Kranjski odposlanci pri obrtni enketi na Dunaji dne 20, julija 1893. Po stenografičnem zapisniku. st* \ M ^\' - L f C a : -:y^-'. Ponatis iz „Novic“. LJUBLJANA. Tisek in založba J. Blasnik-ove tiskarne. Seznamek društev, katera so bila pri enketi zastopans 1. ) Bolniška blagajna mojstrov zadrug rokodelskih obrtov Ljubljani — zastopnik g. Matija Klinc, društveni načelnik. 2. ) Zadruga kovinskih obrtov v Ljubljani — zastopr g. Edvard Schlegel, učitelj na podkovski šoii. 3. ) Pomočniški zbor zadruge kovinskih obrtov v Ljubija — zastopnik g. Alojzij Lenček, kleparski pomočnik. 4. ) Zadruga gostilničarjev in kavarnarjev v Ljubljani zastopnik g. Franc Ferlinz, gostilničar. 5. ) Zadruga krojačev, rokovičarjev, klobučarjev in krznarji v Ljubljani — zastopnik Franc Šturm, krojaški mojster. 6. ) Zadruga čevljarjev — zastopnik g. Ferdinand Tumi 7. ) Kranjsko obrtno društvo — zastopnik g. Filip Sv pančič, stavbeni mojster. 8. ) Konservativno obrtno društvo v Ljubljani — zastopni Jože Begali, mizarski mojster. 9. ) Katoliško društvo pomočnikov v Ljubljani, na Vrhnik v Št. Vidu in Novem Mestu — zastopnik Ivan Bebek. jj^ani je, kakor ježe našim čitateljem znano, na Dunaji r Y' bila enketa, pri kateri so obrtniki iz raznih dežel po- « vedali svoje mnenje, kako bi se dalo opomoči propa¬ dajoči obrti. Ta enketa bode podlaga postavodajnemu de¬ lovanju državnega zbora v tem oziru. Ta enketa je torej očividno za naše obrtnike velike važnosti in zatorej se je nam potrebno zdelo, da še nekoliko spregovorimo o njej na podlagi obširnega poročila, ki se je o tej stvarij ob¬ javilo po stenografičnem zapisniku. Pred vsem hočemo spregovoriti o izpovedbah naših kranjskih odposlancev. Najprej je v imenu vseh kranjskih odposlancev kro¬ jaški mojster Kunc oddal nastopno izjavo: Slovenski obrtniki v svoji deželi nismo imeli no¬ benih obrtnih shodov in to nas loči od nazorov obrtnikov v druzih deželah, ker mi danes lahko povemo svobodno brez vsacega tujega vplivanja svojo misel v vsakem oziru. Mi mislimo, da obrtno vprašanje ni niti narodno niti po¬ litično, da bodo torej sedanje politične in narodne stx*anke, ki so sedaj merodajne v parlamentu težko to vprašanje razsojevale brez predsodkov. Za to pa moramo reči, da z neko nezaupnostjo gledamo enketo, ker imamo faktično jako malo upanja, da bi se rokodelcem dovolilo, kar bi se jim dovoliti moralo, ker vsaka stranka v državnem zboru ima politične predsodke in še tako gospodarsko vprašanje, kot je obrtno, presojajo s političnega stališča. Po našem mnenji se rokodelcu ne more pomagati, da se ne bi pritisnila velika industrija. Obrtna svoboda 4 je tako škodovala rokodelstvu, da se zanj mora postaviti jez podoben varstveni carini. Če ni poguma, in se ne omogoči, da bi se storile radikalne naredbe, vsa posve¬ tovanja rokodelcu ne pomagajo; če bi se kaj vpeljalo, kar bi bilo navidezno koristno, in kar so sklenili obrtni shodi, se razume samo po sebi, da bi se dobre posledice poka¬ zale še le v desetletjih, hitro gotovo ne. Vse je prora- čunjeno na jako daljno bodočnost; v tem je pa znano, da je zgubljeno za rokodelstvo vsako leto, ki se zamudi za njega obnovljenje, in da bode še bolj propalo, nego je že sedaj. Mi mislimo, da naj bi se storile take naredbe, ki bi obrtnemu stanu kakor hitro je moč koristile in za¬ htevamo, da bi kapitalistične podjetnike, ki dandanes špe¬ kulirajo z rokodelstvom, morali prijeti ne le z zakoni, temveč tudi fiskalično vsaj toliko kakor druge obrtnike. Znano je in se je velikokrat že naglašalo, da so veliki podjetniki v procentualni razmerji nižje obdačeni nego mali rokodelci. O svojem času smo čitali v poročilih iz državnega zbora, da so modlinška čevljarska tovarna in mnoge druge tovarne jako nizko obdačene, dočim mali obrtnik, zlasti v pokrajinah, plačuje toliko davka kakor kakšna tovarna Poštevati bi se moralo, da velika produkcija dela z velikim kapitalom, ima veliko delavcev, in veliko pro¬ meta, in bi se potem morala tudi obdačiti. Mali obrtnik, ki ima malo delavcev, ali pa celo sam dela, bi se pa moral razbremeniti in to ne le glede dohodarine, temveč tudi s tem, da se mu poniža najemnina za stanovanje in delavnico, kar bi se doseglo s ponižanjem hišnega davka, da bodo potem ložje tekmoval z veliko industrijo. Poleg tega bi pa država lahko rokodelcu pomagala z osnovo strokovnih učnih zavodov. Trgovci z mešanim blagom zlasti v manjših krajih naravnost uničujejo roko¬ delca, zaradi tega bi se moralo jim prepovedati prodajo blaga, katero vzdržuje rokodelca. V to spadajo oblačila, čevlji, klobuki, ure itd. V naši deželi imamo prodajalnice, kjer se prodajajo najrazličnejše stvari, kakor: ličilo za čevlje, pomada, olje, čipke, klobuki, solnčniki in dežniki 5 itd., kaj pa ostaje potem še dežnikarju ali klobučarju? Dotičnik kar izhajati ne more. Če se govori o ohranjenji obrta, moramo storiti take naredbe, sicer sem prepričan, da posvetovanja ne bodo nič pomagala. Pri stavbenih rokodelstvih v vsem obsegu, katerih imamo 14—15, bi se moralo prepovedati kapitalističnim stavbenim družbam, ki niso druzega, kakor špekulacija ljudij, da ne smejo v lastni režiji izvrševati nobenega dela, da ne bode škodovale rokodelcem. Sno¬ vati naj bi se smele samo kot financijelna podjetja, dela naj bi pa prepuščale rokodelcem. Pa še na nekaj druzega bi opozoril, to je na zako- nodajstvo o izterjevanji dolgov. Pred nekaterimi leti se je sklenil zakon, ki je v marsikakem oziru jako blagodejen, kateri pa specijalno malemu obrtniku silno škoduje, to je določba, da ni treba nikomur kaj plačati, ki ni precej bogat. V manjših mestih in krajih dobe rokodelci od ljudij surovino, da jo podelajo. Rokodelec pri tem nima nobenega trgovskega zaslužka, temveč le delavski. Ta se pa ne da iztirjati, ker ne moreš nikomur kaj vzeti, ki nima 600 gld. dohodkov in kake odlišne hišne oprave. Ker je rokodelec navadno ubožnejši nego naročnik, mislim, da bi bilo pač umestno, da bi se rokodelčev za¬ služek postavil v jednako vrsto z delavčevim, ki se lahko iztirja brez ozira na najmanji dohodek potreben za ob¬ stanek. Če mora mojster delavcu v prvi vrsti plačati in se pri konkurzih delavska plača v prvi vrsti iztirja, zakaj bi tega ne bilo pri rokodelčevem delavskem zaslužku. Poleg tega mislim, da bi država morala več storiti za strokovne in obrtne nadaljevalne šole in da bi se obrtniki morali bolje in umneje organizovati glede na iz- učenje obrtnih učencev. Da bi ne bil vsakdo prisiljen prebiti težav in trp¬ ljenja rokodelskega učenca, kakor je navada dandanes, bi bolj omikani mladi ljudje šli k rokodelstvu in bilo bi upanje, da bi rokodelstvo zavzelo višjo stopinjo, kar bi bilo v korist rokodelstvu pa tudi državi. Mi ne mislimo, da je rokodelstvo že tako zgubljeno, kakor se občno trdi, mi tudi ne mislimo, dasi trdijo so- eijalni demokratje, da mora na vsak način propasti, da se mora uničiti. To še ne bode tako hitro in če parla¬ ment kaj stori za varstvo rokodelstva, se še prav lahko in morda tudi zmiraj ohrani; samo da se mora razviti v umeten obrt in tu je treba, da država pomaga. Mi ne sma¬ tramo svojih idej za nazadnjaške in mislimo, da ima ro¬ kodelstvo pravico do obstanka. Dokler država ne prepove učiti se rokodelstva, mora tudi skrbeti, da ljudje, ki so se rokodelstva poprijeli, tudi dobe svoj kruh, da jih ne uničijo špekulanti, ki imajo dosti denarja. Mi mislimo, da bi se rokodelstvo ohranilo, ko bi vsi poklicani faktorji ne glede na politična in narodna nasprotja na to mislili, daje rokodelski stan najboljše varstvo in najgotovejši porok, na kateri se sme zanašati država. Pa tudi z ozirom na občno svobodo je gotovo, da je vsakdo, bodi si kdor koli, le tedaj res samostojen, ko si je zagotovil obstanek, to mora priznati tudi naj večji socijalni demokrat. Če pride do tega, da se uniči popolnoma rokodelstvo in bodo samo to¬ varne, pa bodo ljudje imeli le robsko življenje. Pač slaba svoboda je to, če ni upanja, da bi mogel postati samo¬ stojen in osnovati svojo rokodelsko delavnico. Mi mislimo, da se rokodelstvo da ohraniti, ako se uporabijo vsa sredstva, in da je ne le v interesu rokodelstva, temveč tudi v interesu države, da se pomaga rokodelstvu, da se ohrani. To sem povedati hotel v imenu svojih somišljenikov, če tudi ne odgovarja baš vprašanjem, vendar bi svetoval, da bi se oziralo na to mnenje, katero brez kacega vpli¬ vanja konservativcev ali liberalcev, pa tudi brez kacega vplivanja obrtnih shodov izrečemo obrtniki, ki dobro vemo, kaj nam manjka in kje nas čevelj žuli. 1. vprašanje: Se li naj popolni dokaz spo¬ sobnosti s pomočniškim in mojsterskim izpi¬ tom, ali le z jednim teh izpitov? 2. vprašanje: Oziroma, v čem naj obstojita ta dva izpita? Izvedenec Kunc: Kar se tiče tega vprašanja, ome¬ nim, da ne govorim v imenu druzih gospodov, temveč le v imenu društva, ki me je odposlalo. Mi ne zmatramo 7 dokaza zmožnosti za dokaz, koliko je dotičnik zmožen obrta, a le za dokaz, da dotičnik zares spada v tisti obrt. Za to pa zadošča, da dokaže s spričevali, da se je obrta redno izučil in da je nekaj let delal pri obrtu. Za moj- sterski izpit mi nismo. Za tak izpit bi bili le v slučajih, kjer je potreben spregled dokaza sposobnosti, če kdo ne more dokazati, da je redno se izučil in bil redno kot po¬ močnik določeno število let, torej v slučajih, v katerih je kak dvom. Sicer pa mislimo, da naj ostane izpit za učence, kjer je že dandanes v navadi, in naj ga še drugod vpeljejo. Mi mislimo, da se ne sme ovirati nikdo, ki se je redno izučil rokodelstva, da si pomaga, dočim bi se to lahko zgodilo, ako se vvede moisterski izpit. Poročevalec Ebenhoch: Gospod izvedenec se je izrekel za izpit za učence ali za pomočniški izpit, kakor je že sedaj. Tak izpit pa sedaj ni obvezen. Ste li za to, da se vpelje obvezen tak izpit? Kunc: Jaz sem za to, da se vpelje. Ebenhoch: Mislite li vi, da že zadošča, da kdo dokaže, da se je 3 ali 4 leta učil obrta, v katerem času se ga po vašem mnenji naučiti more, za dokaz, da obrt res tudi zna? Kunc: V dvomljivih slučajih naj se izpita. Poročevalec Pernerstorfer: Vi ste omenili, da je dolžnost države, če se ljudje uče obrta, da preskrbi za pogoje, da bodo mogli živeti. Ne dvomim, da bi vi, ki to zahtevate za obrtni stan, to morali povsod zahtevati, recimo tudi pri učenih stanovih. Vprašal bi pa vas: ste li za omejeno število (numerus clausus)? Saj to pač razumete ? Kunc: Jaz nisem za omejeno število. Pernerstorfer: Potem ste po mnenji, katero ste izrekli — in je zanimivo to konštatovati, ker ste se v svojih izvajanjih precej teoretično izrekli, na državnosoci- jalnem stališči. Kunc: Na to še pridemo pri druzih vprašanjih. Sicer pa sam mislim, da stojimo na tem stališči. Poslanec Adamek. Vi ste omenili, da je pomoč¬ niški izpit pri vaši zadrugi. 8 Kunc: Pri krojaški zadrugi ga še ni, pač pa je že pri neKaterih druzih zadrugah, tako pri čevljarski. Adamek: Mojsterski izpit hočete torej le v gotovih slučajih ? Kunc: V tacih slučajih, v katerih je kak dvom. Adamek: Prosim, povejte v čem naj bode moj- sterski izpit in ob jednem povejte, kako si mislite po¬ močniški izpit? Kunc: Pri mojsterskem izpitu bi vsekako dotičnik moral narediti kako stvar iz njegovega obrta. Ta izpit bi pa ne mogel biti povsod jednakomeren, zato mislim, da naj se ne vpelje. Vzemimo krojača. Krojač na kmetih dela povsem drugače nego v mestih. Na kmetih se bode od njega zahtevalo, da napravi kako priprosto oblačilo, v mestu se bode pa že več zahtevalo. Od učenca, ki hoče postati pomočnik, bi se tudi zahtevalo, da naredi kako stvar iz njegovega obrta, ali seveda bi ne bilo treba, da bi bila popolna. Natančneje določbe naj bi se prepustile zadrugi. Kar se tiče mojsterskega izpita, namreč mojster- skega izpita v slučaji, ko bi se imel dotičniku pregledati popolni dokaz sposobnosti, bi dotičnik ravno tako kakor učenec moral narediti kako stvar iz njegovega obrta, ki bi pa seveda morala biti popolnejša in boljša, kakor se pa zahteva od učenca. Kakor je rečeno, to bi bilo po¬ trebno le v onih slučajih, v katerih je kak dvom. Jaz sem načelnik naši zadrugi in tukaj se je pripetil slučaj, da je nekomu manjkalo jeden mesec do določenega učnega časa. Imel je le spričevalo, da se je učil 23 mesecev na¬ mesto 2 leti. V drugem slučaji se je pripetilo, da se je spričevalo zgubilo, in mojster, pri katerem se je dotičnik učil, je pa bil že umrl. Možu se ni dovolilo, da bi začel samostojni obrt, ali mi smo dokaz spregledali. V bo¬ doče, da bi bili še varnejši, naj bi se pa določilo, da ima dotičnik kaj napraviti, da se bode zadruga prepričala, da je v resnici od dotične stroke. Izvedenec Lenček: Mi smo za to, da naj učenec napravi izpit, ko je dovršil svoje učenje, ker bode po tem bolj priden in bode bolj gledal, da se kaj nauči. & Izvedenec Tuma: Pri čevljarski zadrugi v Ljubljani je vpeljano, da vsak učenec, ki hoče biti prost, mora jedno stvar narediti, če nobene stvari ne naredi, se ne oprosti in učnega spričevala ne dobi. Seveda mu ni treba dela tako izvršiti, kakor bi že bil več let mojster. Na¬ rediti mora čevelj in mojstri ga potem presodijo, je li dobro narejen. Meni je naročeno, da naj se izjavim za to, da je neobhodno potrebno, da se vpelje obvezen po¬ močniški izpit in da mora biti tri leta neprestano po¬ močnik, kdor hoče mojster postati. Načelnikov namestnik: Za mojsterski izpit torej niste ? Tuma: Le v slučaji, če dotičnik ne more dokazati, da je tri leta delal za pomočnika. Izvedenec Šturm: Jaz sem za obvezni pomočniški izpit, za to pa nisem, v da se mojsterski izpit povsod in brez izjeme zahteva, če je kdo bil pri kaki vdovi, mla¬ doletnem mojstru ali sploh kje za poslovodjo, ter se že ve, da je popolnoma sposoben, ker dela za mojstra, naj je tudi vvrščen mej pomočnike, naj se ne gre tako daleč, da bi ga k temu silili. V druzih slučajih sem pa odločno za mojsterski izpit, posebno tedaj, če je kak dvora. Kakor sem že rekel, jaz sem za pomočniški izpit, ali ne za izpit v tem zmislu, da bi mučili dotičnika, ki hoče biti prost, kakor si morda kdo misli. Nasprotno, treba je prizane¬ sljivosti, in se ni treba kapricirati na kakih stvareh, gleda naj se le na to, da dotičnik napravi dobro pomočniško delo. Jaz mislim, da je to za učence najbolje, ker bodo potem dobri pomočniki. Sedaj ko ni obveznega pomočni¬ škega izpita, mnogi učenci niso dovolj pridni in marljivi, da bi se kaj naučili. Obvezni izpit bode vzpodbujal moj¬ stra, da bode bolj gledal, da učenca kaj nauči, učenec si bode pa tudi potem prizadeval, da se kaj nauči. Izvedenec Supančič: Jaz sem odločno proti temu, da bi se vpeljal obvezni mojsterski izpit. Če je človek se izučil obrta, bil oproščen in je delal za pomočnika, naj ima tudi pravico, da začne samostojen obrt. Če se vpelje mojsterski izpit, se bode le prerado pripetilo nagajanje ; če se obrtnik ne razume obrta, bode tako propal. 2 10 Načelnikov namestnik: Ste pa li za obvezni po¬ močniški izpit? S up a n čič: Da. To naj se pa vendar prepusti za¬ drugi. Zadruga naj gleda, da se učenec izuči obrta. če učenec pade pri izpitu, pošlje naj ga zadruga k drugemu mojstru, da ga toliko izuči, da bode mogel izhajati v svojem obrtu. To se naj zgodi na stroške gospodarja, ki ga je poprej učil. Uči naj se učenec še štiri, ali šest mesecev, ali pa tudi celo leto. Perner st or f er: Mislite li, da se bode učenec v tem času dosti izobrazil v obrtu, če se pri mojstru po¬ prej ni nič naučil. S up a n čič: Da, nekaj se je pa pač tudi naučil. Pernerstorfer: Bi li vi ne bili za letne izpite, da se učenec pošlje takoj k drugemu mojstru, ako se pri mojstru nič ne nauči. Supančič: Dobro bi bilo, ali pri nekaterih obrtih to ni mogoče. Tudi bi se ne smelo dovoliti, da bi vsak mojster imel toliko učencev, kolikor hoče. Izvedenec Sc h legel: Jaz sem za obvezni pomočniški izpit, ali mojsterski izpit naj se le izjemoma zahteva, kajti so obrti, kjer se od dotičnega delavca izpit zahte¬ vati ne more, kakor pri dimnikarjih. To naj se prepusti zadrugam. 3. vprašanje: Se li naj dokaz zmožnosti za rokodelski obrt raztegne tudi na posestnike tovarniških podjetij, ki izdelujejo rokodelske izdelke. Izvedenec Tuma: Izreči se moram za to, da se dokaz zmožnosti raztegne tudi na tovarniška podjetja. Izvedenec Ferlinz: Tudi za gostilničarski in to- čarski obrt naj se zahteva dokaz zmožnosti, toda le v večjih mestih imajočih nad 5000 prebivalcev. Izvedenec Kunc: Seveda mora tudi tovarnar doka¬ zati zmožnost, če mora tisti, ki ima 19 delavcev, se iz¬ kazati z dokazom zmožnosti, zakaj bi tistemu tega ne bilo treba, ki ima 20 delavcev. Jednaka pravica za vse. Če tega ni, dokaz zmožnosti nič ne koristi, in bi torej pro¬ sili, da naj se odpravi. Do sedaj je nam vsak dokaz ! li zmožnosti le škodoval, za nas dokaz zmožnosti nima no¬ benega pomena. Nobenemu še ni prišlo na misel, da bi hlače zakrpal, ali pa čevlje podelal, ako se ni učil. To se še ni in se ne bode zgodilo. Zakaj se ni dokaz sposobnosti razširil tudi na veliko obrt, da bi tudi njo oviral. Tako, kakor je sedaj dokaz zmožnosti, nam nič ne koristi, in bi le rekli: Le hitro odpravite še sedaj obstoječi dokaz zmožnosti! Načelnikov namestnik: Vi torej želite dokaz zmožnosti za mali obrt le zaradi tega, da ga tudi za ve¬ liki zahtevati morete. Kunc: Da. Poslanec Neuber: Vi torej zmatrate dokaz zmožnosti za nekako cokljo, katera naj bi zavirala veliko industrijo ? Vprašal bi izvedenca, je li dokaz zmožnosti tudi tedaj potreben za velikega obrtnika, ako potrebuje druzih obrtov za svoje izdelke. Kunc: Jaz ne želim dokaza zmožnosti, da bi člo¬ veštvo zadrževal v pridobivanji, temveč le zaradi tega, da se varuje tisti, ki se je česa učil. Jaz nečem ljudij ovirati pri obrtu; zato sem pa rekel že pri prvem vpra¬ šanji: Nikogar ne smeti zaderžavati. Jaz bi le zadržaval kapitalistično špekulacijo v rokodelstvu. Poslanec Adam ek: Izjava gospoda izvedenca o do¬ kazu zmožnosti je tako zanimiva, da ne morem, da ne bi še nekoliko spregovoril o njej. Zame je vsaj tako raz¬ laganje dokaza zmožnosti novo. Ko je šlo za dokaz zmožnosti, baš obrtniki niso videli bistvo dokaza zmožnosti v tem, da se ovira solidni obrt, temveč le zato, da se prepreči konkurenca neso¬ lidnih obrtnikov, mojstrov skaz, z dokazom zmožnosti naj bi se le zagotovilo, da se le tisti poprime obrta, ki se ga je zares učil, da se rokodelstvo obvaruje neso¬ lidnih elementov, ki se obrta niti učili niso. Sedaj pa pravi gospod izvedenec, da dokaz zmož¬ nosti nima za mali obrt nobenega pomena, da je na¬ sprotno malemu obrtu še škodoval. Važno bi torej bilo, da gospod izvedenec to dokaže, ker s tem se vprašanju o dokazu zmožnosti da vse drugačni pomen. 12 Kolikor se jaz spominjam, je prvi se tako izrazil o dokazu zmožnosti. Sedaj je treba pač dokazati, da dokaz zmožnosti zares škoduje malemu obrtu. Kune: Bil sem predsednik zadrugi in poznam tudi druge obrte. Dokaz zmožnosti ima namen, druge malo ovirati, ki se niso učili, in deloma mladino zadržavati, da mora nekaj dalje delati, predno začno samostojni obrt. Da je dokaz zmožnosti v tem zmislu škodoval, se jako lahko dokaže. Od kar je dokaz zmožnosti, tretjina je več samostojnih obrtnikov in sicer zaradi dokaza zmožnosti. Mnogo ljudij se je oglasilo za obrtno pravico iz strahu, da jo pozneje več ne dobe. Tako so sedaj pre¬ napolnjeni vsi obrti, preskrbljeni smo vsaj 20 do 30 let, zlasti v manjših mestih. V Ljubljani imamo dvakrat to¬ liko mojstrov kakor pomočnikov, 100 mojstrov in 50 po¬ močnikov v jednem obrtu. Razsodba upravnega sodišča o meri dokazuje mojo trditev. Poprej o tem še govora ni bilo. Še le vsled mejsebojnih tožeb je stvar prišla pred upravno sodišče, ki je odločilo, da jemanje mere ni rokodelsko opravilo. Tako je človek, ki je poprej prodajal porcelan, potem pa platnene hlače za kmete, nakrat začel jemati mero. Dva trgovska pomočnika sta nakrat napovedala obrt, danes jemljeta mero, po časopisih naznanjata, da sta opravičena mero jemati in izdelujeta kakor drugi Prav res je, da je dokaz zmožnosti le škodoval, če smo le mi in mi sami omejeni, to nima nobenega pomena za nas in tega nam tudi treba ni. Nobeden ne bode čevljev na malo delal, ako ni čevljar, miz, kdor ni mizar. Zatorej ne potrebu¬ jemo obrtnega dokaza, ako se ne razširi na veliki obrt. Tako nima za nas nobenega pomena in je bolje, da ga odpravimo, da se ne bodemo prepirali mej seboj, kakor se sedaj. Poslanec Richter: Vi sami sebi nekako nasprotujete. Rekli ste, da se nikdo ne bode silil v mali obrt, ako se ga ni učil, potem pa navajate, da so trgovski pomočniki in hlapci nakrat mojstri postali. Kunc: To se je zgodilo vzlic dokazu zmožnosti, v čemu je pa nam pač potem koristil. 13 Richter: Potem se pa dokaz zmožnosti ni izvajal. Kunc: Izvajal se je pač, ali se je tako tolmačil, da je le nam v škodo. Poprej so deželne vlade in tr¬ govske zbornice odločevale, da konfekcijonarji nimajo pra¬ vice jemati mere. Tako je bilo povsod do razsodbe uprav¬ nega sodišča. Poslanec Lueger: Tega pa pač ni kriv dokaz zmožnosti. Poročevalec dr. Ebenhoch: Jaz sem gospoda izve¬ denca tako razumel, da on sedanjega dokaza zmožnosti ne zmatra za dobrega, ter prav za prav ni noben dokaz zmožnosti in se napak izvaja. Kunc: Ne, temveč le zaradi tega, ker le malega obrtnika tlači in ovira, večjega pa ne. Richter: Se li v Ljubljani pogosto ustanovljajo velika podjetja za izdelovanje rokodelskih izdelkov. Kunc: Navadno izdelano konfekcijsko blago prihaja od zunaj in naš ves denar tudi žal gre na tuje. Mi ni¬ mamo velike produkcije. Izvedenec Schlegel po nalogu svoje zadruge moram izjaviti, da naj se ravno tako od tovarnarja zahteva dokaz zmožnosti, kakor od malega obrtnika. Izvedenec Šturm: Da se nikomur ne zgodi kaka krivica, naj se v izpraševalno komisijo, zlasti za pomoč¬ niške izpite pokličejo tudi delavci. Izvedenec Supančič: Dokaz zmožnosti za roko¬ delski obrt naj se raztegne tudi na tovarniška podjetja, ker drugače ničesa ne koristi. Zakaj naj bi se z dvojno mero merilo. 4. vprašanje, a) Si li naj tudi za trgovske obrte tudi zahteva dokaz zmožnosti? b) V čem naj obstoji ta dokaz? Izvedenec Regali: Jaz temu vprašanju pritrjujem, kajti tudi trgovcu je treba znanja in dokazati mora, da je zmožen voditi svojo trgovino. Drugi izvedenec se k temu vprašanju ni oglasil. u 5. vprašanje, a) Naj bodi li gostilničarski in točarski obrt navezan na dokaz zmožnosti? b) V čem naj bode ta dokaz in za katere kraje naj se vpelje? Izvedenec Lenček: Vprašanje je potrditi. Dokaz zmožnosti naj obstoji s tem, da se je dotičnik tri leta učil in bil tri leta pomočnik. Zahteva naj se pa dokaz zmožnosti le v krajih, ki imajo nad 5000 prebivalcev. Izvedenec Kunc: Takoj bi se dokaz zmožnosti ne dal vpeljati, ker se vsaj na kmetih nikdo tega obrta ne uči. V prehodnem času naj bi oblastvo, ki daje koncesijo — katero torej more zabraniti, da jih ne bode preveč, kar je naposled v nasprotju z razmerami pri rokodelstvu v interesu občinstva — oziralo na tiste, ki so se izučili, potem še le na druge prosilce. Polagoma bi pa prišli do dokaza zmožnosti, ako se že želi. Izvedenec Supančič: Jaz mislim, da bi tukaj bilo najbolje omejeno število. 6. vprašanje. Naj li oblastvo že pri dopu- ščenji dostopa k obrtu vpraša dotično zadrugo in naj bodi li navezano na njeno mnenje? Izvedenec Tuma: Meni je moja zadruga naročila, da naj odgovorim na to vprašanje, da se mora zadrugo vprašati že pri nastopu kakšnega obrta. Dogajajo se slu¬ čaji, da pošlje oblastvo kakeršnokoli spričevalo načelniku zadruge, da ga kolekuje, kar je po tem in tem paragrafu določeno, da ga zadruga mora prekolekovati. Tudi meni se je dalo tako spričevalo, v katerem je stalo : „N. N. je toliko in toliko let pri meni delal“. Ker jaz dotičnega gospoda poznam že 16 let in imena druzega še nisem nikdar slišal, mislil sem si, ta pač ne more biti, da bi bil delal pri njem, pa bi jaz ne bil ničesa slišal o tem, ker sem bil vendar vsak dan tamkaj. Rekel sem dotič- niku, da drugi dan pošljem spričevalo obrtnemu komi¬ sarju. Šel sem k policiji, da so pogledali, kje je dotičnik delal, ali ga niso našli. Šel sem h komisarju in vprašal, kdo je dotičniku naredil spričevalo. Tam sem izvedel, da dotičnik ni nikjer delal, bil je na Gradu zaprt in se 15 je priučil obrtu. (Veselost). Če se proti zadrugam tako postopa, tedaj mi nismo prav nič. Zadruga ima sitnosti, trud in dolžnosti, pravice pa nobene. Vložil sem vlogo na visoko vlado, da pri tolikih pritožbah, ki smo jih že imeli, ni še nazaj prišla nobena odločitev. Komisar, ka¬ terega sem v tej stvari poprašal, mi je odgovoril: „Tega nismo dolžni storiti!“ Naj se stvar ogleda, kakor koli, mi smo le za žogo, katera se meče tje in sem. Če se hoče kaj pomagati, dati se mora zadrugi kaj pravice v vsakem oziru. Spominjam se še, ko sem na Dunaji delal 12 let, da so tukaj že tedaj bile zadruge, katere so se pa bolj podpirale. Bila je navada, da je pomočnik moral na leto plačevati 3 gld 20 kr. in dokler ni vplačal, ni dobil spričevala. V tem oziru bi prosil, da bi se dala kaka pravica zadrugam, če že obstoje in morajo biti pod¬ pora državi. Pokazalo se je tudi, da je kdo prišel s kmetov in pokazal spričevalo podpisano od mojstra, v res¬ nici je je pa spisal in podpisal kak pomagač. Poslanec Richter: Vi se torej niste jasno izrekli. Mislite li, da bodi oblastvo navezano na mnenje zadruge ? Tuma: Seveda. Richter: Nadalje bi rad vedel, kako je na Kranj¬ skem z osnovo zadrug? Tuma: Doslej se še niso uvedle. Če se zadrugam dajo večje pravice, tedaj bodemo že gledali, da se ustanove. Izvedenec Sturm: Jaz sem za to, da bi bilo obla¬ stvo navezano na mnenje zadruge, kadar gre zato, da se komu da obrtna pravica, ker so se v zadnjem in v prejš¬ njih časih godile sleparije s spričevali. Oblastvo tega pri najbolji volji ne more nadzorovati. Zato naj se pa vpraša zadruga, bode že vestno postopala in dala obrtno pravico, komur gre. Supančič: Jaz sem za to, da se zadrugo popraša za mnenje, katera bi se pa morala podpreti z razlogi, da ne bode videti, kakor da se hočejo le komu sitnosti delati, Sicer je pa to že obseženo v besedi „mnenje". Izvedenec Kunc: Jaz sem ravno te misli, le da točneje naglašam, da naj bode oblastvo zavezano, da 16 predloži dotične strokovne dokaze zadrugi, da jih pre¬ trese, predno da obrtno pravico. Izvedenec Ferlinz: Ker ima gostilničarski obrt tudi govoriti v tem vprašanji, bi jaz tudi predlagal, da obrtno oblastvo vpraša zadrugo in se drži njenega mnenja. Oblastvo more le kraj določiti iz policijskih ozirov, za¬ druga se pa mora izreči o osebi. 7. vprašanje, a) Naj to (namreč, da se vpraša zadruga) tudi velja pri odločitvah o obsegu obrta po § 76. obrtnega reda. b) Ali naj v dvomljivih slučajih o obsegu obrtne pravice obrtno oblastvo zasliši zadrugo in ali naj bode navezano na njeno mnenje. Izvedenec Kunc: O obsegu obrtne pravice mislim, da bi najbolje mogla soditi zadruga. Da bi pa v slučaji kake pristranosti bila kaka višja instanca, naj se bi stvar prepustila v drugi stopinji razsojevati deželnim zvezam, katere bodemo konečno priporočili. Na odstavek a) od¬ govorim z „ne“, na odstavek b) pa z „da“. Drugi izvedenci se pridružijo temu mnenju. 8. vprašanje. Ali naj obrtnik, kateri za po¬ polno izvršitev svojih izdelkov potrebuje del druzih obrtov, ta dela daje preskrbeti po samo¬ stojnih obrtnikih dotičnih obrtov, ali naj za¬ došča § 37. obrtnega reda. Izvedenec Regali: Jaz mislim, da mora prepustiti samostojnim obrtnikom, kar kdo sam izdelati ne more. Če se voz naroči, naj kolar naredi les, ali kovaškega pomočnika naj se mu pa ne pusti imeti, da bi mu vo¬ zove koval. To naj velja tudi za sedlarja. Jaz torej pri¬ trjujem temu vprašanju. Izvedenec Kunc: Jaz tudi temu vprašanju pritr¬ jujem in sicer zaradi tega, ker bi sicer dokaz sposobnosti nič ne koristil. 9. vprašanje. Smejo li tisti, ki imajo kaki trgovski obrt, vsprejemati naročila po meri, ako niso doprinesli zmožnostnega dokaza za dotični obrt? 17 Izvedenec Šturm: Na to vprašanje moram odločno z „ne“ odgovoriti, kajti to jemanje mere je največja kri¬ vica, ki se je kdaj storila rokodelstvu. Ko bi tega ne bilo, bi marsikateri obrtnik bolje izhajal, nego izhaja sedaj. Od tod prihaja, da, kakor je rekel moj predgo¬ vornik, prihajajo dninarji v krojaštvo ali čevljarstvo, jem¬ ljejo mero in poštenemu obrtu jemljo tla pod nogami. Izvedenec Kunc: Jaz tudi mislim, da naj nikdo ne jemlje mere, kdor se ni učil. Jaz bi to natančneje raz¬ lagal, ker sem v tem oziru veščak in učim v šoli jemanje mere. Mi, rokodelci zmatramo v svojem obrtu jemanje mere za največjo umetnost, dočim upravno sodišče trdi, da to ni nobeno rokodelsko opravilo. Jaz tega nisem raz¬ umeti mogel, kajti jemanje mere je največji rokodelski opravek in največja umetnost, katero si more pridobiti rokodelec. Ako vvedo zadruge mojsterski izpit, bode pri nekaterih obrtih jemanje mere in prikrojenje na njeni podlagi pravi mojsterski izpit. Da se to, dasi se zmatra za najtežje, kar obrtu odreka, je naj večja krivica. Poznam trgovce v Ljubljani, ki jemljo mero za pečne cevi, tudi železniške trgovce, ki jemljo mero za matroce in potem preskrbujejo narejene matroce. Po čemu smo pač mi potem? Vsako jemanje mere prepuste naj torej rokodelcem. Predsednikov namestnik: Zame je jako važno, da to le izvem: Trdi se, da so se v nekaterih krajih v Avstriji mojstri domenili, da svojih učencev ne uče je¬ mati mere, da še celo pomočnikom ne puste jemati mere, temveč to si pridržujejo kot nekako mojstrove predpra¬ vico? Seveda se učenci in pomočniki potem nikdar ne nauče te umetnosti, naj se tudi oproste in potem spolnijo tudi vse pogoje dokaza zmožnosti. Se li na Kranjskem tudi kaj tacega dogaja ? Kunc: Jaz sem pri osnovi svoje šole sam omenjal, da so preje nekateri mojstri skrivali svoje znanje, da s tem varujejo svoje rokodelstvo. Sedaj nismo več tega mnenja, temveč mislimo, čim boljše učence izučimo, tem boljši bodo mojstri in tem bolj se povzdigne rokodelstvo. Ker se je dogodilo, da mojstri nečejo vsega pokazati in se nekateri še danes drže tega predsodka, zato jaz nisem 3 18 za mojsterski izpit. Kdo naj bi izpraševal ? Vprašanje še ni zrelo. Mi nimamo še rokodelskih šol in ne moremo izpita izvesti, kakor bi mojstrom koristil. Poročevalec Pernerstorfer: Da je jemanje mere pri krojačih važno, mi je jasno, ali vi ste sploh proti jemanju mere po trgovcih? Kunc: Da, jaz sem proti temu, da trgovec jemlje mero. Pernerstorfer: Pa je tudi jemanje mere, za ka¬ tero ni treba nobene umetnosti in spretnosti. Jaz si na¬ pravim hišo ali vilo in hitro potrebujem hišne oprave; Naročim jo torej v kaki trgovini. Tukaj ne pokličem no¬ benega, temveč sam premerim, kako visoke in dolge naj bodo omare itd. Da bi bil to, če jaz sam mero vzamem, kak umeten del mizarskega obrta, tega jaz ne razumem. Kunc: Jaz mislim, da je to pravica dotičnega ro¬ kodelca. Pri kateri stroki je težje, pri drugi lažje, tako si vsakdo lahko hlače sam pomeri; toda jemanje mere, katero pripada obrtu, da si na pr. mizar sam vzame mero za omaro, katero je narediti itd., to mislim, da se vse- kako mora pridržati obrtu. Saj ne gre za jemanje mere, temveč za zaslužek. Če ima trgovec pravico vzeti mero, ima tudi pravico preskrbeti delo, tako odvzame dobiček, ki bi ga imel mizar. Tukaj gre za gmotne posledice. Za to pa hočem, da se pravico jemati mero prepusti za ro¬ kodelske izdelke dotičnemu obrtu, da trgovec ne bode imel pravice ne meneč se za obrtno opravičenost jemati mere in s tem dobička rokodelcu. Pernerstorfer: Ostanimo pri svojem vzgledu, jaz sam ne grem tja, temveč pošljem služabnika. To bi bilo nevarnejše, ko bi temu naročil, naj vzame mero, ker ni več lastnik. Kunc: Tako daleč stvari ne smemo tirati. Če si da kdo izmeriti kako omaro, ne pride na tako neznatne okolnosti Ko bi vse tako do konca doganjali, bi v soci- jalnem oziru ne mogli skleniti nobenih zakonov. Izvedenec Rebek pravi v slovenščini, da je po po¬ klici ključarski pomočnik. On se odločno izreče proti temu, da bi se dovolilo ljudem jemati mero, ki se niso obrta učili. 19 Posebno opozarja, da železniški trgovci prihajajo k klju¬ čarju in naročajo po meri to ali ono blago. Taka je š ključi. Ti imajo vsi jednako obliko in če ga je komu treba, kupi ga lahko pri trgovci z železnino. Samo malo mu ga je treba popiliti in prirediti. Lahko potem s klju¬ čem odpre razne prostore in kaj pokrade, kar se več¬ krat zgodi. Izvedenec opozarja, da jeden trgovec z želez¬ nino jemlje tudi mero za štedilna ognjišča; naposled tako ognjišče se vendar ne priklada in stane več, kakor bi se bilo naročilo pri rednem mojstru. To so povodi, iz ka¬ terih je on odločno proti temu, da bi se dovolilo komu jemati mero, ki se obrta ni učil. Poročevalec dr. Ebenhoch: Jaz bi še nekaj vprašal gospoda izvedenca Kunca. Vi ste jemanje mere proglasili za jeden najvažnejših delov rokodelstva, in v drugič ste se izrekli, da je jako želeti in jako potrebno, da se vsak rokodelec izvežba v vseh delih svojega obrta. Tretjič ste se pa izjavili, da niste za mojsterski izpit, da zadošča, da kdo le dokaže, da je delal tri ali štiri leta za pomoč¬ nika. Jaz vprašam gospoda izvedenca: Razvidite li vi iz spričeval, da je kdo delal nad tri leta za pomočnika, že dokaz, da se je naučil mero jemati. Kunc: Jaz ne mislim, da bi iz tega se že moglo to sklepati, zaradi tega pa nisem za mojsterski izpit, kajti država ni ničesa storila za obrtne šole. Dr. Ebenhoch: Jemanje mere pač ne bode jedini predmet, katerega je treba rokodelcu znati. Sicer se pa mora pomočnik tega naučiti pri mojstru. Kunc: Moral bi se naučiti. Dr. Ebenhoch: Ne bilo bi dobro, ko bi se to pre¬ pustilo šolam, katere se vvedo, kajti ne bilo bi mogoče, da bi ravno tam mogli jamčiti, da se je kdo zlasti jemanja mere, katero ste vi proglasili za tako važno v stvarnem in gmotnem oziru, kot pomočnik tudi naučil. Jaz mislim, da bi se to moglo dokazati le z mojsterskim izpitom. Kunc: S časom to pojde, ali sedaj še nismo tako daleč, da bi to mogli zahtevati; zato nismo za obvezni mojsterski. izpit. Meni je pravica za jemanje mere hkratu 20 pravica za jemanje naročil. Mi jemanja mere ne smatramo samo za jemanje mere, temveč mislimo, da dotičnik tudi jemlje naročilo, ki jemlje mero. Predsednikov namestnik: Vi vprašanja gosp. poročevalca Ebenhocha niste razumeli. To je hotel vam ravno dokazati, da ste si v nasprotji, če na jedni strani zahtevate, da se jemanje mere uči, na drugi se pa od¬ rekate mojsterskemu izpitu. Gospod poročevalec misli, da bi se baš pri mojsterskem izpitu pokazalo, če se je do¬ tičnik naučil mero jemati oziroma kot pomočnik imel priložnost jemanje mere izvrševati. Vi ste pa poprej rekli, da na mojsterskem izpitu ni nič, ker se še le tedaj, kadar kdo samostojni mojster postane, pokaže, če kaj zna ali ne. Kunc: Jemanja mere in prikrojevanja se vsakdo mimogrede nauči; ali tako daleč pa nismo, da bi mogli iz tega izpraševati pomočnike. Kdo naj bode izpraševal? Več pa gotovo tisti zna o jemanji mere, ki je tri leta bil pomočnik, kakor trgovec, ki se ga tudi ni učil v no¬ beni šoli. Sploh se ne gre toliko za jemanje mere, kakor za naročila. Naj stokrat trgovec vzame mero, če ničesa ne preskrbi, ni nič na tem. Poslanec Neuber: Mari gospod izvedenec ne po¬ misli, da bi se več rečij niti ne prodalo, ko bi prodajalec ne smel jemati mere? Če bi se prodajalcem klobukov prepovedalo jemati mero, pa bi kdo hotel v Karlovih Varih kupiti klobuk, izdelovalec klobukov je pa v Novem Tičinu, torej bode moral tjakaj potovati, da si da nare¬ diti klobuk. Kunc: Tako daleč ne smemo iti. Ni je socijalne zakonodaje, ki bi mogla vse do pičice določiti. To ni mo¬ goče. Sicer se bode pa stvar že sama po sebi uredila. Poslanec Neuber: Jaz imam konkretno vprašanje. Vi pravite: Trgovec ni opravičen rokodelskih izdelkov prodajati po meri. Kaj pa, če naročnik sam za klobuk mero vzame, in jo da trgovcu, kaj pa potem? Kunc: Vsakdo si lahko mero sam vzame; toda na to ne pride. 21 Poslanec Adamek: Jaz moram zopet poseči nazaj na dokaz zmožnosti. Izvedenec je rekel, da je jemanje mere največja umetnost obrta; pri prvem vprašanji se je izrekel proti mojsterskemu izpitu in celo dokaz zmož¬ nosti proglasil za odveč in za škodljiv. Misli li morda gospod izvedenec, da že samo po sebi ne bode vspeval mojster, ki se ni naučil največje umetnosti svojega obrta, jemanja mere, ali ne misli morda, da bi bilo potrebno kako jamstvo napraviti z zakonom, da se zabrani takim rokodelcem, ki se niso naučili največje umetnosti svojega obrta, sploh samostojno začenjati obrt? Kunc: Ko bi imeli zavod, kjer bi se pomočniki mogli učiti, bi jaz bil za to; ko pa tacega zavoda nimamo, pa tega ni mogoče zahtevati od ljudij. Poslanec Klun: Ne misli li gospod izvedenec, da naj bi tisti, ki vzame mero, če ni sam strokovnjak, moral dotično stvar na pr. klobuk dati narediti kakemu samo¬ stojnemu mojstru, da bi je torej ne smel narediti po svojih pomočnikih ? Kunc: Vsekako, če se hoče varovati rokodelstvo. Če kak trgovec, ali sploh kak posredovalec ima pravico prejemati naročilo, to odide rokodelstvu, če se hoče va¬ rovati rokodelstvo, mora se rokodelcu pustiti popolno pra vico. Če se dovoli trgovcu jemati mero, se s tem od¬ teguje zaslužek rokodelcem. Izvedenec Supančič: Pcprej se je govorilo, da si kdo zgradi kako vilo in hišno opravo naroči po meri pri kakem velikem trgovcu s hišno opravo. Dotičnik še tudi ni vzel mere, če pravi, jaz hočem v moji vili imeti to opravo, v tem ali onem slogu, miza bodi tako dolga, omara tako visoka itd. Predsednikov namestnik: Vi polemizujete. Izvedenec Supančič: To vendar ni nobeno pole- mizovanje. Jaz le to hočem reči, da dotičnik ni vzel mere, temveč je le izrazil željo, da hoče svojo sobo oskr¬ beti z opravo. Predsednikov namestnik: Gotovo se lahko ši- rokost zidov zmeri in reče, tukaj postavim posteljo, ki 22 mora biti toliko široka. O tem nočemo govoriti, to je bila le vpletena opazka gosp. Pernerstorferja. Vi le povejte, ali naj se dovoli trgovcu jemati mero ali ne. Supančič: Jaz moram govoriti o vseh točkah. Če ne smem govoriti o tem, kar po mojih mislih spada k stvari, rajši molčim. Ko se je govorilo o jemanji mere, se je trdilo, da se je v vseh treh letih ne uči in da sploh nimajo priložnosti ves čas, ko so učenci in pomočniki, da bi jemali mero. Jemanje mere spada k rokodelstvu in mojster je zavezan učiti učenca jemanja mero, kjer je treba. Zato naj pa imajo tudi le rokodelci pravico je¬ mati mero. Predsednikov namestnik: Se li uče učenci je¬ mati mero? Supančič: Ne! Mero jemati uče se navadno le pomočniki. Predsednikov namestnik: Mojster pa ni za¬ vezan pomočnika kaj učiti. Pomočnik bi moral že znati. Se li ne dogaja, da mojstri pomočnikov niti ne uče je¬ mati mere, in jih k temu delu ne puste, ker to zmatrajo za svojo predpravico. Supančič: Tega ni. Izvedenec Tuma: Jaz moram opomniti, da sem se mero jemati učil že kot pomočnik in da je mojster, pri katerem sem jaz bil pomočnik, pustil meni jemati mero, če ga ni bilo doma in je kdo prišel. 10. vprašanje. Naj se li napoved trgovskega obrta omeji na določeno blago ali na določene vrste blaga? Izvedenec Regali: Napoved trgovskega obrta naj se omeji na določene vrste blaga. Izvedenec Ferlinz: Jaz sem ravno te misli in jaz bi želel, da se ne dovoli trgovina s pivom in vini v ste¬ klenicah trgovcem, branjevcem in trgovcem z mešanim blagom. 11. vprašanje, a) Se li naj v trgovini z ro¬ kodelskimi izdelki naredi na blagu vidno, ka- cega dela da je? 23 b. ) Se li naj trgovina z rokodelskimi izdelki naveže na posebno koncesijo? c. ) Se Ii naj pridržuje izključno rokodelcem? Izvdenec Šturm: Jaz sem za to, da naj bode ob¬ vezno zaznamovanje na obrtnih izdelkih, čegavega dela da so. Izvedenec Regali: Jaz sem tudi za to. Prepusti naj se pa dotični zadrugi, da odloči, ali bodi za trgo¬ vino z rokodelskimi izdelki treba posebnega dovoljenja, ali naj se pa pridrži samo rokodelcem. Drugi izvedenci so se strinjali s tem. 12. vprašanje. Se li naj ponujanje blaga od kraja do kraja (§ 60 obrtnega reda) kakor do sedaj dovoli, alinaj se prepove ali omeji, naka- tero blago naj se omeji? Izvedenec Regali: Tako ponujanje blaga naj se popolno odpravi, izjema naj se dovoli le za hišno indu¬ strijo. Drugi izvedenci temu pritrdijo. 13. vprašanje. Se li naj dovoli imeti kakemu obrtnemu podjetju neomejeno število proda- jalnic? Ivedenec Regali: Človek bodi zadovoljen, da more živeti na jednem kraji. Zadostuje, ako ima na jednem kraji podjetje, če mu je premajhno, naj je poveča na dotičnem kraji. Podružnice naj se nikomur ne dovolijo, tudi jedna sama ne. Izvedenec Supančič: Jaz bi osnove podružnic po¬ polnoma ne omejil, temveč bi se pri tem ravnal po veli¬ kosti mesta. Zakaj bi v velikem mestu obrtnik, ki ve¬ liko izdeluje, ne smel imeti jedne podružnice? Torej glavno podjetje in podružnico, pa le v večjih mestih. Načelnikov namestnik: In sme li kdo v kakem drugem mestu osnovati podružnico? Supančič: Jaz bi bil proti temu. če že ni podob¬ nega podjetja, odloči naj potem zadruga. Izvedenec Tuma: Jaz temu pritrjujem, da se dovoli le jedna podružnica. Kake posledice da ima, ako se do- 24 voli več podružnic, se je videlo pri raodlinški čevljarski tovarni. Izvedenec Šturm: Nobene podružnice naj se ne dovolijo, če ni kacega podjetja, naj se pa osnuje. Kdor ga še nima, naj začne. Se bode že kdo dobil. Poslanec Adam ek: Tako obče vprašanje se vendar vzeti ne more. Vsaj so vendar podjetja, ki ne delajo kon¬ kurence nobenemu obrtu. Misli li gospod izvedenec, da bi n. pr. velika tvrdka Filip Hass in sinovi v Avstriji ne smeli imeti nobene podružnice? Morda on misli, da s svojimi podružnicami dela konkurenco malemu obrtu, ali morda ne pomisli, če se to prepove, da se s tem na stežaj odpro vrata inozemski konkurenci? Gospodje imajo vedno le oblačilne trgovine pred očmi, ki so tako pri¬ pravile podružnice ob veljavo. Tako sploh se pa stvar izpeljati ne da. Šturm: Jaz zastopam le rokodelske obrte, o drugih strokah pa ne morem govoriti. Izvedenec Kunc: Jaz moram pred vsem omeniti, da bi se vprašanje moralo glasiti za rokodelske obrte, ako se vpraša rokodelca. Izdelava preprog ni rokodelski obrt in kar v rokodelstvo ne spada, o tem nečemo govoriti. Jedna podružnica naj se dovoli tudi v kakem drugem mestu, pa ne brez števila. Rokodelec ne snuje podružnic, to bi nas ne omejevalo. Načelnikov namestnik: Tvrdka Thonet smela bi torej si osnovati le jedno podružnico ? Kunc: Naj se pa le jedno osnuje. Drugače se obrtu pomagati ne da. Izvedenec Rebek: Jaz sem tudi za to, da sme obrtnik imeti jedno podružnico v istem mestu. 14. vprašanje. Je li mogoče in je li želeti, da se, v kolikor se v članu V., odstavek d) raz¬ glasi ln ega patenta k obrtnemu redu omenjeno mezdno delo najnavadnejše vrste (dninarsko delo) nahaja, na te delavce raztegnejo določbe VI. poglavja obrtnega reda (zdravstveno skrb, delavski presledki, nedeljski počitek, večerne 25 in nedeljske šole, plačilo mezde, delavske knji¬ žice, spričevala, delavska spričevala, delavski, red, določbe 'o razrešitvi delavskega razmerja in o mladostnih delavcev i. t. d.), ki zanje dosedaj niso veljale. Izvedenec Kunc: Jaz sem za to, da se vsakemu, ki dela, da kako varstvo, da se mu pomaga do udele- žitve zavarovanja itd. Zato pa nisem, da se za vsacega dninarja, ki se vzame za jeden ali dva dni, vse to vpelje, kar je tukaj navedenega: zdravstveno skrb, delavski pre¬ sledki, nedeljski počitek, delavske knjižice, spričevala, delavska spričevala itd. To se da izvesti le pri stalno na¬ stavljenih. Zatorej mislim, da delavsko varstvo, katero imamo, ne stoji na pravi podlagi. če se za jednega skrbi, naj se tudi za drugega, ubog je ta in oni. Zato bi jaz bil za državno zavarovanje za bolezni in nezgode in sicer obvezno za vsacega delujočega človeka. Kdor ne dela, bi moral biti zavezan, se sam zavarovati itd. To bi pa v mo- rala država sama vpeljati in v velikem izvrševati. Šole, o katerih se tukaj govori, na deželi niso mogoče. Izvedenec Regali: Tudi navadnemu delavcu se mora dati zakonito varstvo. Pravi se sicer: mezdni delavec naj- navadnejše vrste, ali tudi ti delavci so poštenjaki, ki so vedno pripravljeni, kadar je treba dati moža. Če državo morajo varovati, bi jih tudi država v miru varovati morala. Izvedenec Schlegel: Jaz tudi temu vprašanju pri¬ trjujem, ali dninarji naj se nikar ne vlačijo v obrt in jednakih pravic se jim ne more priznati kot pomočnikom. Izvedenec Šturm: Jaz sem tudi za varstvo dni¬ narjev, ali razloček pa mora biti mej obrtnimi delavci in podajači. 15. vprašanje: Sta li §§ 96 a) in 96 b) obrt¬ nega reda primerna razmeram ali je želeti ka¬ kega daljšega omejenja. Izvedenec Lenček: Čas za delo naj se omeji na deset ur. 4 Poslanec Adam ek: Prosim gospoda izvedenca Kunca, naj nam pove, kako dolgo se dela v njegovem obrtu? Izvedenec Kunc: Pri nas v tej stvari žal ni nobe¬ nega reda, ker vsak skuša, kako bi druzega prekosil. Pri komur pomočniki dalje časa delajo, ta je na boljem proti tistemu, ki tako ne izkorišča delavskih močij. Jaz bi želel, da se v tej stvari vsekako naredi red, da se po¬ stavijo kake meje konkurenci mej nami in se sestavijo jednakomerno produkcijski pogoji, kar bi bilo rokodelcem le v korist. Poslanec Klun: Usojam si vprašati, če dobe de¬ lavci, ki delajo čez postavnih jednajst ur, zato kako po¬ sebno odškodnino. Kunc: V oblačilnih obrtih se dela po kosih. Včasih ' imamo preveč dela, včasih premalo ali pa nič. Povprek na leto gotovo ne delamo več kakor deset ur. Nekatere mesece se res dela po 15 do 18 ur, ali zato pa neka¬ tere mesece ni nobenega dela. Ko bi ne bilo prodajalcev z obleko, bi bilo drugače. Jaz sem za vpeljavo normal¬ nega delavnika, ali le, če se vpeljejo omejitve pri ve¬ likem obrtu. Lenček: Jaz mislim, da to ni samo pri krojačih, temveč tudi pri druzih obrtnikih. Izvedenec Kebek govori slovenski in misli, da bi se najdaljši čas za delo moral vpeljati tudi za deželo. Sedaj imajo v mestu mojstri in obrtniki določeni čas za delo, v okolici pa delajo po 15 ur in s svojimi izdelki poplavljajo trg, ker jih lahko mnogo ceneje delajo. 16. vprašanje: So se li delavske knjižice za podjetnike in delavce pokazale koristne in če je želeti, da se obdrže? Izvedenec Šturm: Jaz sem za to, da se pridrže, samo da naj se ne zlorabijo. Predsednikov namestnik: Kako zlorabo mislite? Šturm: Da se notri kaj zapiše, kar notri ne spada. Izvedenec Tuma: Jaz sem tudi za to, da se pri¬ drže delavske bukvice, meni se zde jako praktične. 27 Izvedenec Kunc: Opomnil bi, da se jaz v dolgem času, kar sem obrtnik, ne spominjam, da bi bil na Kranj¬ skem kak delodajalec zlorabil delavsko knjižico, da bi bil kak mojster na knjižico naredil kako znamenje, da bi škodoval delavcu. Jaz sem tudi zato, da se delavske knjižice pridrže. Poročevalec Pernerstorfer: Gosp. izvedenec Šturm je rekel, da je za delavske knjižice ali proti temu, da bi se zlorabile. Meni se zdi zanimivo, da je mojster, ne da bi ga kdo vprašal, to opomnil. Jaz bi rad vedel, kaj mu je dalo povod tej opazki? Šturm: Slišal sem že, da tovarnarji vanje delajo klavzule ? Pernerstorfer: Ali tudi na Kranjskem? Šturm: Morda se tudi na Kranjskem kaj tacega dogaja, ali jaz ne vem. 17. vprašanje: Bi li bilo mogoče in bi li bjilo želeti, da se določbe §§ 96 a), in 96 b) obrt¬ nega reda (normalni delavnik in varstvo žensk in otrok) uporabijo tudi za tovarniška obrtna podjetja, v katerih dela nad 20 oseb, bodisi že pomočnih delavcev ali dninarjev? Izvedenec Kunc: Mi seveda mislimo, če mora biti varstvo tam, kjer je manj kot dvajset delavcev, da naj bodi še tam, kjer jih je nad dvajset. 18. vprašanje: a) Če se omejujoče določbe o porabi mladostnih delavcev mej 12 in 14tim letom (§ 94. obrt. reda) izpolnujejo in če se iz¬ vajanja teh določeb oblastveno nadzoruje? b) Bi li ne bilo to umestno, da se za vse tr¬ govsko pomočno osobje določi najdaljši čas za delo? Poslanec dr. Lueger: So li na Kranjskem tudi pomočni delavci pod 14timi leti? Izvedenec Šturm: Tudi so, največ v tovarnah. Izvedenec Kunc: To se pri nas dogodi, ako ima dotičnik šolsko odpustno spričevalo s 13tim letom. Taki slučaji so pa redki. Če oblastvo to nadzoruje, ne vem. 28 Izvedenec Lenček: To se zgodi le v ljubljanski predilnici, da nekateri delajo pod 14timi leti. Zadruga pa nobenega ne vsprejme. Poročevalec Pernerstorfer: To se torej dogaja v tovarnah, tako v ljubljanski predilnici. To je jako za¬ nimivo. Izvedenec Tuma: Kar se tiče čevljarske zadruge, je običajno, da vsakdo, ko mine čas za poskušnjo, mora prinesti šolsko spričevalo ali pa potni list in če ni spolnil 14. leta, se ne vsprejme. Gotovo je pa, da taki fantje prihajajo v tovarne ; ondu ni nobenega nadzorstva. Predsednikov namestnik: Je li nimate v Ljub¬ ljani obrtnega nadzornika? Tuma: Da imamo g. Pogatschnigga, ali on vselej 14 dnij ali tri tedne poprej naznani, da pride. To je tako, kakor pri eraru, kakor se pregledujejo oskrbovalna skladišča. Predsednikov namestnik: To pa vendar ni mogoče, da bi fantje postali 14 let stari v tem času, predno pride nadzornik, naj tudi 3 ali 4 tedne poprej napove prihod. Tuma: Pa tedaj ne pridejo v tovarno, ostanejo lepo doma. Poročevalec Pernerstorfer: Tovarnar mora imeti seznam svojih delavcev. Tuma: Ta se dene na stran. Mladi delavci zapišejo se na posebno polo. Kunc: Mi potrjujemo tudi 18. vpraš. alinea b). 19. vprašanje: če se dosega smoter, za ka¬ terem teži obrtni red o izpolnovanju učne po¬ godbe, obrtnem izobraženji učencev, njih nravni odgoji, obisku cerkve, večernih in nedeljskih šol, s sedanjimi določbami in njih izvajanjem in kako bi se mogel pouk nadaljevalnih šol na¬ rediti obligatoričen? Izvedenec Rebek: govori slovenski in misli, da se¬ danje določbe o obisku cerkve in šole ne zadoščujejo, da 29 je torej potrebno v tem oziru novih naredeb Govornik je za obvezni šolski pouk in misli, da naj se tisti, ki ne izpolnuje te dolžnosti, kaznuje s tem, da se ne oprosti, temveč se mu podaljša učni čas. Mojstri naj pa sami pa¬ zijo, da se bode izvrševala ta določba. Izvedenec Lenček: Jaz bi bil za to, da se šolski čas, ki je sedaj v Ljubljani določen na Va 8—9 ure, do¬ loči od 5. ali 6. do 8. ure. Predsednikov namestnik: To že učna uprava več let želi, pa se upirajo zadruge. Imate li v Ljubljani več nadaljevalnih šol? Izvedenec Kunc: Dve na ljudskih šolah in jedno na realki. Izvedenec Tuma: Kar se tega vprašanja tiče, bi jaz bil za to, da bodi pouk obvezen, kajti tako se nikdo dosti ne uči. Opomnil bi pa, da bi mi bili za to le, če se nam dajo večje pravice. Obrtnik naj bi ne imel le pravice, da učence priganja kdo ve k čemu vse, sicer je pa jednak vsakemu kmetu v svojih pravicah. Nadalje bi opomnil, da se mi šolski čas od 1 / 2 8 do y a 9 ure ne zdi ugoden za šolo. Mnogo učencev ima hrano in stanovanje doma in zlasti po zimi je jako težavno, če mora učenec pri slabem vremenu še jedno ali poldrugo uro hoditi domn. Načelnikov namestnik: To se vam lahko hitro, morda že drugo leto premeni, le obrnite se do minister- stva. Vam lahko zagotovim, da učna uprava jako želi, da je nadaljevalni pouk tako zgodej, kakor je le mogoče. Tuma: Nadalje bi predlagal, da bi učitelji ali pa magistrat strožje postopali s tistimi, ki ne hodijo v šolo. Moj svak je učitelj in pokazal mi je katalog, da je neki učenec v kratkem času zamudil 196 ur. Predsednikov namestnik: Mari pri vas doma nimate prekolekovalnih knjižic. Vsak učenec mora imeti tako knjižico, katero se slednji dan prekolekuje in on jo mora pokazati mojstru. Tuma: Če se pride, kadar ima biti šola, k šoli, sliši se strašen krik in ropot in učenci letajo s smodči- 30 cami v ustih, kakor kresnice. V šolo pa skoro nobeden ne gre. Izvedenec Kunc: Seveda se bode krivda izvračala na zadrugo, ker je ona v prvi vrsti dolžna izvesti, kar predpisuje zakon in kar je namen učenju. Da se pa stvar tako slabo izvršuje, da se za izobraževanje, nravno in versko vzgojo učencev tako malo brigajo, to pač prihaja od tod, da noben mojster ne veruje niti v svojo niti v učen¬ čevo prihodnjost. Misli si, saj je vse jedno, poginemo tako ali tako, nič se ne da storiti, naj se že učenec kaj uči, ali pa ne. Velika industrija vse uniči. Na enketi smo že slišali, da smo že v to odločeni, da propademo, če vla¬ dajo take ideje, potem je pač le naravno, da se zadruge ne brigajo toliko za vzgojo učencev, kakor bi se morale. Ko bi zadruge imele več pravic, bi tudi bolj gledale na vzgojo učencev in jih strožje držale. Če dobimo večje pra¬ vice, in bode mojster sam videl, da se ohrani, učenec pa, da postane kdaj samostojen, da bodeta oba imela ideale pred seboj, pa se bode vse naredilo. 20. vprašanje: Katere določbe naj se za od¬ poved trgovskemu pomočnemu osebju vzamejo v obrtni red. (Član 61. trgovskega zakona.) K temu vprašanju se nobeden ne oglasi. 21. vprašanje: Kako naj se prenaredi, ali popolni § 15 1. obrt. reda, da se olajša nakup ali najem obrtnih podjetij ali priprav zlasti na¬ prava malo obrtnih pomočnih strojev in motor¬ jev za skupno porabo. Izvedenec Rebek: govori slovenski in misli, da je pred vsem država dolžna s podporo omogočiti raznim zadrugam, da dobe motorje, in take pomočne stroje. On misli, ko se osnujejo zadružne zveze ali samostojne obrtne zbornice, da naj bi vlada podpirala pred vsem te obrtne zbornice ali zadružne zveze in te naj bi podpirale male obrtnike pri napravi pomočnih strojev. To bi se seveda moralo tako zgoditi, da bi obrtniki mogli po prostoru in času, katerega potrebujejo, uporabljati te pomočne stroje. Izvedenec Klun: Jaz si vsojam gospodu izvedencu pojasniti, da vprašanje ne gre za to, temveč le za to, ali n zadoščajo sedanje določbe, ali jih morda bilo treda po- polniti in premeniti tako, da bi se v to smelo porabiti zadružno premoženje po sklepu z navadno ali dvetre- tjinsko večino. Rebek misli, da naj se zakon tako predela, da bode treba dvetretjinske večine za tak sklep Predsednikov namestnik: Jedna zadruga v Ljubljani je prosila pri trgovinskem ministerstvu za prepust pomočnik strojev za čevljarski obrt — ne vem ali je to storila čevljarska zadruga, ali kaka zveza zadrug, ali bilo je tako. Trgovsko ministerstvo je bilo tudi pri¬ pravljeno ustreči, ali ko so se vršila pogajanja, se je pa prošnja umaknila. Ne vem, ali se je to za zaradi tega zgodilo, ker so mislili, da lahko počakajo, da se osnujejo obrtne zbornice ali je pa morda temu kaj druzega uzrok. To je prvi slučaj, kar se trgovsko ministerstvo s tem peča, da se je vse storilo, da se dobi dovoljenje za stvar, ali ko se je dovolilo, pa pride pismo iz Ljubljane, da ne marajo. Morda ve gospod izvedenec, kaj je temu krivo? Izvedenec Tuma: Kar se tiče tega slučaja, pripetil se je pri naši zadrugi, namreč pri zadrugi čevljarjev v Ljubljani. Pred mano je bil načelnik neki čevljar, ta se je dal od nekoga prepričati, kako dobro bi to bilo za nas. Kakor smo se premislili, bi od tega ne bili imeli nobenega dobička, pač pa škodo. Mi bi strojev ne bili dobili v last, temveč le na posodo in potem bi jih bili morali nepoškodovane vrniti, mislim, da bi se to bilo zahtevalo v desetih letih. V Ljubljani pa gre čevljarstvo že tako prav slabo. Ko bi si napravili še stroje, ne bi imeli kaj dela. Jeden bi lahko vse naredil, drugi bi pa lahko šli na sprehod. Spoznali smo, da stroji niso za nas, ker že z rokami nimamo kaj delati. Jaz sem bil tedaj načelnik in sem rekel, naprej naj se nam da delo, potem še le stroji. Kunc: Po mojih mislih je to vprašanje važno za za¬ druge; ali tako velike koristi za rokodelstvo, kakor jo obetajo zastopniki tako imenovanih liberalnih idej, pa jaz ne vidim. Pred več leti smo imeli obrtne shode na Du- naji in v Ljubljani in takoj so izšli časniški članki, ki 32 so svarili pred temi shodi, češ, da na tem polji nam ne bode cvetela pšenica. Mi si moramo napraviti motorje in pomožne stroje. Tako se je navajalo, da se nahajajo stroji, ki narede 300 parov čevljev na dan, in s tem bi se rešil obrtni stan. (Tako je „Laibacher Zeitung" pisala dne 4. avgusta 1884. 1. v članku tako le: „Če majhen stroj pomore lastniku, da naredi 300 parov čevljev na dan, potem je mogoče, da se čevljar obdrži poleg čev¬ ljarske tovarne in si zagotovi obstanek. Ročna spretnost, izvežbanost ne pomaga, delo mora biti po ceni in to je mogoče le z majhnimi motorji, za napravo katerih je treba skrbeti z direktnimi podporami ali z združenjem ali s kakim drugačnim olajšanjem kredita". In članek ljubljan¬ skega uradnega lista je tako ugajal „N. Fr. Pr.,“ da je dne 8. avgusta pohvalila te modre nauke. Op. ured.) Stvar se mi je že tedaj zdela čudna in se mi zdi še da¬ nes, kajti pri malem obrtu oskrbi si vsak mojster sam stroje, katerih potrebuje. Rokodelstvo ima strah pred stroji, ki narede namesto jednega para kar tristo parov čevljev. Ko bi vsi čevljarji imeli take stroje, ne vemo kam bi prodajali. Vem, da se gospodom to čudno zdi, ali meni se pa zdi lahko umljivo, da imajo delavci strah, če bi se iznašel stroj, da bi se vrglo vanj na jednem konci blago, na drugem bi pa iz njega že prišla narejena suknja. Sicer je pa naprava strojev težko izvedljiva. Poslanec Lueger: Gospod izvedenec oporeka, da bi stroji bili koristni za mali obrt in neče, da bi zadruge v ta namen porabile del premoženja. Jaz bi ga vprašal, kako on misli, o skupni osnovi zalog surovin ali preskrb- ljenji kredita ali prevzetji večjih naročil, kakor se je zgo¬ dilo pri uniformovanji uradnikov. Kunc: Opomniti moram, da so to jako negotova podjetja, od zadružnih članov se pač ne more zahtevati, da bi v taka podjetja dali denar, kajti nevarnost vendar zadeva vse člane, kajti na vse se bodo naložile priklade, ako bode izguba. Poslanec Adamek: Jaz se moram izjaviti, da so dosedaj vsi rokodelci se odločno izrekli, da se naj od¬ pravi ta pravica ugovarjanja, katera ovira naravnost de- 33 lovanje zadrug in onemogočuje jim izpolnjevati njih na¬ loge. Trditev gospoda izvedenca, da bi čevljar s strojem naredil 300 parov čevljev na dan, je popolnoma napačna. Najvažnejši stroj za čevljarje je stroj za šivanje podplatov. Ta stroj pa s 1 šije v 1 uri 3 pare čevljev, v jednem dnevu torej 24 parov. Gospod izvedenec se je izrekel proti zdru¬ žitvi malih obrtnikov, kako pa potem hočete boriti se proti veliki obrtniji ? Z razcepljenjem malega obrta to ne gre. To ni mogoče. Postavodaja naj vse stori, vi pa ne- čete nič storiti. Vi se upirate vsakemu napredku. Lueger: Bi mari ne bilo prišlo vse uniformovanje uradnikov v roke veliki konfekciji, da se ni posrečilo za¬ drugam dobiti dovoljenja, da stvar podpirajo s svojim premoženjem. Načelnikov namestnik: Jaz pristavljam, da bi zadruge tudi v malih mestih lahko prejemale zalaganje vojne, ako bi napravile take stroje. Kunc: če je to tako potrebno, zakaj pa že ni v obrtnem zakonu? Tu gre le za negotova podjetja in ne¬ varnost se hoče izvrniti na vse člane. Poslanec Neuber: Vi torej zares mislite, da so stroji in pa napredki tehnike zasluga ali pa krivda ka- cega političnega mnenja. Kunc: Od manšesterske liberalne strani se je vedno zatrjevalo, da bodo nas stroji rešili. Jaz o tej koristi nisem prepričan in lahko razumem, da so obrtniki proti temu nezaupljivi. Izvedenec Lenček: Jaz sem tudi proti temu, ker že imamo dovolj živih strojev. V kaznilnici se dela in se že tako preveč izdeluje. Izvedenec Šturm: Jaz sem za to, da je v slučajih § 144. treba dvetretjinske večine. Drugi izvedenci temu pritrdijo. 22. vprašanje: Naj li v bodoče more obrtno oblastvo pri potrditvi volitve zadružnega predsed¬ nika in pomočniškega predsednika, kakor dose- daj po svojem svobodnem preudarku postopati (§ 119 odst. 2 in § 120 odst. 3.), ali naj se sme 5 34 odreči potrdilo samo, če dotičnik ne more sploh voliti in voljen biti. (§ 118.)? Izvedenec Regali: Obrtno oblastvo naj sme odreči potrjenje le v § 118. navedenih slučajih. Drugi izvedenci temu pritrdijo: 23. vprašanje: Je li dovoliti osnovo zadruž¬ nih zvez (okrajnih, deželnih, državnih i. t. d.) ali se pa naj napravi kaka obvezna organizacija? Izvedenec Regali: Jaz sem za okrajne in deželne zveze, za državne pa nisem. Drugi izvedenci mu pritrdijo. 24. vprašanje: Se li naj da obrtnim zadru¬ gam pravica, da bodo smele se pritožiti proti vsem odločbam obrtnega oblastva, zlasti kadar se gre za pregled dokaza sposobnosti, za nastop in obseg obrtne opravičenosti, in za neopravi¬ čeno izvrševanje obrta in naj li ima v slučaju podelitve obrta tista pritožba odlagalno moč? Temu vprašanju pritrdijo vsi izvedenci. 25. vprašanje: Se li naj zavarovanje proti nezgodam raztegne na mali obrt in kako naj se to zgodi? 26 Kaj je želeti: a) glede na zadružne bolniške blagajnice, b) glede na zavarovanje obrtnih učencev, c) glede na osnovo mojsterskih zavaroval¬ nih blagajnie? Izvedenec Šturm: Zavarovanje proti nezgodam naj se ne uvaja pri vseh rokodelskih obrtih, temveč le ondu, kjer imajo stroje. Načelnikov namestnik: To pa že sedaj velja. Izvedenec Tuma: Zavarovanje proti nezgodam naj se nikar ne razteguje na mali obrt. Izvedenec Rebek se izjavlja, da naj se oni obrtni pomočniki, kateri delajo pri stavbenih obrtih, zavarujejo le za čas, ko so izpostavljeni nevarnosti, sicer pa ne. S5 Izvedenec Regali: Jaz sem odločno proti temu, da bi se razširilo zavarovanje proti nezgodam na mali obrt, nezgoda čevljarja, krojača, slaščičarja in druge take obrt¬ nike malo kdaj zadene. Izvedenec Supančič: Oni obrtniki, kateri niso v nevarnosti, naj se ne zavarujejo proti nezgodam. Stav¬ beni obrtniki naj se pa zavarujejo ne le za dela na stav- bišči, temveč tudi za dela v delavnici, ker so tukaj tudi v nevarnosti. Izvedenec Lenček: se pridruži mnenju predgovor¬ nikovemu. Izvedenec Kunc: Jaz tudi mislim, da je zavaro¬ vanje proti nezgodam pri nekaterih obrtih nepotrebno obremenenje. Splošno se slišijo pritožbe, da je preveč pla¬ čevati pri zavarovanju proti boleznim in proti nezgodam. Mi smo zavarovanje proti boleznim mnogo prej vpeljali nego država. Že pred 25 leti vpeljali smo bolniško bla- gajnico, ki še dandanes dobro obstoji, in bi bila lahko državi za vzgled. Brez zavarovalnotehničnih znanostij smo naredili lepe skušnje. Brez izjeme se je pri nas plačevalo po 10 kr. na teden, ali 40 kr. na mesec in plačevali smo po o gld. bolniščnine in si nabrali kapital. Sedaj plačujemo za delavce povprek 60 kr. in delavec dobi le kake tri goldinarje, zdravila in zdravnika. Dobi se torej za 60 kr. man;, nego se je poprej za 40 kr., ker so režijini stroški preveliki in je vse premajhno. V vsakem mestu, v vsakem okraji je toliko bolniških blagajnic in režijini stroški so blizu jednaki, bodi blagajnica velika ali majhna. Vse za¬ varovanje proti boleznim in nezgodam bi se moralo po¬ staviti na višje stališče, ker so sicer režijini stroški pre¬ veliki, tako da moramo veliko plačevati, ali tako malo dobimo, da delavec živeti ne more, kajti s tremi goldi¬ narji mu v bolezni gotovo ni pomagano. Pri vsaki bol¬ niški blagajnici so trije ali štirje uradniki, trije ali štirje zdravniki, kateri se morajo plačati, in režijini stroški pre¬ segajo tretjino vseh dohodkov. V Ljubljani imamo tudi mojstersko bolniško blagajnico. Od nas se je o svojem času zahteval zavarovalno tehničen račun. Tako se nas obklada s stroški, katerih nam ni treba. Nam je pač le 36 na tem ležeče, da blagajnici dobi*o pojde. Naša dolžnost pač ni iskati koga, ki zna napraviti tak račun in nam računa 100 do 200 gld. S takimi stvarmi naj bi se nas ne nadlegovali, ker se sicer zgubi veselje delati za skupnost. Poslanec dr. Lueger: Jaz sem v tem oziru že stavil interpelacijo, je pa tudi zares sitno, da morajo gospodje toliko plačati za zavarovalno tehnične račune in da ne dobe ljudij, ki bi jih jim napravili. Prosim, po vejte nam stvar natančneje. Kunc: Vlada je nas pozvala naj ji predložimo za- varovalno-tehničen račun. To še v zakonu utemeljeno ni, nahaja se le v vzorčnih pravilih, ali vendar se je zahte¬ valo od nas. Na to smo napravili pismeno ulogo na ma¬ gistrat, naj nam pove, kje bi se tak strokovnjak dobil. Od magistrata se je nam odgovorilo, da za nobenega ne vedo. Šli smo k vladi in tam se je nam povedalo, da je na Dunaji neki Giinzl, ki dela take račune, a plačati smo mu morali 55 gld. Sedaj imamo račun, iz katerega se niti ne razvidi, koliko moramo imeti rezervnega za¬ klada. Podobna blagajnica je tudi za pomočne uradnike v Ljubljani, ki je tudi morala plačati precejšno svoto. Nadalje se je zahtevalo, da naj priložimo še statistične podatke, kakor jih ima delavsko zavarovanje. Kako se more naša svobodna blagajnica primerjati z delavskim zavarovanjem? Na ugovor proti temu se je nam pisalo, da se je to po zmoti zahtevalo. Poslanec A da m ek: Vi niste govorili samo o 10 gld. temveč o 100 do 200 gld katere so morale plačati take blagijnice za račune Prosim torej, da vaša pojasnila o tem oziru popolnite. Bi mi li mogli povedati, kako ve¬ lika je bolniška zavarovalnica, o kateri ste vi govorili kot o vzgledni zavarovalnici, ki more izkazati za tako majhna vplačila take doneske? Naposled bi morda vam bilo mogoče pozneje nam preskrbeti pravilo in bilanco te blagajnice po predsedstvu? Po vaših izjavah ima zavod izvrstno vodstvo. Kunc: Na znesek 100 do 200 gld. sem sklepal o tem, ker je gospod Giinzl pisal, da nam je naredil 3 ? račun po Ceni. Mi smo mu takrat naznanili 42 članov in 1600 gld. premoženja in on je rekel: To je jako po ceni, ako bi bilo več članov, bi več računal. Za druge blagajnice računam več. Adamek: So li ti podatki popolnoma gotovi, 42 članov, 1600 gld. in 50 gld? Kunc: Popolnoma gotovi. Kar se pa tiče bolniških blagajnic, o katerih sem rekel, da so z manjšimi dohodki več storile, je sledeče omeniti: Imeli smo velike de¬ lavske bolniške blagajnice. Ljubljanska blagajnica je imela 500 članov, sprejemala je tudi ženske in izplače¬ vala doneske ob porodih. V Ljubljani imamo poleg tega še krojaško, katero sem jaz ustanovil 1877. leta, potem črevljarsko blagajnico, ki imati precejšno glavnico, poleg okrajne bolniške blagajnice in sedaj morajo člani teh bla- gajnič v dve blagajnici plačevati. Tuma: Jaz bi bil za vpeljavo obveznega bolniškega zavarovanja, da bi moral vsakdo biti zraven in moral na teden plačevati. Sam sem 1879. 1. osnoval čevljarsko blagajnico in dal zato 25 gld. Danes imamo 1400 pre¬ moženja pri plačevanju po 40 kr. če kdo zboli, dobi po 5 gld. na teden. Imeli smo slučaj v Ljubljani, ko je nekdo bil 40 let pomočnik. Mojster je umrl in pisali so v po¬ močnikovo domovino v Henrihov Gradec na češkem, od koder so mu pošiljali po 8 gld. podpore na leto. Stdaj so ga hoteli domu poslati, pa ni šlo in tako mu je čev¬ ljarska blagajnica plačevala poleg omenjenih 8 gld. še 4 gld na teden. Šturm: Jaz sem za obvezne mojsterske blagajnice. Kjer jih pa še ni, naj pa gleda vlada, da se osnujejo. Kunc: Jaz bi opomnil, da naj bodo mojsterske bolniške blagajnice obvezne brez izjeme. Pri tem naj se pa predpisi dobro izvršujejo, kar pa sedaj ni. Naše izvr- ševalne oblasti nam pravijo v obraz, da goje manše- sterske ideje. Vsa birokracija je proti nam. Pa vsaj go¬ spodje to vsi iz skušnje vedo. 27. vprašanje: Je li želeti in če se da izve¬ sti, da se odpravijo pomočniki, ki delajo na svojih domovih? 38 Izvedenec Šturm: Pomočniki, ki delajo na svojih domovih, naj se kar odpravijo, ker je to škodljivo seda¬ njemu malemu obrtu. Izvedeneea Regali in Rebek se s tem strinjata. Izvedenec Tuma: Kdor stvar pozna, kakor jaz, ki sem sam delal kot pomočnik na svojem domu, ve, kako se stvar zlorablja, in kako je škodljiva taka uredba za pomočnika. Mojster ali tovarnar vzame dvakrat toliko pomočnikov, kakor jih res potrebuje, če je dovolj dela, jim daje posla, kadar ga pa ni, pa morajo pomočniki gledati sami, kako si dalje pomagajo. Prodati ali zasta¬ viti mora vse, kar ima. Pa tudi v drugem oziru je stvar škodljiva za malega obrtnika. Velik obrtnik ima lahko dosti pomočnikov, in v 14 dneh lahko dovrši vsako delo, kar pa mali obrtnik ne more, ker ima le malo delavcev. Nekdaj ni bilo pomočnikov delajočih na svojih domovih, naročniki morali so počakati, treba ni bilo noč in dan se mučiti, potem pa zopet dolgo časa sprehajati se. Pri tovarnah tudi ni mogoč natančni nadzor o davkih. Dokazano je, da tovarnarji, ki imajo po 500 do 600 de¬ lavcev, ne plačajo dosti več davkov, kakor tisti obrtnik, ki ima 5 ali 6 pomočnikov. Jaz sem za to, da se pre¬ pove imeti pomočnike, ki delajo na svojih domovih. Šturm: Seveda naj bi to tudi veljalo za konfekei- jonarje. Izvedenec Kunc: Vprašanje je važno, ali težko re¬ šiti. Pri malem rokodelcu se bodo že dali ti pomočniki odpraviti, ali dalo se bode tudi slepariti in postave ne bodo mogle sleparijam do živega, Tukaj gre pred vsem za oblačilne obrte, kajti zidarji in mizarji nimajo pomoč¬ nikov, ki bi delali na svojih domovih. Lahko se bode prigodilo, da kdo vzame patent, ali delal bode pa vendar le za druzega mojstra. Sicer pa dela za tovarnarje hišna obrt. Na Češkem in Moravskem so vasi, ki delajo za du¬ najske tovarnarje. Določiti bi morali, da tisti ni mojster, ki ne dela za naročnike, temveč za koga druzega. Jaz bi rekel, da naj bi se ne dala nobenemu obrtna pravica, ki dela doma za tovarnarje ali rokodelce, kajti sicer odprava 39 pomočnikov, delujočih na svojih domovih, ne bode nič po¬ magala. Izvedenec Rebek: Jaz sem za to, da se odpravijo pomočniki na svojih domovih. Izvedenec Regali: Jaz se pridružujem gospodom predgovornikom. 28 . vprašanje: Zadoščajo li določila o ne¬ deljskem počitku? Kako se izvajajo? Kaj naj se premeni zastran nedeljskega počitka? Se li naj nedeljski počitek izvede zlasti za trgovske obrte? Izvedenec Regali: Vprašanje je jako lahko odgo¬ voriti. Jaz le obžalujem, da imamo samo nedeljski po¬ čitek. ne pa tudi prazničnega in pa tudi posvečevanja nedelj in praznikov. V nedeljo ima vsakdo rad mir. Mil¬ ima tudi ljuba živina, ali človek ima vero, in mora za¬ torej počitku pridejati še posvečevanje. Jaz torej nisem le za strogi nedeljski počitek, temveč tudi za to, da se vpelje počitek ob praznikih in pa posvečevanje nedelj in praznikov. Mi nismo le ljudje, temveč tudi kristjanje in moramo izpolnovati tudi zapovedi cerkve. Jaz le obža¬ lujem, da še ni zakona, ki bi se oziral tudi na praznike. Jaz sem odločno za to, da se v zakon vzame določba, ki zagotavlja nedeljski, in praznični počitek, in pa posveče¬ vanje nedelj in praznikov. Izvedenec Šturm: Jaz se pridružujem temu, kar je povedal gosp. Regali. Izvedenec Supančič: Jaz sem za to, da naj ne¬ deljski počitek ne velja le za rokodelstvo, temveč za vse obrte, torej tudi za trgovski obrt in sicer ves dan. Jaz to posebno naglašam, ker so nekateri izvedenci se izrekli le za počitek od poldne dalje. Izvedenec Tuma: Jaz sem tudi za nedeljski počitek in sicer ne samo pri rokodelstvu, temveč tudi pri tr¬ govskih obrtih. To je le razvada, da imajo trgovci o ne¬ deljah odprto Ker se v nedeljo prodaja, pa ljudje v so¬ boto ničesa ne kupijo. Na svete dni, kakor na veliko¬ nočno in binkoštno nedeljo mora biti zaprto, pa vendar 40 zaradi tega nikdo pomanjkanje ne trpi. Jaz ne vem, zakaj ne bi se dalo doseči, da tudi trgovski pomočnik pojde v nedeljo sprehajat se, ko se je mučil ves teden. Proti po¬ čitku ob praznikih tudi nimam ničesa, svete dni, kakor so Velikanoč, Binkošti, Sv. Rešno Telo tako nikdo ne dela. Nedeljski počitek naj se vpelje tudi pri trgovini in sicer za vse, da ne bode imel jeden zaprto, drugi pa odprto. Izvedenec Kunc: Kosem že poprej vplel nekaj po¬ litičnega, naj še nekaj političnega dostavim. Ko je ob svojem času šlo za to, da se vpelje nedeljski počitek, bib je citati, da se s tem zgube milijoni na premoženji, iz¬ računih se je, koliko koristi človeštvu vsaka ura dela. Take ideje vladali so tedaj. Danes so pa spoznali, da vzlic temu svet ne pogine Hočem le reči, da so tedaj bili ljudje prešinjeni z gotovimi idejami in bili tudi proti ne¬ deljskemu počitku, rekši, da svet bode imel grozno škode, ako zgubi jedno uro dela. Danes smo pa že precej je- dini v tem, da naj se nedeljski počitek goji in izvaja. Jaz želim, da se strogo izvaja nedeljski počitek in se raztegne tudi na trgovski obrt. Ko sem že poprej na- glašal, da naj bi veljale jednake pravice za vse, moram reči, da naj se tudi pritegne država. Tobačne trafike so vedno odprte, in jaz ne vem, čemu bi tukaj delali iz¬ jeme. Smodke se tudi lahko poprej kupijo in država bi ničesa ne izgubila ali bi vsaj drugim dala lep vzgled. To sem le omenil, ker tega nikdo drugi se ni spomnil, da država daje kaj slab vzgled zastran nedeljskega počitka. Poslanec Adam ek: Izvedenec Regali se je izrekel odločno za počitek ob praznikih, ali ni povedal, katere praznike on misli. Regali: Vse zapovedane. Adam ek: To vprašanje je v Avstriji jako važno. Mi nimamo praznikov le jedne vere. Tudi druge vere imajo praznike, ki so pa druge dneve. Jaz ne vem, ali gospod izvedenec misli, se li naj počitek raztegne na vse praznike, ki se praznujejo v Avstriji. Regali: Prazniki zakonito priznanih verskih družeb, kakor katoliške, protestantske, pravoslavne itd. 41 29. vprašanje: Je li želeti, da se osnujejo obrtni sveti in kako naj se organizujejo? 30. vprašanje: Naj li preidejo pravice, ka¬ tere imajo trgovske in obrtne zbornice na pod¬ lagi obrtnega reda na zveze obrtnih zadrug ali obrtnih svetov, ki se imajo osnovati. (Vpra¬ šanje 29.) Izvedenec Supančič: Jaz sem odločno za razde¬ litev trgovskih in obrtnih zbornic. Tako se nahajajo slu¬ čaji, ki se tičejo le jedne stroke, n. pr. trgovski obrt. Zakaj naj v trgovskih vprašanjih obrtniki odločujejo? Kako se lahko kaj napak odloči! Ravno tako je tudi v nasprotnem slučaji. Jaz sem torej zato, da se trgovske in obrtne zbornice ločijo v posebne trgovske in posebne obrtne zbornice. Poslanec Lueger: Ne mislite li, da bi se isti namen dosegel tudi ravno tako z osnovo okrajnih in de¬ želnih zadružnih zvez? Supančič: Da. Dr. Lueger: Ste li za to, da se vpeljejo obrtni sveti, to je nekako svetovalstvo pri političnih uradih? Supančič: Jaz sem brezpogojno za to, kajti ne bilo bi slabo. Dr. Lueger: Po obrtnem redu so se gotove pra¬ vice dale trgovskim in obrtnim zbornicam. Tukaj je le vprašanje, se li naj te pravice, ki jih imajo trgovske in obrtne zbornice, preneso na obrtne zveze. Supančič: Seveda. Izvedenec Kunc: Jaz sem za to, da se deželnim zvezam da pravica voliti jednega poslanca, če že imamo zastopstvo interesov, da si sem jaz za svojo osebo proti vsakemu zastopstvu interesov in za občno volilno pravico. Te enkete bi niti treba ne bilo, ko bi imeli take za¬ stopnike. Izvedenec Šturm: Jaz sem za razdelitev trgovskih in obrtnih zbornic. Mi z ljubljansko trgovsko zbornico nikakor nismo zadovoljni. Obrtna zbornica naj se nado¬ mesti z zadružno zvezo, in naj se tem obrtnozadružnim 6 42 zvezam ne izroče le vse stvari, ki se tičejo obrtnikov, temveč tudi politična volilna pravica. S tem je bila seja zaključena. Naši čitatelji se še spominjajo, da je g. Kunc v za¬ četku enkete v posebni izjavi izrecno opozoril na zlorab- Ijenje kredita. Nekateri ljudje dajo obleko narediti pri krojači, pa potem ostanejo dolžni, ker se dolg iztirjati ne da. Ravno tako večkrat revnejši čevljar ali krojač ne dobi svojega zaslužka, ko je naredil čevlje ali suknjo, za kar je bil sicer naročnik blaga prinesel. Sedanji rubežni red nikakor ni ugoden za malega obrtnika. Gospoda Kunca opomin ni ostal brez vsega vspeha. Dne 7. aprila so nekateri mladočeški poslanci sta¬ vili v tem oziru dva važna predloga. V prvem predlogu so predlagali, da bi izdelovatelj kakega predmeta, če je on tudi sam dal blago, imel po¬ stavno zastavno pravico na narejeno ali preskrbljeno stvar. Predmeti, na katerih bi bila taka zastavna pravica, bi se s posebnimi znamkami zaznamovali. Ta zastavna pravica bi prenehala, ko bi stvar bila plačana ali bi pa opravi¬ čenec do zastave v to privolil, pri čemer bi se dotično znamenje s predmeta vzelo. Kdor bi pa sam to znamenje zastavne pravice poškodoval, uničil, ali naredil nevidno, bi pa bil kaznovan z zaporom do treh tednov, če je predmet vreden manj nego 100 gld., in do 3 mesecev pri večji vrednosti. Na imenovanem znamenji bi bilo ime izdelovalca. če se ta predlog vsprejme, vsaj ljudje ne bodo mogli neplačanih predmetov precej prodati, ker se sedaj več¬ krat zgodi, in obrtnik, ki jih je naredil, bode mogel jih nazaj dobiti, ako ne bi dobil plačila. Po drugem predlogu bi se pa razveljavile omejitve rubežni, ki so se pred nekaterimi leti vpeljale, ako gre za trjatve malih trgovcev za živila ali pa za zaslužek malih obrtnikov. Nadalje bi se dovolilo, da se za take dolgove smejo zarubiti četrtine plače ali pokojnine, ki jo kdo dobiva, z omejitvijo, da se letnih 300 gld. plače ali pokojnine še ne sme zarubiti. 43 Za male obrtnike sta ta dva predloga velike važ¬ nosti, zato je želeti, da se tudi vsprejmeta. Naloga obrt¬ nikov je, da na shodih opominjajo zastopnike v državnem zboru, da te stvari ne puste ležati. Obrtniki pa morajo biti hvaležni g. Kuncu, da je to stvar sprožil pri enketi, ker sicer bi javaljne bili državni poslanci nanjo opozorjeni. Kakšen bode pa sad enkete, to se bode pa kmalu pokazalo. Trgovski minister grof Wurmbrand je obljubil, da jeseni predloži zbornici poslancev na podlagi pri en¬ keti izraženih želja načrt zakona, s katerim se premeni obrtni red. Minister grof Wurmbrand je mož, ki ima srce za obrtni stan, to smo že imeli priliko se prepričati, če bodo le državni poslanci tudi imeli dovolj smisla za ohra- njenje rokodelstva, pa se bode vse dobro izvršilo.