegovi filmi so dosegli pravi kultni status. Filme tega režiserja preveva značilno nelagodje, zaradi katerega si je Ferrara prislužil naziv mojstra upodabljanja "urbane alienacije". Omenjeno tesnobno vzdušje je čutiti v vseh njegovih delih, od katerih smo pri nas videli le tri: Angel maščevanja (Angel of Vengeance/Ms. 45, 1981), New York: me- sto strahu (Fear City, 1984) in Dekle iz Kitajske četrti (China Girl, 1987). INDIVIDUALIZEM NASPROTI KOLEKTIVIZMU Samo temo boja posameznika proti brezoblični sivini kolektivizma obravnava tudi John Boynton Priestley, ki se je je lotil v svoji srhljivi zgodbi The Grey Ones, napisani dve leti pred Finneyevim romanom. Tudi tu imamo opravka z "zaroto": naši najbližji, prijatelji, vsi ljudje okoli nas postopoma postajajo "drugačni". Na videz so še vedno takšni kot prej, v resnici pa ne gre več za iste ljudi. [e več: to sploh niso ljudje, temveč nečloveška bitja (Priestley jih imenuje "sivi"), ki se počasi in neusmiljeno širijo, svet pa prilagajajo svojemu okusu, v katerem ni prostora za individualizem ("They are busy greying everything"). Priestley nam da vedeti, da ne misli zgolj na nekakšno "nevarnost komunizma", saj jasno pove, da so "sivi" prisotni v vseh strankah, da počasi prodirajo v vse pore našega življenja, tako da bolj in bolj popuščamo poniglavemu konformizmu in pristajamo na vrednote, ki nam jih agresivno vsiljuje potrošniška družba. V tem smislu bi bilo seveda tudi treba razumeti izvrstni film Abela Ferrare. Ae gre tukaj za znanstveno fantastiko, je to tista najbolj žlahtne vrste, ki nam govori o nas, sedaj, v tem trenutku. Zelo aktualen film, zato je prav zanimivo, kako se ga skoraj povsod po svetu izogibajo, v ZDA so šli z njim v kinematografe praktično istočasno z nami (potem ko so leto dni odlašali), pred Slovenijo so ga videli le v nekaterih evropskih državah. Oglejte si ga torej, dokler si ga še lahko, preden slovenski "sivi" (ki so se v "moji deželi" že dodobra zasidrali) poskrbijo, da Tatove teles tudi pri nas snamejo s sporeda. IGOR KERNEL Sylvester Stallone Wesley Snipes PRIHODNOST JE PREMAJHNA ZA OBA DEMOLITION MAN VLjubljanivzačetkufebruarjal994! Zakaj si ženske zjutraj manejo oči? Ker nimajojajc, da bi se praskale. Fuzija in civilizacija KRVAVO IN ZELENO jloveštvo je bilo vselej odvisno od zlivanja jeder; zemeljsko biosfero poganja tisti veliki reaktor gori na nebu, ki bruha sevanje na nas in je glavni krivec za kožnega raka... Resneje rečeno - vsak zaprt sistem naravno vleče k čimvečji entropiji, v položaj, kjerje vsa energija enakomerno razpršena in se nične more spremeniti. Evolucija - naraščajoča kompleksnost, urejenost ni specializacija živih bitij - je mogoča le zato, ker Zemlja ni zaprt sistem. Sončeva svetloba neprenehoma dežuje nanjo in seva nazaj, vzdržuje energijski gradient, od katerega je odvisno življenje. V človeških pojmih: zgornjo mejo življenskega standarda, prostega časa in javne morale katere koli družbe postavlja količina in koncentracija dostopne energije. Spou eje ni. Naši daljni predniki, ki c,j ziveli od lova in pobiranja plodov, so imeli na voljo kar razkošno porcijo energije, ker jih je bilo proti površini planeta tako malo in ker so bili tako vešči v uporabi bioloških zbiralcev energije, znanih kot rastline in živali. Študije kažejo, da so - preden so jih kmetje in živinorejci potisnili z dobre zemlje - lovci/nabiralci lahko dobro živeli s samo tremi ali štirimi urami dela dnevno, tako da ni manjkalo časa za boj, petje, izdelavo okraskov, ceremonije ali lenarjenje in razmišljanje ob ognju. Življenje, ki bi ga zavidali mnogi sodobni meščani, vsaj v toplih deželah. Lovci/ nabiralci so bili tudi bolj zdravi od svojih kmečkih naslednikov, saj jih je bilo manj in so se bolj pogosto umivali. Tako se vprašaš, zakaj so ljudje sploh izumili kmetijstvo. Ena od hipotez trdi, da zato, dabipridelovaliječmenzapivo... Zdi se mi, da je odgovor spet v energiji. Večini prebivalcev je kmetijstvo pomenilo korak navzdol po prehrambeni verigi. V bistvu so jedli travo in gomolje - veliko revnejši vir energije od mesa. Pojedeno žito, riž ali krompir so večinoma služili kot gorivo za proizvodnjo novega žita, ria ali krompirja. Večini je življenje pomenilo ubijajoče garanje na polju, pa še umazanijo, bolezni in pomanjkanje prostora. Naša temeljna vera se tega spominja kot izgnanstva iz rajskega vrta - "v potu svojega obraza si boš služil kruh". A eliti na kmečkem delu zgrajenih skupnosti je poljedelstvo prineslo čudovito koncentracijo sončne fuzijske moči. . . na račun kmetov. Delo nižjih slojev je zbralo razpršeno energijo, ki se je v mestih in dvorcih spet zgostila - pogosto na kmečkih hrbtih. Iz tega presežka so se hranili aristokrati in njihovi priskledniki - vojaki, duhovni, učenjaki in uradniki, specializirani obrtniki. Kljub entropiji Iahko iz sistema potegneš več kot si vanj vložil, če le nekdo drug dobi manj. Pogovorna verzija treh zakonov termodinamike pravi - " Ne moreš zmagati, ne moreš izenačiti, ne moreš iz igre. " Lahko pa goljufaš. Izdelek te poljedelske revolucije je bila država, in ko so jo enkrat naredili, se je širila in širila, preprosto zato, ker nobeno ljudstvo lovcev ni moglo konkurirati njeni zgoščeni vojaški moči in gosti naseljenosti. Včasih se zdi, da avtor vidi stvari preveč črnobelo, zdi pa se tudi, da ima v grobem prav. Morda se da goljufati še na kak drug način. Samo R. V konjskih močeh na hektar je bila poljedelska država veliko bolj učinkovita od lova in nabiranja plodov, čeprav je delovna ura seveda prinesla veliko manj energije. Iz tega je izvirala kamnita krutost zgodnjih poljedelskih civilizacij, njihova indiferenca do človeškega življenja in bolečine. Napisi asirskih kraljev, ki se hvalijo s celimi mesti, ki so jih žive dali iz kože, sadomazohizem rimske arene, suženjski otroci, ki so crkavali v srebrnih rudnikih Lauriona, da bi ohranili slavo Periklejevih Aten. Naše mesarsko stoletje je videlo dovolj masovne zlobe, a ta je vseeno pomenila izjemo. Krutost predidustrijske dobe pa je bila nujna, saj brez surovo zatiranih in izkoriščanih kmetov ne bi bilo presežka za mesta, knjige, prosti čas gornjega razreda. Za veliko večino človeških bitij je bila civilizacija stroj, ki je iz njihovih teles mlel moko za kruh. Kot je pojasnil dorski aristokrat s Krete: Velikopremožeryeimam,sulico in meč in ščit iz kože predprsmi, moja zemlja je zorana, moja žetev pospravljena sladko vino iztisnjeno iz grozdov, kmečko rafo sta sulica in meč naučila, kdoje njen gospod. Vsi, ki si ne upajo hoditi s sulico in mečem mi morajo poljubljati stopala in me v strahu pozdravljati kot "gospoda" in "velikega kralja". To parazitstvo je krepilo samo sebe: gornji sloji, specializirani, da iz podložnikov iztisnejo čim več presežka, se niso zanimali za proizvodnjo, proizvajalci pa so bili čisto upravičeno prepričani, da bo sleherna izboljšava koristila Ie eliti. Celih šest tisoč Iet po neolitski revoluciji je bil napredek v osnovnih proizvodnih tehnologijah ledeniško počasen. Napredovale so administrativne in vojaške tehnike, ali pa je bil napredek le v večjih državah in poljih. Kralji in cesarji so gradili s prisilnim kmečkim delom ponosna mesta, bojevali na kmečkih hrbtih vedno večje in bolj sofisticirane vojne; njihovi uradniki so se naučili vse boljših metod obdelave podatkov, da so lahko bolj učinkovito zbirali presežek. Gradili so se jezovi in namakalni sistemi, da so še večje množice davke plačujočih tlačanov lahko živele svoje umazano garanje. Ko so erozija, rast prebivalstva in salinacija zmanjševali kvaliteto plodne zemlje, se je življenski standard dolgoročno celo slabšal. Parazitska narava je zgodnje civilizacije naredila nestabilne, saj so predstavljale le droben vršiček kulture nad ogromnim gomoljem nepismene revščine. Ko njihovi vladarji niso več mogli zaupati orožja dovolj velikemu delu podložnikov, so jih lahko strla plemenska ljudstva onkraj meja mestno-kmečke kulture; večini prebivalcev je tak zlom civilizacije prinesel olajšanje. Kot v kristalni snovi, ki ima dve stabilni stanji, so kmečke ekonomije lahko preživljale birokratski imperij ali pa decentralizirano, nekaj manj zatiralsko, a barbarsko alternativo. Dolgoročno je pritisk vojne in njenih ekonomij velikosti vselej ponovil imperialno zgodbo. Ko so države dosegle višek, ki se ga je dalo ohranjati s klasičnimi sredstvi - železnim orodjem, obzidanimi mesti, papirjem in pismenim slojem pisarjev - so praviloma nihale okoli te točke, v dolgi vmesni dobi človeške zgodovine. Kraljestva in osvajalci in verstva so prihajala in odšla, a osnovna struktura je ostajala. Omejitveni faktor pa je bila energija. Vendar je imelo človeštvo srečo: na zahodnem izrastku evrazijskega superkontineta je nastala izjema -civilizacija Zahoda. Že v devetem stoletju A.D. so ljudstva Z. Evrope resno izrabljala nežive vire energije, predvsem vodo in veter. Zgodnejše civilizacije so jih poznale, a redko uporabljale; a do vrha Srednjega veka so bili po Evropi razpršeni že tisoči vodnih in vetrnih mlinov in žag, ki so izrivali ubijajoče delo, kakršnega so homerski junaki veselo prepuščali svojim sužnjam. Vsako stokajoče leseno kolo je pomenilo manj udarcev biča po človeškem hrbtu. Hkrati so se pojavile boljše metode kmetovanja, boljši plugi, konji so zamenjali vole, uveljavilo se je kolobarjenje. Prvič so videla široko rabo visoko koncentrirana fosilna goriva, sončna energija, ki se je zbirala milijone let. Na teh temeljih so rasle intelektualne inovacije Zahoda, individualizem, racionalizem, preroški znanstveni optimizem Rogerja Bacona in podobnih mislecev. Do renesanseje Evropa dobilaprva mesta v človeški zgodovini, ki so hrano kupovala s potrošniškimi dobrinami, namesto da bijo rekvirirala z ostrino meča. Življenski standard je toliko narasel, da so preprosti ljudje lahko enkrat tedensko dodali meso k svoji kaši, in utrdil se je širok sloj ne tako skromnih meščanov. Ne aristokratov, ali obrtnikov in trgovcev, ki bi skrbeli za njihove potrebe, temveč pismen in samozavesten srednji sloj, morda prvič tako številen. To obdobje je videlo konec tlačanstva zahodno od Elbe, prvič v zgodovini dovolj produktivno družbo, ki ni več potrebovala prisilnega dela. Ne da bi bilo med delavci in najemnimi kmeti zgodnje moderne Evrope dosti udobja ali prostega časa, a svet je prestopil prag. Prebivalcu dostopne energije je bilo dovolj, da življenje ni več moralo biti igra z ničelno vsoto, če se je človeštvo drugače odločilo. Vrsta zgodovinskih naključij, ki so prinesla industrijsko revolucijo, je zavarovala ta krhki začetek, da se ni izgubil v pasti rav-notežja kitajske vrste. Večina tehnologij, ki so skupaj spočele revoucijo, je bila uvožena iz Orienta, a na Kitajskem so se uveljavile postopoma in brez prelomov. Množenje prebivalstva in masivna konservativnost mandarinske elite Iastnikov zemlje in birokratov sta zajamčila, da je pritisk množic pogoltnil dvige produktivnosti. Kitajski neuspeh je lahko opomin, da človeška bitja ne sprejemajo zlahka sprememb in rasti; spremembe vselej grozijo ukorenjenim materialnim ali ideološko/verskim interesom. Skoraj vedno se je Iažje oklepati statusa quo. Zahodnoevropaka kultura sprtih narodov in držav je verjetno krepko pripomogla k toku sprememb. Ker bi zaostalo državo raztrgale njene sosede, so imele elite zdrav interes za rast produktivnosti. Še pomembnejši je bil kompetitivni ekonomski sistem; ekonomska vojna vseh proti vsem je poskrbela za spoštovanje stroškov. Tako so se v Britaniji 18. stoletja znašli skupaj pogoji, ki so pognali vrsto prelomnih inovacij v rabi shranjene fuzijske sončne energije, in tako je prvič v zgodovini prišlo do široke rabe virov energije, ki so bili bolj zgoščeni od sončne svetlobe, in se je zanje zdelo, da so brezmejni in uporabni za vsako ekonomsko in vojaško rabo. Strašna moč teh novotarij je prisilila vse sosednje države, da so sledile zgledu, ne glede na družbene posledice. Še sorodne družbe Zahodne Evrope so potrebovale generacije pretresov, da so se prilagodile industriji, kajti tehnološke novotarije so zahtevale prilagoditev miselnosti in družbeni strukturi, ki sta jih izumili. Celo v našem času se mnoga ljudstva - Iran bil dober primer - zvijajo v ruvanju med modernizacijo in ogorčeno tradicijo. Na fosilnih gorivih zgrajena industrija je osvobodila človeštvo neolitskega paradoksa napredka, zgrajenega na suženjstvu. Rast se je pognala kvišku. Do 20. stoletja se je življenski standard množic v razvitih državah dvignil do nekdanjega standarda davnih lovskih prednikov, in potem čezenj - ne da bi žrtvovali katero od prednosti civilizacije. Visoka kultura je po-stala pomembna večini prebivalstva - prvič v zgodovini - in v kolektivno zavest se je začela vraščati ugotovitev, da revščina ni neizogibna. Ideja "napredka" je otrok te ugotovitve. A naše stoletje je tudi pokazalo, kako krhka je zgradba napredka; in pisatelji znanstvene fantastike že pol stoletja pišejo tudi zgodbe o barbarskem svetu po padcu civilizacije. In še bolj prisotna od grožnje z atomskim ali kakšnim drugačnim samouničenjem je resnica, da živimo od prihrankov planeta. Zalog fosilne energije imamo le za nekaj stoletij, z varčevanjem in brez rasti. Še slabše, gostote energije so premajhne, da bi lahko obvladovali škodo, ki jo naša industrializacija dela okolju. Z dovolj ceneno energijo bi polucija ostala le spomin; pri sedanji stopnji porabe bi bilo to nepraktično. Večina naše vrste (species) je še ujeta v past kmetovanja za preživetje in razširitev s premogom in nafto kurjene industrije iz prvega sveta v Tretjega bi verjetno uničila planet. Ta zavest piše črke po steni med pojedino napredka, ko Zahodprebolevasamemusebi zadano rano 1914 in njegovih posledic. Takoimenovana "mehka" pot je Ie lepo ime za vrnitev v živinsko revščino predindustrijskih časov; sončna svetloba je preveč razpršena, in ne bi ohranila niti sedanje stopnje porabe energije. Trda, koncentirana energija je bistvena za ekonomijo, kotjenaša; varčevanjeleodlaga problem. Omejitev rasti in proizvodnje pomeni čevelj v obraz revežev sveta, zamrznitev sedanje razporeditve bogastva z drobnim otokom udobja na rastoči oteklini zamerljive bolečine; na koncu koncev to pomeni revščino za vse. Nihče ne bo pristal, da ostane reven, in nihče se ne bo odrekel udobju, pa kakršne koli so že fantazije sitih meščanov, ki jih najdemo v gibanjih za "meje rasti" in ekologijo. Neo-ludisti si predstavljajo prihodnost bio-zelenjave in na roko pletenih preprog; resnica njihovih politik bi bil pobleznelo trganje narodov, razredov in ras za mrvice hrane, goriva in vode, globalni Bejrut. In potem stabilizacija v post-neolitski standard človeške zgodovine, z družbo sestradanih kmetov in vladajočih banditov, morda z nekaj high-tech igračkami za elito. Uporaba skoraj neskončnih zalog koncentrirane neorganske energije nam je dovolila, da smo pokukali v svet, kjer življenje ne bi bilo igra z ničelno vsoto in bi bila vpliv in kultura mogoča brez izkoriščanja drugih človeških bitij. Da ohranimo to vizijo in \o ponudimo vsem, potrebu jemo več kot tisti edini fuzijski reaktor na nebu. Znanje imamo. Potrebujemo voljo. S. M. STIRLING, 1991 Dober svet/kaplice rose padajo / po ena, po dve Haiku JELENSKIH Ml ROGOVA INVAZIJA ORJASKIH SENDVICEV INKLUZIVNO ZA TRIBUNO ¦ ega da naslov nima prida zveze s pisanjem, se boste počasi navadili. Gre predvsem za to, da so mi ravnokar zelo obsežno vrtali oziroma brusili po gobcu (šest desno spodaj). Naročen sem bil za 27. januar ob dveh popoldne. Na žalost sem tako površno pogledal kartonček, da sem sveto verjel, da sem naročen za ob osmih zjutraj. Zdaj ugotavljam, da sem bil za ob osmih zjutraj naročen 27. novembra. Toliko v opomin bodočim rodovom. Je pa vsekakor zabavnohoditikzobozdravniku.kervedno zveš kaj novega, če se seveda ne koncentriraš preveč na neznosne bolečine, katere povzroča brušenje zoba. PRVI MEDNASLOV Zdravnica in asistentka sta zelo zgovorni; včasih se celo sam vključim v pogovor, seveda le če nimam gobca zabasanega z nekimi pintami in pošpricanega z neko ostudno tekočino, ki jo najverjetneje pridobivajo iz nezrelih hrušk in pasjega dreka. Danes sem zvedel, da je keramična prevleka za zobe brezvezna, ker je draga in nič bolj kvalitetna od urbanističnega načrta za tisto, kar je ostalo od mojega zoba. Pa še sitnosti so, ker ti pacient pride težit, če se mu keramika pokvari - "potem si pa ti kriva". Poleg tega sem izvedel, da je "sindikalni izlet v Rim" in da lahko izbiram barvo mojega novega zoba - lahko je bel ali pa kovinske barve. Če se veliko smejim, naj vzamem belega; če ne pa kovinskega, ki je cenejši. Tako so mi svetovali zdravnica. Sem dejal, da se stalno režim ali krohotam, da pa je pogled v moje zobovje predvsem problem tistih, ki me takrat opazujejo; in da se bom posvetoval s kompetentnimi. Kmalu zatem sem sam pri sebi sklenil, da si omislim bel zob - če že nimam nobenega tudi, da je bil na vratih ambulante do nedavnega napis NE TRKAJ!, ki pa sem ga ročno spremenil v NE TRKAJTE!. So mi strici povedali, da ni lepo, če te tikajo neka kurčeva vrata. Za konec naj vam izdam skrivnost s plakata Rdečega križa: "Kako ohraniti zdrave in lepe zobe? S premišljenim uživanjem sladkorja." zoba brez plombe, bo vsaj eden zgledal, ko da ni zaplombiran. DRUGI MEDNASLOV Ko bi bilo to vse, bi bilo vse v najlepšem redu, pa se je štemanje šele dobro začelo, čedalje bolj je bolelo, zdravnica pa je med brušenjem spraševala, če boli, ko da bi z na stežaj odprtim gobcem lahko govoril ali s kotno brusilko v ustih lahko kimal. Ko se je štemanje za trenutek ustavilo, sem že hotel odgovoriti na duhovito vprašanje z: "Vas niti ne." Malo preveč stokam, saj v resnici ni tako hudo, le od malega se bojim zobozdravnikov. Pri frizerju vsaj lahko poveš, kaj bi rad; pri zobošintarju pa se ne zmenijo za tvoje modne muhe ("Ne sme boleti, utišajte sveder, malo kokaina prosim, hvala."). Drugače pa moram poudariti, da je zdravstvo res v kurcu, ker moja zobozdravnica kadi Set. Poudaril bi TRETJI MEPNASLOV Kmalu bi pozabil na invazijo orjaških sendvičev. Gre za to, da bi me pred obiskom zobozdravnika kmalu do smrti pomendrala gruča srednješolcev, ki je grozeče mahala z ogromnimi sendviči, katere so goltali glede na anketo med njihovimi želodci odločno prehitro. Drugače pa je Ljubljana delno do pretežno prehodna. Veliko preveč je semaforjev, rastejo kot tumorji po Černobilu. Sumim, da se je mestna oblast namenila s takimi primitivnimi posegi imobilizirati meščane do te mere, ko se po mestu ne bo dalo gibati drugače kot s petimi prometnimi prekrški na deset metrov. Še najbolj tragično pa je to, da od Aškerčeve po Titovi do Bežigrada ne srečaš nasmejanega obraza. Vidiš samo upokojence, ki jim je vsega dovolj, iskreno obupane japije, ki so očitno zapravili zadnji tolar za obleko po zadnji modi in bodo kakšen mesec prisiljeni jesti stiropor in vitaminske tablete, izmozgane proletarce, katerim je čedalje manj jasno, ženske, ki so tako zafugirane s kozmetiko, da bi jim s face odpadlo pol tone pudra, če bi se zasmejale, fante z izjemno zoprnim in čemernim obrazom, ki sedijo v avtomobilih iz katerih odmeva enoličen ritem preglasne in butaste disko štance, policaje, ki so itak razred zase in se redko smejijo... Oprostite vsi, ki sem vas tu pozabil našteti. M. C. ASHTRAY ZAKAJ NE ZNAM PISATI SLABIH ČLANKOV? KER SE SLABO BLAGO SAMO HVALI. I o je bilo prvo vprašanje našega nenagradnega kviza. Danes boste videli, če imate klasično stripovsko izobrazbo. Ne vem sicer toliko kot recimo Max Modic ali Blek stena, ki je bil zraven, ampak ko sem bil majhen, so mi ata prepovedali brati stripe, češ da se mi bodo skisali možgani. Pa more so me tlačile zaradi ilustracij v Svetem pismu, ata pa so mislili, da me preganja Fantom (Meni Fantom že ne bi storil kaj žalega). Pojdimo k vprašanjem. 1. Kako je naslov Lunov Magnus Stripa, v katerem Blek Stena strelja v teku na "crvene mundire" iz litoželeznega topa? a) Saratoga b) Zatočenici zamka Zelda c) Odmazda kod Okultisove čevapdinice 2. Kakšen bi bil Zagor, če bi vse batine dobil naenkrat? a) kot povožen flancat b) kot konjski kurac udarjen v steno c) kot Jatin puranji hlebček 3. Kako zgleda celo ime njegovega sopotnika Čika? a) Čiko Felipe Kajetano Lopez Martinez Gonzales i Ramirez b) Čiko Felipe Kajetan Kovič i Pavček c) Nič od tega 4. Kaj iihata škupnega Tex Viler in Wyat Earp? a) Oba sta primer zajebanega policaja b) Oba sta imela zlato žilo c) Bila sta edinca 5. Zakaj Komandant Mark ni poslušal nasvetov ("Ženu treba samo dobro tuči je uvek govorio moj čukundeda vrač.") svojega dobrega prijatelja Žalosne Sove? a) Ker je vedel, da tega njegov ded v resnici nikoli ni rekel (Beseda "squaw" pomeni pizda ali suženj, indijanci je niso nikoli uporabljali) b) Ker ga Beti itak ni zanimala in je imel najraje svojega konja c) Ker je cvikal 6. Zakaj negativci v omenjenih stripih praviloma umirajo "nesretnim slučajem"? a) Ker bi si pozitivci nakopali skrajno slabo karmo b) Ker bi jih drugače razglasili za vojne zločince c) Se zgodt 7. Kdo bi najebal, če bi se stepla Kit Teler in Blek Stena? a) Kit Teler bi jih dobil s topom po glavi b) Biek bi cviknil, ko bi videl službeno c) Vmešal bi se Zagor 8. Kaj je uničilo rimski imperij? a) Asterix b) Svinčena posoda katero je sir Oliver preko Binga prodal v Rim c) Uvoz slovenkih buteljk SHOOT TH€ TUB€ uuotch morG tv 9. Ani Četiri Pištolja je... a)vzdevek, ki so ga med vojno za Slovenijo dobili oficirji z več kosi orožja, medtem ko so bili navadni smrtniki oboroženi z odpirači za konzerve b) parcialni objekt Frenkija Belevena c) teta Taličnog Toma 10. Kaj je uničilo Superhika? a) Brezalkoholne pijače b) Pozabil je na bogate c) Rugljeva terapija Zakaj so bili stari komunisti boljši odjanše? Praviloma so bili v zaporu ali v hosti večkot en mesec. MOJ PC SE CUDNO VEDE GAMES (I. DEL) (AMPAK NE NA DVORIŠČU) Zgodovina računalniških igric sega tja v zgodnja leta 80. let tega stoletja. Clive Sinclaire, bivši lastnik bivšega Spectruma je nekoč, že davno rekel: "Vedeli smo, da se bodo ljudje s Spectrumi tudi igrali. Ampak to ni bil namen izdelave tega računalnika" - ali nekaj v tem smislu. Ampak striček Clive, kot so mu tudi rekli, je bil močno tudi proti miškam. Pravil je, da so miši na mizi "v enako nadlego kot v hiši". Danes ne najdeš več sodobnega računalnika brez miške. Takoj ko sta se pojavila slavni ZX Spectmm ali MAVRICA (se še kdo spomni knjige Mirko tipka na radirko?) in enako slavni Commodore 64, C64 (naj počivata v miru), so se pojavile tudi prve igre. Najprej je bila manija lastnikov mavric, ki so smučali (Horace goes skiing) in manija lastnikov Commodorjev, ki so se tepli (Bruce Lee). Bruce Lee ' ' legenda tudi zaradi tega, ker je m?]C. ...o i.^orabljal tudi lastnostdanes najbolj prodajanih iger na svetu - PUSTOLOVŠČINO. Takrat je bilo na tone iger, vse na kasetah (pozneje tu^i na disketah, wow!), in ko so se Commodorji ali mavrice prodajali, se je vedno navedlo zraven tudi število kaset ali disket, polnih iger. To so bili časi! Ravnokar je izšla igra, ki je nadaljevanje igre iz 80. let - Elite. Zaradi te igre se je v tistem času zelo inteznivno povečala poraba kave. Smisel igre je bil v služenju denarja v prihodnosti, se pravi, da si ga lahko služil tudi na zelo prepovedan način, kar je igri dajalo tisti potrebni čar. Igra se je dogajala v vesolju, vendar ne v naši galaksiji. Protiutež je bila na C64 igra Ports Of Call in pozneje Oil Imperium. V obeh igrah si igral biznismena, ki je iz svojih ubogih 5 milijonov dolarjev naredil velike denarje s pomočjo nafte. Igre so se vrstile, več ali manj so bile vse precej kretenske. (nadaljevanje prihodnjič) Računalniški |oke: Reče žena možu: 'Pojdi že enkrat porait posodo in se neha j skrivati v na videzno resnicnost!' KUPOVANJE RAČUNALNIKA KOT PROBLEM KATERI RAČUNALNIK NAJ KUPIM? ...Je problem. Je stalno vprašanje. In na to vprašanje poskuša odgovarjati toliko firm, da se ti zrola. In vse po vrsti ponujajo PCje! Okej, pri nas je PC res tisti bog i batina, zaradi katerega so vsi drugi potegnili ta kratko. Vsak naj bi imel računalnik, ki ga najbolj potrebuje. Mora risati vijake iz petnajstih pogledov? OK, tule je 486DX, s 16 Mb RAMa, pol giga diska in gor je še najnovejša verzija AUTOCADa, a za Okna bi jo rad, ni problem, tukajle, malo počakaj pa bo na disku, a še knjige bi rad? Ja kje jih naj pa dobim??? Kje sem že to slišal? Ja, seveda, v skoraj vsakem slovenskem podjetju, kjer se dobi vse za majhno ceno - če pri njih kupiš računalnik, ti potem vse programe kar šenkajo. Odgovor o knjigi je torej logičen, saj ti noben piratali prijatelj poleg ilegalno kopiranega programa z nasmehom na obrazu ne da še (orginalne) knjige. Pa ja. Torej pravilo No. 1 pri nakupu računalnika: Ne kupuj programov ali računalnikov z že instaliranimi programi brez originalnih izvodov knjig! Saj načeloma ni problema, ampak take super ultra extra plus naj flrme blazno služijo na račun naivnega kupca, ki misli, da je prijel Boga za pete ali celo za kaj drugega, ko najde računalnik "po svojih željah in potrebah" za smešno nizko ceno. Pa saj na svetu niso samo peceji. Ogromno najrazličnejših ljudi piše svoje diplomske in seminarske naloge tudi na kaj drugega. Macintosh naprimer. Se strinjam, je definitivno predrag za tvoj žep. Mogoče bi bilo pa vredno poškiliti nekam, kjer se jih dobi. Potem so tu vsekakor IN še kar nekaj časa na trgu Atariji. STje že stari oče, pa vseeno. Trg v temle Ietu bombardirajo z novim Falconom, ki je krasna stvarca predvsem za ljudi, ki od računalnika pričakujejo še kaj več, naprimer noro dober zvok in veliko barv, pa tudi spodobno hitrost obdelave tekstov. Cena je pa seveda temu primerna: okrog 3000 DEM. (nadaljevanje prihodnjič) LUKA ROMIH RACUNALNIK IN MOJA MAMA Računalniki? Groza in trepet moje mame. Veste, kaj je naredila z računalnikom? Pokrila ga je z lepim prtom, na katerem so izvezene vijugice in vzorčki, rožice modre, rdeče in rumene barve, travice, lepe stvari. In zakaj? Zato, ker ne mara računalnika. Raje bi mu rekla "bejž", kot pa da bi svoje stvari in prelepa ustvarjanja pisala z računalnikom. Pa jo kar razumem, kajti njen pisalni stroj je star nekaj deset let. Ta pisalni stroj je eden boljših. Ne pokvari se, ni treba iskati čšžjev in takoj lahko popraviš svoje napake. Lepo z edigsom, ne pa tako kot na računalniku: edit, undo. Takoj se zmotiš, še posebej če si delal s pisalnim strojem vse svoje življenje! Ne pustite se taktiki, ki jo imajo proizvajalci računalnikov in vam ponujajo vse mogoče vrste računalnikov, tale je pa boljši. Figo je boljši, če se ga bojiš. Ali ni lepše pisati na pisalni stroj, kjer imate pregled nad vsem, pa še v ekran vam ni treba buljiti. Lepo in prekrasno vam pokuka sonce skozi okno v sobi, ptički žvrgolijo, čez nekaj dni pa morate vi oddati seminarsko nalogo. Naredeli ste toliko napak, da se vam bo strgalo, vendar! Rešitev je tu. Lepa, enostavna, preprosta, najhitrejša. Vsedete se za računalnik, naj vaše mame, če je podobna moji, ne bo doma, ker se bo drugače umaknila v svojo spalnico. Pojejte malo sadja, pripravite svoj urejevalnik do tega, da bo deloval in vaša seminarska bo nared. Bolje računalnik, vendar ne po vsej sili. Pogruntavščina računalnika in vseh for, ki jih lahko naredimo, je za industrijo vseh masovnih medijev naredila velik skok naprej in prehiteva vse stare načine stavljenja, filmanja, glasbena industrija ima zaraditega lažje delo, še celo jaz se sedaj igram oblikovanje in ustvarjanje časopisov. Kljub vsemu pa računalnik ne bo nikoli prekosil qsebnostnega vidika, računalnik je brez duše in nebo nikoli ustvaril takšneumetnine kot jo lahko umetniki, ki so pridali svoji umetnini del sebe. Resnično vam povem, moja mama se ne bo sprijaznila z vsemi možnostmi računalništva. Se vam zdi neverjetno. Pa ni, raje gre na vrt in gleda cvetove, uživa v naravi - samo ne recite mi, da je računalnik lepši, meni je pisalni stroj veliko bolj sexy. MATEJ POUANŠEK SLOVARČEK RAČUNALNIŠKIH IZRAIOV MIŠKA - udomačena podgana z posebej oblikovanim repom MACINTOSH - dežni plašč za pokrivanje IBM-nekompatibilnih kalkulatorjev HARD DISK - skrajna oblika hard core glasbe UNIX - nova vrsta brezalkoholnega piva BUG - enota za preglednost programov LAPTOP - skovanka iz iapse top, oziroma top lapse HECKER - tip k1 skos fafa o računalnikih Kako držati bedake v napetosti? Preberite v naslednji številki. REŠITEV NAGRADI ZA PRAVILNO REŠENO KRIŽANKO: 1 programski jezik Microsoft QuickPASCAL (vrednost 10.990 SIT) 1 slovenska knjiga Microsoft W0RD for WIND0WS (vrednost 2.490 SIT) Nagrade podarja podjetje ATLANTIS zastopstvo programske opreme Microsoft, Corel in Symantec za Slovenijo založba slovenske računalniške literature Hajdrihova 28, 61000 Ljubljana, TEL 061 - 125 - 1147 FAX 061 - 125 - 1250 Kajje posebnost slovenskega vojaškega letala? Odpre se ob pristanku. T1IIH1O JE DEMOKRACIJA ¦ oslanci Državnega zbora, ki so jim so državljani na svobodnih in demokratičnih volitvah dodelili nalogo, čast in pravico vodenja Republike ter sprejemanja najvišje Ustave, na osnovi predhodno usklajenih interesov posameznih strank in splošnega nezadovoljstva državljank in državljanov z izvajanjem upravne in sodne oblasti ter razvojem gospodarstva, skladno s svojo zakonodajno močjo sprejemamo naslednji zakon 0 (ČE NE VEŠ ZA DRUGO MOŽNOST) URESNIČITVI VELIKEGA SNA 1» CLEN (protiprevratniški) V izogib nevarnosti, da posameznik ali organizirana skupina kot predstavnik sodne, izvršilne ali gospodarsko-finančne oblasti izvede prevrat in onemogoči demokratični razvoj Republike, Predsednik republike, Vlada, Uprava, Sodstvo in Ustavno sodišče izgubijo posebni status in oblast, njihovi predstavniki pa delujejo kot uradniki v okviru strokovnih teles Državnega zbora. gospodarstva kot celote zadolženih posameznikov, pridobitniški kriminal podjetniških vodstvenih struktur in vse večjo obubožanost delavcev, prevzema odgovornost za sprejem in uresničitev nacionalnega programa gospodarskega razvoja. 2, CLEN (optimizacijski) Vsled potrebe po znižanju stroškov vodenja Republike se Državni svet razpusti. 7. CLEN (svetost poslanstva) Državni zbor naosnovi zaupanjavečine državljanov Republike in i upoštevajoč svojo najdemokratičnejšo strukturo v vsej zgodovini: Republike s tem zakonom poslancem, cvetu naroda, nalaga sveto dolžnost dokončne rešitve vseh težav in jim dodeljuje dosmrtni mandat. Mandat je deden. 3. CLEN (organizacijski) Zaradi prenizke stopnje soglasnosti 0 bodočem razvoju Republike kot celote in želje po decentralizaciji kot prehodni fazi do odcepitve od Prestolnice, se ukinja vsa Iokalna in druga samouprava. 8, CLEN (1984) Zakonodajna, sodna in izvršna oblast delujejo v okviru Državnega zbora tako, da je možno njihovo hitro usklajevanje in prilagajanje trenutnim razmeram ter predvsem popravljanje zakonov ter sprotno spreminjanje oziroma popravljanje sodb v skladu z rezultati izvajanja. 4. CLEN (varovanje medijev) Republiška televizija, kot nesorazmerno najmočnejši in praktično edini imena vreden medij, zaradi nevarnosti nepravilne uporabe v smislu zavajanja državljanov s strani posameznikov preide pod direktni nadzor Državnega zbora. Novinarje in drugo osebje ter program izbira in potrjuje Državni zbor. 9, CLEN (ekskluzivnost) Poslanci v skladu z zaupanjem državljanov in lastno nepo-novljivostjo uživajo poseben status in odgovarjajo samo Državnemu zboru. 5. CLEN (učinkovitost sodstva) Sodstvo, kot samostojna oblast v okviru Republike, zaradi svoje nedoločljivosti, ki se kaže v dolgotrajnih postopkih, neprilagodljivosti svojih odločitev demokratičnim dogovorom med posameznimi parlamentarnimi skupinami in strankami ter nezmožnosti zaščite moralnih indrugih temeljnihvrednotnaroda, postane svetovalni organ Državnega zbora in deluje kot pomoč pri izvajanju parlamentarnih preiskav. 10. CLEN (neposrednost) Poslanci so neodvisni od strank. Stranke so ovira pri uresničevanju tesnih vezi med državljani in poslanci, zato se kot nepotrebne ukinejo. Poslanci neposredno predstavljajo in vodijo državljane ter Republiko. 6- CLEN (nacionalni razvoj) Državni zbor, upoštevajoč trenutno težko stanje gospodarstva Republike, neinventivnost za razvoj posameznih panog in 11.CLEN (nagrajevanje in enota mere) Poslanci so za svoje delo nagrajeni sorazmerno z odgovornostjo in rezultati. Zato se dohodki vseh državljanov obdavčijo tako, da neto dohodek posameznika ne presega četrtinke neto dohodka poslanca. Najmanjši neto dohodek v Republiki je šestnajstinka dohodka poslanca. Prestolnica, 6.1.1994 PREDSEDNIK DZ REPUBLIKE IZOBRAŽENEC Z NAPAKO 1 zobraženec je ali bi vsaj moral biti predstavnik razuma in pameti lastnega naroda. Ta funkcija, ki izvira iz njegove nadpovprečne šolanosti in vsakršne poučenosti, mu nalaga posebne in pomembne dolžnosti, hkrati pa opravičuje in sili opazovalca javnega življenja, da je do njega v vsakem pogledu zahtevnejši in strožji kakor do kakšne druge osebe. Tem bolj umestna pa je stroga kritika izobraženca, ki velja za ideologa vladajoče politične stranke, ki je nagnjen k avtoritativnemu poseganju v javne spore in ki mu prav nič ne dičijo načela demokratičnega pluralizma, kulturnega dialoga in najosnovnejčega patriotizma. Izobraženec, ki ga imam v mislih, je seveda "Hochmeister" Lacanovske čole psihoanalize na Slovenskem, dr. Slavoj Žižek. Po lanskoletnem spomladanskem fiasku, ko je v "Mladini" objavil članek, v katerem je bralcem nončalantno namignil, da je njihov inteligenčni kvocient premosorazmeren s stopnjo njihove podpore Liberalno-demokratski stranki, se je Žižek sicer začasno umaknil iz javnosti. Na žalost pa te odsotnosti nač filozof ni izrabil za samokritično oceno umestnosti svoje vloge eldeseovskega portparola, ampak za prav nič filozofsko kuhanje mule. Drugače si tudi ni moč razložiti zaletave medijske "protiofenzive", ki jo je uprizoril v drugi polovici decembra in ki če vedno traja. Žižek se je najprej z vsem žarom priključil mladim liberalnim demokratom v nizu javnih manifestacij pod udarnim imenom "Teden boja proti nestrpnosti". Le-ta je bil naperjen izključno proti nacionalistično usmerjenim strankam in skupinam na Slovenskem, s čimer so bivši komsomolci dokazali, da še vedno gledajo na družbo kot na nekakšen nebogljen mehanizem, ki ga mora nekdo od zunaj poganjati v tek. če to ni "politično pravilna" avantgarda, so sile reakcije. Ravno zato so poskusili v svojem abotnem televizijskem spotu prikazati slovenske nacionaliste kot popolne negativce, ki bojda radi stojijo pred italijanskim neofašističnim praporom, dvigajo roke v velikonemški nacistični pozdrav in tepejo mlade punce. Takšno blodnjavo enačenje zavednih Slovencev z lahonarji, nemškutarji in čefurji bi se sicer še dalo opravičiti kot priročno nerodnost, ki ]o je demoliberalni podmladek zagrešil s prvimi opotekajočimi koraki v svet moderne demokracije, če ga tiidi Žižek ne bi posvetil v teoretski kanon. Namesto da bi poučil nadobudne mladince 0 tem, kako sodobna družba deluje kvečjemu kot celota medsebojno usklajenih delov dobro utečenega mehanizma, v katerem ima vsak del— tudi nacionalistični— svojo natančno določeno funkcijo, je naš doktor filozoflje in sociologije vse skupaj požegnal pred televizijc'-*- ^ro z izjavo, da ni razloga, s katerim SLAVOI ŽIŽEK IS A FAKE! bi se dalo opravičiti pojav desne opcije pri nas. "Teden boja proti nestrpnosti" je tako tudi po Žižkovi zaslugi izzvenel kothisterični izbmh strahu demoliberalcev pred razvojem strankarskega pluralizmav Sloveniji. Vseeno pa to ni motilo Žižka, da ne bi v eni od januarskih Delovih Sobotnih prilog na elitni zadnji strani vesoljnemu Slovenstvu oznanil, da gre pri liberalni etiki "za strpnostdo (politično, versko, nacionalno, spolno, itd.) drugačnih, za to, dajih dopustimo v njihovi različnosti." Dodal je še, da je "sedanji trenutek pomemben, ker se v njem odloča, kakšna demokracija se bo "ustalila" v nraveh Ijudi, kakšna bo stopnja dcjanske kulture dialoga." Da je šlo zopet za licemerstvo brez primere priča tudi Žižkovo "strpno" in "kulturno" obravnavanje podpolkovnika Janeza J. Švajncerja v istem članku. vajncer, glavni urednik tednika "Slovenska vojska", se je jeseni lani zameril predstavnikom "zdravih sil" v Sloveniji zaradi obračuna z mariborskim časnikom "Večer". Le-ta je več mesecev napadal Teritorialno obrambo in blatil nekatere njene pripadnike z nizkotnimi izrazi, vse dokler ni bilo v "Slovenski vojski" objavljeno nepodpisano pismo, ki je razkrinkalo ozadje takšnega pisanja in notranje razmere pri zbalkaniziranem časniku. V svoji oholi užaljenosti je urednik "Večera" s pomočjo proslulega Društva novinarjev sicer poskusil vrniti "udarec", a je bil že novembra prisiljen skesano priznati, da je iz incidenta potegnil zaključek, da bo delal kvaliteten časopis, ne pa rumen tisk. Vsem tem dejstvom navkljub pa je Žižek v svojem članku z užitkom napadel Švajncerja, in to na zelo svojevrsten način. Tako smo Iahko izvedeli, da Švajncer s ščitenjem ugleda slovenske vojske "opravlja (za novegospodarje) isti stari posel najnižjega udbaškegaprovocirarija". Da bi bila mera polna, nam je Žižek še zaupal, da noče imeti prav nič z borci proti udbomafiji, to pa zato, ker mora nasprotovanje temu politično-gospodarskemu kartelu bojda potrjevati tako, da tolerira obstoj strankarsko neopredeljenih vojaških oseb, kot je Švajncer! Seveda se mora človek ob teh bedastošah vprašati, kaj je prignalo doktorja sociologije do tega, da se je spustil na najnižjo možno raven ad hominem klevetanja, za kar mu tudi že grozi obisk pri sodniku. Mogoče pa ja posredi dejstvo, da je začetek desetdnevne vojne Švajncer pričakal v kamuflažni uniformi, Žižek pa v fotelju z britanskim novinarjem, kateremu je zaničljivo komentiral spopad za slovensko samostojnost kot "prepir medjužnoslovanskimi plemeni"? če je temu tako, lahko pričakujemo še marsikakšno Žižkovo ekskurzijo v javne debate, saj ima naš filozof karseda kritičen odnos do lastnega naroda. To sicer manj znano dejstvo je Žižek potrdil v intervjuju v tretji številki letošnje Mladine. Intervju, ki naj bi se sicer nanašal na že ničkolikokrat prežvečeno temo 0 glasbeni skupini Laibach, je Žižek spretno izrabil za pritlehno diskreditiranje političnih zoprnikov, ki so zbrani v samo njemu znanih "populistično-ljudsko-krekovsko-socialno-krščanskih krogih". Tako je med drugim izjavil, da imamo vSloveniji "dediščino desnegapopulizma, odPlečnikavarhitekturi doKreka, kije, čeženidirektiiqfačistična,pavsqjprotofašistična. "če ne bi vse to pisalo črno na belem, bi si človek komaj upal verjeti, da je resnično. Kaj se to pravi? Ali se Žižek zaveda, kaj to pomeni?' Gotovo predvsem to, cla mu gre beseda fašizem srhljivo zlahka z jezika. Ta netaktnost sama na sebi ne bi bila nič poraznega, če ne bi Žižek spadal med tiste slovenske izobražence, ki redno potujejo in predavajo po Evropi in ZDA. Ni sicer znano, če je ravno on tisti, ki je prispeval k temu, da nekateri družboslovci na tako znanih univerzah, kot je recimo harvardska, povsem resno vidijo Slovenijo kot deželo" fašistoidnih tendenc" in" fašizma s človečkim obrazom". Res pa je, da se je tudi v "Mladini" Žižek jezil nad francoskimi levičarji, ki se bojda nočejo soočiti z "libidinalno ekonomijo fašizma" in z javnim posipanjem pepela po sebi in po svojih sonarodnjakih. Sliši se hecno, vendar vse kaže, da imajo navkljub dejanski fašistični zgodovini Petainove Francije Žižkovi kolegi bolj od njegove bolestne "samokritičnosti" v čislih teie Levstikove verze: Rod, ki sam se zaničuje in oholo ne spoštuje vedno sebe in svojine, orožje v srce sam si rine. In kako če ta medloba, da mu pride zlata doba? Slavoj Žižek je pohabljenec. To naj bo povedano brez kakršnegakoli žaljivega prizvoka. Trpi za govorno napako. Tudi Fran Levstik je bil pohabljenec. Že od zgodnje mladosti je trpel za hudim organskim defektom—avtoimunim obolenjem ledvic. Žal je zdaj v Sloveniji veliko preveč pohabljencev. In kmalu jih bo še več, če nam Bog ne bo pomagal. Boli me, da nam Slavoj Žižek predpisuje množično Lacanovsko psihologijo in se hkrati v javnosti neodgovorno izživlja na račun drugače mislečih sorojakov in lastnega naroda. Pohabljenec, ki nima duhovne veličine Levstika, se pač poskuša zlovešče olajšati tako, da širi pohabljenost okrog sebe. ANDREJ BENEDEJČIČ