PC ftj —fl /) ''■-«I đ GLASNIK Stanov^, i m airunuvuv sm^uv/ Zveze poštnih iorsanizadi za Slovenijo v Ljubljani. Izhaja 1. in 15. v mesecu. — Cena 15 dinarjev na leto. Naročnina se vnaprej Rokopise na uredništvo .Poštnega Glasnika“ v Ljubljani. Reklamacije, oglase plačuje. — Oglasi po dogovoru. — Poštnina plačana v gotovini. in drugo pa na upravništvo lista. Rokopisi se ne vračajo. Letnik III. V Ljubljani, dne 1. aprila 1923. 7. številka JOJA: Organizacija. (Konec.) 3.) Sloga, edinost, vzajemnost, med* sebojna podpora. Te besede sem v dose* danjih izvajanjih že večkrat omenil, pa njihove važnosti ne morem nikoli za* dostno poudariti. Začel sem bil s prh mero o trdno povezani in o razrahljani butari, vse tiste stavke bi lahko tu po* novil. Če ne pride v teh težkih dneh duh edinosti med nas, gremo gotovemu po* ginu nasproti. Kadar gori vas, prenehajo vse razprtije in razlike med vaščani, vse je pozabljeno in vse obdaja ena sama skrb in dolžnost: gasiti ogenj, ki enako objemlje gruntarjevo hišo ko bajtarjevo kočo in ki grozi uničiti vso vas. O tovariši, in vse okrog nas gori, plameni ližejo že naše domove, naše družine, naše otroke, naše nade, naše duše! Mi pa vikamo in oprezamo, katera hiša se prej sesuje, katera dru* žina prej omahne, kateri otrok se prej zaduši, katere nade najprej spepele, katera duša se najbolj opali. Stojimo, vpijemo in čakamo konca. O, kakšna strašna zaslepljenost, kakšna usodna zmota! V tem požaru in zadušljfvem vzduhu imaš še vedno skrb, da se tvoja kategorija dovolj loči od kategorije tvojega sotrpina, še vedno ti blešči nimbus višje šolanosti okoli čela, še vedno nošiš v svoji ošabnosti glavo, da ti ob deževju curlja voda v nos. A, revež, kaj se res ne zavedaš, da plavaš v isti gnojnici ko jaz in vsi drugi? Po čem pa se ločiš od drugih, s čim pa se vendar postavljaš? Mar s tem, da imaš 200 kron (1 goldinar predvojne vredno* sti) na mesec več? Ali da hodiš na tlako v večjo hišo nego tvoj sohlapec? Ali da ješ isto slabo hrano ko 300 tvojih tovarišev? Kaj res ne vidiš, da si pre* oblečen hlapec? Lahko se tvoj cilinder še bolj sveti, lahko glavo še bolj nazaj vržeš, da si tilnik zlomiš, pa vzlic vsemu, verjemi: na sto metrov se ti pozna, da si imel opoldne nezabeljen krompir za prikuho in da boš imel pri večerji prav takega. Pozna se ti, da je tvoja suknja prej ogoljena preden plačana, pozna se ti, da si samo za deset dni v mesecu plačan, skratka — da si državni uradnik, strašilo za koruzo in posmeh brivskim učencem. Ne vem, če je prav, da vse to pri* povedujem, pa že dolgo me duši, da bi v tem pogledu še več in še jasneje po* vedal svoje mnenje. Jasno je, da lete te puščice samo na prizadete. Hvala Bogu, še je dosti častnih izjem, zlasti med najvišjimi. V tej zvezi sem povedal to samo zato, ker vidim, da vodi ravno ošabnost do nesloge in razlikovanja. To pa je ravno tisti zid, ki nas ovira, da korakamo naprej do zmage, saj se vsak resnejši poizkus razbije ravno ob tem zidu. Tako malo vzajemnosti, solidarnosti je med nami. Nižji uslužbenci so bili maksimirani; kako so sprejeli to krivič* nost tovariši, ki niso bili prizadeti? Po* največ s samotolažbo, češ, kaj me briga, saj m ene ne zadene. Naši strokovni tovariši — poštni odpravniki — že več ko tri leta ne dobe nobenega poviška, je hudo je, pa saj jaz nisem odpravnik. Torej sam sveti egoizem: če vse naokoli pogine, samo da j a z živim. Zdi se mi, da se ravno ta egoizem bridko maščuje nad nami vsemi, kajti če vidi deloda* jalec, da gre vsaki skupini samo za last* ne koristi, za skupnost pa nimajo smisla, zakaj bi ne pristrigel zdaj eni zdaj drugi skupini nekoliko peroti, ko pa ve, da pri njegovih služabnikih ni toliko altruizma, da bi krivico, storjeno enemu, v s i občutili. Pri nas je tudi strašno malo smisla za ščitenje lastnih, domačih lju* d i. Tp je sramotna posebnost Sloven* cev. Preiskuješ zadevo, rešuješ spis, pa brskaš in tuhtaš, kje boš kaj slabega, kaj pogrešnega iztaknil, ne pa, kje boš svetle točke podčrtal. Pride naredba o kakih poviških ali sploh o kaki ugod* nosti. Jasno je, da tista naredba ni jasna, kajti pri nas se spozna naredba ravno po svoji nejasnosti. Utegne biti dvo* umna, pa Bog varuj razumeti jo tako, da bi vzel ono, ki vse tovariše ugodno za* dene, nego ono, ki pušča kako kategorijo na cedilu. Čakaš leta na napredovanje, vsak dan čakaš dekreta, pa zveš, da sploh predlagan nisi bil, iz gole zavisti, iz osebnega nasprotstva ne: Ne moreš več tiho prenašati te krivice, napraviš priziv na ministrstvo, ga utemeljiš, kol* kuješ in predložiš po predpisani službeni poti. Že čakaš ugodne rešitve, pa zveš, da tvoja oblast prošnje sploh odposlala ni. In to iz gole zavisti, iz prirojene hudobnosti in satanske škodoželjnosti tvojega »tovariša«. Samo lastnim ljudem ne poma* gati, samo domačih tovarišev ne pod* pirati! Med nami so ljudje, ki so stoti* soče odjedli svojim lastnim tovarišem. Homo homini lupus — ali po domače povedano: revež revežu tat! T o j e n a* gnusno! Organizacija, okrepi svojo moč, da lahko enkrat s škorpijonom iz* ženeš te individuje iz naše srede, iz na* šega stanu in iz našega rodu! Kajti iz takega rodu se janičarji rode! Bodimo edini, pomagajmo drug dru* gemu, iščimo potov, ki nas družijo, ne onih, ki nas ločijo. Nikar si ne očitajmo trohic, ki jih ena ali druga kategorija morda doseže, nego privoščino vsake* mu, da doseže čim največ. Saj vendar ne gre za to, da tudi tovariš le malo ali nič ne doseže, če ti le malo ali ničesar ne dosežeš, marveč da oba čim največ dosežeta. Naš cilj mora biti, da dose* žemo tako visoke prejemke, kakršne po* trebujemo za dostojno, izobraženega človeka vredno telesno in duševno živ* ljenje. Če ima potem tvoj predstojnik ali tovariš dvakrat, trikrat višje prejem* ke, kaj je tebi to v kvar? Bolj se zave* dam, da ima dvorni svetnik majhne prejemke nego jaz. Če hočem razložiti lajiku naše smešno nizke prejemke, ne povem svojih prejemkov, nego one, ki jih dobiva direktor. Ker ravno v po* udarku, da ima direktor vseh pošt v Sloveniji toliko plače ko 22letni črko* stavec, mislim, da mu šele prav pred* očim vso našo mizerijo. Organizacija naj skrbi za vzgojo svojih ljudi, za srčno kulturo, dobro* hotnost, za smisel edinosti. Dokler laja ena kategorija na drugo, dokler ne pri* voščimo svojemu bližnjemu brezpogoj* no vsega dobrega, dokler ne zatremo v sebi zadnje kali nevoščljivosti in ošab* nosti, toliko časa ni edinosti. Dokler pa ni edinosti, ne more biti močne organi* zacije. In dokler ni močne organizacije, zaman so vse prošnje, kletve, tarnanja in zabavljanja, kajti sloga, edinost in solidarnost je skala, na kateri si zgradi* mo boljšo bodočnost. Vsak drugi po* izkus je na pesek zidan zračni grad. 4.) Tesnejši stiki s centralnim društvom (Savez javnih nameštenika u Beo* gradu). To jc eno najbolj važnih, pa hkrati najbolj žalostnih poglavij, zato ga bom kar hitro sklenil. Človek ne ve, ali bi se smejal ali jezil ali obupal, ko čita v poročilih' Osrednje Zveze, kakšno nezanimanje, lenobo in omalovaževanje kaže tisti Savez v Beogradu napram vsem pokretom, ki izhajajo iz posamez* nih pokrajin. Če gre še za tako važno in nujno stvar, Osrednja Zveza piše nujna ekspresna pisma, urgira, telegra* fira, telefonira — vse zaman, Savez se ne gane, ali pa pride po dolgem času z odgovorom, ki bi dela) čast Pithiji. Po* sameznim organizacijam deli tudi ukore, katerih je sam najbolj potreben. Ne vem, če je izraz »balkanizem« že točno opredeljen, po svojem tolma* čenju umevam tako postopanje za bal* kanizem, ki obsoja naše živahne organi* zacije na životarenje. Premalo imam vpogleda v vodstvo tistega Saveza, da bi vedel, ali je nezmožnost, ali nasprotovanje vzrok njegovi pa* sivnosti in nevrednosti našega zaupanja. Nekaj mi pravi, da zavzema znaten del lenoba, svetovno znana indolenca onih ljudi tam doli. Lenoba, ki nam povzroča v vseh panogah državnega, jav* nega, gospodarskega in kulturnega živ* ljenja neizmerno škodo. Večje važnosti je vprašanje, ali je mogoče napraviti Savez tak, kakršen bi moral biti, ali ni mogoče? Odgovor na to vprašanje se outeguje mojemu znanju, zato naj enkrat jasno in brez* obzirno odgovore nanj oni tovariši, ki so imeli in imajo priliko delovanje in mišljenje Saveza od bliže motriti. H koncu samo še to: so ljudje, ki so rojeni hlapci. Hlapčevsko so vzgo* jeni, hlapčevsko žive in hlapčevsko umi* rajo. Teh ne pogrešamo in ne vabimo v organizacijo. Teh ne kličemo v boj, ker bi nam samo ovirali zmago, kajti hlapec ni rojen za zmago nego za hlapčevanje. Pozivam pa vse tiste tovariše, ki se zavedajo človeškega dostojanstva, pa so pripravljeni za dosego skupnih inte* resov in končnega cilja delati, reorgani* zirati, podpirati se — skratka, vse one, ki pristajajo na program, katerega za* stopajo ta izvajanja, pozivam na delo in pomoč. Tovariši, čas beži, zgodovinski časi se bližajo. Vprašajmo se: »o bratje, kako je v nas? Ali so naše njive zorane?« Bdimo in pripravimo se, da nas ta čas ne prehiti! Kajti, kar nas prehiti, bo pred nami, mi pa moramo korakati v prvi vrsti v novo dobo. Zato tovariši, na stražo 'in na bran, kajti »po bliskovito gve vseh živih dan, in doživi na le, kdor je pripravljen nanj!« Gospodarski in stanovski dei. PAMET! Tovarišu —r— na njegov »Res, bo* dimo iskreni« ne bom ougovarjal, ker ni povedal ničesar bistvenega in ker se po njegovih izvajanjih ne čutim prav nič prizadetega; tuui tovarišu —J— ne bom pojasnjeval, zakaj je Društvo poštnih uradnikov in uradnic izstopilo iz Osred* nje zveze, ker utegne biti ta zadeva njemu ravno tako dobro znana, kakor meni. Če bi bili pokazali gotovi tovariši več iskrenosti v Osrednji Zvezi in manj trmoglavosti, bi se bilo to gotovo lahko preprečilo^ Nekaj drugega je, kar bi rad položil tovarišem — vsem brez izjeme — na srce. Vsaka uprava, ne samo jugoslovan* ska, je do sedaj stremela za tem, da je razdelila svoje nameščence v kolikor le mogoče kast. Tako smo. imeli pod Av* strijo pri pošti pragmatične uradnike, na drugi strani takozvane uradnike poštne uprave, ali po naše nepragmatične, po* tem poštarje, ki so bili nekako med pra* gmatičnimi in nepragmatičnimi itd. Sko* raj z vsako uredbo in z vsakim zakonom so kreirali kako novo zvanje, in osobje se je v svoji prav otročji naivnosti vese* lilo raznih novih nazivov in znakov. Tudi je uprava vedno vestno vodila račune o tem, da tem različnim kategorijam ni zmanjkalo gradiva za medsebojne spore; sedaj je vrgla kost eni, sedaj zopet drugi kategoriji in osobje se je med seboj rprevarilo in lasalo, uprava pa si je na tihem mela roke in se naše razdvoje* nosti veselila, ker je dobro vedela, da se nima od naše strani prav ničesar bati, dokler si bomo med seboj v laseh. Po svojem geslu »divede et impera« nas je delila naprej, nas medsebojno odtuje* vala, umetno sejala med nas razdor, da smo se tepli med seboj, ter tako nismo imeli dosti časa in dosti energije, da bi segli po upravi. In v Jugoslaviji? V naši kraljevini se je to trganje začelo s še večjo bes* nostjo. Vsak se je hotel spraviti na po* vrš j e na račun svoje bližnjega, vsak je hotel svojo kategorijo, svoj zveneči na* slov, najbolje bi menda uprava ustregla, ako bi vsakemu posamezniku dala še lastno pragmatiko. Ali nismo zaslepljeni in kratkovidni? . Pred kratkim smo dobili znano ured* bo o organizaciji ministrstva pošte, ka* tera predvideva tudi izenačenje uradni* štva. Uprava je menda pozabila na tisti sloviti »divide et impera«, da nas s to uredbo ni še bolj razcepila, in če smo pošteni, moramo biti upravi za to izena* čenje, ki je edino le nam v prid, prav hvaležni, to pa neglcde na to, ali z izena* čenjem kaj pridobimo, ali ne. Pa mi smo bili in najbrže tudi ostanemo prepirljivci. Namesto da bi sami silili skupaj pod eno zastavo, v samo eno, pa zato tem moč* nejšo falango, silimo še bolj narazen. Pa še pravimo, da ravnamo pametno! Pravi tepci smo, ker odklanjemo to skoraj edino dobroto, ki jo nam nudi uprava. Prepiramo se, kdo pridobi, kdo izgubi, kdo spada v ta koš in kdo v onega, oči* tamo drug drugemu napake, iščemo pe» zdir v očeh svojega lastnega brata in na kolenih rotimo upravo, naj nas požene zopet narazen ter ošvrkne prav pošteno vsakega z bičem. Ali nas še ne bo srečala pamet? Ali ni še dovolj bede in pomanjkanja v naših vrstah, ali ni še dovolj krivic? Prijatelji in tovariši! Pamet! Pamet! Z medseboj* nimi prepiri ne izboljšamo našega polo* žaja, ne dosežemo niti zvišanja plač niti napredovanj, niti moderne pragmatike. Zagrabimo ugodno priliko, ki jo nam nudi uredba, strnimo naše vrste, odpu* stimo si medsebojne terjatve, pokažimo j nesebičnost, tovarištvo in slogo, organi* zirajmo se pod eno zastavo, v eno falan* go in potem začnimo boj, a ne medse* bojni bratomorni boj, marveč boj za naš obstanek, za naše pravice, za zboljšanje našega obupnega položaja. Ako bomo složni, bomo gotovo do* segli z lahkoto več kakor bi si morebiti priborile posamezne organizacije z naj* večjimi težavami. Nehajmo z zavistjo. Sedaj, ko se pripravlja nov parlament k zasedanju, se pripravljajmo tudi mi, da pokažemo, če bo treba, ob pravem času pest. Vrni* mo se k pameti!____________• Kunst. SPOŠTOVANJA ZOPET NI! Po zadnji prevedbi je med našimi kategorijami zopet enkrat završalo. Vi* deti je, da ne bo miru, zato se mi zdi potrebna mirna beseda. Ko smo po prevratu s silno težavo spravljali vse kategorije v enotno zvezo, smo naleteli na edino in največjo težavo v tem, ker je bilo med različnimi kate* gorijami premalo medsebojnega spošto* vanja. Po silnih naporih smo ustvarili toliko spoštovanja, da smo nekaj let vsaj za silo izhajali. Priznavali smo večji izobrazbi in težjim izpitom več pravic, saj jih priznava vesoljni svet; priznavali smo voditeljem z odgovornejšo službo več pravic kakor podrejenemu uradniku, ki mehanično opravlja svojo službo; po* tem pa brez skrbi odhaja. Prišla pa je famozna uredba, ki gotovo ne bo večna, a je vendar vzdig* nila toliko prahu, da se ne more poleči. Razburila je eno kategorijo tako, da ni mogla molčati, če ni hotela pljuniti na svoje stališče; drugi kategoriji je pa vlila toliko poguma, da njeni najekstremnejši člani sploh ne mislijo več na razliko v predizobrazbi, na drugačne izpite in dru* go, ampak kar apelirajo na prvo kate* gorijo, naj se kratko malo odreče vsaki prednosti in naj se slepo vda. To ni zdravo in za resnične skupne smotre ni pametno. Druga kategorija pozablja na med* sebojno spoštovanje, ki smo si ga bili obljubili, kaže brez potrebe svojo »inte* ligenčno zavist« in razdvaja enoto, ki smo jo tako težko ustvarili. Prva kate* gorija je pa morda nekoliko preveč nervozna; saj, kakor sem že rekel, ta uredba ne bo Večna. Kakor spoštuje ves svet višjo iz* obrazbo, tako jo bo morala tudi vsaka naša vlada, če bo količkaj pravična in če ji bo količkaj do dobre uprave. T Organizaforično gibanje. OBČNI ZBOR DRUŠTVA POŠTNIH URADNIKOV. (Dalje.) V preteklem poslovnem letu smo imeli 12 odborovih sej, ki so bile vse sklepčne. Na sejah se je sklepalo o naj* različne j ših zadevah, ki jih tukaj ne bom razlagal, omenim naj le, da je mo* ral predsednik po vsaki seji interveni* rati pri ravnateljstvu v tej ali oni zade* vi, ker so odborniki vedno prihajali s kakimi pritožbami. Pripomniti moram, da so se skoraj vse take intervencije izvršile nam v pri* log. Večkrat se je izrazila želja, da bi se zapisniki odborovih sej priobčevali v našem glasilu. Tega do danes nismo sto* rili, ker je bilo tajništvo preobloženo in ni moglo obvladati cele svoje naloge. Nov odbor bi moral tudi glede tega kaj ukreniti. Mislim, da bi ne bilo na* pačno, ako bi poseben poročevalec, ki bi, ga bilo treba za posle nagraditi iz društvenega premoženja, skrbel za zve* zo med deželo in centralo. Prejšnje leta so se čule pritožbe, da društvo na dobljene dopise ne odgovar* ja. Teh pritožb ne bomo menda več sli* šali, ker je društvo principijelno odgo* varjalo na vse dopise, pa naj s6 bili še tako neumestni in brez pomena. Imeli smo v preteklem letu 85 dopi* sov, kar se na prvi pogled ne vidi mno* go, ako se pomisli samo na popisan pa* idr, a kar predstavlja ogromno delo, ako se pomisli, da je skoraj za vsak dopis tekel tainik do predsednika, in ta do enega ali drugega referenta pri poštnem ravnateljstvu. Večkrat smo čuli očitke, da se dru* štvo premalo oglaša v časopisih. Ti očitki so gotovo neosnovani. Vzemite Poštni glasnik preteklega leta in spoznali boste, da ni niti številke, v katerem bi društvo p. ur. in uradnic ne poročalo, česar že koli svojim članom. Posluže* vali smo se v agitacijske svrhe tudi osta* lega časopisja, tako smo n. pr. v vseh dnevnikih, ki izhajajo v Ljubljani, očr* tali bedo najrevnejših izmed dajs rev* nih, to je poštnih odpravnikov, ker smo upali, da se bo javnost zanje zainteresi* rala in jim pripomogla do pravičnega uspeha. Za pomožne moči pri ček. zavodu smo anonsirali v vseh časopisih, da išče* jo službe pri privatnikih, ker smo hoteli pokazati našim oblastim, da je kupa polna. V tem slučaju smo imeli delni uspeh, ker smo dosegli, da so se jim zvišale dnevnice od 14 na 17 Din dnevno. Prihodnji odbor bo moral skrbeti, da se posebno naše glasilo povzdigne, to se pa da doseči le, ako skrbimo, da se število naročnikov povzdigne, in ako bi imelo uredništvo na razpolago dovolj dopisov, posebno z dežele, da postane čtivo bolj zanimivo in raznobarvno. Delegatov v preteklem letu nismo pošiljali veliko po svetu. Naš zastopnik se je udeležil kongresa Saveza v Beo* gradu in nekega takozvanega kongresa v Zagrebu, ki je bil pa vse prej kakor kongres. Kot delegata smo se posluževali to* variša Kunsta iz Maribora, in to radi tega, ker smo videli v njem agilnega de* lavca, in pa, ker smo želeli, da bi bila tudi .Štajerska metropola obveščena o vsem. V nasprotnem slučaju bi moralo društvo poslati v Maribor posebnega delegata, ki bi poročal o poteku kongre* sov, med tem ko smo prejeli v Ljubljani taka poročila itak po predstavniku Zve* ze, ki se mora udeležiti vseh važnih po* svetovanj. Že dvakrat smio delegirali tovariša Brčona iz Ljubljane k pogrebu umrlih članov, to je Jurkiča v Škofjo Loko in Svetine v Žirovnico. V blagajniškem poročilu bo zaradi tega postavka — stroški delegatov, v primeri s prejšnjimi leti naravnost ma* lenkostna. Kakor znano, je naše društvo naj* močnejše med vsemi uradniškimi dru* štvi v celi Sloveniji, to pa menda le ra* di tega, ker ima najbolj širokogrudno podlago in se bojuje za najbolj pravične in liberalne zahteve. Člani našega dru* štva so tudi zmernejši maturanti, absol* venti ljudske šole, kontrolorji, upravniki in uradne pomožne moči. Društvo je včlanjeno v »Zvezi pošt* nih organizacij« ter po njej v poštnem savezu v Beogradu, kakor tudi v zvezi javnih nameštenika ijstotam. * Do 31. dec. 1. 1. smo bili člani »Osred* nje zveze javnih nam. v Sloveniji«, a iz te zveze smo izstopili, ker smo čuli, da veje v njej nam nasnroten duh, in pa, ker smo se prepričali, da je Osr. Zveza zašla v politične vode. Razumljivo je, da bo moralo dru* štvo postati član te organizacije, čim se bodo v njej razmere izpremlenile. Pri* znati moramo, da je Osr. Zveza jako veliko delala v sredini lanskega leta, takrat, ko je bil boj za novo pragmati* ko na vrhuncu. Vse inicijative za izpre* membo osnutka so izhajale iz Ljubija* ne. Naša organizacija se ie tega boja intenzivno1 udeleževala in se ie večkrat pripetilo, da so imeli n>eni delegati no cel teden vsak večer selo ali posvetova* nje. Tudi odbor ie hoteHbiti takrat ved* no o vsem informiran, in je, skoraj bi rekel, permanentno sejal. Pragmatika nam je povzročila največ dela, a žal ne moremo mi niti kdo drugi pokazati na kak • usneh. ^________ kunstek & Pleterski trgovina z manufakturo, modnim blagom usnjem in kožami Llubljana, Vodnikov trn 5- (24) IVI *3 1*: 1 ^ Nedič, Rakove & Zanki tovarna kemičnih in rudninskih barv in lakov Centrala Ljubljana. Podružnica Maribor. Skladišče: Novi Sad. Ljubljana: Telefon 64. Brzojavi: MERAKL Ljubljana: Poštni predal 120. Emajlnl laki. Pravi firnež. Barve za pode. Priznano najboljša in zanesljiva kakovost barve za obleke, vse vrste barv, suhe in oljnate, mavec (Gips), mastenec (Federweis), strojno olje, karbolinej, steklarski in mizarski klej, pleskarski, sl karski in zidarski čopiči, drugi v to stroko spadajoči predmeti. (18) Koncem leta smo bili prisiljeni, da smo zvišali članarino, ker bo društvo nujno potrebovalo denarnih sredstev za vroč boj, ki bo najstal po sklicanju no* vega parlamenta. V zmislu ustave mora biti sprejeta pragmatika do 1. junija tek. leta, torej v 3 mesecih po sklicanju skupščine. Število članov se je v posl. letu ne* koliko znižalo, to pa radi tega, ker ni* mamo nikakega naraščaja. Od leta 1919. ni bilo nikakega tečaja, nekaj jih je pa umrlo. ________________________ Razne vesti. Zahvala. — Podpisani se najprisrčndje zahvaljujem Osrednjemu društvu poštnih in brzojavnih uslužbencev za Slovenijo, po* družnica Maribor, za podporo 90 Din. — Ma* ribor, dne 23. marca 1923. Franjo S t a n e k, poštni sluga, Maribor 1. Članom Gospodarske zadruge poštnih nameščencev v Ljubljani. — Da se napravi glede sprejemanja strank v čevljarni prime* ren red, je sklenilo načelstvo, da se od dne 15. marca dalje sprejemajo v čevljarni stran* kc samo od 14. do 17. ure popoldne. Izven teh ur-se ne bo sprejel nihče. Zadružnike prosimo, da se določenih ur točno drže. — Nakazila za napravo novih čevljev in obleke ter za popravila odpadejo za vse uslužbence* zadružnike, izvzemši začasne pomožne sluge, pomožne moči, uslužbence ruske narodnosti in upokojence. — Načelstvo. Merosodni urad. — Tovariš z dežele nam piše: Dal sem merosodnemu uradu v Ljubljani cimentirati tehtnice. Tehtnice, zla* sti decima ka, kakor tudi pisemska tehtnica, so bile tako natančne, da se tudi za las ni nobena premeknila, ako sem tehtal uteži; s tem mislim, da je vendar dovolj natančno dokazano, da so prave. Kako sem se pa za* čudil, ko sem dobil račun v znesku 134 Din za cimentiranje. Tega vendar .poprej nikdar ni bilo, zlasti je pa še decimalka danes ne* zanesljiva, in ako hočem uteži tehtati, nikdar ne pokaže tehtnica tiste teže. Prosim vas, kam pridemo, ako nas bodo tako odirali! Saj moramo dati nad polovico že tako slabo od* merjenega pavšala samo za cimentiranje tehtnic. Ali ni mogoče tu nič ukreniti? Umrla je v Celju dne 23. t. m. poštarica ga.- Marija Škoflek, članica pogrebnega društva poštnih in brzojavnih nižjih usluž* bencev za S'ovenijo v Ljubljani. — Tovariši* člani tega društva se prosijo, da 1. aprila pošljejo svoje prispevke. Društvo poštnih upravnikov za Slovenijo ima svoj redni občni zbor dne 8. aprila 1923 ob 14. uri v restavraciji »Pri Novem svetu« v Ljubpani Gosposvetska cesta. Predstojniki uradov, če tudi niso člani, dobrodošli. Ako ob določenem času občni zbor ne bo sklepčen, bo eno uro pozneje občni zbor ob vsaki udeležbi. Zaloga pohištva F. Faidiga sin v Ljubljani, Sv. Petra c. 17. Ustanov. 1. 1879. Ima vedno v zalogi vse vrste pohištva kakor tudi madrace vseh vrst. Mizarska in tapetniška delavnica. ZALOGO^ RAZNEGA-USNJA~PRiPOROČA ANDREJ SEVER V LJUBLJANI, PREŠERNOVA ULICA (RESTAVRACIJA PER ES). (34) Parna žaga MlKlIll. mestni tesmsti nistet L1U H Linhartova ulica 25 kupuje po najvišjih dnevnih cenah razne vrste' okroglega lesa, kakor tudi cele gozdne parcele. Občni zbor zagrebške poštne organizacije je bil v nedeljo dne 25. tm. Navajeni smo sicer, da se tam preko Sotle vrše vsa posvetovan.a in zborovanja bolj burno in da nastopajo najtemperament-nejši govorniki, a kaj takega, kakor prošlo nedeljo, še nismo doživeli. Prve težave je delala sklepčnost, za katero je v smislu pravil potrebna navzočnost gotovega števila članov, a v pravilih ni predvideno, da se v slučaju nesklepčnosti vrši lah-> ko še isti dan neka pozneje občni zbor, ut glede na število navzočih članov. O kvorumu so se ijre-rekali dolgo, pomislili pa niso, da so bila ta plavila v veljavi ves čas, kar obstoji organizacija -n da so bila vsa dosedanja zborovanja nevelj une, kc-r pač ni bilo nikoli navzočili dovolj članov, še večje težave je delalo vprašanje, kdo naj otvori zborovanje. Predsednik društva ie namreč tovariš Scrbedžija, ki je bil prestavljen k ministrstvu v Beograd. Pripeljal se je v Zagreb, da vodi občni zbor, a nekateri zborovalci mu tega niso dovolili, češ da je on v Beogradu in ga torej nadomestuje podpredsednik Pokupcc. Po našem naziranju so to malenkosti, ki so bile za lase privlečene na dan, a so vendar razbile organizacijo. Po prerekanju in vptiju, ki je trajalo eno uro in pol, je prišlo do dejanskili napadov, na kar so začeli zborovalci trumoma zapuščati zborovališče. Uspeh. Organizacija je razbita in epilog bo pisala sodnija. Za-grebčanje do sedaj niso bili organizirani po našem vzorcu, ampak so imeli samo eno društvo, kateremu so pripadale prav vse kategorije. Nedeljski dogodki so jasno pokazali, da tako ne gre več naprej in bo treba ustvariti dve sekci i, to je uradniško in služiteljsko. V ilustracijo razmer naj navedemo samo eno de'stvo. Neki služitelj je navalil na uradnika z bedastim očitkom, da je on kriv, ker nima še službene obleke, a nam ie vendar vsem znano, da 'e blago, ki je bilo preskrbljeno na račun reparacij in namemeno za službene obleke, pogorelo v tvornici. V naši zvezi se tudi včasih kaj krha, a upamo, da ne bomo nikoli tako daleč prišli, ker presodimo vsak položaj boli resno in se ne damo zapeljati ne po posameznikih in ne po političnih vplivih. O. O. LISTNICA UPRAVE. Pričetek 11. četrtletja. — Z današnjo številko stopamo v II. četrtletje in opozarja* mo pri tej priliki vse one tovariše in tova* rišice naročnike našega lista, ki plačujejo četrtletno, da vplačajo naročnino. Istotako pa opozarjamo vse one, ki so z naročnino v zaostanku, da sedaj ob novem četrtletju za* dostijo svoji dolžnosti in poravnajo dolg, ki je vsak mesec večji. — Vsakdo, ki ima kaj vplačati, prejme z današnjo številko po* ložico, na naslovu pa bo razvidel z rudeči* lom napisano vsoto, ki jo ima plačati. — List se plačuje četrtletno vnaprej. Prosimo vse tovariše, naj to upoštevajo, da bo red. Vplivajte na one, ki na list še niso naročeni, da to store takoj, ker le v slogi je moč. Za zgled bi v tem oziru postavili samo lahko tovariše v Mariboru. Uprava Odgovorni urednik Ivan Benčan, Ljubl ana. Izdaja Zveza poštnih organizacij za Slovenilo v Ljubi ani. Tiska »Narodna Tiskarna« v Ljubljani. Konfekcijska tovarna M DUH S (E. ljuljana Pisarna Tovarna Emonska cesta 8. Erjavčeva cesta 2. 313 Telefon interurban 249 Najmodernejša in največja tovarna moških, dečjih in fantovskih oblačil. KONKURENČNE CENE. Vsakovrstno usnje iu garantiram čevlji domačega zdelka posebno šhapacni za moške, ženske in otroke. kakor tudi finejši iz boksa se dobe pri tvrdki GAŠPER MAHER LJUBLJANA TRŽAŠKA C. 9. (nasproti tobačne tovarne) Postrežba točna in solidna! v [ trgovina s paoirjem priporoča svoje pisarniške potrebščine. MODNA TRGOVINA A. SINKOVIČ nasl. K. Soss Ljubljana. Mestni trg 19. Priporoma svojo zalogo; perila, pletenine, svile, modni nakit, galanterija, kožuhovina, parfumerija. Cene priznano nizke. (72) Cene priznano nizke Telefon št. 426. Telefon št. 426 Stavbeno podjetje Ivan Ogrin, OMjevo nab# štev. 8 se priporoča za vsa stavbena dela. Cene solidne. Točna postrežba (25) Josip Peteline Sv. Petra nasip 7. priporoča najcenejši nakup potrebščin za krojače, čevljarje in šivilje, modno blago, palice, tovarniška zaloga najboljših šivalnih suojev „GRITZNER" v vseh opremah za obrt. Kayser, Adler za čevljarie in krojače Poljanska cesta št. 8. Us anovheno 1852. Teod. Korn, Ljubljana (prele Henrik Korn). Krovec, stavbni, galanterijski in okrasni klepar. Instalacija vodovodov. Naprava strelovodov. Kopališke in klosetne naprave. Izdelovanje posod iz pločevine za firnež, barvo, lak in med vsake velikosti kakor tudi posod (škatle) za konserve. (11) J. BLAS Specialna trgovina čevljev za dame gospode in deco LtubMaoa (8) Pod tranto 1. Priporoča se modna trgovina = T. Eger = v Ljubljani Sv. Petra c« 2. Ivan Zakotnik, Ljubljana mestni tesarski mojster. Dunajska c. 46. Telefon 379. Telefon 379. Vsakovrstna tesarska dela, moderne lesene stavbe; ostrešja za palače, hiše, vi e, tovarne, cerkve in zvonike, stropi, razna tla, stopnice, ledenice, paviljoni, verande, lesene ograje itd. Gradba lesenih mostov, jezov in mlinov. Parna žaga. Tovarna furnirja. Vzajemni jauaroualnica Ljubljana, Dunajska c. 17. PODRUŽNICE! Zagreb, Sarajevo, Vrbanja ul. 4, Celje, Breg 33, Split, Sombor in vseh drugih večjih mestih. Osn. 1900. T 522. Bz. l/zajemna. Sprejema vsa požarna zavarovanja, premičnin in neprimičnin, živl.enska zavarovanja v vseh kombinacijah. Najugodneiši pogoji. Edini siovemki zavod. Manufakturna veletrgovina FELIKS URBANC, LJUBLJANA Sv. Petra cesta itev. 1 priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnega blaga po' nizkih cenah. (22)- «„Transformator“« Elektrotehnična tovarna, d. z o. z. Ljubljana, Dunajska c. 7- Izdeluje in pooravlja tranaformatorje za vsakovrstne napetosti in toke. Zaloga motorjev* Bergmannovih cevi in vseh elektrotehničnih potrebičin. Oprema elektr. centrrl. Inštalacije. itebi in Tuječ strojno in elektrotehnično podjetje Ljubljana, Resljeva cesta it. 4. PROJEKTI: Točna izdelava vsakovrstnih projektov in proračunov ORADBA: Električnih central in naprav za visoko in nizko napetost. LASTNI IZDELKI: Izdelovanje sklepalnih naprav, pogonskih uporov, premotanje vseh vrst motorjev in transforma-* torjev, PRtlZKUSEVALNIČA: Moderno urejena za preizkuševanje števcev in aparatov. PRODAJA IN NARAVA elektr. motorjev, polnojarmenikov, raznih'strojev za obdelovanje lesa, njih montaža ter prodaja električnega materijala. ZASTOPSTVO: „Broum Boveri“ tovarne d d. Strojnih tovarn za turbine vseh vrst „Andritz“ d. d. v Andritz pri Grazu in tvrdke za lokomobile Brüder Fischer, Wien III. Fasangasse 38. (5> IJAX & SIN, Ljubljana Gosposvetska c. sta 22 Pisalni stroji „ADLER« Vozna kolesa Styirla DUrkopp Orožno kolo (Waffenrad) Ceniki zastonj in banko. Priporoča svojo bogato zalogo šivalnih strojev za rodbino in obrt. Kolesa z motoreti na prvo kolo. dr Zadružna gospodarska banka d. d. Ljubljana V lastni palači: Miklošičeva cesta 10. Račun poitno-ček. urada Ljubljana št. 11.945, Zagreb 39.080. Telefon štev. 57.. Podružnice: Diakovo, Maribor, Sarajevo, Sombor, Split, Šibenik. — Eksnozitura: Bled. Interesna skupnost: Sveopća Zanatlijska banka d. d. Zagreb, njena podružnica v Karlovcu, Gospodarska banka d. d. Novi Sad Kapital in rezervo skupno z alilijac