Klerikalni naskok na Ueiteljsko tiskaroo. Klerikalne persekucije in nasilja na prosvetnem polju so odprle o5i tudi izvenšoiSki politični in prosvetni javnosti, da se je pričela zanimati za početje klerikalne stranke in njenih eksponentov v Ljubljani. Nasilnih dejanj: odstranitve šefa prosvete dr. Beuka, odstranitve višjega šolskega nadzornika Gangla, odstranitve okrajnih šdlskih nadzornikov in nadomestitve teh mest s svojimi partizani, nadalje nasiiinega premeščanja nacionalnega u5iteljstva »po službehl potrebi« zgolj iz partizanskih razlogov ter skrajno partizanskega naimešičanja učiteljstva klerikalina stranka ne more utemeljiti, ker se utemeiijiti ne da in je to početje v nasprotju z intencijami sedanje vlade. ki hoče dokumentirati. da je vlada »zakona. reda in pravice«. Razkrinkanje klerikalnega pačetja pred širšo javnostjo je spravilo klerikalno stranko in njene eksponente v Ljubljani — ki so spravlli prosvetnega rninistra v ta prekaren položai — v sila neprijeten poiožiaj, da so pri" čeli stikati na vseh koncih in krajih po argumentih, s katerimi bi utemeljili ta svoja dejanja. In res se je posrečilo pred par dneyi »rnalemu ministru prosvete« .v Ljubiljani, g. Nartu Velikonji, da je iztaknil zadevo. s katero bo skušal utemeljiti svoje predlcge, ki jih je stavil k. ministru prosvete v imenu klerikalne stranke. V Ljubljani je s pomo5io poiicijskega aparata izvajal razne preiskave. iz Beograda pa je dali potern brzojaviti »Slovencu« sledeče: Senzacionalna brzojjavka. »Slcvenec« št. 234. z dne 12. oktobra 1924 prinasa sledečo vest: Kcrupcijska afera »Učiteljske tiskarne«. Beigrad. 11. oktobra. (Izv.) V tukajšnjih poslanskih krogih je zbudila silno pozornost vesi. o neki korupcijski aferi Učitdijske tiskiarne v Ljubljani, v katero je zapleten tudi njen upravni svetnik, bivši višji šclski nadzornik Gangl. Podrobnosti še niso znane. Poslanci bodo v tej zadevi baje viožili irrterpelacijo. Prozoren namen. Klerikalci se dobro zavedajo, da je Učitelijska tiskarna v Ljubljani močna opora učiteljskega stanu in 5e hočejo omajati u5iteljstvo, tedaj morajo naskočiti in oškodovati ueiteljska gospodarska podjetja, da s tem oslabe organizacijo. Peklenski načrti. ki so jih skovaili, so se doslej še vedno ubili ob zavednosti naprednega učiteljstva in prizadevanje klierikalcev je ostalo brezuspešno. Še pred prevratom, med vojno. je klerikalna stranka s pomcčjo avstrijske vlade prepovedala vsemu aktivnemu učiteljstvu biti član upravnega sveta U5iteljske tiskarne, ker je menila. da bo s tem uni5ila zavod in oSlabila organizacijo. Toda zaman. učiteljstvo je znallo paralizirati tudi ta udarec in zavod ie prospeval z.a 5asa preganjanja bolj nego prej, ker se ga je vnanje u5iteljstvo oklenilo z vso sJlo in ga je zvesto podpiralo. Sedaj so zopet začeli s sila nevarnim gospodarskim bojem, pozabivši, da ima tak meč dve ostrini. Drugi namen klerikalcev ie, da bi s to zadevo utemeljili svoje nasilno postopanje in bi v izvenslovenski javnosti opravičili svoje nasilje proti uglednim osebam, katere so v zadnjem 5asu protipostavno in brez vzroka, zgo'lj iz partizanskih ozirov odstranili s službenih mest. Klerikalci — škodljivci krajnih šolskih svetov in revnih Šolarfev. Učiteljska tiskarma je zaprosila prosvetni odddlek. da bi smela — enako, kakor sme uradino pošiiljati poštnine prosto županske tiskovine županstvom na ta niačin. da gredo pod firmo deželne vlade in so opremljene spremnice s štampiljko deželne vlade, — razpošiljati tudi tiskovine šiolskim vodstvom in zvezke ter knjige za revne šdlarje, da se s tem razbremene krajni šOiiski sveti. v katerih breme je sedaj šla poštninia in se s tem ti izdatki obrmejo na korist revnim šolariem. Pripomniti je treba, da ni imela koristi od tega nobena oseba in ne zavod, temveč izključno krajni šolski sveti. torej ljudstvo. za katero se klerikalci z besedarai toliko bore, in šolska vodstva. ki so vsaj tdiko uradi. kateri delujejo v javni blagor. kakor župianstva. Toda to, kar je bilo prej dobro io dovoljeno še pod Avstrijo ad klerikalnega deželnega odbora kranjskega, ki je žigosal poštne spremnice Učiteljski tiskiarni za uradno, poštnine prosto razpošiljanje tiskovin županstvom, to je danes v očeh slui5ajno do mo5i došlih klerikalnih veljakov »korupcijska afera«. s pomočjo katere hočejo utemeljiti in prikriti svoja nasilriia dejanja in persekucije, ki jih uganjajo na prosvetnem podju z izrabljanjem imena vlade »zakona. reda in pravice«. Učiteljska tiskarna je prevzela dovoljenje za uradno, poištnine prosto razpošiljanje tiskovin županstvom že ob nakupu tiskarne od Kleina ter ie po prevratji prešel po likvidaciji dežellnega odbora s prenosom poslov ta posel na deželno vlado. Razumijivo je, da bi se tega lahko poslužita v tej obliki tudi vsaka druga tiskarna. Toda to. kar je bilo doslej nemoteno postavno dovoiljeno za županstva. to smatrajo sedaj klerikalci za protipostavno, ker jim slučajno to prav pride in ker bi radi uničili s tem njim rieljube osebe — vklijub temu. da sami prakticirajo isto v drugih podro5jih. Poslovanje zaloge šolskih knjig. Poštnine prosto. uradno pošilja tiskovine tudi zaloga šolskih knjig, dasi že davno ta zavod ni ve5 državni zavod in se tudi ne vzdržuje iz državnih sredstev ter ni vnešen v državni proračun. Toda pri tem je vse v redu, v redu namreč zato. ker so ta zavod vodili do zadnjih 5asov klerikaini ljudje in so imeli klerikalni pristaši najožje stike in privilegije z njim. Skicujejo se pri tem na bivšo državno zalogo šolskih knjig na Dunaju. ki je tudi razpašiljala poštnine prosto knjige svoje založbe na šole in urade. Toda velika ražlika med našo Ln dunajsbo zalogo šolskih knjig je ta, da je dunajska zaloga pošiljala poštnine prosto le knjige lastne založbe, medtem ko Ijubljanska zaloga šolskih knjig razpošilja poštnine prosto tudi knjige drugih založb. ki jih dobi od založnikov s 25%( popustom. a jih prodaja za obi5ajno ceno; jjazpošilja pa tudi zvezke. u5Ua in druge šolske potrebščine drugih založb. »Državna« zaloga šodskih knjig se ne vzdržuje iz državne subvencije, ampak iz »kšefta« s prodajanjem in poštnine prostim razpošiljanjem izdelkbv tujih založb, ker bi bila z razprodajo knjig lastne založbe močno deficitna. Zaloga šolskih knjig se vzdržuje s pr,av umazano, protipravno konkurenco, s trgovino razprodaje izdelkov tujih založb in uživanjem raznih udobnosti pod firmo državnega zavoda. Na ta na5in ie llahko napraviti deficitna podjetja aktivna, kar doseza temve5jo umazanost, ker morajo tuje založbe državi plačevati visoke davke, medtem ko jih šolska zaloga. ki tem založbam konkurira — ne plaSuje. Tu pa ni »korupcijske afere«, niti z oprostitvijo davka, niti s poštnine prou stim razpošiljanjem, ker so doslej vodili ta zavod klerikalni odličnjaki!? Poslovanje Katoliške (sedaj Jugoslovan- ske) kniigarne in knezoškofijskega ordi- nariiata. Kaj pa na iprimer, 5e se razpošiljajo katekizmi in zgodbe od Jugoslovanske (Katoliške) knjigarne poštnine prosto župnim uradorn tudi za šole in šolarje s štampiilijo knezoškofijskega ordinarijata? Aii to ni korupcijska afera? Pri tem seveda nih5e ni5 ne trpi in je vse v redu, ker so samo klerikalci prizadeti! Samo tam je to velik zločin, kjer služi to kierikalnim nasiljem. da bi opravi5ili s tem svoja službena nasilja vsaj naknadno. Službeno poštnine prosto razpcšilianje tiskovin pod bivšim predsednikom viš. šol. sveta prof. Vadnjalom. Ob prevratu je razpošiljala Učiteljska tiskarna statistične pole in druge tiskovine v statistične svrhe poštnine prosto na šolska vodstva po nalogu bivšega predsednika viš. šol. sveta proi Vadnjala. Kadar je bila kaka večja zadrega, so apelirali na Učiteljsko tiskarno in so ji radi dovolili isto, kar sedaj sami proglašajo za zlocin. Za razne zadrege je bila dobra Učitdljska tiskarna istemu prof. Vadnjalu. pod katerega šefovanjem odkriva sedaj mali minister prosvete g. Velikonja »korupcijske afere«. Famozna — protipostavna zasiiševanja in preiskave. D,a malo izbrišejo svoja nasilja. so gospodje pri prosvetni upravi v Ljubljani uprizorili velik humbug s preiskavami in zasliševanji. Napravili So policijsko ovadbo. da je policija iposlala nič manj nego pet poJicijskih agentov v Uciteljsko tiskarno, da pomagajo gospodu Velikonji pri delu. Gospod Velikonja j>a je ziasliševal tudi sam v imenu g. šefa prof. Vadnjala. Najsi je to preiskava ali predhodna preiskava, jo moramo nazvati protipo- stavno in g. Velikonja gotovo sam ne ve, po katerih predtpisih je ravnal. O podrobnostih bomo še govorili. Preiskave so se vršiie po nalogu šefa prosvete prof. Vadnjala. pri 5emur moramo iavno konštatirati. da se je zlorabila uradna obliast nad osebami, nad katerimi nima šef prosvete prof. Vadtijal prav nobene oblasti. G. Velikonja je v njegovem imenu zaslišal slugo U5iteljske tiskarne. ki ni v državni službi in ne v službi prosvetne uprave, s čimer je prekršil svoj delokrog in svojo uradno oblast. Navedenega bi smela zaslišati samo varnostna ali ^sodna oblast, če je vložena proti njemu kaka ovadba. Poleg zadev, ki tičejo bolij osebni takt, se ie 5udno postopalo tudi v drugih ozirih. Neobi5ajno je tudi, da si je dal gosp. Velikonja predlložiti zapisnike policijske preiskave pred svojo preiskavo, in ne vemo, od kedai je poilicija podrejena njemu.. (Morda je od zadnje konfiskacije »U5it. Tov.« to prijateljstvo). Ukinitev poštnine prostega pošilianja tiskovin šoliskim vodstvom. S tem, da je novi šef prosvete prof. Vadnjal ukinil poštnine prosto pošiljanje tiskovin šolskim vodstvom, je napravil škodo šolam in krajnim šolskim svetoni ter revnim šolarjem, ki bodo oškodovani sedaj na potrebš5inah za tolike »neske, kolikor znaša poštnina. PrepriSani smo, da klerikallna nakana ne bo dosegla svojega namena in najsi so io obesili tudi na tnajširši zvon parlamenta. Trdno smo prepričani. da se bo ob zavednosti učiteljstva ubil tudi ta naskok na Učiteljsko tiskarno, kakor so se doslej še vsi.