raziskovalna dejavnost 229 Associations of relative age effect wih anthropometric variables and neuromuscular capacity of young Slovenian soccer players Abstract The aim of the study was to identify the differences in anthropometric measures and neuromuscular capacity in young Slovenian football players born in the first half (P1) and the second half (P2) of the calendar year in two different categories (U16 and U17). In total, 58 football players from the football club Tabor Sežana and the football department Gymnasium Šiška volunteered to participate in this study. Body height, mass, maxi- mal strength (knee, ankle, nordic hamstring exercise) and push-off strength (squat jump, countermovement jump) was measured. Our results showed that U16 players born in P1 are statistically higher and heavier than players born in P2. Moreover, U16 players born in P1 have greater maximal strength in the nordic hamstring exercise and ankle dorsiflexion, while U17 players born in P1 have greater strength in ankle extension and nordic hamstring exercise compared to players born in P2. Based on our results, we can confirm that there are differences in anthropometric characteristics and performance in the sample of young Slovenian football players. In accordance with other studies, greater differences can be seen in younger players who are still in the maturation process. Keywords: football, soccer, relative age effect, strength, push-off strength. Izvleček V raziskavi smo želeli preveriti, ali obstajajo razlike v antropometričnih značilnostih in živčno-mišični zmogljivosti med mladimi slovenskimi nogometaši, rojenimi v prvi (P1) oziroma v drugi polovici (P2) ko- ledarskega leta, pri dveh starostnih kategorijah (U16 in U17). V raziskavi je prostovoljno sodelovalo 58 no- gometašev iz nogometnega kluba Tabor Sežana in nogometnega oddelka Gimazije Šiška. Opravili smo meritve telesne višine in telesne mase ter meritve največje jakosti (koleno, gleženj, nordijski spust) in meritve odrivne moči (skok iz polčepa in skok z na- sprotnim gibanjem). Ugotovili smo, da so igralci ka- tegorije U16, rojeni v P1, statistično značilno višji in težji od igralcev, rojenih v P2. V kategoriji U16 smo pri igralcih, rojenih v P1, izračunali statistično značilno večjo jakost pri nordijskem spustu in upogibu gle- žnja v primerjavi z igralci, rojenimi v P2. Statistično značilne razlike (med P1 in P2) smo izračunali tudi v kategoriji U17 , in sicer pri nordijskem spustu in iztegu gležnja. Na podlagi naših rezultatov lahko potrdimo, da so v vzorcu mladih slovenskih nogometašev razli- ke v antropometričnih značilnostih in živčno-mišični zmogljivosti. Tako kot v drugih navedenih študijah tudi v našem primeru lahko opazimo večje razlike pri mlajših igralcih, ki še niso zaključili maturacije. Ključne besede: nogomet, učinek relativne starosti, jakost, odrivna moč. Darjan Smajla, Teo Masten, Iztok Kavčič, Nejc Šarabon Povezave relativne starosti z antropometričnimi spremenljivkami in živčno-mišično zmogljivostjo mladih slovenskih nogometašev 230 „ Uvod Nogomet je eden od najbolj priljubljenih in najbolj množičnih športov na svetu. Po podatkih mednarodne nogometne zveze (FIFA) nogomet igra več kot 400 milijonov ljudi v okviru nogometnih zvez ali rekrea- tivno. Otroci in mladostniki so tako kot v večini športov tudi v nogometu razdeljeni v različne kategorije na podlagi kronološke starosti. S ciljem čim boljšega razvoja, pra- vičnega tekmovanja in organizacije otroci, rojeni v istem koledarskem letu (ali dveh koledarskih letih), trenirajo in tekmujejo v isti kategoriji. Zaradi takšne razdelitve lahko med otroci, rojenimi v začetku koledarske- ga leta, in tistimi, ki so rojeni ob koncu ko- ledarskega leta, nastanejo razlike v zmoglji- vosti, s tem pa tudi pri selekciji športnikov. Kot poročajo študije, imajo posamezniki, ki so rojeni v začetku koledarskega leta, v povprečju hitrejši telesni in kognitivni ra- zvoj v primerjavi s tistimi, rojenimi na kon- cu leta (Jeon idr., 2022; Sedano idr., 2015). V posameznih selekcijah je tako večja za- stopanost športnikov, rojenih v prvem delu posameznega leta (kronološko starejših igralcev), to imenujemo učinek relativne starosti (angl. Relative age effect – RAE) (Musch in Grondin, 2001). RAE je opazen v športih v katerih prevladu- jejo jakost, moč in vzdržljivosti, kot tudi v tehnično-specifičnih športih kot je nogo- met (Sierra-Díaz idr., 2017). Študije so do zdaj poročale o RAE med mladimi in tudi profesionalnimi nogometaši v različnih dr- žavah, kot so Belgija, Danska, Anglija, Fran- cija, Italija, Nizozemska, Švedska (Helsen idr., 2005), Nemčija (Cobley idr., 2008), Španija (del Campo idr., 2010), Brazilija (Costa idr., 2009) in ZDA (Vincent in Glamser, 2006). V ekipnih športih se z odraščanjem športni- kov in prehodom v starejše selekcije kaže trend zmanjševanja učinka RAE (Brustio idr., 2018). Zaznati je tudi razlike med spoloma, saj fantje in dekleta vstopijo v puberteto in jo tudi končajo v različnih obdobjih življe- nja. Dekleta lahko v puberteto vstopijo že pri 10 letih, medtem ko lahko fantje ostane- jo v predpubertetniškem obdobju vse do svojega 17. leta (Babić idr., 2022). Klubi v želji po razvoju najboljših nogo- metašev nadarjenim igralcem omogočajo najboljše možnosti za optimalen razvoj. Nadarjenost poskušajo prepoznati že v mlajših selekcijah, saj je zgodnje nadzoro- vanje in spremljanje razvoja igralca najlažje in najboljše (Gil idr., 2014). Talentirane fante se načeloma izbira po ključu antropome- tričnih značilnosti in gibalnih sposobnosti, ki so pomemben dejavnik za potencialen uspeh v športu (Carling idr., 2009). Starejši in biološko zrelejši fantje imajo običajno prednost pred mlajšimi in biološko manj zrelimi fanti. Igralci, rojeni zgodaj v koledar- skem letu, lahko v splošnem prej dozorijo v antropometričnih merah in gibalnih spo- sobnostih ter so zaradi tega večkrat prepo- znani kot nadarjeni. Pri teh športnikih je ve- čja verjetnost za usmeritev v boljše športno okolje, s tem pa v več treningov ter višjo kakovost treninga, tekem in nasprotnikov (Sherar idr., 2007). Ti dejavniki lahko vodijo do višje samopodobe posameznika, ki se izraža v dojemanju kompetentnosti ukvar- janja s športom (Mujika idr., 2009). V naspro- tju s tem nizka samopodoba in negativna čustva v mlajših selekcijah povzročijo večji osip pri relativno mlajših otrocih (Ommun- dsen in Valgum, 2007). Poleg boljše telesne razvitosti lahko tako športnospecifični kot tudi psihološki dejavniki prispevajo k RAE v nogometu. Velike razlike v psihofizičnem razvoju lahko vodijo do napačnih sklepov o potencialu posameznika. To se nanaša predvsem na nogometne trenerje mlajših selekcij, ki se opirajo le na trenutne rezulta- te in ne na dolgoročni razvoj otroka (Tede- squi in Glynn, 2013). Pri mlajših selekcijah se »talent« še vedno določa po načelu želenih antropometričnih značilnosti in živčno-mi- šični zmogljivosti, in ne po načelu gibalne spretnosti (Helsen idr., 2000). Dejavnik, ki prav tako pomembno prispeva k RAE, je organizacija tekmovanj mlajših selekcij, saj so ekipe kategorizirane za dva letnika skupaj. To pomeni, da je že v osnovi razlika med najmlajšim in najstarejšim soigralcem oz. nasprotnikom lahko vse do 24 mesecev. Na podlagi literature in ob pomanjkanju strokovne pokritosti RAE na zmogljivost nogometašev v slovenskem prostoru smo opravili raziskavo na vzorcu 58 mladih no- gometašev. Namen naše raziskave je bil ugotoviti, ali obstajajo razlike v antropo- metričnih značilnostih in živčno-mišični zmogljivosti med igralci, rojenimi v prvi (P1) oziroma v drugi polovici (P2) leta, pri posamezni starostni kategoriji (starost med 15 in 16 let – U16 ter starost med 16 in 17 let – U17). V prvi hipotezi smo predvidevali, da bodo igralci, rojeni v P1, statistično zna- čilno višji in težji od igralcev, rojenih v P2 (v obeh starostnih kategorijah). V drugi in tre- tji hipotezi smo predvidevali, da bodo imeli igralci, rojeni v P1, statistično značilno bolj- šo odrivno moč in jakost izbranih mišičnih skupin v primerjavi z igralci, rojenimi v P2. „ Metode Vzorec preiskovancev V vzorcu je prostovoljno sodelovalo 58 nogometašev (Tabela 1) iz nogometnega kluba Tabor Sežana in nogometnega od- delka Gimazije Šiška: U16, starost (povpre- čje ± standardni odklon): 15,4 ± 0,3 leta, ter U17, starost: 16,3 ± 0,3 leta. Izključitveni kriteriji so bile poškodbe spodnjih udov v zadnjem letu, nevrološke motnje, bolečina v spodnjem delu hrbta in sistemska obole- nja. Preiskovanci so bili vnaprej obveščeni o namenu in poteku raziskave. Za pristop k raziskavi so s podpisom starša oz. zako- nitega zastopnika izpolnili pristopno izjavo za privolitev k prostovoljnem sodelovanju v raziskavi. Preiskovanci so bili naprošeni, da 2 dni pred testiranjem ne trenirajo intenziv- no. Raziskavo je odobrila Komisija Republi- ke Slovenije za medicinsko etiko (KME) (št. odobritve: 0120-99/2018/5). Potek raziskave Meritve so bile opravljene v prostorih Fa- kultete za šport v Ljubljani in v osnovnošol- ski telovadnici v Sežani v drugi polovici leta 2019. Po razlagi merilnih postaj so preisko- vanci opravili standardizirano ogrevanje. Ogrevanje je bilo sestavljeno iz aerobnega tekalnega dela, dinamičnih razteznih vaj in aktivacijskih vaj. Po ogrevanju so nogome- taši opravili naslednje meritve v naključ- Tabela 1 Opisna statistika nogometašev dveh starostnih kategorij (U16 in U17) Kategorija N Višina (cm) Masa (kg) U16 P1 P2 Skupaj 12 13 25 182,2 ± 6,9 175,6 ± 8,3 178,6 ± 8,2 68,8 ± 10,4 65,1 ± 9,4 66,9 ± 9,9 U17 P1 P2 Skupaj 17 16 33 178,6 ± 4,2 178,9 ± 7,3 178,7 ± 5,8 68,9 ± 6,7 65,5 ± 6,6 67,3 ± 6,8 Opomba. N = število nogometašev; P1 = nogometaši, rojeni v prvi polovici leta; P2 = nogometaši, rojeni v drugi polovici leta. raziskovalna dejavnost 231 nem vrstnem redu: meritve največje jakosti (koleno, gleženj, nordijski spust) in meritve odrivne moči (skok iz polčepa; angl. squat jump – SJ, in skok z nasprotnim gibanjem; angl. counter movement jump – CMJ). Meritve jakosti Največjo jakost iztegovalk in upogibalk kolena smo izmerili na izometričnem di- namometru (S2P, Znanost v prakso, d. o. o., Ljubljana, Slovenija) (Slika 1). Meritve iztegovalk in upogibalk kolena so potekale v sedečem položaju (kolk v upogibu 90°, koleno v upogibu 60°). Preiskovanec je bil fiksiran prek medenice, na stegnenici nad kolenom in nad zgornjim skočnim skle- pom. Pred merjenjem je opravil ogrevanje oziroma spoznavanje s testnim protoko- lom, sestavljeno iz treh submaksimalnih mišičnih naprezanj. Sledilo je testiranje 3 maksimalnih hotenih mišičnih naprezanj, tako upogibalk kot iztegovalk kolena za vsako nogo (skupno 12 ponovitev). Največjo jakost mišic gležnja smo izmerili na izometričnem dinamometru (S2P, Zna- nost v prakso, d. o. o., Ljubljana, Slovenija) (Slika 1). Meritve so potekale v sedečem položaju (kolk v upogibu 90°, koleno v upogibu 90°, gleženj v upogibu 90°). Prei- skovanec je bil fiksiran prek kolena v sme- ri navzdol in prek sprednjega dela stopal. Pred merjenjem je opravil ogrevanje ozi- roma spoznavanje s testnim protokolom, sestavljeno iz submaksimalnih mišičnih naprezanj. Sledilo je testiranje maksimalnih hotenih mišičnih naprezanj upogibalk in iztegovalk gležnja. Meritve jakosti gležnja so izvajali bilateralno (skupno 6 ponovitev). Vsako ponovitev (koleno in gleženj) je po- sameznik izvedel s počasnim stopnjeva- njem sile/navora in maksimalno silo zadr- žal približno 3 s. Med vsako ponovitvijo je imel preiskovanec 60 s pasivnega odmora. Izvedbo vsake ponovitve je spremljalo gla- sno spodbujanje preiskovalca. Za rezultat smo vzeli največji maksimalni navor izmed treh ponovitev, ki smo ga normalizirali na telesno maso (Nm/kg). Ekscentrično jakost upogibalk kolena smo izmerili na prenosnem dinamometru za merjenje jakosti kolčnih mišic (S2P , Znanost v prakso, d. o. o., Ljubljana, Slovenija) (Slika 2). Meritve nordijskega spusta so potekale v klečečem položaju (v poravnani liniji glava, trup, stegno), preiskovanec je bil fiksiran na spodnjem zadnjem delu goleni. Pred mer- jenjem je opravil ogrevanje oziroma spo- znavanje s testnim protokolom. Testiranje nordijskega spusta je obsegalo 2 tehnično pravilna in kontrolirana 3–5 s dolga spusta naprej proti tlom. Izvedbo vsake ponovitve je spremljalo glasno spodbujanje preisko- valca. Za rezultat smo vzeli največji maksi- malni navor izmed treh ponovitev, norma- liziran na telesno maso (Nm/kg). Skok iz polčepa in skok z na- sprotnim gibanjem Podatke o navpičnih sonožnih skokih smo izmerili s skoki na dveh ploščah za merje- nje sil na podlago (Kistler, model 9260AA6, Winterthur, Švica). Meritve navpičnih sko- kov so potekale v stoječem položaju tako, da je vsako stopalo bilo na svoji plošči za merjenje sil na podlago. Pred merjenjem je preiskovanec opravil ogrevanje oziroma spoznavanje s testnim protokolom, ki je vključeval 3 skoke na približno 80 % maksi- malnega SJ in 3 CMJ. Sledilo je testiranje 3 maksimalnih SJ in CMJ (skupno 6 skokov). Odmor med vsako ponovitvijo je trajal 30 s. Meritev se je štela kot uspešna, če je pre- iskovanec upošteval vsa pravila, ki so omo- gočala dober zajem podatkov o skoku (1–2 s mirne stoje pred skokom, roke na bokih, iztegnjene noge v fazi leta). Izvedbo vsake ponovitve je spremljalo glasno spodbuja- nje preiskovalca. Za rezultat smo vzeli naj- višji skok izmed treh ponovitev (SJ in CMJ). Metode obdelave podatkov Podatke smo statistično obdelali s progra- mom SPSS (IBM SPSS verzija 29.0, Chicago, IL, ZDA). Za vse spremenljivke smo izraču- nali povprečne vrednosti in standardne odklone. Normalnost porazdelitve smo preverili s testom Kolmogorova in Smirno- va, homogenost variance pa z Levenovim testom. Za ugotavljanje razlik med nogometaši, rojenimi v P1 in P2, v posamezni kategoriji (U16, U17) smo uporabili t-test za neodvi- sne vzorce. Za mero velikosti učinka smo uporabili Cohenov koeficient d (d = 0,2 – majhen učinek, d = 0,5 – srednji učinek, d = 0,8 – visok učinek) (Cohen, 1988). „ Rezultati Podatki vseh spremenljivk so bili normalno porazdeljeni, prav tako kot variance vseh spremenljivk skupin P1 in P2 v kategorijah U16 in U17. Razlike v antropometričnih spremenljivkah V kategoriji U16 smo ugotovili statistično značilne razlike v višini (t = 2,14; p = 0,023; ES = 7,7) med igralci, rojenimi v P1 in P2, medtem ko v masi igralcev ni bilo statistič- no značilnih razlik (t = 0,936; p = 0,18). Igral- ci, rojeni v P1, so bili statistično značilno višji Slika 1. Testiranje največje jakosti mišic kolena in gležnja Slika 2. Testiranje ekscentrične jakosti upogibalk kolena 232 (P1: 182,2 ± 6,9 cm, P2: 175,6 ± 8,3 cm) (Slika 3). V skupini U17 med igralci, rojenimi v P1 in P2, ni bilo statistično značilnih razlik v vi- šini (t = –0,14; p = 0,445) in masi (t = 1,5; p = 0,072) (Slika 3). Razlike v odrivni moči V odrivni moči ni bilo statistično značilnih razlik med igralci, rojenimi v P1 in P2, v no- beni izmed kategorij (U16, U17). Povprečna višina SJ (t = 1,52; p = 0,07) in CMJ (t = 1,62; p = 0,06) se statistično značilno ni razliko- vala med igralci, rojenimi v P1 in P2, v ka- tegoriji U16, vendar so se razlike med sku- pinama nakazovale (P1 – SJ: 29,4 ± 4,4 cm , CMJ: 31,3 ± 4,4 cm; P2 – SJ: 26,8 ± 4,2 cm, CMJ: 28,4 ± 4,4 cm). V kategoriji U17 ni bilo statistično značilnih razlik med skupinama P1 (SJ: 30,4 ± 4,5 cm, CMJ: 32,9 ± 4,8 cm) in P2 (SJ: 29,2 ± 3,7 cm, CMJ: 32,1 ± 4,6 cm) za SJ (t = 0,886; p = 0,191) in CMJ (t = 0,518; p = 0,304) (Slika 4). Razlike v največji jakosti Analiza rezultatov je pokazala statistično značilne razlike med igralci, rojenimi v P1 in P2, pri dveh mišičnih skupinah za kate- gorijo U16 in pri dveh mišičnih skupinah za kategorijo U17. Igralci kategorije U16, rojeni v P1, so imeli statistično značilno večjo ja- kost upogibalk gležnja (1,5 ± 0,2 Nm/kg) (t = 2,07; p = 0,025; ES = 0,25) in zadnje lože med nordijskim spustom (4,3 ± 0,5 Nm/kg) (t = 2,928; p = 0,004; ES = 0,43) v primerjavi z igralci, rojenimi v P2 (nordijski spust: 3,8 ± 0,4 Nm/kg; izteg gležnja: 1,3 ± 0,2 Nm/kg), medtem ko med preostalimi spremenljiv- kami ni bilo statistično značilnih razlik (Slika 5). Igralci kategorije U17 , rojeni v P1, so imeli statistično značilno večjo jakost iztegovalk gležnja (P1: 4,8 ± 1,0 Nm/kg, P2: 4,0 ± 1,0 Nm/kg) (t = 2,517; p = 0,009; ES = 0,94) in zadnje lože med nordijskim spustom (P1: 3,8 ± 0,6 Nm/kg, P2: 3,5 ± 0,4 Nm/kg) (t = 1,846; p = 9,937; ES = 0,45). Med drugimi jakostnimi spremenljivkami ni statistično značilnih razlik (Slika 6). „ Razprava Namen naše raziskave je bil ugotoviti mo- rebitne razlike v antropometričnih značil- nostih in živčno-mišični zmogljivosti med mladimi slovenskimi nogometaši, rojenimi v P1 in P2 koledarskega leta, pri dveh staro- stnih kategorijah (U16 in U17). Ugotovili smo, da so igralci kategorije U16, rojeni v P1, statistično značilno višji in tež- Slika 4. Primerjava višine skoka iz polčepa (SJ) in skoka z nasprotnim gibanjem (CMJ) med igralci, rojenimi v prvi (P1) in drugi (P2) polovici leta, v kategorijah U16 in U17 Slika 3. Primerjava antropometričnih spremenljivk med igralci, rojenimi v prvi (P1) in drugi (P2) polo- vici leta, za kategoriji U16 in U17 Opomba. * statistična značilnost (p < 0,05). raziskovalna dejavnost 233 ji od igralcev, rojenih v P2, medtem ko v kategoriji U17 ni bilo statistično značilnih razlik (Slika 3). Na podlagi rezultatov lahko delno potrdimo našo prvo hipotezo. Naši rezultati potrjujejo ugotovitve drugih razi- skav, ki kažejo, da se ob prehodu v starejše kategorije (od U15 do U17) zmanjšujejo raz- like v antropometričnih spremenljivkah in zmogljivosti med prej in pozneje rojenimi igralci (Brustio idr., 2018; Mikulič idr., 2015). Ob nekoliko manjšem vzorcu igralcev mo- ramo upoštevati tudi dejstvo, da sta bila dva igralca v selekciji U16 nadpovprečno visoka, kar je vplivalo na rezultate našega vzorca. Za boljši vpogled v dejansko sta- nje in razlike bi potrebovali nekoliko večji vzorec. V vzorcu igralcev kategorije U17 ni statistično značilnih razlik med igralci, roje- nimi v P1 in P2, saj naj bi se v tem obdobju rast in zorenje zaključila pri večini igralcev (Lagestad idr., 2018). O podobnih ugotovi- tvah so poročali tudi Deprez idr. (2013), saj so bili igralci kategorije U15, rojeni v prvi in drugi četrtini leta, statistično značilno višji od preostalih, medtem ko v kategoriji U17 ni bilo statistično značilnih razlik. V njiho- vem primeru je bilo tudi število igralcev, rojenih v prvi četrtini leta, veliko večje (42,3 %) v primerjavi s tistimi, rojenimi v zadnji četrtini leta (13,7 %), medtem ko je bil naš vzorec premajhen za tovrstne primerjave. Tudi druge študije poročajo o neenako- merni razporeditvi športnikov glede na obdobje rojstva v koledarskem letu. Babić idr. (2022) so v sistematičnem pregledu o RAE zajeli dobrih 3,5 milijona športnikov iz 25 različnih športov, tako ekipnih kot indi- vidualnih. Vpliv relativne starosti oz. večje število športnikov, rojenih v prvem delu koledarskega leta, je bilo zaznati v skoraj 82 % vseh študij, vključenih v ta sistematič- ni pregled, ki je obsegal raziskave mladih športnikov moškega spola (Babić idr., 2022). V eni izmed angleških študij so poročali o podobnih rezultatih kot na našem vzorcu. Igralci, ki so bili rojeni prej, so bili v popre- čju za 8 cm višji in za 5,3 kg težji od igral- cev, rojenih proti koncu istega leta (Bliss in Brickley, 2011). Ena izmed študij navaja, da sta telesna višina in dolžina nog dejavnik uspešnosti v nogometu pri mladih igralcih, kar lahko vpliva na proces selekcije (Gil idr., 2013). Po drugi strani v raziskavi na vzorcu mladih francoskih športnikov niso ugotovili statistično značilnih razlik (biološka zrelost, antropometrične značilnosti, aerobna in anaerobna kapaciteta) med igralci, rojeni- mi v prvem in drugem delu koledarskega leta (Carling idr., 2009). Rezultate druge raz- iskave so si razlagali tudi z dejstvom, da gre za elitno francosko nogometno akademijo, v kateri so standardi za vstop izjemno zah- tevni, zato so lahko razlike med preiskovan- ci manjše kot v splošni populaciji nogome- tašev istega letnika (Carling idr., 2009). V odrivni moči (višina SJ in CMJ) nismo ugotovili statistično značilnih razlik med igralci, rojenimi v P1 in P2, v kategorijah U16 ali U17 (Slika 4). Na podlagi tega zavrnemo našo drugo hipotezo. V kategoriji U16 lahko opazimo nakazovanje razlik v višini skokov med igralci, rojenimi v P1 in P2, vendar na našem manjšem vzorcu niso statistično značilne. V kategoriji U17 so absolutne raz- like med skupinama P1 in P2 manjše in sta- tistično neznačilne. Na podlagi rezultatov največje jakosti lahko delno potrdimo našo tretjo hipotezo, saj smo pri igralcih katego- rije U16, rojenih v P1, izračunali statistično značilno večjo jakost pri nordijskem spustu Slika 5. Primerjava jakostnih spremenljivk (normaliziranih na telesno maso) med igralci kategorij U16, rojenimi v prvi (P1) in drugi (P2) polovici leta Opomba. * statistična značilnost (p < 0,05). Slika 6. Primerjava jakostnih spremenljivk (normaliziranih na telesno maso) med igralci kategorij U17, rojenimi v prvi (P1) in drugi (P2) polovici leta Opomba. * statistična značilnost (p < 0,05). 234 in upogibu gležnja v primerjavi z igralci, rojenimi v P2. Statistično značilne razlike v največji jakosti med skupinama P1 in P2 smo izračunali tudi v kategoriji U17, in sicer pri nordijskem spustu in iztegu gležnja (Sli- ka 6). Kljub številnim študijam s področja RAE ni veliko podatkov in primerjav v zmo- gljivosti nogometašev glede na njihovo kronološko starost. Ena izmed študij je po- ročala o boljših rezultatih pri šprintu na 15 m pri igralcih, rojenih v prvi četrtini leta, v primerjavi z igralci, rojenimi v zadnji četrtini leta, vendar na mlajših posameznikih kot v našem primeru (10 let) (Gil idr., 2013). O po- dobnih ugotovitvah poročajo tudi Lovell idr. (2015), saj so se igralci (U12–U14), rojeni v prvi četrtini leta, izkazali kot boljši v neka- terih anaerobnih testih (šprint na 10 in 20 m ter vertikalni skoki) v primerjavi s tistimi, rojenimi v zadnji četrtini leta. Pri vzdržljivo- sti niso izračunali statistično značilnih razlik med mladimi belgijskimi igralci (U10–U19), rojenimi v različnih četrtinah koledarskega leta, medtem ko se je znova izkazalo, da so kronološko starejši igralci višji in težji (De- prez idr., 2012). V literaturi nismo zasledili podatkov o vpli- vu RAE na največjo jakost pri nogometaših. Naši rezultati nakazujejo, da se največje razlike med igralci, rojenimi v P1 in P2, po- javljajo prav pri jakosti (značilne razlike v kategorijah U16 in U17), vendar ne pri vseh mišičnih skupinah. Na podlagi teh lahko delno potrdimo, da so kronološko starejši igralci tudi biološko zrelejši (Deprez idr., 2013). Najmanjše absolutne razlike v jakosti med igralci, rojenimi v P1 in P2, lahko opa- zimo med upogibalkami in iztegovalkami kolena med izometričnim naprezanjem, medtem ko se absolutne razlike v višini skoka med temi igralci nakazujejo (U16). Podatki kažejo na večje razlike med dina- mičnim gibanjem, kot so skoki, v primer- javi z absolutno jakostjo, kar bi lahko na- kazovalo boljšo medmišično koordinacijo igralcev, rojenih v P1. To lahko podpremo z ugotovitvami iz literature, ki navajajo, da kronološka starost in z njo maturacija živč- nega sistema bolj vplivata na kompleksne in koordinacijske naloge (Gil idr., 2013). Naj- večje razlike med igralci, rojenimi v P1 in P2, lahko opazimo v ekscentrični jakosti med nordijskim spustom v obeh kategorijah. Razlike so lahko posledica maturacije živč- no-mišičnega sistema oz. razlogov, kot je boljša adaptacija na trening jakosti in moči pri kronološko starejših igralcih (Dafkou idr., 2021). Telesno bolj razviti igralci lahko prenašajo večje obremenitve in posledič- no hitreje napredujejo v jakosti in moči. Na podlagi naših ugotovitev je treba pri pro- cesu selekcije ozavestiti trenerje o razlikah v biološkem razvoju igralcev in prilagoditvi trenažnega procesa. Prav tako jih je treba ozavestiti, da te razlike ne bi smele vplivati na selekcijo igralcev. Največja omejitev naše raziskave je rela- tivno majhen vzorec nogometašev, ki ne predstavlja splošnega stanja mladih slo- venskih nogometašev. Zaradi manjšega vzorca smo igralce v kategorijah razdelili na dve polovici (rojeni v prvi in rojeni v drugi polovici koledarskega leta), čeprav bi lahko še boljši vpogled dobili z razdeli- tvijo na več skupin. Prav tako smo analizo rezultatov opravili samo pri kategorijah U16 in U17, medtem ko bi bilo smiselno razlike preveriti tudi pri mlajših nogometaših. Če- prav gre za prvo študijo na področju RAE na slovenskih nogometaših, bi bilo treba za boljši vpogled v razmere v slovenskem no- gometu opraviti študijo na večjem vzorcu mladih nogometašev. Na podlagi naših rezultatov lahko potr- dimo, da so v vzorcu mladih slovenskih nogometašev razlike v antropometričnih značilnostih in živčno-mišični zmogljivosti. Tako kot v drugih navedenih študijah se tudi v našem primeru te razlike manjšajo s starostjo in maturacijo nogometašev. Vplivu RAE se ni mogoče izogniti. Treba je ozavestiti trenerje in stroko, da posamezni igralci biološko zorijo pozneje ter po antro- pometričnih značilnostih in zmogljivosti zaostajajo, kar pa ne pomeni, da niso na- darjeni. Zato jim je treba zagotoviti enake možnosti za uspeh. Igralce je treba obrav- navati celostno in v skladu z njihovim bio- loškim razvojem za čim boljši dolgoročni tehnični, taktični in psihični razvoj. „ Literatura 1. Babić, M., Macan, I., Bešlija, T., Kezić, A., To- mljanović, M., Subašić, L. in Čular, D. (2022). Relative Age Effect and Gender Differen- tiation Within Sport – a Systematic Revi- ew. Acta Kinesiologica, N1 2022. https://doi. org/10.51371/issn.1840-2976.2022.16.1.3 2. Bliss, A. in Brickley, G. (2011). Effects of relative age on physical and physiological performan- ce characteristics in youth soccer The Critical Power Concept (cycle ergometry) View project Training and Testing Applied to Handcycling View project. October 2016. https:/ /www.rese- archgate.net/publication/51975345 3. Brustio, P . R., Lupo, C., Ungureanu, A. N., Frati, R., Rainoldi, A. in Boccia, G. (2018). The relati- ve age effect is larger in Italian soccer top-le- vel youth categories and smaller in Serie A. PLoS ONE, 13(4), 1–12. https://doi.org/10.1371/ journal.pone.0196253 4. Carling, C., Le Gall, F., Reilly, T. in Williams, A. M. (2009). Do anthropometric and fitness characteristics vary according to birth date distribution in elite youth academy soccer players? Scandinavian Journal of Medicine and Science in Sports, 19(1), 3–9. https://doi. org/10.1 1 1 1/j.1600-0838.2008.00867.x 5. Cobley, S. P., Schorer, J. in Baker, J. (2008). Relative age effects in professional Ger- man soccer: A historical analysis. Journal of Sports Sciences, 26(14), 1531–1538. https://doi. org/10.1080/02640410802298250 6. Cohen, J. (1988). Statistical Power Analysis for the Behavioral Sciences. Erlbaum. 7. Costa, V. T., Simim, M. A., Noce, F., Costa, I. T., Samulski, D. M. in Moraes, L. C. (2009). Com- parison of relative age of elite athletes parti- cipating in the 2008 Brazilian soccer cham- pionship series A and B. Motricidade, 5(3). https://doi.org/10.6063/motricidade.5(3).190 8. Dafkou, K., Sahinis, C., Ellinoudis, A. in Kellis, E. (2021). Is the integration of additional eccen- tric, balance and core muscles exercises into a typical soccer program effective in impro- ving strength and postural stability? Sports, 9(11). https://doi.org/10.3390/sports9110147 9. del Campo, D. G. D., Vicedo, J. C. P., Villora, S. G. in Jordan, O. R. C. (2010). The relative age effect in youth soccer players from Spain. Journal of Sports Science and Medicine, 9(2), 190–198. 10. Deprez, D., Coutts, A. J., Fransen, J., Deco- ninck, F., Lenoir, M., Vaeyens, R. in Philippa- erts, R. (2013). Relative age, biological matu- ration and anaerobic characteristics in elite youth soccer players. International Journal of Sports Medicine, 34(10), 897–903. https://doi. org/10.1055/s-0032-1333262 11. Deprez, D., Vaeyens, R., Coutts, A. J., Lenoir, M. in Philippaerts, R. (2012). Relative age ef- fect and Yo-Yo IR1 in youth soccer. Internatio- nal Journal of Sports Medicine, 33(12), 987–993. https://doi.org/10.1055/s-0032-1311654 12. Gil, Susana Maria, Badiola, A., Bidaurrazaga- -Letona, I., Zabala-Lili, J., Gravina, L., Santos- -Concejero, J., Lekue, J. A. in Granados, C. (2013). Relationship between the relative age effect and anthropometry, maturity and per- formance in young soccer players. Journal of Sports Sciences, 32(5), 479–486. https://doi.or g/10.1080/02640414.2013.832355 13. Gil, Susana María, Zabala-Lili, J., Bidaurraza- ga-Letona, I., Aduna, B., Lekue, J. A., Santos- -Concejero, J. in Granados, C. (2014). Talent identification and selection process of outfi- eld players and goalkeepers in a professional soccer club. Journal of Sports Sciences, 32(20), 1931–1939. https://doi.org/10.1080/02640414 .2014.964290 14. Helsen, W. F., Hodges, N. J., Van Winckel, J. in Starkes, J. L. (2000). The roles of talent, raziskovalna dejavnost 235 physical precocity and practice in the de- velopment of soccer expertise. J Sports Sci, 18(9), 727–736. 15. Helsen, Werner F., Van Winckel, J. in Willi- ams, A. M. (2005). The relative age effect in youth soccer across Europe. Journal of Sports Sciences, 23(6), 629–636. https://doi. org/10.1080/02640410400021310 16. Jeon, M., Yoon, J. in Yun, H. J. (2022). The Re- lative Age Effect of Elite Taekwondo Athle- tes. Annals of Applied Sport Science, 10(2), 2–7. https://doi.org/10.52547/aassjournal.998 17. Lagestad, P ., Steen, I. in Dalen, T. (2018). Inevi- table relative age effects in different stages of the selection process among male and female youth soccer players. Sports, 6(2). https://doi.org/10.3390/sports6020029 18. Lovell, R., Towlson, C., Parkin, G., Portas, M., Vaeyens, R. in Cobley, S. (2015). Soccer pla- yer characteristics in English lower-league development programmes: The relation- ships between relative age, maturation, anthropometry and physical fitness. PLoS ONE, 10(9). https://doi.org/10.1371/journal. pone.0137238 19. Mikulič, M., Gregora, P., Benkovský, Ľ. in Peráček, P. (2015). The Relative Age Effect On The Selection In The Slovakia National Foot- ball Teams. Acta Facultatis Educationis Physi- cae Universitatis Comenianae, 55(2), 122–131. https://doi.org/10.1515/afepuc-2015-0013 20. Mujika, I., Vaeyens, R., Matthys, S. P. J., San- tisteban, J., Goiriena, J. in Philippaerts, R. (2009). The relative age effect in a pro- fessional football club setting. Journal of Sports Sciences, 27(11), 1153–1158. https://doi. org/10.1080/02640410903220328 21. Musch, J. in Grondin, S. (2001). Unequal com- petition as an impediment to personal deve- lopment: A review of the relative age effect in sport. Developmental Review, 21(2), 147–167. https://doi.org/10.1006/drev.2000.0516 22. Ommundsen, Y. in Valgum, P. (2007). The in- fluence of low perceived soccer and social competence on later dropout from soccer: A prospective study of young boys. Scandina- vian Journal of Medicine and Science in Sports, 1(3), 180–188. 23. Sedano, S., Vaeyens, R. in Redondo, J. C. (2015). The Relative Age Effect in Spanish Fe- male Soccer Players. Influence of the Com- petitive Level and a Playing Position. Journal of Human Kinetics, 46(1), 129–137. https://doi. org/10.1515/hukin-2015-0041 24. Sherar, L. B., Esliger, D. W., Baxter-Jones, A. D. G. in Tremblay, M. S. (2007). Age and gender differences in youth physical ac- tivity: Does physical maturity matter? Me- dicine and Science in Sports and Exercise, 39(5), 830–835. https://doi.org/10.1249/ mss.0b013e3180335c3c 25. Sierra-Díaz, M. J., González-Víllora, S., Pastor- -Vicedo, J. C. in Serra-Olivares, J. (2017). So- ccer and relative age effect: A walk among elite players and young players. Sports, 5(1). https://doi.org/10.3390/sports5010005 26. Tedesqui, R. A. B. in Glynn, B. A. (2013). “Focus on What?”: Applying research findings on attentional focus for elite-level soccer coa- ching. Journal of Sport Psychology in Action, 4(2), 122–132. https://doi.org/10.1080/21520 704.2013.785453 27. Vincent, J. in Glamser, F. D. (2006). Gen- der differences in the relative age effect among US Olympic Development Pro- gram youth soccer players. Journal of Sports Sciences, 24(4), 405–413. https://doi. org/10.1080/02640410500244655 doc. dr. Darjan Smajla, mag. kin. Univerza na Primorskem, Fakulteta za vede o zdravju darjan.smajla@fvz.upr.si, darjan.smajla@innorenew.eu