Srednieiolske v@sti« •DRLŠTVO SLOVENSKIH PROFESORJEV je iinelo dne 14. rnaja t. 1. v risalnici I. državne gimnaziije v Ljubljani občni zbor, ki ga je vodil predsednik društva prof. dr. 1 m a v c. Iz njegovega poročila', iz poročila tajnika dr. Debevca in blagajnika prof. Masla posnemamo najvažnejše točke. Predsednik je prečital vdanostno brzojavko cesarju, kii je bila z navdušenjem sprejeta. Po zborovanju jo je izročila deputacija deželnemu predsedniku. — »Nastavni Vjestnik« je prenehal biti glasilo društva, pač pa ga dobiva vsak član, ki plača s članarino vred 10 K na leto. — Sedaj so izdane, oziroina pripravljene za tisk že vse šolske knjige za vso gimnazijo iu sploh za vse srednje šole, razen državoznanstva. — Društvo, ki je štelo svoj čas 300 članov, šteje danes 177 članov. Mobiliziranih je bilo 83 članov, umiii so 3 člani in padlo jih je 5. Umrli so člani: V. Zupančič, Kralj in Brunet; padli, oziroma svojiin ranani podlegli pa: Podboj, Berce, dr. Mrhar, Rabuza in Modic. — Priporočala se je ustanovitev samopomoči, kakor so si jo tudi ustainovili uči^ telji. ter so se tozadevno tudi vršila pogajanja z raznhni zavarovalnimi družbami. — Dobrotniki društva so tudi v vojnem času ostali razni zavodi in zasebniki, tako Tržaška hranilnica in posojiJnica, Kmetska posojilnica ljubljanske okolice, Ptujska slovenska posojilnica, Južnošta;jerska liranilnica in Kreditna banka. — Prometa je mielo društvo v letu 1913/14: Dohodkov 6781 kron 46 vin., stroškov 4486 kron 37 vin. Imovina izkazuje 1977 kron 28 vin. dohodkov in 1239 kron 23 v. stroškov. Knjižni iond je imel 745 kron 94 vin. dohodkov in 1608 kron 16 vin. stroškov, gotovina tega fonda je znašala 1357 kron 02 vin. Bilanca za leto 1913/14 izkazuje v knjižnem fondu 9207 kron 90 vin. aktiv in 3100 kron pasiv, torej prebitka 6107 kron 90 vin., biilanca društvenega imetja pa 1336 kron 07 vin. aktiv in 236 kron pasiv, torej prebitka 1100 kron 07 v. Iz računov za leto 1914/15 posnemamo: Promet: Dohodki 6990 kron 07 vin., izdatki 6379 kron 59 vin. Društvena gotovina: Dohodki 1479 kron 98 vin., izdatki 1059 kron 52 vin. Knjižni fond: Dohodki 2566 kron 57 vin., izdatki 2470 kron 07 v. Bilanca: Knjižni fond: Aktiva 8674 kron 83 vin., pasiva 1200 kron. Društveno imetje: Aktiva 1038 kron 46 \ in., pasiva 143 kron. Knjige so bile pregledane, ker pa je knjige pregledal sanio cn revizor, se določi za drugega revrzorja proi. Zupančič, ki bo poročal na prihodnjem občnem zboru, nakar šele bo mogoče odobriti računske zaključke. — Pri volitvah sta bila nato izvoljena v odbor prof. Kušar in Vesenjak, za namestn. pa prof. Lokovšek in Nardin. Končno je bil stavljen nujni! predlog, da se naj zavzame društvo slovenskih proiesorjev za to, da se zopet otvori goriška slov. gimnazija: in slov. rnoško in žensko učiteljisče, ki so zaradi vojnih dogodkov prenehali s poiičevanjein. Tudi naj se obine društvo do begimskega odbora, da za te šole namenjeni denar poklonijo dijakom, ki bodo te šole obiskovalil »Teden Rdečega križa« in srednje šole. Nadaljna poročila; Moško učiteljišče v Ljubljani 1372 K 33 vin.; realka v Ljub- ljani 5521 K 46 vin.; gimnazija v Kranju 584 K; skupaj 7477 K 79 vin.; zadnjič iz- kazanih 9326 K 79 vin., torej skupaj 16.804 K 58 vin. IV. vojno posojilo in srednje šole. Ko liko nam je znano, so podpisale naše srednej šole IV. vojnega posojila: Realka v Idriji 1000 K, dijaško podporno društvo v ldriji 4000 K, I. drž. gimnazija v Ljubljani 1800 K, II. drž. gimnazija v Ljubljani 4700 K, neni. drž. gimnazija v Ljubljani 1400 K, skupaj 12.900 K. — V zadnji štev. in danes knenovane naše srednje šole so torej nanbrale, oziroma podpisale: »Teden Rdečega križa« 16.804 K 58 y. IV. vojno posojilo 12.900 « — « Skupaj 29.704 K 58 v. Iz Belgrada poročajo: Vojaški gubernatorij ustanovi v Belgradu še letos veiiko realno gimnazijo, združeno z internatorn. Učni' jezik bo srbo-hrvatski. V ruskem ujetništvu se naliaja gimnazijski profesor Anton Detela iz Kranja. Srednje šole na slovenskem ozemlju. Naučno ministrstvo je izdalo pregled avstrijskih srednjih šol 1. 1915—1916. Na vseli gimnazijah je 84.643 učencev, na realkah pa 44.484, na obeb tedaj 129.127 (učencev 124.309, dijakinj 4818). Na ženske liceie bodi 10.528 dijakirtj. Pogleimo naše dežele: Štajersko 9 gimnazij (8 nemškili, 1 utrakvistična) 2957 učencev; realk 8, 2050 učencev; 1 ženski licej s 302 učenkama: Koroško 3 ghnnazije 947 učencev; 1 realka 3263 dijakov, 1 ženski licej 274 deklet. Kranjska 7 gimnazij (2 iiemški, 4 utrakvistične, 1 slovenska) 2056 učencev; 2 realki (1 neinška, 1 utrakvistična) 753 učencev; 1 dekliški licej 274 dijakinj. Primorsko 12 gimnazij (3 nemške, 6 italijanskih, 2 hrvatski, 1 slovenska) 1741 učencev; 6 realk (3 nemške, 3 laške); 5 licejev (odprta samo 2) 646 učenk. Dalmacija 6 gimnazij (1 laška, 5 hrvatskih) 1281 dijakov, 2 realki (1 italijanska, 1 hrvatska) 517 učencev. Zrelostni kurzi za vpoklicane srednješolce. Naučni minister je pred kratkim časoin odredil, da se rnorajo po končanem šolskein letu na vseh srednjih šolah vršiiti enomesečni zrelostni kurzi za one učence zadnjega leta, ki imajo oditil k vojakom, preden končajo ta razred. Taki tečaji so bili prvotno namenjeni samo za vpoklicane, ki so v zaledju ki dobe primeren dopust. Naučno ministrstvo pa je pri vrhovnem armadnem poveljstvu doseglo, da se dovoli enomesečni dopust za te kurze in maturo tudi prejšnjim učencem 8. razreda, ki so sedaj že na bojišču. Kurzi se začno 25. maja in trajajo do 25. junija1. Srednješolska pripravljalnica za itaHjanske učence v Gradcu. Kakor poroča »Eco dei Litorale«, se otvori v najkrajšem času v Gradcu pripravljalnica za one italijanske dečke, ki nameravajo vstopiti v kakšno italijansko srednjo šolo. Italijanska srednja šola v Kromerižu. Kakor poročajo češki listi, se utegne ustanoviti v Kromerižu poleg slovenske gininazije tudi italijanska srednja šola. Goriške slovenske srednje šole. »Češka korespondenca« poroča iz Olomuca: Naučno ministrstvo je že odobrilo, da se v Kfoinerižu odpre slovenska gimnazija, ki naj nadomesti goriško. S podporo mesta Kromeriža se pouk kmalu začne. Tam v kratkem odpro tudii slovensko ljudsko šoio. V začetku vojne so Slovenci v Gorici iinell tri srednje šole, višjo gimnaziijo in dve učiteljišči Naučno minstrstvo je obljubiio, da te zavode zopet odpre. Učiteljišči prideta menda v Trst. Ogrska reforma srednjih šol in jugoslovanski jeziki. Sotrudnik »Az Esta« je vprašal ogrskega naučnega ministra, ali se v ogrske trgovske šole res uvede kak balkanski jezik. Minister je odgovoril, da je že sedaj predpisano učenje štirih jezikov. Madžarščina, nemščina in francoščina so obvezne. Kdor se hoče učiti bolgarskega ali kak drug jugoslovanski jezik, se 'že dane.s lahko javi pri ravnateljstvu. V začetku bo ogrska nastavljala tudi take učitelje balkanskih jezikov, ki še nimajo diplome o znanju teh jezikov.