293
Novičar iz domačih in ptujih dežel
Iz Dunaja. Delegaciji se skličete, kakor se za gotovo pripoveduje, sredi meseca septembra na Dunaj. Obravnavale se bodo navadne denarne zadeve, ki se tičejo Avstrijo in Ogersko; vse predloge se bodo poslancem izročile v nemškem in magjarskem jeziku.
— Pismo, ki so ga presvitli Cesar o 251etnici ško-fovanja poslali kardinalu knezu Schwarzebergu v Prago 15. dne t. m., s posebne toplo besedo pripoznava 251etno zvesto in vestno delovanje Pražkega nadškofa. — To pismo Nj. Veličanstvo je one „ustavoverce", ki vedo, da kardinal Schwarzenberg stoji pogumno v vrsti državopravne opozicije, tako hudo zabolelo, da „N. W. Tagblatt" v tem cesarjevem pismu priznava moralično enakopravnost opozicije z vladno stranko.
Češko. — Kakor se sliši, bodo volitve poslancev na mesto tistih, ki so že izvoljeni bili, pa niso hoteli v zbor stopiti, med 6. in 12. oktobrom; v vsem skupaj je 28 staročeakih in pa 3 mladočeskih sedežev v zboru praznih. Zato hočejo, kakor smo zadnjikrat po „Politiki" omenili, miadočehi vsako nedeljo shode napraviti po deželi zato , da bi narod češki volil take poslance, ki jih je volja stopiti v državni zbor. Pa jim bo le zopet spodletelo, kajti narod ne zaupa nič široko-ustnim mladim, ampak se stanovitno drži svojih sku-šenih starih voditeljev.
— V Pragi je policija prepovedala vrtno veselico na korist Ercegovinskim ubežnikom, češ, da tu ne gre za milodarno djanje, ampak za politično-narodne namene, ki se ne morejo trpeti. Tak ukaz je prišel od Dunajskega ministerstva.
— V Pragi se je ustanovila družba pod naslovom •„kristijanske akademije", kateri predsednik je bivši minister Jireček.
Hrvaško. Iz Zagreba. — Zbor je imel dosihmal 6 sej; interpelacij čulo se je že mnogo. Dr. Makanec je zahteval 100.000 gold. podpore za siromaške Ercego-vinske ubežnike. Ban Mažuranič je odgovoril, da se to ne more zahtevati od dežele, ki sama ni bagata, in da je dolžnost ministerstva vnanjih zadev, skrbeti za begunce, kakor tudi za to, da se na bojišče pošlje zdravnikov. Konečno je svaril ban, naj poslanci z neprilič-nimi predlogi zbora ne spravljajo v nevarnost.
Ogersko. Iz Budapešta. — Presvitli cesar, kralj Ogerski, je 31. dne u. m. osebno odprl tukajšnji zbor. Velike važnosti bo to zborovanje; prusijaki Cislajtanije, kateri na vse kriplje delajo na to, da bi cesarstvo Avstrijsko se raztrgalo na dvoje, Cislajtanijo pogoltnili Prusi, Translajtanijo pa pustili Magjarorn, podpirajo s tem veliko magjarsko stranko, kateri cilj in konec je: popolnoma ločiti se od Avstrije in ie cesarja Avstrijskega imeti za kralja Ogerskega.
Nemčija. — Tudi nemški minister vojaštva zahteva več denarja za vojne potrebščine. Po takem zmagovita Prusija še zmirom ni zadostno oborožena, Avstrija pa naj — tako hočejo liberalci in že vedć, zakaj ? — stroške za vojaštvo zniža. Sicer pa so Nemci, ki so unidan odkrili spominek Hermana Keruskega, strašansko junaštvo razodevali v govorih, pesmah in — popivanji.
Iz Turškega bojišča. — O ustaji je zadnje dni iz različnih krajev toliko novic in telegramov , da je težko razločiti, kaj je resničnega, kaj ne. Po vsem pa je gotovo, da upor v Ercegovini zel6 napreduje. Tre-binje se še ni podalo, marveč — če se sme najnovejšim telegramom po vladnih listih verjeti — je ona turška četa, ki je pri Kleku stopila na suho, prišla do Mostara, lOOOmož pa vTrebinje. (?) Al na drugih krajih so ustaj-niki povsod potolkli Turke in vzeli celo vrsto manjših trdnjav. Severo-zapadna stran Bo s nije je tudi vsa na nogah, vsak dan se upor kje drugje vname. Krvave praske, veče in manjše, so vsak dan, vspeh je različen, vendar tudi tu Turki ne morejo potlačiti ustaje. — Iz Zagreba se poroča, da je tudi v Albaniji vnel se upor ter da je odšlo tje močno turško krdelo. Srbska in Crnagora niste še stopili v boj, le prostovoljcev je iz obeh dežel mnogo med uporniki. Srbskega kneza je menda strah pred Rusijo, o kateri poroča nek Fran-cosk list, da mu je nekako zažugala; vendar b^ ta novica po vsem, kar se godi, utegnila bosa biti. V Crnigori pa se delajo neprenehoma priprave za boj, ljudstvo se da komaj komaj držati, da ne plane nad Turčina.
Bolj važno od dogodeb na bojišči je to, kar se plete zunaj bojišča. Evropske vojne moči so jele res po svojih poslancih posredovati med Turki in ustajniki, al vsak človek že naprej ve, da se ti ne bodo spustili v noben pogovor, še manj pa mirovali z orožjem tako dolgo, da bi bile obravnave končane, ker bi s tem le Turki časa dobili se bolj razprostreti in več vojakov in vojnega orodja na bojišče spraviti, Ustajniki od evropske diplomacije ničesar ne pričakujejo, Je tudi ničesar Erosili niso. Pomoči se nadjajo le od Crnegore in Sr-ije, zato so imeli tudi glavarji, na katerih čelu je tast kneza Črnogorskega, V u ko ti 6, shod, pri katerem so se dogovorili za nadvodjo ustajnikov zbrati kneza Ni-kita. Največje sedaj ležeče na tem, kaj bo rekla Srbska skupščina, ki se je že sešla, a brž po prvi seji zborovanja za nekoliko časa prenehala. Ce se odloči za boj,  potem je gotovo, da boste Rusija in Avstrija mo-
rah z orožjem posredovati  in to v prid Turškim kriar janom. Med tem, ko se bo vse to motalo, bo upor dal'1 trajal in se širil,  zadušila ga Turčija sama ne bo    |^e ga dozdaj ni, ko je bil še manjši.                                   ^
Zanimivo je pri tem pisanje Ruskih listov, ki kaž nedozorele  pojme  o   vsej   ustaji.    „Ruski mir"  poleti žira proti Avstriji, češ, da hoče vzeti Bosno in Ercegn vino.    V tem članku se  nahaja   sledeči  čudni   stavek« „Slovanom,  ki žive na Balkanskem polotoku,   ni silno treba prenaredeb, nego le prav malo samostojnosti    D, le toliko,   kolikor se je da doseči brez konečnega pro^ pada moslemskega gospodarstva na iztoku." — »Noveje Vremja" govori   o veliki koristi   zveze   treh cesarjev in pravi, da Avstrija  ne misli širiti se na račun podonavskih   dežel,   niti   prisvojevati   si   zemlje  na iztoku. ^ Ruski listi bi   tedaj   radi,   da   bi vse ostalo,   kakor je. Francoski listi pa so že skonča trdili, da Srbija in Črno-gora smeta   na   vsak   način  nadjati  se podpore Ruske ako stopita v boj proti Turku.
Navdušenost za boreče se brate je pri vseh Slovanih velika, povsod se nabirajo darila za-nje, še bolj pa za njih sirote in one reveže, ki so na Avstrijska tla pribežali. Na Francoskem in Laškem se nabira javno na Angleškem je prvi minister Lord Russel sam daroval najprvi 500 gl. „N. fr. Presse" ima telegram, da je škof Strossmajer podaril upornikom 30.000 gold., vendar ta novica ni nikjer potrjena. Kranjska deželna vlada je le edina, ki ne pusti nabirati milih darov za nesrečnike.
Kako se Turška krdela bojujejo, o tem tu le dve novici. Pražka „Politik" ima iz Beligrada od 28. dne u. m. sledeči telegram: „Turki so včeraj sekali Srbe, ženske in otroke, ki so bili pri službi božji v samostanu v Buhovniku. Kar je moglo bežati, pobegnilo je čez mejo." — In s Trebinj se poroča, da so 3 ranjenim ustajnikom glave odsekali ter jih potem sredi mesta na trgu na drogove nateknili. Pa s takimi divjaki drži „N. Fr. Pressa" in — Ljubljanski „Tagblatt", ki si je zadnji čas po pravici pridobil priimek „tur-činski list". — Nasprotno ravnajo pa ustajniki z vjetimi Turki prav človeško; jemljć jim le orožje, druzega nič.
Iz Dubrovnika imajo nekateri listi sledeči telegram: Začasna narodna vlada je sestavljena. Med ustajniki velika navdušenost, orožja, streliva in tudi živeža obilo.
294