Lei* m».?* Z Jk kahodng __Ljublana, nedeQa 8. aprila 1945 ■Ma ■ £ iTpravništvo: LJubljana, Puccinijeva nI. 5, Telelon št. 31-22, 31-23, 31.24. Tiseraunl oddelek: Ljubljana, Puccinijeva nlica 5. Telefon št. 31-25, 31-26. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska c.42 Izključno zastopstvo za oglase lz Italije in inozemstvo: UPI S.A., Milano. Bačuni: za Ljubljansko pokr. pri poštno-čekovnem za v. 6t. 17.749, za ostale kraje Italije: Servlzio Conti. Corr. Post. 11-3118 Izhaja vsak dan rasen ponedeljka» Mesečna naročnina 32 lir. Uredništvo: Ljubljana — Puccinijeva ulica št. 6, Telefon Št. 31-22, 31-23, 31-24. Rokopisi se ne vračajo. Vojno poročilo t 'mm m m Nasllstvo nad maisj|Imi narodi Priznanje generalu Smafsä — Samo velesile bodo imele pravfoe Stockholm, 7. apr. Na imperija-lni konferenci v Londonu je govoril general Smuts. V .svojem govoru' j,e dal izraza bojazni, da bi konferenca v San Franciscu lahko končala s fiaskcm. Za primer izja-lovljenja konference predvideva težko katastrofo. Izjavil jd: »Mnogo znakov obstoja, da ne vlada med zavezniki oni duh, ki bi d-cvelel v San Franciscu do končno-ve-Ijavne varnosti.« Smluts je nadalje tudi podčrtal, da ne •bodo imeli v bodočnosti nobene besede eni anali naredi, ki se ne bodo pridružili velesilam, ter je izjavil, da so se male drža. ve v tej vojni izkazale za. slabotne otroke. Če se ne bodo podredile velesilam, bodo propadle. Smuts je priporočal malim narodom odgovarjajoče koncesije ter s tem javno priznal izdajo, ki jo bodo zavezniške velesile v San Franciscu dopolnile nad malimi narodi. _ Mešetarjenje za Dardanele ženeva, 7. apr. Državni podtajnik v britanskem zunanjem ministrstvu Hall je de;, spel v Ankaro. Tamkaj pričenjajo za. kulisami kupčev ati & Sovjeti za Dardanele. Sovjefska aktivnost na Balkanu Stockholm, 7. apr. Sovjetsko aktivnost v balkanskih deželah podpirajo v vedno j večjem obsegu z oborožitvijo krdel in osno- ; vanjem tajnih skladišč orožja in streliva. 1 Britanske čete so na Grškem odkrile ve- I lika tajna- Skladišča. Največje je bilo v komunističnem, glavnem stanu v Serii v Macedoniji. Povelje ure Iz »vodnika, ki ga je napisal minister dr. Gobfcels ža najnovejšo številko tednika „Das Reich" Berlin, 7. apr. Tečajna točka nSmških vojnih prizadevanj do zadnje odločilne ure je v tem, da pod vsemi okoliščinami s posegom vseh narodnih sil prepreči, da bi sli zavezniki ratzdelili Nemčijo kot plen med seboj. Kajti drugače bii bili sovražniki Nemčije v stanju, da- bi za kratek čas bili kos 'težki križi, v kateri so in ki jih bo nekega dine pri razvoj,u, ki bii ostal isti aJii pa se še bolj razvil, udarila po glavi-. To mnenje izraža minister dr. Goebbels v najnovejšem uvodnem članku tednika »'Das Reich«. Med drugim piše: Vsesplošna svetovna kriza, v kateri živimo, zavzema vedno bolj in bolj strah vzbujajoče oblike, toda ne le zai nas, temveč tudi za ostalo Evropo in razumljivo (tudi za sovražne države. Mfnogb več ko polovica naišega kontinenta je, kakor so morali priznati tudi angleški in ameriški listi, tik .pred smrtjo za-radi lakote. Iz tega 'izhajajo dalekosežm poll\!ični sklepi, o- katerih se zdi, da so prikladni vreči tabor nagih sovražnikov v vedno večjo zmedo. Naši sovražniki morajo v kratkem času zmaigati, če še sploh hočejo zmagati. Iz tega liizvirajo njihovi stalni pozivi na naš narod, naj že vendar končamo borbo. To pa je en vzrok več, da ne pos-luša-mio teh ciničnih zahftev. Vendar pa obstoja le en edin svetovni problem, v katerem so si bili nači sovražniki edini. Njihov spored se ujema le v eni točki, namreč, da je- trdba Nemčijo uničiti in nemški narod ugonobiti. Toda tudi v temf vprašan ju predlagajo različne smeri in meftode in vsak bi (hotel drugemu iztrgati čim več -plena iz rok. Nihče pa ne more trditi, da bi bilo treba izvesti» te pe- klenske nakane, da bi bilo Človeštvo srečno. Tukaj so povzdignili blaznost zn, vojni cilj in če ji dajo .prosto .pot, potem ne bo le naš narod, temveč ves svet pahnjen v strašno nesrečo. 2e zaradi tega pa so tej blaznosti'pos'.avl jene naPavne meje, Ki jih moramo uvideti, da potegnemo iiz njih svoje sklepe za vztrajno nadaljevanje boja za našo svobodo. Človeštvo je sredi težke in tragične krize, toda zaradi tega človeštvo ne propade, ravno tako krkcir ne bo na-ii narod propadel zaradi tega, ker mora obvladati usodo in smrtno nevarnost. Ta kriza poteka po svojih naravnih zakonih in ona lahko le pospeši nadaljnje trajanje vojne. Pokaže pa s3 popolno -pomanjkanje zgodovinske presoje, če kdo presoja današnji položaj vojne ižključno le po vetjaških do-gcdkCh. Ti dogodki igrajo za odločitev sicer važen, toda ne odločujoč pomen. Poleg njli so še narodni, politični, socialni in gospodarski problemi, ki se javljajo vedno bolj glasneje in bodo nekega dne stopili v polni pojavi na plan. Naše oko mora veljati tudi tem, ker to zaslužijo danes bolj ikak-or kadar koli. Najcdličnejša nemška vojna vrlina je torej še vedno vztrajnost Ce se je breme vojna enkrat odmaknilo od nas. potem se hočemo predati novim nalogam miru. Kakor dolgo pa počiva na naših ramenih, veija za nas le ena zapoved: z nemo zagrizenostjo Kljubovati sovražnikovemu na>-valu, mu nuditi za vsako ceno ogorčen odpor m ne kolebati. Nas nista izpremeni-li niti sreča, niti nesreča Mi smo ostali to, kar smo bili, in bomo to tudi ostali, do-klier nas ne odpokliče smrt : borci za večno nemško državo. Boji na zapadnem in vzhodnem bojišču Uspešni obrambni boji ob prekopu Weser-Ems — Nemški protinapadi na Thiirinškem — Izjalovljen poskus boljševiškega prodora proti Dttnayü Anglijo potiskajo vedno bolj ob steno Stockholm, 7. apr. Kakor smo 2e objavili, je v zavezniškem vodstvu v Pacifiku prišlo do reorganizacije najvišjih poveljniških mest. ki predstavlja, za Angleže grenko izgubo prestiža. Po sklepu zavezniškega vrhovnega vojnega sveta je bil general Mac A it nur, dosedanji vrhovni po. veljnik zavezniških sil v zapadnem Pacifiku imenovan za vrhovnega pc-veljnika Vseh zavezniških sil na celotnem pacifiškem, področju, medtem ko jc- severnoameriški admiral Nimits bil imenovan za vrhovnega poveljnika celokupnih zavez. niSkih mornariških sil na istem področju. To pomeni v praksi, da je bila: ukinjena doslej veljavna razielitev pacifiškega področja v <#ve enoti, namreč v jugozapadno ln jugovzhodno poveljniško cono," ter je sq_ dej Vse pacifiške, področje postavljeno pod ameriško poveljstvo. Dosedanji britanski poveljnik na jugovzhodnem Pacifiku Mcunt-batton in dosedanji poveljnik britanskih mornariških sil na Daljnem vzhodu admiral Fräser sta tako izg-ubil-a- svoji poveljniški mesti. Oba. sta bila podrejena- ameriškim poveljnikom., m Anglija je izgubila zadnjo mesto vrhovnega ppve-ljnika, tako da so sedia.j vat a. vrtscVna* poveljstva na vseh bojiščih zemlje v ameriških rokah. Nove kupčije krivih prerokov s termini Stockholm, 7. aprfiDai. Sctvraäna propaganda p ličen Vi -zetpet 3 prerokbami. Tcikrat praiv. Joka londonska vest, da v anglo-■ameiiS,'ke,m .gf.iavneim stanu priöaßcujejo, da bode, 23. aprila) dosegli Berlin. Naböe -ne more lin nMSe Angloameriičatnoim S?rsjDiti, da se og ^ jalkjtmub pro- rokbaimi. Dejstvo pa jev dia so v anglet ameriškem taborni že ftoOfcikčfkjriai tfajjaviui trdne roke žitoma' Nemčije in vhoidla) v Ber-lol, ki' pa mišic' lb®i| izpcOnjeni, -ker ao deWSl tel račune brez Nemčije. Vsa'tajkar pa na sovražnikovi strani po:za!blj>3jjC;, da v»j|tega telka ne doffclöajjo le AnigfloaimerJkanči So Sjvjeti, temveč da ol i'.-ai pr i' t-emi Sa? oičK'3-čitoo Ibeisedo namči'.-f ci^-ranrfoma s-TJa in ndmgfka vetjinia mo.af.a. »Dve pote' leti so uradni lin po&uiraidhi govornici, napajaj že P3 mairtefvi opMtariati-čido prabilvialMivo Zedinjendih držav s talk-'šmilmi proi'cjkbaimi«, je napjsial- severno, olmerišlkl! čašopiis »Time« v decembru 1944. RocsEiveötwim krivim prerclkom. v apoimdn-sko knjigo. Dodatne! js1 navedel časopis celo vr^to prorvlkb, >kii niso 'b'!Ie izpolnjene. Taiko na primer je severnoameriški general Ai'r.i 1 •f-tibiiu-aira1 1943 tejßjvlQ1 v ta-^-gu za-stopnikiov časclpi-sja: »Dnnes eno leto imam seetameOc v BerJinu«, Medltem ipa. smo že dospeli v «jpriSi 1945. Prešlli sitta, torej dve ilettii, odikar je podal generali Arnold td iajja-Vvi. Telia, še ved^no ni v Berlinu in medtem jte gotovo že opai^l, da vpdi pet. tja sScohl .pe'keil, tker je vssik netxrJ.cfj wj je in c-!.'"1 ."sjt ociloöan, dra pripravlja zasovraženemu sovražniku- smrt in pogifbc*. Di,ujg-I severncfimerišiki strategit. med nijiimi Eii:senho,wer, general Gtalrfc, general' Martha® in sevem,oamea išfi-ri dirž-avni ita^n'k v vojnem ministrstvu- Pafiterson so prcftx>-kcivalii konec v^pie v letu 1944. Sedaj p£| E'i'se-nhower v pismu -Ftooeeveüitu pripominja, da niJmkor ni rsčuf aiti z nemšfitim zittnciai in prek in jen je m nemškega odpora. Fawitl5oa- ciiU ITiicist ;za "; pre'sccr. celotni nemški narod, Mi pa bo sovražnikovo vc.jno vodstvo *" vedho b^lj- jasno pod-uiöl|3., da se borba ogorčeno nadaljuje in dö| neim^egu naroda ne morejo premamiti) »Iti vabila, niti grožnje], tüa bi poiflöJ! Serlin, 7. aprila. Nemške čete na Thur uškem so z žilavo obrambo svojih oporišč vezale močne sovražnikove sile ter so s tem preprečile nadaljnje severnoameriško prodiranje proti vzhodu. Sovražnik, ki je bil s tem zaustavljen na sredini zapadnega bojišča, je ojačil svoj pritisk na obeh krilih, gevetni odsek med relcama Ijssel in Weser se je razvil v izrazito težišče. Nemški padalski lovci: in grenadirji so onemogočili vsako odločujoče napredovanje sovražnika in nemški oklopniški oddelki so zapadno od reke EJmis z odbitjem naprej prodrlih britanskih naskakovalnih klinov vzpostavil: staro glavno bojno črto ob cesti Rheine-Hengels. Močne sovražnikove sile pa so prodrle s podiočja pri Osnabriicku preko prekopa Weser-Ems proti severovzhodu/ Med fcgorhjirri tekom reke Bunte ifl Wesere, kjer je poizkušal sovražnik pri Stolzenau zaman prestopiti reko, so se razvili težki oklopniški dvoboji. Nadaljnje sovražnikove sile pritiskajo južno prot: odseku ob Weseri med Mindenom in Hamelnom in iz doline reke Dismel proti zgornjemu teku reke Wesere. Tudi na teh odsekih boji- še trajajo. Na severnoameriške napade, izvedene proti nemškemu odpornemu področju med rekama Lippe in Sieg so odgovorile nemške čete z mogočnimi protinapadi Pri tem so vrgle ob severnem robu industrijskega področja sovražnika nazaj do reke Lippe ter ponovno vdrle v Hamm. Tukaj tudi dobro napreduje nemški napad na Siegen. Sovražnik pa je v zaščito svojega globokega boka južno od Fulde s številnimi cklop-niškimi krdeli pritisnil proti odseku Sinn in i-eki Main na obeh straneh Würzburga. Nemški zaporni oddelki pa so le malo popustili pod pritiskom ter so v protisunku vrgli severno od Würzburga sovražnikove sile na zapadno obalo reke. Med Mainom in Neckarjem se stfVTažnik ojačuje, vendar pa še pričakuje nadaljnjega razvoja. Med Heilbronnom in Karlsruhe napadajo severnoameriške čete z glavnino svojih oddelkov dalje proti jugu. Sovražnikov naval na področju ceste Heilbronn-Bretten se je v bistvu zlomil ob žilavem odporu nemških grenadirjev. Le pri Karlsruhe so Američani po številn h napadih končno vdrli v nemške črte. Toda tudi tukaj so bili zaustavljeni pri Ettlingenu. Kakor na zapadu, so nemške čete tuli v bojih na- jugu vzhodnega bojišča prepre- čile- nameravani sovražnikov prodor. Boljševiki so izvedli številne brezuspešne napade na nemško-madžarskem obmejnem področju proti nemškim položajem ob Mit-ri in severnozapadno od Szömbafthclyja, medtem ko Isci si Nemci na-zaj osvojili kraja Fei Ibach in Fehring. Težišče bojev pa je ležalo jugozäpadHo te vzhodno cd Dunaja, kjer sc- bili preprečeni sovražnikovi prebijalmi poskusi. Ob Donavi' pa je zarvÄ* levila borba .preko Bratislave m dalje severno je uspelo Sovjetom poglobiti svoje vdore v Malih. Ka;patih. Med pogorjem in Mforavo so nemški oddelki v hudih, še trajajočih bojih zaustavili proti zapadu pio-dirajočega sovražnika ob svojih odpornih pcJcžajih,- "Vši ostali boji na vzhodnem bojišču imajo po zlomu boljševiške ofenzive v zgornji Šleziji le krajeven pomen. Na področju Schwarzwasser-Jägerndorf grupira sovražnik svoje težko prizadete oddelke. Močnejši sovjetski napadi, kj so jih podpir ali oklepniki, topništvo ia borbeni letalci, so bili usmerjeni proti zapadnemu bojišču pri Breslau. Tudi novi naval se je zlomil v •krvi, razen dveh vdorov, ki pa sia bila v takojšnjem protisunku zapahnjena. Miedtem ko javljajo z bojišč med »ti-deti in Stettiner Haffom o topniških dvobojih in praskah naskakovalnih čet, so na-daljujseio boji na območju Danziškega- zaliva,. Potem ko je hrabra popadka predmestja v Oxhöfter Kampe izpolnila na vzoren načšn 'svojo nalc-go., da veže močne sovražnikove sile m zapira vhod v goten-hafenskc- pristanišče, so jo prepeljali z vsemi ranjenci in z vsem upc-r-aonim orožjem na Putziger Nehrung, kjer sedaj1 nadaljuje svcij odpor. V zapadni nižini Vfis-Ie so nemški grenadirji cdb'li številne sovjetske napade. Obdržali so Fort Neufahr, vrgli sovražnika v protisunku nazaj ter po uničenju 23 oklepnikov odbili ostale napade. Pri protinapadih. so zajeli štiii topove ti dovedJi številne ujetnike. Boljševiški pritisk se je ojačil pri Ko-nigsbergu. V četrtek je izvodel sovražnik nie manj kot 22 napadov, ki so jih podpirali e'.clopniki in topništvo. Vsi napadi so b:4L o 1 biti. V Kurlandiji pa so popustili močni boljševiški napadi do nepomembnih prask na. EkakovaJnm čet. Tudi ta premor v bojih se- si priborile nemške čete s tem, da so prizadejale sovražniku občutne izgube. »Ne moremo računati z nemškim zlomom!« Eisenhowerjevo sporočilo Rooseveltu — Londonski glas 0 težavah anglo-ameriškega napredovanja na zapadu ženeva, 7. apr. General ELsenhower, zavezniški- vrhovni poveljnik na zapadnem bojišču, je izjavil v pismu Rooseveltu, ki ga je priobčil Reuter, da ni možno računati z nemško kapitulacijo in da je zaradi tega potrebno pregovoriti nemški naroki z vsemi sredstvi agitacije k prekinitvi odpora, da bi se preprečile težke krvne zavezniške žrtve. žilava m zagrizena borba tudi majhn'h nemških edinic je dovedla zaveznike do prepričanja. da je zmaga nad Nemčijo v zvezi s krvnimi žrtvami, ki si jih ne morejo več privoščiti spričo že do sedaj ogromnih izgub in vojnih operacij, ki jih imajo že pred seboj. Eisenhower piše severnoaemrižkemu predsedniku : »Možno je domnevati, da ne bo prišlo nikoli do kapitulacije. Naša dosedanja izkustva nas učijo, da nemške čete nadaljujejo borbo do zadnjega moža, četudi so Izgubile zvezo z večjimi' oddelki. Tako razpoloženje jasno pomeni, da ne smemo računati z nemškim zlomom aH s prekinitvijo nemškega odpora.« Zavezniški vrhovni poveljnik izraža nato upanje, da mu bo usfcelo, pripraviti nemški nared do prekinitve odpora s pomočjo agentov in vesti, povzročajočih paniko. V dru-ga£nem primeru se bo nadaljeval nemški odpor ne le v vsej Nemčiji, temveč tudi v francoskih pristaniščih, na Danskem, Norveškem in Italiji v nedogled. »S tem pa bi se pomaknil dan zmage v daljave,« zaključuje pismo, i i Stockholm, 7. aprila. Neki govornik lo-n-! denskegu radia poroča o težavah, na katere naletijo Angloameričani pri svoji sedanji taktiki hitrih sunkov z oklopniškim i silami. Koridorji, ki si jih delajo zavezniški oklopniki, večinoma niso širši od cest, na katerih prodirajo kolone. Tako se dogaja vedno znova, da se nemšk branilci zdržijo za zavezniškimi četami ter jim odre-žejo zaledne zveze. :Na ta. način izgubljamo- dnevno velike količine^moštva in gradiva. Celotne izgube, ki smo jih na ta način doživeli v zadnjih dveh tednih, morajo biti zelo velike. Drago smo morali plačati rizika, v katerega smo se podali.« Radijski govornik primerja nato preskrbo za naprej predrle zavezniške oklopniške osti s pomorskimi konvoji. Tovorne ladje so v tem primeru tritonski tovorni vozovi, zaščitnlce pa predstavljajo hitri oklopniki ln druga cklopniška vozila Zaradi nes-gur-nosti zaledja so vezane močne zavezniške sile. v Zadnjo besedo v tej vojni bodo imeH nemški vojaki J Madrid, 7. apr. njo beseda v tej vojni bode imeli nemški vojaki,« piše časops '•.»Informaciomes«. Nekaj je gotovo: nemški vojak se bori na. največjem ali najmanjšem pedrečju zai rcžscev nemškega, duha Ih nje. Šovo usodo. Cene, neno^kega zadržanja pa B kmäta anm ■ , Zgradba na pesku Bolj in «bolj kaže, da je zgradba, ki so jo glede bodoče ureditve sveta postavili na konferenci v Jalti in o kateri so toliko-trobili svetu, zgrajena na pesku; takor da-se bo zrušila, še preden, bo končana. Fr'-tem niti ni treba mKs iti na osnovne r.r.o- bila in so vsa angloameriiška zagotavljanja o svobodi, enakopravnosti in samoodločbi nsucdov.-Da diktatorska Moskva niti najmanj ne sprašuje, 'kaj in kakšne so želje raznih narodov in kaka so njihova stremljenja, je bilo vsem jasno že od prej. Po jaitskj konferenci pa sa je še bolj, kakor že prej po teheranski ^izkazalo, da se tudi »demokratska« Washington in London prav nič ne brigata za -voljo manjših narodov, temveč gresta pri vseh svojih odločitvah ci" nično mimo njih in preko njiih. Zato je razumljivo, da se je srednjih in malih narodov v Evropi, pa tudi po -drugih kontinentih In ne najmanj v Ameriki sami polotilo -veljko nerazpoioženje, izvirajoče iz razočaranja in zagrenjenosti, a še bol'j iiz sikrbi za lastno usodo. Prvotno, navdušenje za novo konferenco v San Franciscu. kii naj bi jaltsko zgradbo dovršila, je zaradi -tega prav hitro izhlapelo. Srednje in male države, ki so pod angloameri-škim vplivom, sicer določajo svoje delegacije za- San Francisco, toda brez veselja in brez zaupan-ja. Bodoča konferenca se bo na ta" način sestala v ozračju. Iii bo za njen uspeh vse prej ko ugodno in za udef-ležence vse prej ko prijetno. Ze ta pojav sam po sebi je za Severno Ameriko in Ar^lijo, ki želita še- nadalje markirati demokracijo, zelo nevšečen. Se večje skrbi pa povzroča njunim sedanjim vcd -lniim -kiogoiri zadh-žcoje Sov. unije, Id vedno, bolj odkrito kaže svoje nera-mm^nj-a in ceiö svoje nasprotstvo do kr-n-fer-efsce ob amerlgki pccViSü obali. Mctoo jsüTio klofuto je data svojima zapedntoa zaveznikoma že s tem, da je sklenila poslati v San Francisco delegacijo, sestavljeno ie iz predstavnikov tretje in četrte Joi?gcr rije, medltem ko bosta ameriškemu in angleškemu zastopstvu načelovdia cha zunanja mtinistra Eden in Stetiajiua. CJevtral-ni listi poročajo, da sta Ro-ose-.-cVt in Churchill -še enkrat brzojavno prosij-a Stalina, naj vendar tudi on pošlje na konferenco zunanjega ministra Molotova, da .pa je Stalin to prošnjo odklenil Če -k vsemu temu prištejemo še sovjetsko ssibotiranje v .pogledu izvedbe jattskc-ga dogovora glede Poljska, pat samovoljne kremelijske nastope v raznih drugih vpra-Sanj'iih, ni nič čudnega, če ameriiški listi vedno manj prikrivale svojo slk.epso glede konference v San Frar,3iscu) in glede možnosti, -na soliden način zajamčiti sveto\Tio varnost. Lista že odkrito govore a krizi, zaupanja med »ve!Lkimii zavezniki« in o naraščajočih nesoglasjih med njimi. Roosevelt je izpostavljen že prav) močni kritiki, ki mu očita preveliko nepopustljivost do Stalina, slišijo pa se slični glasovi že .tudi v Angliji na račun Churchilla. Mnogi se .pri- tem z bojaznijo sprašujejo, kaj vse utegnejo vsebovati tajni dogovori, sklenjeni v Jalti, ico so prav porazne že one točke, za kaitere se je izvedelo doslej. Ce se Mcak-va ne -drži niti svečano objavljenih' -sporazumov, koliko manj bo spoštovala dicicčbe tajnih dogovorov! Tako z upra>-vičenim vznemirjenjem razmotriva razoča-, rana javnost v Veliki Britaniji- Sevctni , Ameriki in drugih državah, kjer še nisQ( doeioj dovolj spozaeJi bcijševizma- il so sel vdajali še utvaram, da je mc-žen z njimi i etničen sporazum Vzporedno s tem spoznanjem pa narašča tudi skrb, kakšni s-OI nadaljnji načrti Sovjetske unije in s ka>* temi zahtevami vse bo še nastopila. 1 Zaenkrat še ni gotovo, ali sa bo spričo : •kremeljskega sabotiranja in podm 'n ira n ja: konfereinca v Sanj Franciscu sploh sesula, i A tudi če bo Rooseveltu uspelo preprečiti i blamažo, ki bi njen preklic ali samo nje- , na odgoditev pomenila za vso ameriško ' in angleško politiko, konferenca ne bo mogla rediti nikakega uspeha. Udeleženci bodo mogli k razočaranju, do kljub tolikim zmagoslavnim napovedim iz Washing- i tena, Londona in Moskve vojna še vednčuj teh 15 oseib, ki' jill Je pcvab-1 general Ivanov.« Razumljivo, je, da re Washington in London tudi na bosta mnogo zanimala za to razkritje o sovjetskem, zlečinstvu, ker v naprej ~ odobravata, moskovsko politiko v pcliiskem vprašanj«. Kremelj bei lahko z zadoščenjem ugotovil, da. se je v poljskem vprašanju odlične izkazalo blanko cpolno-močje, ki sta mu ga. v zacJevi .poljskega vprašanja dala Churchill in Rooseveit. Žalostna usoda španskih beguncev v Franciji Ženeva, 6. ajpriftai. Kak|eir tporl:iča ptaffglkl dopisnik »New lieraM Trübung«, bo ekre(g 100.000 «pariisikih tbegumcev v Flratnoiji po rapipruistiitvi fnatncotskilh orgiaiaj.izacilj mtakiifev izročenih Ißkotii. Tukli francoski dieavci so večitnetma v SManeam pfcffiožajtu'. Z vdMkiim pri-«nel ijieoru pa govori q foäVäi netmök® vojaöfci jÖßEMÄ ; 1 Mi . I „Združeni narodi" v laf tnem ogledalu O novih ukrepih pariške vlade, da bi preprečila vedno močnejše nazadovanje števila rojstev v Franciji, poroča v ironični obliki list »Tirne« v Zedinjenih državah. »Ako bodo ostale razmere v Franciji še nadalje takšne, izjavlja list, »potem bo ostalo ob koncu tega stoletja od sedanjih 40 milijonov Francozov samo še 25 milijonov. Kako more Francija potemtakem sploh še pričakovati., da bo upoštevana kot četrta velesila?« * Kakor poroča agencija Reuter iz Londona, je bila ločitvena tožba, ki jo je vložil filmski zvezdnik Oliver Stagve proti svoji ženi Sarah Millicent Hermione Spencer Oliver, hčerki Wrinstona Churchilla, odločena v korist moža. * Po vesteh iz čunkinga je tamkaj izzvala velike skrbi grozna lakota, ki grozi 20 milijonom prebivalcev severnega dela province šetuan. Zaradi velike lanske suše je znašala jesenska žetev samo 20—30 % normalnega pridelka, ponekod tudi samo 10%. Ker je nastopil proti koncu zime izreden mraz in je zato zmrznil krompir, ld je glavna hrana prebivalstva, se je ooložaj še poslabšal. Vodilni list v Cunkingu se pritožuje, da je prebivalstva pri vsej bedi, ki jo trpi v teh po lakoti ogroženih krajih, Se močno zatirano in izrabljano. Tamkajšnje oblasti nalagajo prebivalstvu nedovoljene davke, že sedaj se seli del prebivalstva v druge province. Cele rodbine so končale svoje bedno življenje s samomorom, nekatere pa. se hranijo samo še s travo in koreninicami. • Angäijjßi bo imefta po vtlini izredno težko Iftea^e v, BTO0S4 iNtfeaai sooA '-ta vtfftv: efa že seclbj miaego matn.lša,, kakes" kdaj koli prej, pirwcm 1 Ta >:!. Queidmi <.£|duiik - tor«. Prepad med i .dgcivcmnootjo ü» rJ;e-o da bo Angl, .ja pt! pr dtorgo ni več 'tako .moena, da bi .raotgila Uveljaviti sv:tje ibežcije. RiJvta'-» to dejstjve', meni »Specteutcr«, -a ibi mcca'-e- spriičo raizjpoto-ženja v Frarua-ji cpcinllu AngCtaže, da to dtrokrab b-lj previdni v s »\' h d:(jlaa'jtlh ča ne iz^g.elbe zr~.iuipainjx za^a^Lic Eivi"-ipo, ki je danes važnejše fo kor k "on fi^Ol Te tega, da 'bo nazadnje res -etetiaila to-Ukansk?-1 država. Polura'dn.i angenttiinskli kiroigi pitaivijO, da bo argeint! f~iska vfladp- v i/lJŽnjii badaönosti odredila nagoni ranija mtesti. Pri tem me-nij!;', da bi na.jpreijo uvedüi brezmesni dfjnt. Na ta način bi rodi zvišal? ipLIäiäJke m«Sia v Zedinietne iširžaive in Ani^t'ijlo. Kolkor pravi neka vest agencije EFN iz Buenos Airesa, jfe stcipilo 25.000 de'iovoev pn£ MadiiSneeaih v La Plati v stavko ter je ts tem otrrofm-Ijerna celotna .pr'd'tziUcinjja. tardlie Swift foi Ajrmour. V La P'aö so aačuaao ukd lili (pradia jC! mesa.. Stavfke v Zediifjenlh državab v AngEp Stockholm, 6. aprila. Medtem ko je v Zedinjenih državah pričete- 80.000 delavcev s stavko, je narastlo stavkovno gibanje tudi v Angliji v vojni industriji. 30.000 delavcev v nadaljnjih osmih angleških tvomicah je sklenilo, da prekine v četrtek in petek z delom, javlja agencija Associated Press iz Londona. i u Gorski strelci na obali Ledenega morja General planinskih čet Ferdinand Jodl Je bU, kakor «mo ie poročali, cdlike* van z viteškim križcem k redu Železnega krita. Ob tej priliki j<< naplucl vojni poročevalec Heinrich Spieker v groški »Tagespost« ranfmjv članek o junaški, požrtvovalni borbi neniSki*- gorskih čet na skrajnem severu. Po članku posne- mamo: Pc knpjtuTjac.'rT! FJmtrke se 'Je cförniTta pozornost nemške javnosti ztastj k a im Četam, ki &-. r.K| skia^inem seveiu,- tverile nepremagljivo sj3pore< nospo-eti Murmaaskuj, sovjetskemu operaeijskeniu centi-u na etbaüi Ledenega morja. Ka eo dcf;.:r.e nemžke čete" na severu povefUje za pcifitopen cdtmk, je pripttlia neanškeimu jpdantnskemiu. z"o:tnu t fe ribali Ledenega, rruolrra težka načoga sčittti ki ':'a cdd.'ikam, kff so odhajali cd LowCiya š[ Kaudalaicše pirdti setteretzapadu. To je pomenilo, da me«Vi pli&tninski i^bor do nadaljnjega ohranj'tt^ ipoBožaje. kdi jih Je več let tsrpešno držati* Tat nßö"\g>x je bila tem ■bolj kočljiva ken je biilo jtasüi:l dia ,prip.rav-ijajo boijševiki močne n^ip:)de, s kaiterum» rar radi (predrli fronto. ZJbitrail'; s; veliiike od-ete -ke v!-.iiažAva to ve3cg| «ga mejteriada. V tem položaju j© boJo pred^ vsem potrebno, uJa' Nemci sipri&c1 na. ašča-joičih sovjetskih pri'prav ne izgube živcev., temvee v neomajni vetrajlocsti izvrše sv'ev. je naloge. TVai naloga je ibnila za poveJijatvc. tem težja, ker je fronta tvotiTa die rog 300 km širok močno, pr:^ vsftiodu potisnjeni Jok in je vih teg absegada oteretg 700 km Obale. Da jia tel ogei^a pcatogatnka. kljub temiu v ceacib:! iizlpaihftla svojjo nalogo,, dokler rito) b.7.e cselp ft''i2ane tudi v njej se boreče divizije, je v prvi1 vrsti zasluga ge-nerviiBi planinskih čet Ferdinanda Jodlia. Kdor 'koči se sestane z vüsolküm, močnim edicirjetm, dobi. kot prvi Vtis njegove mtdč-ne osebnosti neporušem tm'tr, iki ga izžareva, O generalu prilpavediujeijo, da ga ni še nihče slišali iizgovjrit' n-etpremišljcno gfeusno besedo. Njegova povelja, so kft otUca, etttoa-o t^uhotpatma, vsak rta. outi '-VStai krepkega volažiktega duha, nvjft osebnost: i, ki ji 'nI .trebf?: mmogiQi tei g'.aknih beead; temveč učinkuje saana po sob . Ta nrtegovi« sajm1/zavestna mirnost se je pefleazosä' zln-dta, ko so bile 'tudi nemške di\ia -je na oba1! Ledenega »morja \ kij učene v odm-Jk:njre pokadite in sth bcu.-še/Ztl i o- 4 ^-c-jni -in deiJavmtjm •pi'.feL d.inu P.ud ö Plovnega n-ifuzeja in o (Upravno gospoidou.3iü s'^-ni iivi mru7.euov QjMOtljiaii^skie .pcSktajioe. Vodstvo Prirod-uskovnega. mrazeja in njetg''; ve aieovuie Skuipine Je ^bdic (poa-eti^jično r aivnaiteSju> dir. F,:auu Kesu, kr Je bL' d< zcja. O teh spremembah je ravnatelj dr. Kos priobčil preigleidiDO poir-očito v ip'iavtkai- ;ziiä.t pa vi knjl'gj; »Prirodosl°vn:h izveötij«, znanstvenega glasila koiovega muzeja V sestoj^lkiu »Postanek in lazvoj Prirodcslovcega muzeja v Ljubljani«, Je piSec najypoerj' p>.(ui,a.iL nervi i^načoj te jaeJ ilutJ-iJe, lil pr.sLej ne bo .iw ..o v..'•••»$.»:. -iL-- '-a v tiitjicuv, &Lai ič-netm muzejs-kem smis^un s-tpaC (pa mora pot-stoki v življenju slo veniakega no r oda znau-.'jtvenio, ntarclJol. ^cts^-l. l-bae iwcy n?iazen-bšrK.c, dSdaktijčno, prjrodncviaistivJl.ra pulb.iijci-siL'iüaio ak'LLven, v mnogem z ž IVijetnijsikimi i nujnostmi ljudstva aqpt-!-i.eden čjrika.., pos- ; tr-ebam naa;;tia p.'lagoden vnetieren zavod-i i Ciiteitetj najide v zgOE&ancm člardcei sili". Kosa hietorfelt doöeiiaia'jnh puüziade.anj pc. «si.cnc-vtlivi Prir.odicisjovnega omuizejla', besedii o vs.-h it j f ijzdamh odredih in reilumtniüi ulki-otpo.' Leu- pesačitlc o diel-u v rt-vetm. ;pno^cai.noit- ; Sikem okvirni., jpoiseibcj! še göadc v»dr®tva pi-i-n.de iin paräracünfa e.fl.menricoiv sUovenske ' zemitje. K! (.lujb izr'ccinim aauiaieraiaii, k 1 tiu'ä'i. -j zaianstveneimai dieHu nalagajo ncg.bne cKm-e- , .•'.ve, se je Fu.i.'cU'q icivri neiuzej; pod vod- | Ii'jvcun di*. BJ.ua začJl cagti*;e. zriv-Pjver.11 . H37 tfr so zaradi tega tem večjega, pomena. Razprave sa zaninr;. ve in značilne že aanadi novih metod, ki focdb tudi v bodoče odWöüme v vsem znanstvenem defiWvaajw Prinodoe%vnegio ^rn^zf: Jat V spisu o isotomädab Juaijakfe Alfi ta % je S. SSM t» y ppeOSna»» V»* Btote- t ial z ntcrfološke in sistematične strami, se pisec bavi predvsem z beološkimi ' n. ekei. i loškimi vprašal \ji te vrste in prihaja öö dognanj, ki utegnejo ž'vo zamimatä1 stro-j (kcvnjiake. Namne^t 'opisne morfologije:, ka-j kor- bi bila v takem primeru anačilnost. sta-; rejših avtorjev, se di. Kos .kot pristaš dS-i namičnega. načela v vedJi- ba-vr z biolcek'i j flu'i-keil taai.no, aoaimiöno in ekcUoüko mor-I t' t 1,-Ijv a 'pCiÄsj.'ji si;3 en. l^u nej3kkn Sistepna-t^kim živalskim kategori-jem. sodobnejše pöjmtivai fe ekoUc&ke kate-• gorije. To velja tudi za razpravo- o proijct-scidili, kjer sc danaimično načelo kaže na. datlje v tem, da namesto peJeoKSx»Aogij|B i sc-'|?u paleoeit,o'ögi;ja:; neusmerjene mutacije. kakor jih je"pr znava!.o statično pririOr-doslovje, se umk»2ujo pred usmei-jenm! prilagoditvami, namesto k dservaitivne dednosti je stopila progresiivtaia, itelmko in ' mehaniao dedovanja je naiomestilei pre-I t.ov.t.jo •o-l jll ccZ-cJ^tneze. fl^tnecie in i i . •;e 1.11 i. t. d. V liriprav.) a ias»'.Ur skih estan,ki!h iiz Ne,veli, ni-jdienih v zvezi z mamutom, viidämo, da se namesto die-skriptivne .piadeObotanične motrfolc^g je prw-učuje tudi ptrtitoerjalna paüleo- ln recentna cutetoška nn-rfoi.gijai obenem s kjlämatofto-ükitnä odnosi. ž- -:•-, .aeirnsj!rj;je növoi siaaer, v kateri se. •t L"bTi!j dečo Pr.:i:,cidaa;.,-.«vneg»a muzeja V LJubljani. Ta smer je iznažer.ia tudi v tem; da' ne gre več za priirodopisnj, mm», aej z njegovo deskriptivno, m'cirfolagitjlo im sistemat%c^ ki sta -ptač le podlage', marveč za prirodoslovni muzej., kpr porne-r - ; : eoij v stmUCtu clkscClo^ tiivne, primerjalne m'crfoK.ogije, eko'bjgi'je, .u1 j j -:,j. b troüke mcifci ogije. Namssta 1 L-innej^cega Sistema gre razdelitev v eko».( fOilke ša «itcrirOk» ateti:J|s, iz ekfeesmaiLtlkäi Zbirk se ikražejo ralzvajni ckli; ne nagačeni 01 . .:•, m o,vai žr.fijec-rta v oeflojti, Eigcdovi. M j- . .i';-. r::zzmezp : a. im vrste nag 01-pirajo poglede v prirodo. Teoretsko razstavo zo T.cgijei, djtanike ün morfologije, naj, dapoTjcflni praktična!, uperabna, zocfog.ija ittd., stari pasuvm muzejski sistem prehaja, v aktivni, progresivni, kinetični muzejski sistem. , S tem poročilom, v kälterem se na. mogoče i2X3gnl.ti itujfcatm jz strckl nmega na^- ; zivoslovja. (rtjih razla^ga bd zevaela, preveč prostora), smo hoteli' kiCtošaflin-oi zabeležiti-pojav, ki. ne sme biti neopažeti .tucfi' v spHo-|i šni krcn-ki dloivenskega ku^umega. živ.jfe-jvja Nwe metode čin notvi: def.avni sitstem-i v . i ..rj irciis ja 11.. gniojot priatsö tt^idi p. l'ctßw'Ex ülotriBti vsej naši kv i iuirk I C if.ro zi'jsti nai ipcmen sitstemat-lüne- t - -'. : 111 ovanna- öiCJacCckfi pogojev r»dše;, • i'- a V-zi o- 1»I va^e.V/o pelicjte aa p i- ' det-noe »Prircüc|sSctvn2j .'Szn-iati ja!« oa: ter I. s t f rr< ■-4 f tistorifi 1 i trati resiuv t e t jiü ci.' re det! I^iy tlift ftugt-a £»-f:pcci/-' T n r• jpcrJptcer \ silive.nl i'artxirCi itn sJtves nallogai ■i 1 j- Nr L- tj pel i* frjlurto Pylxi:b6 9.45 iz kapele sv. Jožafa na Žalah k -.-. Križa. — Ivan Sedlar, u— Sv. maša zadušnica za pok, Alber-m Killerjem bo v torek dne 10. aprila, ob uri zjutraj v frančiškanski cerkvi, u— Maša zadušnica za pokojnim Jelči-m Angelom bo 10. t. m. ob 7. uri v fran-žkansld cerkvi. u.— Promocija. Dne 27. marca sta bila univerzi v Ljubljani promcvirana za >ktoi ja prava g. Gojmir D e m š a r iz Mo-.onoga in g. Božidar Linhart iz Ljubile. čestitamo. u— Poročila r-ta se v cerkvi sv. Cirila in toda g. dr. Gorjanec Gorazd in gdč. odboršek Majda. Bilo srečno! ,t—: \ proslavo četrte obletnice obstoja zavistih Države Hrvatske bo v torek, dne . t. m. ob 7. uri zahvalna sv. maša v tu-jšnji stolnici. Hrvatska kolonija se zbere oga dne ob 17. v prostorih konzulata .di" interne proslave državnega praznika, u— Velikodušni dar slovenskega umet-ika. Med darovi, ki jih Ljubljančani ra-o larno poklanjajo v dobrodelne namene, eden izmed najdragocenejših in najve-kodušnejših getov o oni, ki ga, ie .poklonil : mik dr. Alojz Gradnik, se istega dne, je za svojo odlično duševno stvaritev ejel literarno nagrado Pokrajinske upra-v znesku 10.000 lir, je celcitni znesek .o.il v roke vršilcu dolžnosti Ijubljanske. župana gospodu Francu Jančigaju s :ošnjo, naj ga razdeli za velikonočne '.znike desetim najrevnejšim družinam z reki in sicer vsaki po 1000 Iii'. Med cib-.vovanci so biü svojci treh družinskih -■tov. ubitih pri letalskem napadu 0. mar-t, 1. ter družine z več kot štirimi ne-oskrbljenimi otroki. Pc iopc-ra za praz-..ke jim je prišla tako nepričakovano, da se ganjeni zahvaljevali zastopniku mest-e-ga županstva ter blagrovali velikoduš-ega dobrotnika, ki Se je sam odrekel pri. ijškom za praznike, da je mogel osrečiti trge. Ta lepa .socialna gesta slovenskega ttumega delavca zasluži javnö priznale! " u—- ifarovali so: za -oškodovance po nbnem napadu Sveča--na Pax 2000 ür, šterič-Petan-Erker 3000 lir, Rdžama Obvestila Slovenskega Bfieeega križa Pozivi. V glavni pisarni. Marijin trg 5, se javijo gg. Ermin Rata j, major in •bert Wu Itzbach; v poizvedovalnem cd-ku, pri referentu III pa g. Diniitrijevič ■ksander in ga. Dcbrilovič Marija od-. i no njih svojci. Zahvala. Slovenskemu Rdečemu križu so ovali ga. Crccon Marija iz Ljubljane 50, rodb na g. ing. Ferlinc Bogdana iz ibljane pa namesto venca na grob pok. č. Mire Mladičeve Lir 300. — Prisrčna ala! 10.000 lir, Helena in Ivan Vodnik 300 lir namesto cvetja na grob Mice Mladičeve, uralnjštvo carinarnice 1076 lir, Društvo slovenskih likovnih umetnikov 500 lir namesto cvetia nia grob Ivana Sajovica in Lojzeta Žagarja, Poliedelska in industrijska d-užba SAICE 10.000 lir, tvrdka Naglas 5000 lir. tvrdka Bratje Pavletič 2000 lir, Franja m Leopold Vialentinčič 1000 lir, družina Jožeta Vanellija 500 namesto cvetja na grob Antona Bevca; za Idrijčane tvrdka Golli 1000 lir; za Socialnei pomoč neimenovian 1000 lir ; Društvo slepih obitelj dr. inž Branka Brčtiča 300 lir v počastitev spomina Anastazija Tavča-; za stare in onemogle v mestnem zavetišču polje :eiska in industrijska družba SAICI 5000 Ur, Za slepe mestne reveže- 2500 lir ter za gluhoneme mestne reveže 2500 lir. Pri upravi »Jutra« so položili družina Kocjanova 300 Iii za slepo'mladinc v ,počastitev spomina Nagt je Tavčarjeve, prijatelji in znanci Adolfa Eteenbarta v počastitev njegovega spomina 300 Ur za, gluhonemo mladino. Sedla, Vera in Ivan 500 lir za Slovenski Rdeči križ v počastitev spomina dr. Fran. i -rr- ___J _ -m----- :__ A 1.. . . . TTi-Vionfl *\fY slepih namesto venca na. grob ^denke Bloudkove in Vera Papeževa 200 lir za dom slepih v počastitev 'spomina Mrcs> Mladičeve. . u— Za žrtve letalskega napada na Ljubljano je uprava »Jutra« nakazala Socialni pomoči nadaljnji znesek 9.245 Iii' kot donos objavljelnih osmrtnic itt' zalvval za ubitimi žrtvami. Uprava »Jutra« je doslej za te osmrtnice in zalivale kasirala 19.245 lir in celotni znesek nakazala Socialni pomoči. u— Knjiga »Samomor Jugoslavije« od dr. Danila (iregoriča je razprodana. Da bomo mogli ustreči številnim naročnikom, pripravljamo prvi ponatis v izpopolnjeni iz-daji. Obveščamo vse interesente, da bomo knjigo dostavljali po vrstnem redu naročilnic. — Založba »Luč«. u— š per ovci, Slovenci legionarji pošiljajo svojcem denar. Izplačila v hotelu Metr opol — Miklič poleg kolodvora cd 3. IV. do 10. IV. in to od 10. do 12. ure in cd 16. do 13. ure. Najaviti se pri vratarju hotela. —• Rauh, Bauzugfülirer. u— Semenski krompir. Lastniki vrtov in malih zemljišč v Ljubljani, Dev. Mar. v Polju in na Jezici morejo dobiti za letošnjo saditev omejeno količino semenskega kroin-piria, ki je bil prispel minulo jesen iz Nemčije". Nakaznice za ta krornpr bh delil .-»Prevod«. Izdajalo se bo na vsako osebe v družini največ 5 kg. in sicer pod pogojem, da se jeseni na karti za krompir odšteje pridelku iz tega semena odgovarjajoča količina krompirja. Nakaznice se bodo začele delitv sredo 11. t. m. Krompir, ki se bo delil, izvira iz odličnih selekcioniranih sort, ki so odporne proti boleznim in zelo lodo-vitne. Gomolji so drobn', do srednje debeli in se morajo zato saditi celi. Zanimanci se opozarjajo, da so vobče za seme primerni le srednje debeli ali bolj drobni gomolji', ker jih lahko sadimo cele, kar je ed no pravilno. Ako imamo debele gomolje, ki jih moramo rezati, je to za odpornost rastlin proti boleznim in za višino pridelka vedno škc-dljivo. Morebitne hraste, k: bi se c-p azile na nekaterih gomoljih, so popolnoma neškodljiv pojav. Kmetovalce, Ki pridelajo zase dosti krompirja, se semenski krompir pod zgoraj označenimi pogoji ne bo delil. u—< 1'riznaue vrste semenskega krompirja vabijo kmetovalce in pridelovalce, da zamenjujejo preostali razpoložljivi krompir pri gospodarskem uradu mestne občine za semenskega, ki je že na razpolago. Vendar pravijo zamenjalo:',- da je med semenskim krompir jem precej nekaljivih gomoljev, četrtina semenskesra krompirja gre na ta način v upadek. Drobnejši krompir semenskih vrst je hvaležnejši od debelejšega, ker ga ni treba, nairezavati ia pomeni- v tem pogledu prihranek na časti.- u— Še neka j lepih, toplih sončnih dni je treba, pa se bodo razcvele tudi hruška in jablane. Ranejše vrsto feoŠšiČastega sadja, zlasti marelic, so deloma že odcvele, deloma pa so sedaj v bujnem cvetju. Začenjajo se odpirati cvetne čašice breskev, sledile jim bedo češnje, renklote, slive itd. Roji čebel v suhem m sončnem vremenu v trumah obletavajo rasveteno sadno dre-vjg, ki vzbuja, v srcih sadjarjev upanje, da bo v jeseni precej domačega pridelka. u— Dijakom — dijakinjam nudimo vso pomoč za šolo ob najprikladnejših urah: Specialne instrukcije, Kongresni ti-g 2-IL u— posipanje hodnikov.-Deževno vreme je razmočilo-in razmehoaTo tla in se je aa hodnikih eh cestah napravilo mnogo fefata. Okrog letošnje velike noč: je mestna občina ljubljanska navozfla pesek, katerega so potem cestni delavci nasipaii po hcdnildJs, tako da, je nastala nekoliko- trša podlaga za pešce. Nasuti pesek pa. jč precej oster, kar ne prija cbtuvi v današnjih časLU; zato jo mnogi pešci rajši ubirajo po sredi ceste, zlasti tam, kjer so ulice in trgi tlakovani 8 kamenitimi ali lesenimi kockami. U— V aprilu nadaljujemo s setvami, ki srito jih začeli marca. Sejemo na planem solato, zelje, ohroivt, cvetačo, kolerabe, rožni kapus, redkvico, grah, špinačo (navadno ln novozelandsko) pa tudi razne cvetlice, ki jih ni treba presajati. Zadnji teden posadimo lahko tudi že nekoliko pritličnega fižola, presajati začnemo na piano kolerabe, solato, rane zelje, ohrovt, por. Drugič že lahko pikiramo paradižnike. Sadike po toplih gredah utrjujemo. Kdor hoče saditi šparglje, naj se loti tega dela takoj, ker je aprila najugodnejši, Čas za to. Stare špargeljnake je treba opleti, okopati in urediti za rezanje, ki se začne že ta mesec, čas je proti koncu aprila, da pripravimo zemljo za- paradižnike, kumar e, buče, melone. Sadili pa bomo vse to šele proti sredi maja. Zasajamo jagode. Sadno drevje po-žlahtnjujmo na razne načine. Proti koncu meseca prvič pokosimo trato, vrt posnaži-mo in posujemo pota. Pripravimo tudi potrebna sredstva za zatiranje škodljivcev, ki se začno pojavljati že ta mesec. u-— Več domačega plulna! Po kknečik h dom/ovira,, kjer ne pridelaj» p^altna dotna« je žalostno. Saj kmet nima nikdar ckaa.ia za rjuhe. Si. are zaloge platna so pogubi jene i), i če niisu kuip'üil Ikfciterj'ime, ki je črpanje talko mail:> primerno,, l-majo pqstei^o, da Je človeka, sraim. ko jo videl, kaj šele, dia bi sjpfrfl na njej.. SoJ,ninjji sčes na1? kJüße in vabi: »Sc-jte" zopet laia!« K itiemu nasvetu, ki g]a piipoa^lčamo ziiastj. itiudd (kmetovalcem v o i n,- c'xeij' ci Ii.i l.'l tüe pmijpiHalaioi v »'Kmetijskih novicah«: Reis, nam to da vejifica ueli, zaito pa imaimo zime; da vrt: I mo kouoiVMabe:. B ?š vWeSa, igiuiba kmečO-^i .gjcv.peid;in(ja, kplko b;i?te vaseH: U. in vsa tvoja družina, če boiste spaTli ns| pCatnu. ki ti ga sama ■ napravila. u— Zvezna pisarna slovenskih naredndi pionirjev se je preselila z Miklošičeve ce-ite 23 na Sv. Petra cesto 2-II. u—. Variete jska predstava za pionirje. Dne 8. aprila se bo' vršila ob 19. v dramskem gledališču varietejska predstava za slovenske pionirje. Za stojišča niso bile izdane nobene vstopnice. Dostop na stojišče samo z izkaznico PöU-a. u— Učite se strojepisja, praktično znanje potrebno in koristno vsakomur! Novi eno-, dvo-, trimesečni tečaj"? pričenjajo 9., 10. in 11. aprila. Ure dogovorno: Christofov učni zavod, Domobranska cesta 15. u— Malarije in trahonia nisc lani v Ljubljani zasledili v nobenem primeru obolenj. Trahom, ki aega ptedi tefckk~naafc.»a»esh Slovenci i» servenrh pekra^n, je med Ljubljančani že tri leta izostal. Malarija, se je v Ljubljani pojavila 1. 1928. i* 193S. Druga leta je ni bilo. Kljub temu je vprašanje asanacije močvirnih predelov mesta in oko-li.ee še vedno potrebno. u— Srednješolcem (-kam) priporočamo učenje strojepisja! Učne ure dogovorno zjutraj, pozno popoldne ah žVcčer po želji. Novi tečaji 9., 10. in 11. aprila: Christofov učni zavod, Domobranska cesta 15. Razen tuberkuloze so lani zahtevale BELEŽNICA KOLEDAR Nedelja. 8. aprtia- DionizlJ. Ponedeljek, 9. aprila: Marija Kleofu. DEŽURNE LEKARNB- Nedelja: mr. Bakarčič, Sv. JaKoba trg 9: mi-. Ramor, Miklošičeva 20; mr. Murmayer, Sv. Petra 7« Ponedeljek: mr. Susnik, Marijin trg 5; mr. Deu-Klanjšček Oosposvetska 4; mi". Bo&inec cifc-d... Rimska' il.' Nedeljsko dežurno zdravniško službo bo vršil mestni zdravstveni svetnik dr. Pran Ciber, Stefano va ul. 7, telefon 26-41. Zatemnitev od 20.25 do 6.20. U- največ smrtnih žrtev med Ljubljančani bolezni srca in žil. Dočim je predlanskim umrlo zaradi bolezni le 185 oseb, se je lani njih število dvignilo na 231. Po mnenju mestnega zdravstvenega urada je precejšen odstotek umrljivosti za bolezenimi srca in žil v zvezi s preobilnim, uživanjem akoholnih pijač. Teh si lani Ljubljančani n so mogli privoščiti v izrednih količinah. V danih prilikah so se unesii'. Jet rnih cirrhcz so lani med smrthmi vzroki ugotovili le 7. Pa še te izvirajo iz prejšnjih časov. u—■ Strojepisni tečaji se nemoteno vršijo zgodaj zjutraj, pozno popoldne ali zvečer. Učne ure dogovorno po želji. Novi tečaji 9., 10. in II. aprila. Informacije: Trgovsko učilišec »Cliristofov učni zavod«. Domobranska cesta 15. u— Rižarna sporoča svojim odjemalcem, da je komisar za" cene pri Pokrajinski upravi z odlokc-ni št. 477-1 z dne 23. 'marca. 1945 določil novo ceii6 za riž, iii sicer v R:žafni lir 505 in pri detajlistih 570 lir za 100 kg. štm N°vi grobovi. V Celjui so p-kopala go. Mel.I,d!, higičkelpsugser, roj. RuilcCtf. IVl'JIu aast štev D 'e 15. m&r- cia j:e ucnaSia -v Gradcu ga. Raza Bemlkoviče-va, 14. maroa ,pa eo na g-i-a^kiem .pclkcjpa- .'Mü'ui ipe,.:r,ij.V' k vsčc.-'i:v.u qjefr^te»- neigia. .pcötaiegta umaKtoika Rupterta Laši-iol-diika. V Gielde,u je nadalije uimiUa kuiiajrica Ana, R4!b'.(če\n, »icma. 76 tet. Ptujska glasbena šcJa je (p/edi [eir,>tkifen pr i.i^Klia, jq^ao .poa^tföici'^o,. na kajt^-i eo nastopili ^ojemici ravnatcfCai Hansp. W.atm-leka. Predavanje v Ptuju, yteiälja graüÜbene šo- 2» sicirdivrand. S-cfiieJäitT je e&gua&r.? cxro-c'üaveil .^j'eiaLK,^ .lipfl;iaiže'v;i"talcii v Ptaijlu o iktix!',t-'.ai .pod.Ci.il a veta. Pri mlatilnem stroju je izgubila roko 27-letna posestnikova hči Marija Draxlerjeva. Stregla je mlatilniei ter je prišla z roko v boben. Stroj ji je roko najprej zmečkal, potem pa odtrgal. Tat «ostnih On Mitov je jedva ušel snirtr.fi ka&iai. Miauib-x-gko soidllSče Je pred: Sc?»rdk:-m '.rolo j t i. U a ("•.<:!lin uiijuübeijc; »n M1'-haeleon Juirltoviičem. Alož se je moral aa-igiavaa'jati zaat3iäi išteviflimihi tatvin postnih p£ftqe:tov, ki- so bäii naimenjenlil vajakcmi na ■blišču. Z oziroan! na d^jteitvo, da Ja hiil: Jur-ätnvr'iö (preji vl3i):ll<, :'a da. je iwveSUd, mu je £!oaiišče spregledalo simiiTtinio kazar.( klv Je s$-cer frgirožema za 'icf-to vse cifcdoeCbe vredna pfičetje. Ker je dketsapo pilzaial svoja de-jlitnäa, j'e M obsorjiein s^mo na pet tet težke -c če. Lastno mater je umoril. Dne 13. februarja so našli v Leobnu 73 letno vdovo po poštnem upokojencu Marijo Doležalovo mrtvo. V začetku so menili, da gre za roparski umor. šele pozneje so prijeli 34 letnega Antona Doležala, sina umorjenlce, kl je bil na. sumu, da je umoril svojo mater. Doležai je izprva tajil krivdo, pozneje pa je dejanje priznal. DRŽAVNO GLEDALIŠČE OPERNO GLEDALIŠČE Nedelja, 2. aprila ob 17. uri: Bcmad Shaw: Pygmalion. Izven. Cene od 40 lir navzdol. Ponedeljek, 9. p.prila ob 17. uri: Viktor Parma: Stara pesem. N. Rimsky-Kor-:akow: Šeherezada. Red B. DRAMSKO GLEDALIŠČE Tcrek, 10. aprila ob 17. url: Bernard Shaw: Pygmalion. Izven. Cene od 40 Lir navzdol. Od torka 10. t. m. dalje se bodo vršile dramske predstave v dramskem poslopju. Oddajniška skupina Jadransko Primorje RADIO LJUBLJANA NEDELJA, Š. APRÜLA 7.00—7.10: Poročila v nemščini. 7.10—8.00: Veseli zvoki za nedeljsko Jutro. 8.00—S.30: Orgelska glasba (preno*3). 8.30—3.50: Versko predavanje. a.50—9.00: Poročila v slovenščini. 9.00 do 10.00: Pozdravi iz domovine« — Radijski orkester vodi D. M. šljanec, eedeluje Komorni zbor. 1C.00—10.15: Poročila v nemščini. 10.15—11.30: Osrednji nemški spored. 11.30—12.00: Slovenska ljudska odddaja. 12.00—12.30: Napoved sporedu — nato opoldanski koncert. 12.30—12.40: Poročila v nemščini in slovenščini. 12.40—14.00: Nemški ljudski koncert. 14.00—14.10: Poročila v nemščini. 14.10—15.00: Osrednji nemški spored. 15.03 do 15.45: Klavirski koncert. Svoje skladbe za mladino igTata pianist Marjan Llpovšek in pianist Lucij an Marija Skerjanc. 15.45—16.00: 15 minut sa podeželje — inž. Ciril Jeglič: Tue i na kmetijah rr.ciamo letoa pridelati čimveč zelenjave. 16.C0—18.00: Koncert za vojal-.e. 18.00 do 19.00: Nesmrtna glasba nemških skladateljev. 19.00—19.30: Ura pesmi. 19.30—19.45: Poročila v slovenščini. 19.45—20.00: Kaj prinaša prihodnji teden. 20.00—20.15: Poročila v nemščini. 20.15 do 22.00: Osrednji nemški spored. 22.00—22.15: Poročila v neščini ln napoved sporeda. 22.15 do 24.00: Glasba pred polnočjo (prenos). iz zgodovine raket Raketa je bila v| vseh stoletjih, odkar so iZum-Vi smictfl'-ik pa č» našega, vöka, eaimo Sgrača, ki naj bj razveseljevala praznično nastrojane ljucd. Danes pa ji tehniki kr.fc i tovovrstnemu pogonskemu pi'(p:imicčku posvečajo čedalje večjo pialžnjo. Kot izstre-:,ck, ki ne prejema svr.jega pogetna cd neodvisnega, pxigam-jalnega naboja, temveč ga voiii s seboj, se je priporočala raketa že zavolio tega, ker ji zadostuje pavsem maj-h,nai iu. lahka ipripi'ava, kj! naj bd ji meja! a pcui&ni:! zgeravonje pjeigonske smeVi, vse-k3,ko dosti teuž^a, nege so v®i ostali! pog'^i-öt' i stroji,, 'kar jih poznamo. Svoje» pnaivx* kcjreien* je započela raketa kot pqgtenj.aia po slcronm-ih poskusih, lu. eo trajal kakSniL sto let, šele ob začetku 20. steSletja, in sicer obenem z razveijem letala. Ce je letalo mlegoče z väjakäm poganjati s/kozi zriaik, bi ga mogla v brez zračnem ppeJstom pogamj^i pač samia aiaiketa ia 2-^.to so Fnamcczi že 1. 1907. raztikeivalS. to možnost. Tretje dtesetJetjie nliEaga veka, je potem prineslo številne praktične poskuse, pri čemer so kot bistveno, novoto uveLFi nameste, smodr.i Ka eksptorftvne tekočhu; kot pogonske snovi. Začeli so s tem, :!bil, k' ma» ie 24 zapereooma ekspld-Hrajočih raket öa'.o brzino 336 km na uro. V juniju h,a_ sle<2nj€g.3( leta/ se je dvignilo potean prvo ' letalo na raketni pogon, in sicer na Rhonai. i PiCiat Stamer je tedaj z Verna raketama j kot pagansSdm priiprlmlcKkom izviefcel 1500 I m dolg polet. Prt) naslednjem poskusu pa je efcspBodiina«a najprvo ena, ritraga raketa ipia pri' zasilnem pristanku in letaka je šlo na kese. Leta 1930. je zahtovsSai raketa hudlei žrtev. Tedaj se .ie v vcizu na raiketni pegen sm,UDo ponesrečil eičen rzmesd najbolj zna-nSh pionirjev tcg,aj podr eja. Ma.x Val'cr. A v jeseni istega letni jc iilosegel znari. prof. Obcirth üiep uispdh, ki: i je izstrelil' prve rakete, ki so pj'lnet'le meteietrcllogične instrumente v velike viš'he. Kmalu natci je r.?zva avstirijsikii i-azrip'-:.ovalec Euigen Sänger načrt raketnega prometa, med Evropo in Amenilko. Te .rt3ikete raj Ibl se -;zstreli3'e 100 .klm visoko, nakar bi v dveumem dr-čalnem .poleti« priistale nai tleh. To je bil seveda sajmo načrt, čočlml je Reinhier.'<} Til-Eng mejei 1931. in 1S33. s svie|f'imii raketami dosegel dicst; sStrcmn^jšo višino 8-000 m in daljiajvo 18 km. Njegovi poskusi eo Se kdačiaili na.poglejd s smrtni'.; nesrečo. V iet2h letf-h % .xlvsi'.'fekia pc?5ta itevefela tukfc atemi-mive pleskuse" pri katerih je izstreljevala s raketami manjše poštne pošiljke v težko (Jeptopno vas pri Gradcu. Taksni sel bifiil prvi poereč'eni itn. ponesrečeni pcßkue'1 z raüketami, ki jdh je današnji čas daleč prekosil s proslulim noVim or':žjc-m VI in V 2. Obvestila »Prevoda« PRODAJA MESA V nedeljo 8. t. m. oddajamo od 6. ure' dalje v Ljubljani 1fr dkg govedine na odre- zek »št. 38 Apr.* aprilske nakaznice MPU. * DODATNE ŽIVILSKE NAKAZNICE ZA TEŽKE IN NAJTEŽJE DELAVCE ZA MESEC APRIL bo mestni preskrbovalni urad delil po številkah potrdil, tako, da pridejo na vvsto: v ponedeljek 9. aprila št. 1 do 100, v torek 10. aprila cd 101 do 200, v sredo 11. aprila od 201 do 300, v četrtek 12. aprila od 301 do 400, v petek 13. aprila od 401 do 500, v soboto 14. aprila od 50l do 600, v ponedeljek 16. aprila od 601 do 700, v torek 17. aprila cd 701 do 800, v srede 18. aprila od SOI do 1000 ter v četrtek 19. aprila od 1001 do 1200. —• Urad posluje v ta namen za stianke vsak dan od 7. do 11. ure in popoldne od 16.30 do 19. ure. MOREBITI ŠE NEODDANA NAKAZILA za, nabavo kruha za gostinske obrate teke-imenovane bone, bc mestni preskrbo-vala' urad, oddelek za gostinske obrate v bivši Mahrovi hiši na Krekovem trgu 10, prejemal «lo konta, aprila. Ij mesecem majem izgube nakazila za nabavo kruha ze gostinske obrate vsako vrednost. HMMIIIHHHIlHHIH-.IIMln»M<»ll»'l>«ll«IHIWM| ZATEMNITVENI ČAS za teden, ki začne 9. aprila 1945 in teče do vštetega 15. aprila 1945, od 20.35 do 6,05 »♦»♦♦»»«♦♦c»»»»»««,»,, .................... ...Äi, Razstava slik Miloša šušteršlča Za Veiikvt noč je .priredil slikar Miloš šušterš-č razstavo svojih najnovejših cij-niih slik v razstavnih oknih A. Kcsovega umetniškega salona v prehodu nebotičnika. Vseh slik je 25 in datirajo iz najnovejše dC'be. Slikar si je te pet izbral okolico Ljubljane, da; jo je s svojim čopičem pove-lical kakor poprej Dolenjsko pokrajino. Od začetka, ko je usmerjal prve korake v umetniški svet, pa dc danes, je viden lep in vsestranski nap:edek v njegovem slikarskem ustvarjanju, in to je, kar je najbolj značilno in razveseljivo pri mlaiem Slikarju. Vse njegovo delo kaže, da se je poglobil v študij narave, in zato sC njegovi jesenski ali zimski pejsaži takci hr-sko resnični, preprosti ali polni: poezije, nežni in sočni. Akot je poprej še naslanjal na starejše mojstre, je1 «ickrat že sko* raj popolneima sam svoj. originalen -;n krepak, ter' priča vse. razstava o močnem talentu, ki se razvija in obeta še najlepše sadove, šibkosti in negotovosti v slikarski tehniki, ki se' pojavljajo pri vsakem, začetniku, se je že otresel, in mu gre sedaj £a-mei za čim popolnejši slikarski izraz, ki postaja samobiten in pristno njogcv. Kakor našim impresionistom, na katere deloma spominja, so mu priljubljen motiv »Breze«, ki jih slika v snegu m zimskem miiazu, in ki so polne nekega tajinstvehe-ga čara in poezije. Nežne in srebrne d ihte, ovite s prosojno meglo, kakor so zaživele ped slikarjevim čopičem. Slike na tej razstavi eo vzete iz neposredne ljubljanske okolice in nam predstavljale gričke in gozličke v sneženi odeji, med katero so rjave plasti' in golo drevje. Zimski meto i prevladujejo n. pr. »Prvi sneg« (Golov-jc}, »V snegu., Zima, Zimsko sence, Gozd v snegu, Od juga, Mieglica« itd. Ta so. šušter-šičevi priljubljeni motivi z Rožnika inj Golovca in Barja, v jutranji ali večerni ubranosti, polni ali zasenčeni svetlobi, 6 vi t j z neko tajno in mehkei lepoto, kakor jirske pesmi. Barve so mu sveže, harmonično uibrane in so> mu slike polne idilike, skromne, a plastične in v svoji čustvenost] poine' tihe poezije. — Priporočamo razstavo vsem ljubiteljem naše umetnosti, zakaj vredna je vse pozornosti, in slikar našega upoštevanja in simpatije. Jero. Gustav Simiša: »čenčata« Znani mladinski pisatelj Gustav Strniša je izdal v knjižici na 48 straneh z naslovom. »čenčata« štiri kratke povesti. V prvi, ki je dala zbirki naslov, pripoveluje o deklici-klepetulji; staršem rn okolici je s svojim čenčanjem v nadlego, naposled pa jc stric Tomaž vendarle e zdravi. V diugi pc.vestici; »Na snežni poljani«, opisuje, kakšen ednos do- krtov dobi sin. vnetega kitar-ja. Črtica »Vražja koža.« prehaja iz uvodnega realističnega opisa v pravljično snov, ko pripoveduje, kako je pedreški mlinar ujel posavskega vraga in kaj se ie' zgodilo z njegovo kozo. Povestica »ZvezdiceNe!«~ je izdavila, »še hi koli nisem ljubila nikogar, razen staršev in ... In, prosim, nikar- se nc smejte, in onega medvedka na mizi. »Potem ...« Stavka pa ni dokončala. Objele so jo namreč močne roke in na ustnicah je začut la vroč poljub. »Potem te naučim najt«-ej najlepšega stavka, kar jih premore latinščina,« je povzel Bogdan. še močneje jo je stisnil k sebi in zacepetal: »Ego te amo!« Kot v odmev so komaj slišno zacepetale Nevenkine ustnice: >E)go te amo, Bogdan?« i l Bii» a ih» tet&lm GOSPODARSTVO = Nove poštne znamke. >Službeni list« objav- I ija popravek k naredbi o izdaji novih poštnih znamk. V prvotni objavi Je pp pomoti izpadla I vrsta. Poleg frankevnih znamk po 1.50 in 2.50 ! lire se izdajo tudi frankovne znamke po 2 liri ! v temnomodri barvi s sliko kostanjeviškega gradu. = Najvišje cene za prevoz s konjsko vprego. Komisar za cene Je odobril naslednje nove cene za prevez s konjsko vprego: I. za enovprežni voz pri obtežitvi do 1.5 tone 300 lir na dan (8 ur), ^a dvovprežni voz pri obtežitvi do 3 ton 500 lir na dan (za vožnje, ki trajajo nad 8 ur se eme zaračunati 25 % pribitek, za posamezne vožnje z enovprežnim vdzom 45 lir, z dvovprežnim vo--cm pa 75 lir na uro; obtežitvi preko navedene "že se sme računati 10% pri b tek); II. za akörd-ie vožnje v območju mesta Ljubljane za vagoni sito pošiljke enega naslovnika 50 lir za tono, pri več naslovnikih do teže 1.5 tone 85 lir, do 3 ton 70 lir, za težo nad 3 tone 60 lir za tono. HI. Za prevoz kuriva v območju Ljubljane 6© računa za tono 50 lir. = Ob*ni zbor Ljubljanske borze je sklican za torek 24. t. m. ob 17. uri v borznih prostorih, Gregorčičema 27. Ce občni zbor ne bi bil sklepčen, bo drug občni zbor v torek 1. maja ob istem času ln z istim dnevnim redom ne glede na število T-.borovalcev. = Zastoj švedskega izvoza železne rude. Odkar Je prenehal Sevdski Izvoz železne rude v Nemčijo imajo rudniki železne rude v severni švodski v Kürunavaari velike skrbi, kaj naj počno z nakopamo rudo. Iz področja rudnikov je šla doslej ruda po večini do luke Lulea v severnem Botniškem zalivu, od koder so Jo1 izvažali v Nemčijo. Pred vojno so šle pošiljka tudi preko Na^vika. Lastniki rudnikov eo se morali p t da j odločiti, da bodo kopali železno rudo naprej ir» da Jo bodo prepeljali v obe lukl, kjer bo čakala na poznejšo možnost izvoza. Ta načrt pa je po mnenju lastnikov rudnikov izvedljiv le, če bo šved=ka vlada pristala na brezplačen prevoz rude po žeelznici do luke Luleje. Računajo, da. se bo v Lulejl nabrale do konca eeptembra t. U 700.000 do 800.000 ton rude. Švedi eo šele 6edaj| spoznali, kako pomemben je bil za švedski gospodarski izvoz železne rude v Nemčijo, ki mU !e stal nasproti uvoz nujno potrebnega, blaga lz Nemčije. - < Agrarna kriza na Portugalskem zaradi poni uij kan ja krme. Zaradi dolgotrajne suše je bila lanska letina krnre na Portugalskem izredno majhna. V zimskih mesecih je bilo pomanjkanje krme tako občutno, da Je mnogo živine poginilo, čeprav so poklali eno četrtino vse goveje živine. Se občutneje 1» bilo zmanjšanje proizvodnje sira Ära! alfo. -.—i—1 ■ u, i» An— ** Moftgra na otidcs» Pagir Vojni poročevalec A.F. vržen z dalmatinska otoka v iporje PK. . Pri -vojni mornarici, v marcu. Pri' Čakovarta. je bilo, da se ibo soivražnUcu po presenetljivi ustvaritvi težišča pcöne&iilo 'izkrcanje tna kateri koli točki dolge aba>le otok?» Paga ali na kakžnem drugem otdku pred daknaäinakoi obalo. Odločilna bo šele druga faza. srečanje sil na otoku samem. Predle nje prispela ojačenje, je ibäa naäoga otoške posadke sovražniku preprečiti, u— Vsa zemljišča je treba obdelati za ljudsko prehrano. Nemški listi pozivajo prebivalstvo, naj ljudje letos vsak razpoložljivi košček zemlje obdelajo v prvi vrsti za ljudsko prehrano. Rejci malih živali ne smejo zemljišč izrabiti v sebične svrhe, kajti važnejša od živali je prehrana ljudi. Družine, k so se ilz mest preselile na kmete, bodo podeželsko prebivalstvo pri delu prav rade podpirale v prijetni zavesti, da ' •-» letina pripomogla tudi k izboljšanju njihovih življenjskih razmer. u— Nakazila za saharin. Diabetiki, ki so se prijavili pri Uradu za preskrbo in razdeljevanje zdravil pri Lekarnarski zborntel v Ulici 3. maja. I, naj pridejo v torek ali sredo, t. j. 3. ali 4. aprila med uradni-p-i urami od 8. do 11. pa nakazila za saharin. Istotako so pripravljena nakazila na Dolinšek Franc, Ganter Štefanija, Janez, Melihar Franc, Piran Janez, Türk Albin m Vari Frančiška. Pa 4. aprilu se nakazila za mesec marec ne bodo več izstavljala. u— Darovali s»: Fot^pcfcmemmu fandiu e3ö- vienskega domjcsbrajnafcvtal Franc Kogaväek 100 ET, Vera Kaičič 1.500 2Br, Martin MScJe 400 üir, Afiofüzl'tja JerSe 500 tor, VülaldJmKr Do&nißar 600 iir, Ivan Kavläö 400 lir, Z-tm Aižimen 1.000 Kr» lünz. Marjan Miuöfö 300 Kr vfcri neanenöviain 20.000 lir; za Sacälaflno pomoč dr. Josip Pcgaßniijki 600 ildr v ^ptqmdn ,pojkctine Ane Hartenian.; Padtpioliinieimu dru>-ftivni jza gLuhonemo raculino Inka StocTjaja-äeik 1.000 lir, doitbiuva) Aüefi^SiB!d|ra Gjwdia 500 aiir najmeisjto oveibjta» ma, ikretg JOti jptiloe OeSnovar, Jajaez Storža Szi Grosuipdjp, 200 Qr namesstiCi venca na gmob Marije P.er:iv-šek, Mirko M$chi!ecBo 500 Kr v pcčasfciitev sjpam'ina; Ive Zerjaiv, dTužiihdi Pajpež-Bodko 300 Mr v počaatittav spomina Aiibartai K'l-ierja; za stare itn ottsemc^le v mestl tsm za. vetsčaa neamieiDiOvirln 2.000 liür-, 'inž. GJud 300 v po(Č)aj3titeiv! tsmomma Jasigjätae Caš-n^jaor to rafvtnajteilj waifJ:lmir F5sdher 500 lir nanniesttia cevtja na grob BcEvtaaldbi Pta-protrelkia; Dnuštt\'iu slepih, dr. Ecitvandi Jefmec 500 Sr ter rodlbitaa Stöva Sävüciai 500 Str enai-meöt^. venc>3, na groib Afljbariia Kilfffetrllai; za Siepo mfcbdänö neimenmiaai 300 Ur v P1'^-stlütev stpamisoa Joeipne öeänovair, u— Strojepisni tečaji se nemoteno vršijo ■odaj zjutraj, pozno popoldne ali zvečer. >čne ure dogovorno .po želji. Novi tečaji 3., 4., 5. itafc 6. aprila. Informacije: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Domobranska cesta 15. u— Nesreče. Pes je ugriznil v desno stegno 43-letno poljsko delavko Marijo Cinkoletovo iz Šmarja. Tudi 19-letna dijakinja Olga Martinškova je morala v bolnišnico zaradi pasjega vgriza; v Zadobrovi jo je neznan pes ugriznil v levo nogo. Desnico si je zlomila pri padcu 191etna hčerka posestnika Olga Haibi&eva iz Dobrunj. 19-letni sžn posestnika Jože Teka ve c iz Šmarja sä je na cirkularki porezal prste na desnici. Desno nogo si je zlomil pri padcu 57-letni posestnik Ivan Modio z Brezovice. Pia padcu s tramvaja se je potolkla po glavi 481etna pogtna uradnica Ana Veseljko iz Ljubljane. 371etni delavec Alojz Hebar iz Ljubljane pa jo je skupdl med prepiram, ko ga je njegov nasprotnik sunil z nožem v levo nogo. Ponesrečencem so nudili zdravniško pomoč -- T.'.. 1^.1----1. T—!■ splošni bolnišnici. * FRIZERKA jprejme služ-.k »koj aii >o Z. aprilu. NaWov v juiru. 6818-1 * POSTREŽNICA J2 letna. iSfe iirmo5ienja štirikrat tedenska s hraito od 9. urf naprej pri manjši re, C&m bolj se je pritoližaJal cvetna nedelja, tem živahnejši je bil trg z butarami. Podjfctnj ljudje so se lotili izdelovanja butaric ln so bili izdelki zelo Učni. Oljko so nadomestili bršljin, mačice im lo. vor ter puöpanj, vmes pa so bile pobarvane cblamee. Pri, blagoStavu je Wtoi frun-čiškanska; eerirev nabito polna, otnrtc s pestrimi foutaricami, na katerih, se je tu in tam zasmejal» tuli kako jabolko. Ne uničujte narave. RaEsuonäjivo je, da si. čiovek poželi na mizi šopek vijolic, zvončkov in drugih pomladnih cvetic. Ni pa pravilna, da nekate^ nesmiselno trgajo vtsevprek, kar jim pride pocl prste, nato pa — zavržejo šopke. Ovetioe so zato tu, da razveseljujejo vsakogar, ki Jih po-gleda. Naravnost zlcčin^a je, jih trgati fii metati nato po tleh. Upamo žn želim», da se vazuXaüfzem. .primeri ne bodo ponavljali. Starši; nai navajaj» otroke, k Ijtibezni do narave. V miadfii, srcih jö treba že vcepiti plemenita Čustva, ki ee pa ne izražajo a tem, da se surovo unäöutfe lepota naaave. Iz Idrije Veličasten pogreb. Pogreb petih nedolžnih žrtev terorističnega anglosaškega letal» skega napada na Idrijo je bil izraz globokega sočutja vse javnosti s prizadetimi svojci žrtev in ogorčene obsodbe nečloveškega in brezumnega načina bojevanja. Idrija še ni videla tako veličastnega pogre- oS Dokotoe učenke ~ poslovilne besede so orosiie oči vsem oavzo> čim. Na kraju je občuteno zapel üdrijski moški zbor ganljivo Dramataki krotek upokojencem. Dramat- ski krožek bo uprizoril za vse upokojence in njih družine brezplačno predstavo Qre> gorinovega pasijona >V času obiskovanja«. Vstopnice' za to predstavo se dobe v Kultura o-prosvetnem oddelku. . Nove uradne- ure so odslej naprej na mestni občini od 7^0 do 10.30 čn od 15. do 18. ure. S $ta)esrskega Zasigiuaage prehrane, l^ebratijeiv^it po. tožaj se je tudi na StjaÖerBÖoem v zadrgem časni poostri^ MgcÄavfljja, ivtfiji Oon«mj,od «7namkr« v^V.8-7 PLASČ, star, ženski, čm. letni, za večjo postavo, kupim. Naslov v Jutru. 7032-7 SLOV. KNJIGE dobre kupim. Ponudbe Jutru pod »Bibliofil«. 5226-7 PSA-ČUVAJA, zdo hudega. kupim. Stane Marin-šek Glince, Obrtniška 6. 6640-7 ZNAMKE, vsakovrstne, tudi pokrajinske, kupim. Ponudbe Jutru pod »Franko«. 6693-7 VRTNICE kupim. Naslov v Jutru. 6782-7 ROCK& (kante) pioče vina«e kupuje »Petro natta«. A Hmelak LJU'oIJana Otril Metodo-v» 35a. I-40 1 SERIJO 33 pokrajinskih znoonlc kupim do 3. apri». Poeudbe Jutru pod »Viktor«. 7045-7 VOZIČEK, 'športai. tapeciran, prešit v blazinice, in kroman, dobro ohranjen, kupim, nudim protivrednost. Ponudbe Jutru pod: »Blazinic ac. 70*4-7 MRVIS. boljši porcelan, kompleten, Icupim. Ponod-be Jutru pod »Servis«. 7060-7 VOZ zaf^rrHjivček kupim ati zamenjam za protivrednost. Pcnudbe Jutru pod: »Zapravi jivček«. 7062-7 KUPIM: nove ln noiene lisičje, kun J i in dehor-Jeve boe, usnjene kovčke. aktovke, žoge z dn-äo m Jermena, žimo ln Ščetine, stare pile in rašplje, polhove kože, lisičje, mačje in druge z belo dlako. D. Zdra-vič. Ljubljana. Stari ti£ 30. «733-7 PESO. krmite», zamenj jan. Ogled ure dalje. 1000 kg. od 18. Našlo« r Jutru. 701 OS ČEVLJE, črne, semiš» št. 38 dobro ohranjene, zamenjam za čevlje ali sandale št. 37. Naslov v Jutru. 6985-8 ZAMENJAM odeje in bla-g o za predpasnike za semenski krompir. Naslov v Jutru. 6997-8 ZAMENJAM ali prodam v-ečjo skurfnd kaktej V» agaiv. Pražakova 17/lf, levo. 7001-8 ČEVLJE, lepe, športne. St. 38, zamenjam 22 odprte It 38-39. Ptaiakova 17/11. le YO. 7008-8 KOLO, deško, skoraj novo, zamenjam za damsko kla virsko harmoniko. Naslov v Jutru. 6682-8 KROMPIR. 200 kg, vzamem proti vrnitvi v jeseni. Na> slov v Jtftru. 7009-8 SIV. STROJ» z dolgim čoi-ničkom, zamenjam za pro. ti vrednost. Ulica Stare prav. de 6. 7018-8 PESO, krmilno» cca 600 kg. zameniam za sem. krompir. Dalmatinova uL 5/1. 7021-8 PUNČKO, novo, veliko, celuloidno. globok voziček in otroški tricikel zameniam za damsko kolo. Vič-Glince. Splitska 11/1. 7063« Z/f/menja m SPALNICO, šperino, ne» piskano, 14 komadov, zamenjam proti doplačilu za novo dam*o kolo. Ponudbe Jutru pod »Damsko kolo«. 6824-8 PROTIVREDNOST dam za zimsko suknjo *U plašč za visoko postavo. Pooudbc Jutru pod »Nekadilec«. 6732-8 SIV. STROJ zamenjam z® žensko kolo. Sibeniika 16. 6936-8 RADIO» majhen, 3+1, menjam za protivrednost ali prodam. Cena 14.000 lir. Ogled do 9. ure zjutraj. Lun der. Rimska 7. 6926« PROTIVREDNOST dam za dobro ohranjeno moško kolo. Našlo» v Jutru. 6962-8 KOLO. damsko. športno, dobro ohranjeno, zamenjam 2a enako moško kolou ali . Hifrhl. Höht» cesta a, H. 2. MM4 PARCELO, južni deli Ljubljene. tudä ns perifeÄjf, kupim. Ponudbe Jutru pod »Periferija«. 70J9-7 ZEMLJIŠČE oa lepi sončni legi. najraje v trnovskem okraju ali v Rožni dolini, kupim. Ponudbe Jutru pod »Brez posredovalca«. 6646-20 PARCELE za Bežigradom, na vzhodni strani in industrijsko parcelo prodam. — Realitetna pisarna Zajec Andrej, Tavčarjeva ul. 1C. 6737-20 NEPREMIČNINE, hišo in parcelo v središču ali v neposredni bližini, parcelo v Šiški ali na Mirju in travnik kupim za svoje stranke. Ponudbe na: Realitetna pisarna Zajec Andrej, Tavčarjeva ulica 10. 6777-20 \ najem V NAJEM oddam 300 kv. netrov sveta ta Kode! levem za protivrednost. Naslov v Jutru. 7097-17 & SOBO. opremljeno, išče Ponudbe Jutru pod SOBO, majhno, opremlje-ao, brez perila, iščem za takoj-. Plačam v denarju aii naturalijah. Ponudbe Jutra pod »Majhna«. 7026-23a SOBO, majhno, prazno, za shrambo pohištva. iščem za takoj. Ponudbe Jutru pod »Enoletna najemnina«. 6869-23a Sobo odda SOBO, lepo opremljeno, oddam takoj za delno pomoč v gospodinjstvu. Naslov V Jutru. 6970-23 SOBICO, opremljeno, čisto. s -posebnim vhodom, v flovi hiši, oddam takoj sama boljšemu gospodu. Dun^slu. 69a/IH. desno. 7012-23 dan odsoten«. 7061-23aiJutru. BROŠKO sem aašd. Naslov v Jutru. 6971-37 ZAPESTNO URO. dsrasko, »Longines«, s svetlim usnjenim trakom, sem izgubila 27. marca od Kolodvorske po Resljevi Cesti 800 lel Ljubljane do Sv. Kriza. Kex je ura drag spomin, prosim najditelja, naj jo proti neradi odda n* nasiov v upravi »Jutra«. 6859-37 ZAPESTNICO, zlato, z dato podlcvico sem izgubila od Malgajeve. po Cdovški, Miklošičevi, do pošte. Nij-ditdja prosim, da jo čročr proti nagradi: MeHgajeva 6. I. aadstr. 6994-37 DENARNICO s J30 lirami sem izgubila od trga do Rožne doline. Ker sem reva, prosim najditelja, naj jo vrne t Jutru. 6J96-W DRUŽABNIKA-ico za ma-nufakturno trgovino v Ljubljani iščem. Potrebno do tri milijone. Ponudbe Jutru pod »Najboljša konjunktura«. 6829-37 PES, ilirski ovčar, se je zatekel. Sliši na ime »Piki«. Oddajte ga proti nagradi pri mesarju Zalarju, Cesta na Brdo 31n 6931-37 POZOR? Ukradeno je bilo 27. marca v opoldanski uri na Starem bgu 17 skoraj novo, čmq moiko kolo, znamke »Diamant«, tovor, štev. 986.747. evcideačna štev. 20.237, s kromanimi blatniki in kolesi ter s črno »Rünvaa« dinamo-»veti tko. Kdor ga izsledi ali v me. dobi 3000 lir nagrade. Javiti proaim v trgovini Klein, Woifova ulica 4. 7011-37 ZAVITEK otroških obleke sem izgubila v petek ob 9 od Karlovškega mosta do Gdjevicc. Najditelj naj odda zavitek proti nagradi v 40 »Wiegaadic Je Kasch prikimal, ta brezbarvni obraz mu je zadrgetal. »In--je priznal, da je---?« »Našli so njegove prstne odtise na kanti za petrolej. Izprva je tajil. Mnogo ur. Potem pa je se priznal.« »A zakaj je to storil?« je Hela vsa pre* >adena zaklicala Do malega človeka, ki se tako rad bahal; ji pač res ni bilo nič, padei ie taJ vodai vodai misel, da je prav on podtakn i ogenj, ji ni šle v glavo. iZakaj?« je ponovila. *An mar Se sainl ne, veste?« »Maščevati se je hotel.«: «Moida nad vami?« »Nad menoj. Dekle,« Kasch je goknll, beseda mu ni šla rada z jezika, ^dekle, ki sem bil z njo. zaročen, je njegova sestra»« Hela je brez besede zastrmela vanj. »In zdaj boste tudi razumeli, zakaj hočem odtod, jelite? Pri tvrdki bodo kmalu vsi vedeli, kako in kaj. Nerad bi tekal skozi šibe. To sem vam hotel povedati, preden zveste od drugih.« S trpkim nasmehom se je odmaknil od nje. »Pojdite, prešini, samb NI treba, da bl vas videli, kako prihajate v mojem spremstvu v pisarno.« « Pozdravil je, in preden je utegnila Hela kaj odgovoriti, se je z dolgimi koraki odstranil. * Ko je Hela zaklepala vrata svojega sta« nov an ja, da M šla v službo, ji je bilo veselo pri duši, čeprav je bila slabo spala. Zavest, da je pridobila kapitana Petersana» je delala, da ji je srce hitreje utripalo. Zdaj je vendar že videla možnost, pomagati Aleksandru Barayu, in ko se je spuščala po stopnicah, se je prav res zalotila na tem, kako v duhu sestavlja pismo zanj in se ns more odločiti, ali naj zapiše »Velespc&tova-ni gospod Baray!« all »Dragi gospod Baray!« Potem pa je stal na uličnem vogalu Kasch... Kako hitro razpoloženja izprendnjajo dušo! ! Tista Hela Dranstädtova, ki je bila vesela ln skoraj kar malce srečna prišla po stopnicah svoje hiše, je zdaj zbegana sto» pila v veliko ponovno stavbo, dasi je bilo med vesel ostjo in zbeganostjo komaj pičle pol ure časa. Mala Agata je bila že v pisarni. Prav za prav je piihajala drugače zmerom šele v zadnjem hipu. Vsak dan so se ji, vsaj trdila je tako, na pati v pisarno dogajale neprijetne stvari. Enkrat js je prevozni parnik pred nosom odpeljal, drugič je bila požar büa denarnica, tretjič je stopila v kako zoprno reč in je marala nazaj in se preabutK četrtič — nu skratka, menda ni bilo ničesar. kar sa jI še ne hi bilo pripetila. V resnici je menda, držalo, da je rajši vstajala deset minut prepozno kakor minuto prezgodaj. Danes je büa vsekako že tu in je obsulfe Helo s piohe razburjenih besed, komaj je ta stopila v soba BELEŽNICA KOI^DAB Sobota, 31. marca: Vd. sobota, 7. Cel. D. IL DEŽURNE LEKARNE Mr. Bakartič, Sv. Jakoba trg 6; Mr. Ramo?, Miklošičeva 20; Mr. Murmayer. Sv. Petra ce^ta »8, DRŽAVNO GLEDALIŠČE OPERNO GLEDALIŠČE Vel. sobota, 31. marca: Zaprto. Velika nedelja. 1. aprila ob 17. url: Riebard Wagner: Tannhäuser, izven. Gostovanje komornega pevca tenorista dr. Pölzerja Julija :n basista Betetta julija Cene od 100 lir navzdol Veliki ponedeljek, 2. aprila ob 17. uri: Bernard Schaw: Pygmalion. Izveš. Cene od 40 lir navzdol. Opozarjamo na dramsko premiexo «Ljubezni in morja valovi«, ki bo v sredo 4. t. m. Tragedija v petih dejanjih (osmih slikah). Spisal P. Gnil-paffzer. Poslovenil J. Moder. — Osebe: Hero — Ukmarjeva, Veliki duhoven — Sever, Leaader — Bltenc, Kaukleros — Miklavc, Janta — Pugljeva, Varuh templja — Košuta, Herina mati — Kraljeva. — Režiser: P. Malec. Oddajniška skupina Jadransko Primorje RADIO LJUBLJANA SOBOIA, 31. MARCA 12.30—12.45: PoročUa v nemščini, poročilo o položaju in poročUa V elovcoKini. Osrednji nemški spored. 14.00—14.10: Poročite v nemščini. 14.10—15.00: Osrednji nemški spored. 15.00—,17.00-: Osrednji nemški spored. 17.00—17.15* Fcro5:la v nemščini ln slovenščini. 17.15—18.0?: Osrednji nemški spored. 18.00—18.30: Oirednji nemški spored. 18.30—19.00: Kvintet, v D-dum za dve violini, violo, čelo in kitaro. — Izvajajo: Miran Viher, Jelka Stanič, Srečko Zalokar, Ad >5f Zupane in Stanko Prek. 19.00—19.30: Fantje n* vasi. 19.30—19.45: Poročila v slovenščini. 19.45 cH; 20.00: Aktualno predavanje — govori Haite Piitzsche (prenos). 20.00—2005: Poročila v nemščini. 20.15—22.00: Slikanica — Slovenska Velik* noč. Sodelujejo: Radijski orkester ln Komora i zbor pod vodstvom D. M. Sljanca in člani radijska igralske družine pod vodstvom prof. Jot. Peteriina. 22.00—22.15: Poročila r nemščini tn napoved sporeda. 22.15—24.00: Glasba sa konec tedna (prenos). SPORT K — Celovec bo Imel sa pw«nnre dve mednarodni tekmi. Kakor poroča celovški dnevnik. Je klubovejnu vodstvu KAC-a uspelo pridobiti odlično tržaško enajstorlco Triestino za dvakratno j gostovanje ob velikonočnih praznikih Prvi dan bodo igrali proti vablteljem, nato pa proti ia-frranemu moštvu Celovca, Beljaka ln Jesenic. KINEMATOGRAFI KINO SLOGA. »Velika oagnda.« Ob 17. io 19. uri. KINO UNION. Odlična komedija »Vzorni soprog«. Heinz Rtkhmann, Leol Marenbacb. — Predstave ob 17. ln 19; url. -KINO MATICA. »Afera Roedera« ob 17. Ia 19. «1. f Dotrpela Je v 42 letu starosti aa£* preljuba žena, mamica, hčerk« ln seatra. LEA OGRINC, roj. MARTINČIČ Pogreb nepozabne pokojnice bo v ponedeljek, dne 2. aprila ob Y< 9 z Žal, kapele sv. Petra, fc. Sv. Križu. ' Idubljana-Logatee-Zagreb. 30 manca 1945. žalujoči mož Jože, sta Boris ln ostalo sorodstvo. ZAHVALA. Vsem. ki ste ob težki izgubi pro* dobre žene ln mamice HORAK PANI nama sočustvovali, najlskrenejša zahvala. Posebna zahvala primati Ju dr. öavnlku, zdravnikom ln čč. ssitram aa bolniško oekrbo, dalje šefu Svetozarju Hribarju za pomoč ta uslufcben-stvu tovarne Sumi. Žalujoči estall. * 704^37 ZAHVALA Vsem, ki ste z nami sočustvovali ob težki izgubi našega najboljšega, preskrb nega moža, očka, brata 1. t. d., gospoda ALBERTA KHXERJA mu poklonili vence in cvetja, ga spremili aa njegovi zadnji poti — naša prisrčna zahvala Posebno zahvalo Izrekamo g. župniku cerkve Marijinega Oznanjenja Sr. maša zadušnica bo v torek, dne 10. aprila 1945, ob 8. uri v župnijski cerkvi Marijinega Oznanjenja Ljubljana, 29. marca 1945. žalujoča tona % hHäam» «er ostalo sorod« tvo. ZAHVALA Vsem, ki so ob nenadomestljivi izgubi našega iskreno ljubljenega moža, blata, svaka ln strica» gospoda EDVARDA PRAPROTNIKA z nami sočustvovali, mu poklonili cvet J es tiaro«' vali za dobrodelne namene in ga spremili na njegovi zadnji poti — Izrekamo ipato oajprlsrč-nejšo zahvalo. LJubljana. 30. marca 1945. , , Jenny Praprotnlk, žena tn ostalo socodstvo. Za uredništvo: Milan Zadnek — Za izdajatelja: Stanko Virant — Zs Narodno tiskamo; Fran Jeran — Za inMMtnl del: tfi&BOto Volčič