Vedno večja razgibanost v imarski občini so pretekle dni bile razprave o ustavi in tudi letne konference krajevnih orga- nizacij SZDL. Občani so se ob tem izredno razgibali. Skoraj povsod so bile razprave o ustavi pred letnimi konferencami in morda je prav to povzročilo, da io tudi letne konference bile letos močneje razgibane kot pre- tekla leta. Občani so razpravljali predvsem o komunalnih proble- mih, o perspektivnem planu, toda dosti bolj so se zanimali še za vlogo organizacije SZDL v druž- benem življenju in za izobraže- vanje. Skoraj pri vseh krajevnih organizacijah so terjali, da bi v zimskih dneh imeli različna pre- davanja, ki bi jih naj nudile De- lavska univerza in strokovna združenja. Najbolj si želijo kme- tijska, živinorejska, zunanjepoli- tična predavanja ter spoznavanje komunalnega sistema, posebno še o statutu. Predavanja o ustavi po krajevnih organizacijah in po- sameznih vaseh so skoraj zaklju- čena. Trenutno potekajo še po- sebej po sindikalnih podružnicah, tako da bodo v drugi polovici de- cembra lahko pričeli pojasnjevati občinski statuit šmarske občine, za katerega se že zdaj izredno zanimajo. Doslej je bilo v občini 27 kra- jevnih organizacij SZDL, letos so se ponovno osamosvojili v Vir- itanju, kjer imajo izredno pri- merne poboje za samostojno de- lovanje. V kraju je šola, lepo so si uredili klubski prostor, v ka- terem imajo televizijski sprejem- nik in ozkotračni kinoprojektor. Tako je zdaj spet 28 krajevnih organizacij v šmarski občini, ki vključujejo preko 13.000 članov. V Imenem so si kot največjo nalogo zadali to, da bodo do- končno zgradili gasilski dom, v katerem bo tudi klubski prostor krajevne organizacije SZDL. S prostovoljnim delom in samo- prispevkom lesa so dom spravili pod streho, prihodnje leto pa bi radi letno konferenco izvajali že tam. V Podčetrtku že dolgo ni bilo zbranih toliko občanov kot na letni konferenci SZDL, kjer so obravnavali največ turistično problematiko. V Rogaški Slatini so se kritično pomenili o mnogih notranjih problemih v kraju, v Tržišču pa predvsem o šoli, ob Težave so premagali v tovarni kovinskih izdelkov v Vitanju so imeli na začetku leta precej težav v proizvodnji, saj ni- so imeli dovolj naročil. V poletnih mesecih, zlasti pa v tretjem tro- mesečju se je stanje občutno po- pravilo. V tovarni so začeli izde- lovati nove dele za nekatere kme- tijske stroje, za katere je dosti naročil. Glede na sedanje stanje je položaj zelo ugoden; zato vse kaže, da ne bo prišlo do večjih motenj v proizvodnji in prodaji. čemer pa so uvideli, da ozki osebni interesi lahko neprimerno popačijo najčistejše družbene na- mene. V splošnem lahko rečemo, da so letošnje letne konference v šmarski občini povsem uspele, da so mobilizirale občane, ki so si zadali stvarne delovne naloge posebno še za izobraževanje in delovne akcije. Utrditi bi morali še občinsko vodstvo SZDL, ker en sam človek dejansko ne zmore vsega koordinacijskega dela, ki ga terja najbolj množična organi- zacija v občini. Najtreč izostankov zaradi ooolenj v konjiški občini je bilo letos okoli tri sto nesreč pri delu. Po številu jih je sicer nekoliko manj kot v preteklem letu, zato pa po resnosti in številu izgubljenih de- lovnih dni prav nič ne zaostajajo za lanskimi. Po analizi odpade od skupnega števila izgubljenih de- lovnih dni na dneve odsotnosti zaradi nesreč le okoli 12 odstot- kov; vso ostalo odsotnost od dela pa je pripisati različnim obole- njem in boleznim. Zaradi tega je povsem razum- ljiv sklep komisije za higiensko- tehnično varstvo pri občinskem ljudskem odboru, ki se zavzema, da bo treba prihodnje preventiv- ne mere osredotočiti predvsem na znižanje bolezenskih izostankov. Po izkušnjah lahko tesno sodelo- vanje podjetij z zdravstveno služ- bo veliko pripomore k reševanju tega problema. Menijo namreč, da bi lahko mnoge lažje bolnike za- časno zaposlili na drugih delovnih mestih, zlasti pa na takih, ki bi tisti čas ustrezala njihovi delovni sposobnosti in zmnožnosti. V. L. Motiv iz Slovenskih Konjic Ponovno: Dom upol(ojencev v Celju Kot vse kaže, je pred kratkim objavljen članek o prizade- vanjih celjskega društva upokojencev o gradnji doma upoko- jencev v mestu ob Savinji, vzbudil med tistimi, ki zdaj uživajo zasluženi počitek, veliko pozornosti. To potrjuje tudi pismo, ki nam ga je naslovil nas sodelavec tov. Rado Košec iz Petrove in v katerem med drugim piše: Mi, težko prizadeti osamljeni upokojenci, zelo nestrpno čakamo na predvideno uresničenje solid- ne zgradbe našega predzadnjega doma na idilični, brezhrupni pe- Problem, ki ga bo treba resiti Med brezposelnimi delavci, ki so prijavljeni pri zavodu za za- poslovanje delavcev v Slovenskih Konjicah je precej mladine, sta- re med 15. in 20. letom. Med fan- ti je večina takih, ki se zaradi ne- zadostne šolske izobrazbe niso mogli vključiti v uk, pri dekletih pa nekaj delavk, ki so med letom zaposlene pri raznih sezonskih delih. Spričo tega je komisija za po- klicno usmerjanje pri zavodu za zaposlovanje predlagala, da bi v gospodarskih organizacijah ugo- tovili, kakšne so sedanje in per- spektivne možnosti za zaposlitev mladih delavcev. Po sedanjih predvidevanjih bo njihovo število v prihodnjih letih še naraščalo in bo treba zavoljo tega več napra- viti za zadovoljivo rešitev proble- ma. V. L. riferiji mesta Celja. S tem bi bilo marsikomu ustreženo tudi zaradi prepotrebnega duševnega razve- drila, ki ga nudi mesto. Upoko- jenci, ki so do družbe izvršili svo- jo dolžnost, si ob zatonu svojih življenj zaslužijo čim več blago- hotne pozornosti in olajšav. V nadaljevanju tovariš Košec piše, kako bi naj bil dom upoko- jencev urejen; svoje pismo pa zaključuje: Čimprejšnja realizacija te so- cialne, človekoljubne ustanove bi pomenila številno sprostitev ozi- roma pridobitev dosedanjih, v mnogih primerih po sili razmer tudi nezadostno zasedenih dru- žinskih stanovanj vdovelih upo- kojencev obeh spolov. Saj bi bilo bržkone veliko primérov, ko pri- zadeti, predvsem gospodinje, za- radi starostne onemoglosti ali bo- lezni, ne bi bili več sposobni vo- diti lastnega ognjišča. Izpolnili so plan izvoza Gospodarske organizacije ko- njiške občine so že pred mesecem izpolnile predvideni letni plan iz- voza. K tako pomembnemu uspe- hu je v prvi vrsti pripomogel usnjarski kombinat Konus. Svoje izvozne naloge je zadovoljivo iz- vršil tudi LIP Slovenske Konji- ce, medtem ko je pri izpolnjeva- nju izvoznih obveznosti močno za- ostala kovinska industrija, ki za svoje proizvode še ni dobila pri- mernega tržišča v inozemstvu. V. L. Veliko zanimanje ZA OSNUTEK ZVEZNE IN REPUBLIŠKE USTAVE Sindikalne organizacije v konjiški občini so v minu- lem mesecu organizirale v delovnih kolektivih več raz- prav o predosnutku zvezne in republiške ustave. V tej zvezi smo zaprosili za raz- govor predsednika občin- skega sindikalnega sveta- tov. VLADA PRATNEMER- JA, ki je med drugim dejal, da je bilo doslej v 23 sindi- kalnih podružnicah nad tri- deset razprav o ustavnem gradivu. Na vseh teh ses- stankih je aktivno sodelova- lo okoli 1700 članov, kar je dobra polovica vseh članov. Ko pa smo tov. Pratnemer- ja vprašali, katera so glav- na vprašanja, ki so se poja- vljala na teh sestankih je dejal: Po poročilih sindikalnih Ijev lahko sklepamo, da so se naši člani močno zanima- li za vrsto vprašanj, ki jih nakazujeta oba predosnutka, ali pa, ki jih bo treba ure- diti s predpisi. Sicer pa so spraševali kako bo urejena pokojnina starejšim delav- cem, ki zadnja leta ne mo- rejo več tako delati in zara- di tega manj zaslužijo, na- dalje, kako bo z delavci, ki imajo še lastna zemljišča itd. Mimo tega so se zani- mali, kako bo z volitvijo in odpoklicem voljenih članov, kako z združevanjem pod- jetij, z vlogo okraja, v kak- šnih pogojih bodo v prihod- nje delale kmetijske zadru- ge, kakšen bo položaj kme- tov itd. Takih in podobnih vprašanj bi lahko še našteli. Vsa pa kažejo, da se člani zanimajo za spremembe in ustavne novosti. Poleg tega so skoraj na vseh sestankih govorili o gospodarjenju v lastnih podjetjih, o izpol- njevanju planskih nalog itd. Ko pa je beseda nanesla na udeležbo, ki ponekod ni bila najboljša, je tov. Prat- nemer odvrnil: Nekatere težave so nasto- pile tam, kjer imajo delo organizirano v več izmenah in so delavci vezani na raz- lična prometna sredstva za prevoz na domove. Razen tega imajo nekatera pod- jetja svoje obrate raztrese- ne, celo v različnih krajih. Poleg tega smo ugotovili, da so se mnogi člani naših sin- dikalnih podružnic udeležili tudi sestankov na terenu, kjer stanujejo, kar je pač razumljivo. Vsak namreč gre rajši tja, kjer mu je bliže. Mislim, da je prav, če de- lavci iz podjetij sodelujejo pri razpravah o novi ustavi tudi v domačem kraju, saj lahko na ta način sodeluje- jo pri obravnavanju in re- ševanju mnogih važnih vprašanj. V. L. Ribiški praporščak Ribiška praporščaka sta trenut- no samo dva v Sloveniji. Prvi je menda nekje pri Novem mestu, drugega pa so izbrali pri ribiški družini v Podčetrtku, kjer so letos razvili zeleni ribiški prapor kot drugi v Sloveniji. Praporščaka Ludvika MESARCA smo ujeli v Imenem, ko si je po slovesnosti še v paradni ribiški noši ogledo- val prapor, ki so mu ga zaupali v varstvo. «Vesel sem, veste! Navdušen ri- bič sem, ker menim, da se ob Sotli, kamor hodim lovit, najbolj prijetno odpočijem, obenem pa je ribolov izredno velik užitek in to ne glede na prehranbeno korist. To je šport! Naša ribiška družina se je v desetletju svojega življe- nja dobro razvijala, saj bo kmalu štela sto članov, če pojde tako naprej. No, zdaj nas je 76 in po- sebej še imamo mladinsko sekci- jo s 30 člani, tako nas je že krep- ka stotnija, ki vsekakor potrebu- je svojega praporščaka, ne!« seje vedro nasmehnil in oči so se mu iskrile v prikritem ponosu. Ribiška družina Podčetrtek usmerja ribiški šport za vso vo- dovje šmarske občine. Ob deset- letnici so razvili svoj prapor. Tru- dijo se, da bi požlahtnili izbor rib, zato goje kalifornijsko postrv in še druge podobne zvrsti. Pri Tekačevem so si uredili ribnik, ki že postaja gospodarsko zanimiv. Ti napori bodo nedvomno največ prispevali k razvoju turizma, ki ima v šmarski občini še največ skritih rezerv. s. Manj izostankov od dela živahne razprave o problemih socialnega zavarovanja in izo- stankov od dela so v konjiški ob- čini že dale prve pozitivne rezul- tate. To se vidi tudi pri finanč- nem primanjkljaju podružnice zavoda za socialno zavarovanje. Medtem ko je primanjkljaj po pr- vih sedmih mesecih letošnjega le- ta znašal nekaj nad dvanajst mi- lijonov dinarjev, je ostalo ob kon- ^ cu oktobra nepokritih še okoli pet milijonov. Pri podružnici menijo, da se bo ta primanjkljaj do kon- ca leta še zmanjšal. K temu uspehu je v znatni me- ri pripomoglo zmanjšanje izostan- kov od dela. Vtem ko so v sre- dini leta znašali ti izostanki v povprečju celo nad šest odstot- kov, v posameznih gospodarskih organizacijah še več, so v zad- njem času padli na manj kot pet odstotkov, kar je normalno stanje. Celotne uspehe pa je vsekakor pripisati skupni akciji tako orga- nov samoupravljanja, kot politič- nih organizacij v podjetjih ter zdravstveni službi in zavodu za socialno zavarovanje. NE SPONTANO, TEMVEČ NAČRTNO DELO »Mladina dela vendar zase, za današnji čas in še za prihodnje rodove. Na vsem, kar ustvarjamo danes, temelji prihodnost, v ka- tero zremo z velikim zaupanjem. Skrb za mladino je v rokah vse družbe in mladinska organizaci- ja je tista, ki naj uveljavlja na- črtno delo in tako v sebi obliku- je mladega človeka. Zivljenski problemi so izredno pisani, mlad človek se s svojo oblikujočo oseb- nostjo dotika vseh vprašanj in hoče biti enakovreden ustvarja- lec, kar je razumljivo. Pri temu pa je potrebno našemu mlademu občanu pomagati, mu omogočiti, da bo sodeloval, soustvarjal.« Ta- ko nekako je govoril na nedavni občinski konferenci predsednik šmarskega občinskega komiteja LMS DARKO BIZJAK. Predsednika Bizjaka smo ujeli v Kozjem, kjer biva in v skopih besedah je nanizal vrsto misli o delu in življenju šmarske mladi- ne. Krhko se je nasmehnil, ko se je ozrl na razpadajoč plot. »Saj lahko kar tu pričnem. Pravkar razmišljam, da bi tudi tega lahko popravila mladina. Morda so delovna akcija prav ti- sta oblika, ki vse občane prepri- ča o vrednosti mladinske organi- zacije. To je fizični odraz skup- nih naporov, ki jih pa ni malo. Naši mladinci so se izredno iz- kazali v celjski brigadi na »Av- tocesti« saj so skoraj vsi udele- ženci danes udarniki. Pri ureje- vanju domačih krajev, popravilu cest, gradji telovadišč in vodovo- dov je sodelovalo 773 članov, ki so opravili okoli 4.300 delovnih ur prostovoljno, kar nedvomno pred- stavlja vidno vrednost. Najbolj razgibani so bili v steklarni »Bo- ris Kidrič«, v Polju ob Sotli, Ko- zjem, Šentvidu pri Grobelnem, Pristavi, Podsredi, steklarski šo- li, Donački gori, Rogatcu, Ko- strivnici in Šmarju pri Jelšah. Menim pa, da to ni bistveno. Ta- ko so sodelovali mladinci v skup- nih akcijah z organizacijami SZDL. Dosti bolj pomembno je izobraževati mladega človeka, ga oborožiti z znanjem, da se bo v življenju na svojem delovnem mestu, v svoji življenski sredini lahko primemo uveljavil. Mora- mo priznati, da so dokaj rado po- javi to, da je mladina mlačna, nagiba v posameznih primerih k želji po lahkem, brezdelnem ži- vljenju, kar pa moramo prepre- čevati, toda ne samo z besedami, temveč z načrtnim delom, ki pre- rašča golo spontanost. Mladina je polna mladostnih sil, željna akcije, zato ji moramo to nuditi, toda pri nas je zaradi relativne zaostalosti še zelo težko. Mladin- ska politična šola v januarju se je lepo obnesla in to nameravamo gojiti še vnaprej. Presenečen pa sem, da so nekako zamrli naši klubi OZN, ki so lani v Kozjem in Šmarju odlično zaživeli. Letos je mednarodnih problemov toli- ko, da se vsi zanje zanimamo; do- zdeva pa se mi, da niso imeli do- volj povezave z ostalimi organi- zacijami in se je zataknilo pri predavateljih in sredstvih. Tudi z ostalimi predatanji, ki si jih že- lijo, lahko rečemo, v vseh 39 mla- dinskih aktivih, je enako. Delav- ska univerza sicer ima lep pro- gram. je pripravljen pripraviti vse, kar želimo, toda čisto za- stonj tega ne zmore, zato je nuj- no, če tako rečem, ustvarjati med organizacijami na vasi najbolj tesno kooperacijo, če hočemo uspevati, O samoupravljanju? Kaj naj povem? Včasih so naši mladinci kar preveč sramežljivi, boječi, neizkušeni, da se počasneje uve- ljavljajo v Samoupravnih orga- nih. Vseeno pa je čudno, da je celo v steklarni v Rogaški Sla- tini, kjer je dobra tretjina mla- dih v proizvodnji, v delavsikem, svetu samo eden. Nedvomno je vzporedno s širitvijo proizvodnih zmogljivosti potrebno zgajati tu- di mlade kadre, sicer je delo pre- več enostransko in se lahko ma- ščuje v nadaljnjem razvoju. Klu- bi mladih proizvajalcev so edin- stvena oblika za to, toda pri nas zaenkrat životarijo. Mladi se ra- di smejimo, se radi gibljemo kri- čimo, razgrajamo, če hočete, toda to ni ničesar hudega, če tudi to načrtno predvidevamo. Klubsko življenje nam lahko marsikaj nu- di: kulturno zabavo, šport, umet- nost, Samo potrebno bi bilo to osnovati najprej pri krajevnih organizacijah SZDL, v skupnih prostorih, ki jih pa nimajo dovolj. Naša mladina rada igra: v vsaki dramski družini so skoraj mladi. Samo mladinski aktivi so prispe- vali 7 odrskih del to je domale- ga četrtina vse gledališke dejav- nosti lanske sezone v šmarski ob- čini. Smarska mladina dejansko de- la. Toda tu so tudi težave. Le-te bo treba še premostiti in še več medsebojne povezave z odraslimi, pa bo šlo še bolje. Večji promet- manj nesreč Prometni organi v konjiški ob- čini so letos prijavili sodniku za prekrške 140 uporabnikov cest v kaznovanje. Vsi ti so bili kazno- vani za skupno 270.000 dinarjev. Nekaj sto pa je bilo takih, ki so jih organi mandatno kaznovali kar na cesti. Imeli pa so tudi ne- kaj primerov, da so morali voz- nikom motornih vozil odvzeti za nekaj časa vozniška dovoljenja. Vsi ti in še nekateri drugi vzgoj- ni ukrepi so pripomogli, da se je število prometnih nesreč precej zmanjšalo, navzlic povečanemu prometu. V. L. NAJSTAREJŠI TRAFIKANT Pred časom je odšel v za- služeni pokoj eden najsta- rejših trafikantov v Slove- niji tovariš Ignac Kadunc. Skupno ima 41 let delovne dobe, od tega pa je kar 33 let preživel v trafiki na že- lezniški postaji v Celju. Obiskali smo ga na domu, kjer je ravno kot predsed- nik hišnega sveta pomagal pri kopanju jarkov za po- pravilo kanalizacije. Po krepkem stisku roke se je široko nasmehnil in dejal: »Vidite, saj niti sedaj nimam praveqa časa za ženo. Izgle- da, da mi je delo prav v krvi. Ne morem mimo po- treb stanovalcev, seveda v kolikor nam sredstva dovo- ljujejo . . .*< Zanimalo nas je, kaj ga je privedlo v vrste proda- jalcev časopisev in tobaka. »Bil sem v službi pri že- leznici. Pa me je doletela smola. 1920. leta sem se po- V'^yorfj Zidanem mostu. Amputirali so mi nogo. Pa to ni bila edina nesreča. Dvakrat sem sodeloval v štrajkih železničarjev in ta- ko sem bil kar pet let brez službe. Slednjič se mi je po- srečilo dobiti službo kot tra- fikant na celjski železniški postaji^ kjer sem bil nepre- trgoma 33 let. Milijoni izvo- dov raznoraznih časopisov so šli skozi moje roke, in nešteto milijonov dinarjev so zbirale moje roke. Ali ni to čudno. Takole na večer življenja ugotoviš marsikaj, mar neh je dejal in ljube- če pogledal soprogo. In nenadoma se je spošče- no nasmehnil. »Srečen sem, da ste me prišli obiskat. Ve- ste, tudi vaš časopis sem stalno prodajal in ne bi la- gal, če povem, da sem ga prodal v vseh letih več kot 100.000 izvodov. Vedno sem ga imel rad, ker je pisal o stvareh, ki so nam čisto bli- zu, ki nas zanimajo.« ČITAJTE