Stran 434.
Obrtnija.
Bosenske železnice.
Kar se tiče železnic, ki se imajo graditi v Bosni, je samo ob sebi umevno, da se naj iste gradijo v interesu Bosne in pa v interesu vseskupne  naše  monarhije.
Seveda Madžarji niso tega mnenja. Po njihovih mislih, naj se žrtvujejo interesi Bosne in vseukupne države le — madžarskim interesom, kakor sploh menijo v svojem šovinizmu, da se to vprašanje rešuje le z madžarskega stališča. Na ta način je razumeti interpelaciji, katere sta stavila v ogrski zbornici zastopnika Pichler in Majer.
Te interpelacije se glasijo tako, kakor da je le vprašanje časa, da se Bosna združi z Madžarsko, ter da naj tvori skupno s Hrvatsko in Dalmacijo veliko madžarsko državo, ki bode zmožna v žlici vode popiti Avstrijo.
Kaj namerava odgovoriti vlada na take interpelacije se ne ve, a mnenje merodajnih krogov v naši polovici gre za tem, da se državna uprava pri gradnji bo-senskih železnic ne bode ozirala na madžarsko poželjivost, marveč, da se bode izvajal načrt teh železnic tako, kakor ustreza skupnim državnim interesom naše monarhije.
Ko se je bila sklenila ona zloglasna pogodba z Italijo, v kateri pogodbi se nahaja še zleglasnejša vinska klavzula, so se kakor jeden mož dvignili vsi vinograd-niki naše države proti klavzuli, naglašujoč, da je ista škodljiva skupnim državnim interesom monarhije, a nobeden se na njih proteste ni oziral. — In zdaj, ko se gre za orjaški gospodarski načrt naše države proti vzhodu, ker je takorekoč bodočnost Avstrije kot slovanske države — zdaj naj bi se h kratu jemalo ozir samo na madžarsko židovsko-prusaško težnje; zdaj naj bi se ne dvignilo vse sirom države, da močno protestuje proti madžarskemu šovinizmu?
Seveda se gre tu za gospodarsko bodočnost Slovanov in tu je kaj pak da treba, da madžarska pest poseže vmes ter položi svojo grabežljivo dlan na slovanski jug, češ: teremtete, jug je moj! Slovane treba položiti na žrtvenik madžarskega šovinizma!
Ni dvoma, da bi železnica Bugojno-Spljet v Dalmaciji bila velike koristi za to pokrajino, a ne bila bi na škodo Reke.
Ali če bi Reka (ki pa še ni madžarska!) imela kako škodo od te proge, povrnjena bi bila Madžarom po progi, ki se ima graditi do Soluna. Radi tega so Madžari že tudi odstopili od svojega nasprotstva železnice Spljet-Bugojno z ozirom na koristi, ki jih jim utegne (če bodo Slovani spali!) donesti železnica preko Novo-pazarskega sandžaka do Egejskega morja.
Madžari se pritožujejo proti izkoristnosti bosenskega železniškega načrta, ker da to ovira živahni promet. A to jim ni na misel, da pa je še mnogo večja ovira, ki jo imajo prebivalci jadranske obali v tem, da sploh nimajo nobene železnice, ter da morajo prevažati vse le po parnikih in koliko carinskih neprilik nastaja vedno po prekladanju iz parnikov na železnice.
V ogrski zbornici se je pa oglasil tudi neki inter-pelant z vprašanjem, zakaj naj bi se ne gradila železnica od Ogulina do Enina, ki bi prišla v korist tudi Hrvatski ? Ta projekt je prišel na dnevni red zagrebške trgovinske zbornice že leta 1870, kateri projekt pa so znali pokopati Madžari še tedaj v svojem zlobnem spletkarenju proti Slovanom.
Tedaj je zares mogoče, da je bilo težje izvesti ta načrt, ker je bila Bosna še pod Turško, a sedaj je Bosna okupirana, zato bi se dalo zagovarjati projekt od Enina do Novega preko Bihaču in Unski dolini. Mogoče, ako bi se ta proga izvedla, bilo bi ustreženo vsestransko in tudi Hrvatom. S tem projektom bi bili zadovoljni tudi Dalmatinci. Seveda ta proga še ne izključuje druge, ki bi se naj gradila od Spljeta do Bugojne, te pa radi tega, ker bi spojila največjo spljetsko luko na vztočne obali jadranskega morja z središčem Bosne.
Madžarski interpelantje so pa opozarjali radi tega tudi na progo Spljet-Enin-Ogulin, da bi odvrnili pozornost od prevažne proge Spljet-Bugoj na. Madžarom se gre v prvič za to, da bi zabili zagvozdo med Spljetom in Reko, češ, da je Reka madžarska in Spljet avstrijski.
No Spljet je v Dalmaciji, katero je smatrati za obal Bosne in Spljet je v sredini te obali. Nič naravne-jega torej, kakor da se spoji to bosensko obalo z no« tranjim Bosne, kar bi se doseglo z gradnjo omenjene železnice. A Madžari so zaljubljeni v zasedeno Reko, in ker šovinisti vedo, da bi ona proga stregla slovanskim interesom Dalmacije in Bosne, so tudi že radi tega sovražni omenjeni progi.
Vsekakor zanimivo je, kako se stvar izvede, ker v tem tiči velik kos bodočnosti južnih Slovanov.
„Novi List"
Stran 435.