35932 Zalo, ništvo Herderjevo v Friburgu je dovolil o prevod p. Spillmannove povesti: »Der jadenknabe von Prag.« Mali Abele želi biti kristjan . ogu preusrniljenemu bodi čast in slava : takó se je vendar vse srečno skončalo ; delom a takó, kakor je sklenil On sam od vekomaj, delom a pa pripustil, da se je takó zgodilo . Danes sem videl še enkrat ljubega fantiča, pa so mi zadrsel e svetle solze v mojo sivo brado. Zdaj ga pa ne bom več videl, dokler ne pride Gospod k sodbi . Kakó bo žarel takrat v nebeški lepoti ob desnic i Kristusovi! Ko bom jaz, ubogi grešnik, tedajtrepetal ,in koprnel strahú vpričo nebes in zemlje , bo morda vendarle izpregovoril zame prijazn o besedico pri mojem Sodniku . Prepričan sem : on pa ljuba Mati božja, ki je vse takó lep o uravnala in prav obrnila. Nji v čast naj zapišem v priprostosti svojega srcá, kar se je dogodilo te zadnje tedne tu v Pragi . Vse mi je še v prav živem spominu, p a bo morda pripomoglo v poznejših časih kaj v Marijino čast, če bi znabiti hotela moja nebešk a Gospa blagosloviti tole moje priprostljivo pisarjenje. Saj so besede, posebno pisane, podobne semenu, ki ga razprši veter, da poženó cvetice v tujih krajih še čez mnogo let. Tudi meni je vzklila zadnje poletje bogvé, odkod jo j e zaneslo — temnordeča krvavka na moji gredici , pa sem jo utrgal in povil v venec ljubi žalostn i Materi božji . Pač res, krvavka! Če le ni kaj skrivnega pomenila tista krvavka, kakor je menil takrat brat Kunibert. Pa naj začnem v božjem imenu, jaz pater Sebaldus, kapucin, da zapišem vse takó, kakor se m deloma doživel sam, ali pa sem pozneje sliša l iz ust ljudi, ki jim gre vera. Letos se je dogodilo vse to z mladi m Abelom, ko pišemo leto Gospodovo 1701, i n praznuje krščanstvo véliki jubilej ali sveto leto , katero so razpisali sveti oče Inocenc XII ., ki zdaj že počivajo v Bogu, pa njih nreslavni naslednik Klemen, enajsti tega imena, vladajo ko t namestnik Kristusov katoliško cerkev ; in Leopold I . nosijo rimsko cesarsko krono ; in Janez Jožef , iz grofovskega rodu Brenerjev, vladajo nadškofij o praško; naš revni kapucinski samostanček n a Hradšinu pa gvardijan pater Honorius z vs o ljubeznijo in strogostjo . Meseca marca je bilo in v svetem postnem čas u -- dneva pa res več ne pomnim ; vendar takól e okrog tretje postne nedelje je moralo biti ko sem šel popoldne malo na izprehod p o našem samostanskem vrtičku in sem se veselil gorkega solnca in nove pomladi. Najprej sem pogledal, kakó je z mojimi cveticami . Zvončki' so že skoraj odcveteli, zlate trobentice so bile pa v polnem cvetju, in pod staro hruško so s e odpirale prve vijolice, te ljube, dehteče postn e cvetice. Potlej sem pa na ogalu male gredice odgrnil suho listje, in glej, prve nunke (pomladn i žafran) so kukale iz peska, močno rumene i n malo rdeče nadahnjene, da sem jih bil prav vesel . Ni mi dalo drugače, pa sem poklical brata Kuniberta in sem mu pokazal cvetke . Saj sem jaz dobil šele prošlo jesen tiste čebulice iz Rezn a od svojega duhovnega brata. Pri tej priliki sva se midva stara otroka — pa še v svetem postnem času! — pregrešil a zoper silencij, to je zoper molk ; pater gvardija n so to precej opazili, pa so odprli okence v svoj i celici in so nama diktirali penitenco, po domač e rečeno : kazen, katero sem prestal z božjo po močjo še tisti večer v obednici . Midva sva torej povesila glave in odšl a vsak svojo pot. Prav doli v vrtu poleg zidu j e tiha stezica, in konci nje majo znamenje s podob o žalostne Matere božje. Tjadol sem zanesel prvo razcvetelo nunko, in zraven še par vijolic — ljubi svoji Materi v pozdrav. Potlej sem pa hodil gor in dol, da odmolim sveti rožnivenec za verne duše, dokler me ne pokliče zvonče k k večernicam . Komaj sem izmolil par odstavkov, kar prid e brat Kunibert in pravi : ',Pater Sebalde, nek i judovski deček čaka na Aorti, pa bi rad govoril s katerim izmed patrov kapucinov . Pridite torej , da zveste, kaj bi rad . Skoro malo nevoljen sem dejal : Ali so ukazali pater gvardijan, naj se ukvarjam s te m judovskim fantom? Saj imamo s krščanskim ljudstvom dovolj opravka zdaj v svetem letu . a Ej, ej, pater Sebalde,. pripomni nato brat vratar, ',meni se zdi, da imate opravek to ur o bolj s počitkom kot s krščanskim ljudstvom . Pa védite, da so pater gv2rdijan v izpovednici , pater Operarius so šli obiskat nekega bolnika , torej ste vi po vsi pravici na vrsti, da vas pokličem na Porto . , No, saj je takó prav ; pa vendar mi je bi l ljubši solnček na vrtu, kot pa mračna izba n a Aorti. Rečem torej bratu Kunibertu, naj m i privede Judka sem na vrt, kar je tudi storil . Kmalu pride deček. Nisem se mogel dovolj načuditi njegovemu plemenitemu, ponižnern u vedenju, in nikoli bi ne bil pričakoval toliko dostojnosti in sramežljivosti pri otroku tega za vrženega ljudstva. Komaj me je zagledal, je že vzel žametno pokrivalce s črnih kodrov, pa boječe uprl svoje temno oko vame, potem pa izpregovoril v blagoglasnem jeziku : ',To je dobro , moj prečastiti oče ; to je Bog tako ukrenil, da najdem ravno vas. Zdel sem takó, pa vašega imena nisem vedel . . »Pa kakó me poznaš? vprašam začuden . ,,Cerkovnik pri Sv. Vidu me ima rad, pa mi včasih dovoli, da se skrivši splazim v cerkev . Takó sem zadnjič slišal vašo pridigo na Svečnico , in kar ste povedali takrat o Devici iz hiše Da vidove, mi je bilo zelo všeč . Tudi jaz sem iz rodu Judovega, če so resnična naša izročila. ',Ubogi otrok u , rečem žalosten, ',žezlo je 'vzeto od Juda, ker ni spoznal Izrael svojega dneva, ko jih je Zveličar hotel zbrati okrog sebe , kakor koklja zbira svoja piščeta ! u Ob teh besedah, ki sem jih sicer govori l bolj zase kot zanj, me vendar pogleda deče k prav resnobno in odgovori prav razumno : ',Vem , da so grešili naši očetje ; da so umorili obljubljenega Mesija; da so kričali: Njegova kri naj pride na nas in na naše otroke — in glej , prišla je! Potikamo se od dežele do dežele , bežni kot Kajn, ki je ubil svojega brata Abela ; pa Gospod se nas bo enkrat usmilil in bo zbral Izraelove ostanke — in ft, še dostavi, pa mu stop i solza v oko, ',sovražiti bi nas zategadelj kristjani ne smeli ,, . Lahko si mislite, kakó sem se začudil te m besedam, ki jih nisem pričakoval iz ust judovskega otroka. Pritrdil sem mu popolnoma, da noben kristjan ne sme sovražiti Juda, kakor vel i Gospod : „Ljubite svoje sovražnike! u Pa ga venda r povprašam silno začuden, če veruje, da je Jezus iz Nazareta od Boga obljubljeni Mesija, kakor j e zatrdil prej. Tedaj pobožno prekriža roke na prsih in odgovori : ',Verujem in zato želim biti kristjan. ',Pa kdo te je učil te zveličavne vere ? u poizvedujem dalje . ',Marija, mati Kristusova, mi je tako velela . a Svojim starim ušesom nisem verjel, zat o ga vprašam še enkrat . In spet mi odgovor i preprosto in prepričevalno. ',Marija, mati božja.. Da mi ta deček ne laže, za to bi bil dal tud i glavo; menil sem pa, da se mu je sanjalo. On mi pa še bolj v živo zatrdi, da se mu ni sanjalo, in reče : ',Marija, tista, ki stoji sredi trga na vélikem stebru, mi je velela.. Na moje vprašanje i razloži ves dogodek obširneje takole : Pred leti, ko je bil še nežn o dete, mu je pravila krščanska dekla o sveti Devici , ki jo kristjani imenujejo svojo mater . O, kakó je želel, da bi tudi on imel v nebesih táko Mater! »Odtistihdob sem stal večkrat žalosten izdaleč, ko so pokleknili moji krščanski tovariš i pred podobo Matere božje, pa sem vzel čepic o z glave in sem se tudi priporočil nebeški Gospe . Pa se je zgodilo zadnji torek popoldne, d a smo igrali za peresa tam na trgu — jaz pa učenci iz jezuitske šole. In ko srno bili pra v zamaknjeni v igro, je zazvonilo avemarijo . Moj i tovariši so takoj prenehali z igro, se zbrali okrogvisokega Marijinega stebra, pokleknili in zamolili . Tedaj nisem vedel, kakó mi je pri srcu ; takoj sem pokleknil še jaz poleg njih — nevidn e roke so me potegnile tja — in ker nisem zna l molitve, ki so jo molili drugi, sem rekel le besede : »O mogočna hči našega naroda, bod i mati tudi meni! a In glej, komaj sem takó zdihni l v svojem srcu, rni odgovori Marija : ',Daj se krstiti, in jaz ti bom mati ! a „To ti je zaklicala Marija na glas? « vprašam jaz . ',Slišal sem razločno, . mi odgovori. ',In tudi tvoji tovariši so slišali? . ',Tega ne vem ; pa jaz sem slišal tako na tančno, kakor zdaj slišim vaše besede, moj oče. In od tiste ure me silijo moji tovariši, da mora m postati kristjan. Pa še bolj me sili neprestano neki glas tu notri v prsih in mi pravi : Zapust i hišo svojega očeta in postani kristjan ! Nočem zdaj odločevati, ali je podoba na trgu res izpregovorila, kakor je izpričano pri drugi h čudežnih podobah, ali pa je govorila ljuba Mat i božja samó znotraj v otrokovem srcu : toliko je gotovo in meni odtakrat jasno, da je milos t božja vabila na nenavaden način to ubogo dušo , ki še ni imela lepote krstnega oblačila. Pa sem tudi precej sklenil, da poskrbim za dečka, č e bodo le zadovoljni pater gvardijan . Z njimi se je seveda treba prej pogovoriti v tako važn i reči, pa naj me potlej doide kar hoče, sa j sem vedel, da je že več kot en redovni sobrat prelil kri in pustil življenje zaradi judovskeg a maščevanja . Potlej mi je pa padlo na urn, da ga š e nisem nič vprašal o njegovem imenu in družini , ',kar bi bil moral storiti seveda že takoj izpočetka. Sem torej takoj nadomestil, kar sem prej zamudil , in se. nisem malo prestrašil, ko sem zvedel, d a je ta deček sin starega Abela Abele in da je dopolnil pravkar dvanajsto leto . Nato sem zvedel , da je šel njegov oče zdaj po opravkih v Benetke in da ga ni pričakovati pred mesecem dni nazaj , pa se mi je zazdelo, da bo najbolj prav, če 10 dečka pripravim na sveti krst takoj zdaj, prede n se vrne oče. Je pa ta Abel Abele najbogatejši Jud ne l e v Pragi, marveč po vsem Ceškem, in sen ču l sam večkrat tožbe revnih ljudi, kakó je ne usmiljeno trd s svojimi dolžniki, kakó jim izrub i zadnji vinar, pa bi jim še kri izza nohtov. Prepričan sem bil torej, da nastane peklenski vihar, če se pokristjani njegov edini sinček, pa sem preudarjal v svojem srcu, ali bi ne bilo bol jpametno, če se mu prejem svetega krsta prelož i za par let, saj je mali Abele še v otroških letih . Pa ta misel, da ga je poklicala zdaj Mati božj a sama, mi je pregnala vse omahovanje ; saj sem videl, da je čisto voljan zapustiti tudi svoj e starše, dasi mu je bilo bridkotežko zapustit i svojo mater, katero je otroško ljubil. Prigovarjal sem mu torej, naj bo le pogumen ; potem je pa zapel zvonček in me je poklical v kor k večernicam ; pa sem dečka še poprosil, naj počaka na vrtu pol urice, da izpojemo z brati večernic e v čast božjo in njegovih svetnikov. In sem šel v cerkev. Ali vse te čudne reči, ki sem ji h zvedel, so mi toliko raztresle duhá, da se m bil le na pol pri psalmih, pa sem še v pohujšanje svojih sobratov zapel napačno antifono, kar mi ljubi Bog odpusti ! Po končanih večernicah so me počakal i na križnem prehodu pater gvardijan, pa so m i mignili, naj grem z njimi v celico . Mislil sem si že, kaj bo, pa sem to pot voljno sprejel zasluženo svarilce, ne da bi bil vihal nos . Potlej 11 — sem pa povedal patru gvardijanu vso čudn o zgodbo o Judku . Pater gvardijan so me mirn o poslušali do konca, potlej so si pa pogladili črn o brado in so rekli : ',Pater Seba.lde, vi ste predobri ; spet so vam natvezli pravega oslička . , , Mene pa to ni kar nič zmedlo, pa sem dejal : ljubi moj pater Honorij, Bog daj, da bi m i vsak dan natvezli dosti takih osličkov, ki se pr i svetem krstu izpreminjajo v jagnjeta Kristusova ! Pojdite vendar in poglejte dečka, pa potlej sam i presodite, če tiči za tem nedolžnim obrazom — lažnik. Stopite z menoj, mali Abele je doli n a vrtu in čaka na naju ! Pater gvardijan so bili zadovoljni, pa sva šla drug za drugim na vrt. Kmalu sva našla dečka. On je medtem ob znamenju prav čedn o obral bršljin suhega listja in je spredaj v mal o gredico posadil menjaje belih zvončkov in rumenih trobentic tako umno, da so te vrste v hebrejskih črkah kazale ime Mirja:m, kar pomeni : Marija. Cetudi sem v svojih mladih leti h in l itte ris H ebraicis, to je : v hebrejski h črkah prišel samb do črke Hithpaél, sem venda r še znal brati tista čudna znamenja toliko, d a sem jih razložil patru gvardijanu. Ko deček začuje najine korake, obrne od dela zardelo lice proti nama, popravi s čela goste kodre in naj u pozdravi tako spoštljivo in otroško, da je bil o všeč še celo patru gvardijanu . Pa vendar so ga vzeli hudó v precep i n so ga izprašali vso zgodbo naprej in nazaj . Pa deček je ponovil v preprostih stavkih, kar je 12 povedal meni, in se ni zarekel z nobeno besedo . Ko je pa opazil, da pater gvardijan njegovi pri povedi ne verujejo prav, mu je bilo hudó, pa j e rekel : ' ,Ali ne verujete mojim besedam, častiti oče ? In vendar se nisem zlagal še nikoli v življenju . " ',Verjamem ti, otrok moj," odgovoré pate r gvardijan . ',Pa bojim se boja, ki te čaka. Mart hočeš zoper voljo svojega očeta izvesti to, kar t i je velela sveta Devica? " ',Ona mi bo pomagala," reče deček zaupno . ',Sklenil sem, da pobegnem od očeta . " ',Toda tvoj oče je‘bogat, zelo vbogat," ga poizkušajo pater Honorius dalje. ',Ce ubežiš, boš berač. Ne veš, kakó trd in grenak je beraški kruh . " Ali vsi ti ugovori ga ne omajajo kaj prida , pa odgovori : ' ,Res je, da imajo moj oče dosti svilenine v prodajalnicah in dokaj zlata v skrinjah ; pa vse to zapustim vesel in grem rad beračit. Le to mi je hudo bridko, da bom moral zapustit i mater ; pa me bo Marija tolažila . " ',Amen," rečem jaz do solz ginjen, ',in preljubezniva mati ti bo . " ',Marija bo meni preljubezniva mati, pa bo, tako upam, tudi mojo mater tolažila. Moja mati niso sovražni krščanski veri ; le poglejte, kaj so mi obesili, ko sem bil še prav majhen ." Silno se začudiva, ko nama mali Abel ob teh beseda h pokaže škapulir. Ko ga ogledava, rečejo pater gvardijan : ',Res je, otrok moj, tebe je Marija še v zibeli sprejela za svoje dete! Zdaj tudi kar nič več ne dvomim , da moraš nemudoma izpolniti, kar ti je velela. 13 Dala ti bo poguma in moči, da boš voljan tud i s krvjo zapečatiti svojo vero, če bi bilo treba . Zato pokleknimo tod pred njeno pódobo in se j i vneto zahvalimo za delo, katero je pričela, in d a si izprosimo njene mogočne pomoči. . Pa smo tam pokleknili vsi trije, in pate r Honorius so sklenjenih rok in kaj pobožn o molili naprej : ,,Pod tvojo pomoč pribežimo, « in jaz sem jim pomagal iz vse duše . Mali Abel pa, ker še ni znal molitvice, j e sklenil roke, se zaupno ozrl v žalostno Mate r božjo, pa nakonci sam pristavil krepak amen , da so prišle nama starcema skoraj solze v oči . Tudi se je primerilo, da je zazvonilo v ,svet i hišici` ali loretanski kapelici tisto uro avemarijo , pa je kmalu odmevalo od vseh cerkv'a po Pragi ; s sosednjega vrta je pa priletel rdeč kalinče k na našo staro hruško in je zažvrgolel svojo večerno pesem . To je bil prvi in zadnji kalin , ki sem ga slišal letos na našem vrtu, in brat Kunibert je spet razlagal, da je to tudi nekaj pomenilo . Nato so se posvetovali pater gvardijan z menoj, kij storiti z dečkom, in pri tem nikakor nisva bila ene misli . Jaz bi bil dečka obdržal najrajši kar skrivši v samostanu, pa bi bil vzgoji l to nedolžno dušo v čast svetemu Frančišku ; ali pater Honorius niso hoteli nič slišati o tem, ke r so se bali viharja, ki bi ga zburll bogati Ju d zoper nas uboge kapucine. Ampak njih namera je bila ta, naj se pošlje fantič v hišo za izpreobrnjence, ki je bila ustanovljena nalašč v varstvo izpreobrnjenih Judov, da jih je varovala 14 gosposka pred zalezovanjem njih žlahte . Hud6 mi je bilo žal, da nisem mogel pregovoriti dobrega patra Honorija, ne za naš samostanček tukaj v Pragi, ne za katerega drugega v naši češk i provinciji. Moral sem se torej vdati njihovi volji , pa vendar jih nisem ubogal popolnoma in z veseljem, ampak sem sklenil, da popišem vso ta zgodbo svojemu duhovnemu bratu v Reznem , ker sem upal, da se bo pa on zavzel za tega_ gojenčka ljube Matere božje . No, kraja kraj je bil ta : preden je priše l od tam odgovor, sem moral ubogati patra gvar dijana, pa sem odšel po njihovem naročilu z dečkom v Sent-Klemen, da se tam pogovori m in posvetovam z rektorjem velikega jezuitskeg a kolegija, kajti on je bil vodja v hiši za izpreobrnjence. Pa to je trajalo nekaj časa; kajti jezuiti si tudi niso hoteli opeči prstov s to zadevo . Pater rektor so sklicali svoje konzultorj e ali svetovavce in ti so izpraševali dečka na vide z kaj ljubeznivo, pravzaprav pa še ostrejše kot na g pater gvardijan -- vsekrižem in o vseh podrobnostih tistega čudovitega dogodka. No, končno so bili pa menda le zadovoljni, in pater rektor so rekli ja in amen. Odpeljal sem dečka precej sam v bližnjo hišo za ipreobrnjence. Tam so ga kaj prijazno sprejeli — sevé že zaradi spremstva, kakor ni bilo drugače pričakovati. Ko je bila na splošno zadovoljnost vse opravljeno, srno s e poslovili za to noč, nakár se je fantič v lepi latinščini — skoro jo je govoril boljše kot jaz - jezuitom lepo zahvalil, meni je pa poljubil roko in — 15 — me lepo poprosil, naj ga obiščem večkrat. Srčnoraci sem to obljubil dobremu otroku . Pred hišo sva si midva redovnika voščila ',lahko noč., pa se drugdrugemu priporočila v pobožno molitev in v spomin pri sveti daritvi . Potem sem se pa obrnil proti kamemtemu mostu , ki je tako znamenit po mučeniški smrti velikeg a sv. Janeza Nepomuka. Vmes se je znočilo in luči so gorele jasno pred velikim kameniti m razpelom, katerega je moral tam za kazen postaviti neki Jud, ki je preklinjal Boga. Na večen spomin se bere tam v hebrejskem jeziku, da j e Kristus res pravi Bog. Nisem mogel mimo, ne da bi bil zmoli l očenašek za izpreobrnjenje zaslepljenega judovskega ljudstva, posebno pa še za malega Abela , in tudi svetega Nepomuka sem pozdravil na t a namen s kratko molitvico. Potem sem šel pa skoro žalosten po cesti proti H radšinu . Ne vem, kakó je to naneslo : pa takó mi je nekaj težil o srce, kakor da me čaka v bližnji prihodnjost i mnogo grenke žalosti in težkih skrbi . II. Pater gvardijan me pošljejo v Zálovo . Kakó se mi je godilo na Abelove m vlomu. Drugo jutro, ko smo odmolili terco, to j e tretjo dnevno uro v brevirju, mi povedó pate r gvardijan, da želé župnik róstoški h koncu postnega — 16 - časa, zlasti še za veliki teden, kapucina, ki b i ljudem pridigoval za sveto leto, ker so župni k sami hudó stari in večidel v postelji, pa š e lastne vasi ne morejo oskrbeti, temmanj bližnj o podružnico v Zálovem. Naj se torej jaz v svet i pokorščini odpravim in grem tistim pobožnim ljudem oznanjevat sveti evangelij, po besedah Gospodovih : Euntes prdicate ,, ldite in oznanujte rt, kakor je pisano pri Matevžu v zadnjem poglavju. V Zálovo bi bil za živ svet rad šel že zdavnaj , ker je menda tamošnja neznatna cerkvica naj starejša krščanska cerkev na vsem Ceškem, kajti sezidal jo je na svojem posestvu vojvoda Borživoj , kmalu po prejetem krstu, ko so pisali 874 le t po rojstvu Gospodovem . Vendar mi danes gvardijanovo povelje ni bilo čisto po moji glavi, ker je prekrižalo ves moj račun . Sklenil sem namreč , da večkrat obiščem malega Abela in ga sam pripravim na sveti krst. Pa sem res začel patr u gvardijanu nekaj stokati, ali hitro in nakratko so me zavrnili, češ, ali mi je dušno zveličanj e tega judovskega fantiča (ki je povrhu še dobr o spravljen v hiši za izpreobrnjence), bolj pri srcu kot dušno zveličanje 600 krščanskih kmetov róstoških in zálovskih ! Na to nisem mogel reči nobene, pa se m vzel in nomine Domini — v imenu Gospodove m — pot pod noge ; ali vendar si nisem mogel kaj , da se ne bi bil oglasil v hiši za ipreobrnjence, lasi je bila nekoliko vstran . Grem torej čez Karolov most v Staro mesto — in kmalu zagledam malega Abela pred seboj. 17 Deček se mi je smehljal ; pa sem vendar opazil ,sna njegovih rdečih očeh, da je to no č bolj prejokal kakor prespal . Sem ga torej poprašal , pa mi je povedal odkritosrčno: ,,jaa; in na moje vprašanje : ',zakaj? . je odgovoril le eno besedico : „mati ! «, in dve vroči solzi sta mu padl i iz oči na mojo roko . Pa sem ga pustil, naj se izjoče; solze večkrat bolj potolažijo kot človeške besede. Ko se je pa umiril, sem ga spomnil n a ljubo nebeško Mater, katero si je izvolil včera j tako genljivo za svojo mater, pa sem mu naročil , naj moli tudi za svojo zemeljsko mater, da dobi tudi ona milost izpreobrnjenja, In sem končal z resnobnimi besedami : ',Kdor ljubi očeta in mate r bolj kot mene, ni mene vreden . « ',Ne mislite, oče moj, ,, mi odgovori, ',da se vrnem domov ; ali odpustite mi mojo otožnost , in še takó dobri bodite, pa obiščite danes moj o mater. Mislim, da se vam posreči, da pregovorite tudi njo, naj pobegne iz hiše mojega očeta ; saj vem, da ne sprejme krščanstva le zato, ker s e boji očeta. Vi namreč ne veste, « žalostno dostavi , ,,kakó hude krvi je moj oče, in kakó se ga takrat vsi bojimo . « Ker torej jezavega moža ni bilo doma, se m pa le sklenil, da napravim še ta ovinek po Ju dovskem mestu . Vsaj prepričati sem se hotel, če je otrokova mati res takó naklonjena naši veri , kakor mi je pravil fantič . Zato sem dečku obljubil; ko je pa le še silil vame, naj ga vsak dan obiščem , sem mu moral pa vseeno povedati, da ne morem , in zakaj ne morem. Videl sem, kakó mu je ta 2 18 novica zasolzila oči, pa sem potegnil iz kapuce šop svetih podobic in sem mu iekel, naj en o potegne na dobro srečo. Pa si je potegnil svete mučence Mavricija, Urza in Viktorija iz tebajišk e legije. Zato sem mu še nakratko razložil, ka k boj so izbojevali ti mučenci, pa sem mu obljubil , da ga takoj obiščem, ko se vrnem, pa da bo m medtem molil zanj; in sem se poslovil v imenu Gospodovem. Potlej sem ga pa izročil božjemu varstv u in varstvu njegove prečastite Matere in vseh ljubih svetnikov in sem šel svojo pot, pa pra v nič nisem mislil, da ga več ne bom videl živega na tem svetu . Neka dekla, pobožna in preprosta stvar, si je priberačila od mene še sveto podobico, pa mi je ob mnogih priklonih odprla dur i in jih zaprla za menoj. Pred hišo sem opazil nekega poba, ki j e zanikarno slonel ob steni nasprotne hiše ; pa še danes ne vem, zakaj se mi je to čudno zdelo, saj se potika takih potepuhov žalibog dosti p o našem dobrem mestu praškem. Voščil mi je dober dan, in sem mu odzdravil, dasi ne pra v prijazno, ker ne morem videti takih ptičev, p a je hlačal trdo za menoj skozi vse krive in ozke ulice Starega mesta, dokler nisem zavil v umazan a zakotja Judovskega mesta. Je pa to Judovsko mesto na dólenjem koncu Starega mesta, nedaleč od Veltave . Blizu osemtisoč Judov prebiva tam, čisto ločenih*" od krščanskega mesta z vrati in zidovi . Po cesarski pravici imaj o tu več sinagog. Med temi najbolj spoštujejo 19 — ',Staro-novo šolo ,, (ne vem, odkod to ime) kot véliko svetišče, ker pravijo, da so jo sezidali š e prvi Judje, ki so pribežali po razdejanju Jeruzalema sem. Zamolčati pa ne smem, da se Pn i ne zdi to sporočilo dosti verjetno iz mnogi h razlogov ; temu pa rad pritrdim, da je tisto čudno, skrivnostno zidovje res staro. Visi pa s te sinagoge tudi silno velika zastava, katero je daroval Ferdinandus III . praškim Judom zato, ker so se izkazal i takó zveste in hrabre takrat, ko so vanno Domin i — v letu Gospodovem — 1648 Svedi oblegal i praško mesto. Jaz sem pa vendar te misli, da so se hrabro bojevali tisti Judje bolj za svoj e bisage kot za cesarsko Veličanstvo . Ko pridem bliže k tej sinagogi, zagledam _ na precej veliki hiši naslikano granatno jabolko , spodaj pa ime 'Abel Abele ,,. Vprašani torej najbližjega v tisti gnječi — in to je bil pravtist i potepuh, ki se , mi že prej ni zdel nič kaj pravdanski -- ga vprašam, ali je to hiša bogateg a Abela. Fant mi prijazno pritrdi, jaz pa naravnost proti vratom. Dekla mi odpre in kaj začudeno vpraša, kaj bi rad. Ce je bogati Abel Abele doma, vprašam ; ona pravi, da ne, kakor sem pričakoval ; samb gospa da je doma. Pa še vprašam , ali bi bila gospa pri volji izpregovoriti par besed i s kapucinom, ki ji prinaša novic od njenega sinčka. Dekle méni, da bo gospa gotovo zadovoljna, da jo mora pa vseeno prej vprašati. Pá odide ; jaz pa počakam v temačni veži. Tistokrat sem pa le jel premišljati, kaj bodo rekli pater gvardijan k temu mojemu romanju; saj je bilo 2* 20 — res vseeno malo predrzno, da sem pridrl kar takó brez spremstva v hišo ljutega Juda. Ker se je pa dekle skoro vrnilo in m naročilo, naj grem gor po stopnicah v zadnjo sobo zahišja, sem si pa mislil : ',Kdor reče a, mora reči tudi 13 . , pa sem se priporočil svojem u ljubemu angelu varihu in sem šel za deklo. V tisti izbi torej, ki je bila lepó ozaljšana s kaj dragim pohištvom, najdem gospó srednjih let, ki je morala prebiti že mnogo bolezni, pa morda tudi siroščine in bridkosti — vsaj tak o se mi je zdelo. Radovedno se je ozrla objokani h oči vame in mi rekla: ',Novic mi prinašate o d mojega Abela? O, ko bi vi vedeli, koliko trp i materino srce, nikdar bi mi ne vzeli otrokal . ',Dobra gospa, « rečem jaz (globoko me je ganila njena britkost,) ',dobra gospa, verjemite mi, da lahko urnem vašo bolest ; pa dobri Bog ima navado, da vodi tiste, ki jih ljubi, skozi trpljenja do oveseljenja. Tudi vas kliče, to vem ; vi verujete v Kristusa kot vaš sinček, ali vsaj daleč niste o d te vere. Abel sam mi je pravil — ,,Abel, « me prekine gospa, *Abel — torej vi , vi ste govorili z njim ; vi ste torej tisti, ki j e zapeljal otroka, da je pobegnil ! ',Pač res sem govoril še pred kake pol ur e z vašim ljubim sinčkom, in on me pošilja sem, da vas pozdravim in poprcim : zbežite k njemu, dokler moža ni domov . « ,, O moje dete! Moj Abel ! Vi ste mi ga vzeli ! je zaihtela. — 2 1 ',Ne jaz, dobra gospa! Bog, ki je reke l nekdaj Abrahamu : ,pojdi iz svoje dežele in od svoje rodovine!' ta Bog ga je poklical . In vaš sinček je imel pogum, da je šel za tem klicem . O težkó mu je bilo, zaradi vas — ne zaradi blaga in denarja. Pa mu je dajala ob bridk i ločitvi tolažbo in moč misel, da bo Marija, hč i Davidova, tudi vas pripeljala iz egiptovske sužnosti v pravo obljubljeno deželo, hočem réči : v sveto cerkev svojega Sina . Ne opirajte se torej , ko vas kliče milost božja! Kako ste sicer mogl i dati svojemu otroku sveti škapulir? " Pa še vedno je bila prevelika njena bolest, in zato v razburjenosti ni mogla umeti moji h tolažilnih besede . Sem ji torej pustil, da mi je pripo vedovala o dečku to in ono in obilne solze so j i tekle iz oči; pa to tolaži, ko sem sam večkrat izkusil, bolj kot najlepši izreki . Pri tej priložnosti sem zvedel iz njenih ust, kakó mehko i n usmiljeno srce je prejel deček od ljubega Boga , pa kakó je bilo njegovo največje veselje že o d zibeli, če je mogel večerjico podariti beraški m otrokom. Rekel sem ji : ',Vidite torej: ljuba gospa, kakó je predobri Bog bogato in čudovito poplača l te male darove vašega otroka ." Potem sem ji p a povedal, kakó čudežno je dečka Mati božja po vabila, naj postane kristjan . Zato je bila dečk u sveta dolžnost, da je bil pokoren želji Davidove Hčere, in zato se ni zbal trpljenja, da tudi svoji materi izprosi milost izpreobrnjenja in zato moli vsak dan na kolenih za njeno zveličanje . — 22 Ob tem se je nesrečna mati pomirila, i n zdelo si mi je, da se njeno srce odpira milost i božji . Jela mi je pripovedovati o svojem življenju , kako trdo in-s trnjem posejano ji je bilo odmerjeno . Pokoren postavi se je bogati Abele oženil z njo , revno svojo sorodnico . In če so že vse judovsk e žene, v primeri s krščanskimi ženami., svojim može m samb dekle in sužnje, je bila uboga Sara svojem u možu dvakrat dekla in sužnja . Nečloveško grd o je pogosto ravnal z njo, boječe in zapuščen o stvarjo. Neka krčanska dekla jo je seznanila z resnicami naše svete vere in jo napol pregovorila , da pobegne in se dá krstiti . Pa je zvedel bogat i Abele o naklepih svoje žene ; z bičem je pognal deklo iz hiše, neusmiljeno pretepel mater svojeg a otroka in jo tembolj divje sumničil in strupen o sovražil, čimbolj je s koncem opazoval, kak ó se tudi, njegov edini otrok nagiba h krščanstvu . Koliko je imela Sara pretrpeti v takih razmerah , vsak lahko presodi . Prišla je skoraj ob pamet ; z ene strani jo je priganjala vest, naj z dečko m zbeži daleč proč od silovitega Abela; z druge strani pa jo je že sama ta misel navdajala s smrtni m strahom, kakó bo divjal in besnel trdosrčni mož, ko zve o tem. In tako so šli po vodi vsi njen i naklepi. To sem zvedel od uboge žene ; pa sem menil , da je najboljše, če zdaj kujem želežo, dokle r je še vroče, pa sem ji vneto prigovarjal in j o rotil pri nebu in peklu, naj vendar porabi to ugodno priliko, ko je mož z doma, in naj karmoč urno pobegne k svojemu otroku v hišo za iz 23 — preobrnjenee. Hotel sem jo takoj sam spremiti tja, kjer bo varna pred divjo moževo jezo. Ze je bila nekoliko voljna, in jaz sem se že veselil , da je zmagala milost božja, pa sem tudi misli l na to, kakó vesel bo ljubi fantič, ko mu tak ó urno in nepričakovano privedem mater : kar sem moral spoznati, da se duše ne pridobivajo tak o poceni, kakor je bilo poceni moje govoričenje. Kar nenadoma dekla odpre duri in zakliče , četudi s pritajenim glasom : ',Gospodar gre ! « Vsa k si lahko misli, kak strah je naju obšel ; vendar je bila Judinja še toliko zavedna, da je urno odprla duri v neko sosedno izbo, pa mi mignila , naj tja zbežim, in je zaprla duri za memoj, prede n sem se zavedel, kakó in kaj . Pa je bil tudi zadnji čas; naj me je našel Jud, jaz mislim, da bi m e bil gotovo zadavil v tistem nepremišljenem srdu . Hudó prestrašen sem ogledaval tisto mal o izbo in preiskaval, če ni kje kakih vrat, skoz i katere bi se dalo priti na stopnice in po nji h v svet: pa sem jih res našel, ali bile so zaklenjene . Pod edinim okencem, ki je bilo povrhu še dobr o premreženo, sel] pa opazil veliko judovsko pokopališče, ki je tod sredi hiš, v bližini imenovan e Staro-nove šole. Kajpak me ni pravnič mikalo tisti trenotek, da bi bil ogledaval neštevilne grobn e spomenike, ki so tam nagromadeni in pokriti z judovskimi napisi, ampak mislil sem — ko se nikje r nikoder nisem mogel izdreti iz stiske — na svo j lastni grob, pa sem izkušal, da pripravim svoj o ubogo dušo s srčnim kesanjem in obžalovanje m na milostno sodbo prod večnim Sodnikom ; saj — 24 — druzega nisem pričakoval kot gotovo smrt v hiš i besnega Juda. Sem pa tudi preudarjal v svoje m srcu, če ni ta nevarna naključba vredna kaze n zame, poslana od Boga, ker sem obiskal malega Abela brez vednosti svojega očeta gvardijana in sem svojo pot zaobrnil skozi judovsko mesto ; pa sem se zaobljubil sveti Devici, da se bo m postil vsak teden enkrat, če me milostno reši i z te hude zadrege. Ko sem v tisti izbi tako razmišljal o svoje m begu in o svojem bližnjem koncu, kar zasliši m čez nekaj hipov, kakó so se onstran hrupno odprl a in zaprla vrata, pa kako je zavpil hreščeč glas : ',Baba, kje j e moj otrok? ,, To je bil stari Abele, ki se je vrnil ka r nenadoma s svoje poti v Benetke. Hodil je tja po kupčiji, ja, še dalje . noterdol v Carigrad in gor v Amsterdam . Kakor sem slišal pozneje, je zvedel starec precej, ko je stopil v judovsk o mesto, kaj se je zgodilo včeraj zveč'er z njegovi m otrokom. Povedal mu je nakratko njegov polbrat , ki je bil rabinec v Staro-novi šoli, in ki ga je zda jurno spremil sem na njegov dom . Ko prestrašena žena ni odgovorila besedice, j e siknil rabinec : „Ali ti nisem pravil ? Ti baalovi farji , ti jezuiti in beraški kutarji so ti zvlekli otroka v hišo pogube — tvoje meso in tvoja kri je v rokah beelcebubovih ! Tedaj sem začul, kako je mož zarjovel, p a zgrabil oblačilo, ga raztrgal — škripaje z zobmi — in hrupno stopal po sobi gor in dol ; drugo je bilo vse tiho, Vendar ni mogel dolgo dušiti 25 svojega srda, in jaz nočem zapisati le-sem vse h strašnih kletvin, ki jih je bruhal iz sebe v judovskem jeziku, in ki jih zato tudi nisem popolnoma umel, za kar sem Bogu iz srca hvaležen . Ali slišal sem vendar zadosti, da so mi stali lasje pokonci in da sem se večkrat prekrižal . ',Ha, ti goim ! u je vpil med drugim —goi m pomeni pagane ; tako namreč zmerjajo zaslepljeni Judje nas poštene kristjane -',ha, ti goim ! Ukradejo mi edinega otroka! Ujamejo ga t i baalovi farji v svoje mreže! Móli naj nazarenca , tesarjevega sina -- moj Abel, moje lastno meso in moja kri! O poznam jih, te dušelovce, te jezuite in kutarje beraške - moje zlató, moj e lepo rdečkasto zlató, ki sem je pridobil krvavotežko iz rok teh goim, in ga je Gospod položi l v moje skrinje - to zlató jim diši, po njem s e jim cede sline! Ali, kakor gotovo živim in upa m počivati v Abrahamovem naročju, ne bo se jim posrečilo! Niti rujav božjak jim ne pride po d prst ; rajši vržem zadnji cekinček v Veltavo in požgem hišo in prodajalnico, kakor da bi kdaj ti baalovi farji preštevali moj pošteni denar! . Takó in podobno je zmerjal in razsaja l stari Abele, pa ga ni bilo sram plesnivega stis kača, da je prisojal svojo umazano strast katoliškemu duhovstvu, on, ki je celo svoje življenj e pretolkel le s tem, da je žulil in odiral poštene kristjane . Pa taki-le so ljudje : vedno pripravljeni , da svoje grehe obešajo drugim . Ali jaz tistikrat nisem imel časa za taka in enaka premišljevanja . Slišal sem, kakó je dirjal Abele še nekaj časa gor in — 26 Ndol, zmerjal in razsajal, nazadnje pa besen plani l nad svojo ženo Saro, in malo je pomagalo, če mu je jokale zatrjevala, da ona ni kriva, če j e pobegnil otrok. Jud bi jo bil ubil v svoji togoti , da misem jaz planil vmes, da obvarujem ubog o ženo nesrečnega konca. Ko sem namreč čul njen prestrašeni kli c na pomaganje, me je obšla ta misel, da mor a ta uboga duša s svetá v svojih grehih bre z svetega krsta, in pred večnega Sodnika. Pa sem pozabil na ves smrtni strah, sem odprl duri kako r bi trenil, in sem zakričal : ',Nazaj, ti nesrečnež ! Hočeš li umoriti svojo nedolžno ženo? Lej, mene umori, jaz sem odpeljal tvojega otroka v hišo za izpreobrnjence! , , Naj ne bodo te besede zapisane meni v čast, saj jih nisem izgovoril s premišljenim pogumom, ampak v slepi gorečnosti, kakor mi ji h je vdihnil moj angel varih . Ali povedati n e morem, kakó sta se prestrašila oba Juda, k o sem nenadoma stal pred njima ; menila sta celó , da vidita prikazen, in stari Abel je takoj izpusti l ženo. Ko je pa zaznal, da sem vendarle ubog , umrljiv kapucin, in je slišal, da sem jaz odpelja l njegovega otroka v hišo za izpreobrnjence, tedaj je pa vzkipel v strahovitem srdu. Kot tiger je planil na moj vrat, tako da sem priporoči l svojo dušo Bogu in sem mislil, zdaj bo zadnja ; saj je bil Jud velik, širokopleč mož, dosti močnejši kot jaz, dasi so mu že močno siveli lasje in brada. Tedaj mi je pomagal rabinec, ki si je ohranil več razsodnosti kot njegov besneči 27 — brat. Odtrga ga od mene in mu dé : ',Kaj ti hasni, če zadaviš meniha? Meniš da ostan e skrito? Videli so ga, ko je šel v tvojo hišo . Naj mari vsa sinagoga trpi zaradi tvojega maščevanja? Ali ni pametneje, če ga pregovoriš, da ti pripelje dečka nazaj? " Res so te besede nekoliko pomirile starega Abela, pa sta mi začela oba pretiti in obljubovati in mi prigovarjati, naj jima pripeljem dečka . Pa me je ljubi Bog s svojo milostjo obvarova l takó grdega izdajstva. Končno odpaše Jud teža k usnjat maček in strese na mizo zlatih cekinov , da jih še nisem videl toliko svoj živ dan ne . Mislil je kajpak, da bo z njimi lahko ujel takegal e kapucina, ki mu redovna pravila prepovedujejo , dotakniti se borega vinarja. Pa sem mu povedal samo tisti stari rek: P e c u n i a tu a t e c u m si t in perditionem, ali po naše : Denar tvoj naj b o s teboj vred v pogubo — tako zapisano v dejanju apostolov, 8. poglavje. Nato sta me izpustila, sevé škripaje z zobmi, pa sem šel svoj o pot ; menda sta čutila, da je vse zastonj, če je bil zastonj celó denar. Med vrati sem ju pa še opomnil, naj lepo ravnata z ženo ; jaz bom vse naznanil gosposki, in brez kazni ne bo ostalo, če ji storita kaj žalega. Bog bodi zahvaljen in njegova milostipolna Mati in vsi ljubi svetniki, da so mi pomagal i in me varovali tisto težko uro! Kakó sem s e oddahnil, ko sem končno vendar prišel zdrav iz t e temotne hiše . Tega se nisem nikdar nadejal ! Kar ni č se nisem obiral, ampak urno sem jo ubral mimo 28 velikega judovskega pokopališča in mirno sinagoge naprej, in sem se šele nekoliko pomiri m ko so bila mestna vrata za menoj . Tedaj sem pa opazil, ko sem šel nekoliko, počasneje svojo pot, da gre spet za menoj tist i fanté, ki sem ga videl že danes pred hišo z a izpreobrnjence, potem pa spet v Judovske m inestu. Pa sem si ga malo natančneje ogleda l in sem,. opazil, da je po licu podoben Judu ko t jajce jajcu, dasi je bil pošteno krščansko oblečen . Pa sem ga že hotel vprašati, ali je kristjan al i Jud, kar me prehiti in mi reče : ,,Hvala Bogu, prečastiti oče, da vas spet vidim v zdravi koži . Res vam, moram povedati , da nisem bil tole uro v malem strahu in skrbe h zaradi vas, in že sem namerjal, da , pokliče m mestno stražo. Saj sein videl, kakó ste šli v hiš o bogatega Abela, in jaz vem, da je njegov edin i sinček vsprejet v hišo za izpreobrnjence. Tudi jaz, zakrknjeni Izraelec, sem tam postal kristja n pred enim letom z božjo pomočjo . Pišem se Rožmarin, prej Abraham, zdaj pa po milost i božji Frančišek Rožmarin, častiti oče, po vaše m preslavnem očaku Frančišku Asiškem. Res sem čakal v strahu in trepetu in gotovo sem menil , da ste umrli že mučeniške smrti, prečastiti oče , saj sem videl, da sta šla kmalu za vami v hiš a stari Abel in njegov brat, rabinec, oba siln o razburjena. Bog bodi torej vekomaj zahvalje n in počeščen, da vas je rešil iz tega levnjaka ko t drugega Daniela! u 29 ,,Viš, viš,, pater Sebalde ,,, sem dejal samsebi, ,,kakó si spet enkrat grdó po krivem sodil in natolceval! Kdaj boš vendar ubogal, kako r opominja apostol : ,Nolite judicare' - ,Nikar ne sodite'! Ali mri nisi imenoval v svojem hudobnem srcu tega sobrata v Kristusu potepuha in postopača, celó ogleduha, in je bil vendar v takih skrbeh zate in je bil na straži za tvoj e življenje? — Pater Sebalde, primi se spet enkrat za nos, primi! . Takole sem ošteval samsebe v svoje m srcu, pa sem se jel razgovarjati prav ljubezniv o in zaupno z mladeničem, da vsaj nekoliko po pravim prejšnjo krivico. Precej daleč je šel z menoj, in sem mu povedal gladko vse o malem Abelu, o njegovi materi in o njegove m očetu, pa sem mu še naročil, naj gre vso to zgodbo povedat mojemu patru gvardijanu, da po svoji modrosti pomagajo ubogi Sari. Obljubil mi je, da bo vse to rad storil, pa je še dostavil , da mi bo z veseljem prihitel povedat v Rósto k ali v Zálovo, kako je z mojim ljubim fantiče m in z njegovo materjo . Mislil sem, da sem našel ljubega brata, ko sem našel tega fanta, in sem menil, da mu lahko izročim na zveste rok e oskrb in varstvo malega Abela. Ali slutil nisem , da postavljam kozla za vrtnarja in volka za ovčarja . Pač res, ko bi človek vse vedel! — Tak ó sva si pa stisnila roke, in ker je pravtakrat za zvonilo z mestnih zvonikov poldne — premil o zvončkanje od lorentanske cerkve poleg na gega 30 — samostaneka se je čulo prav razločno — sem ja z molil naprej angelsko češčenje, oni mi je p a odgovarjal. In potem sva šla vsak svojo pot. KakcS pride mali Abele po d očetovo roko. Brez nezgode sem prišel k staremu, bolehavemu župniku v Róstok, in so me prijazno vsprejeli, pa tudi ljubeznivo pogostili z dobrim kozarcem starega ogrskega vina, ki j e bil čvrst dar božji in je po današnjih neprilika h močno poživil moje stare kosti . Potem je bilo, pa v prihodnjih dneh dela čez glavo . Vsled bolehavosti svojega dušnega pastirja je bil okoliški' ljud več kot zanemarjen v svojih krščanski h dolžnostih, rekel bi, skoro podivjan, pa so vendar poslušali v tem znamenitem in milostipolne m svetem letu materinski glas svete cerkve in so, želeli, da popravijo, kar je bilo zamujenega . Največ sem imel opravka s krščanskim naukom , ker sem moral pripraviti ljubo mladino več le t nazaj za prvo izpoved in sveto obhajilo, pa res. ne vem, ali je bila moja potrpežljivost bolj n a poizkušnji pri trmoglavih dečkih ali pri deklicah, ki drže tako težko jezičke za zobmi . Znalo jih pa največ ni niti najpotrebnejših reči ; v osmerih blagrih in o deveterih tujih grehih ni bilo govoriti . Vendar sem jim z božjo pomočjo toliko vtrobil 31 iz katekizma, da so šli skoro vsi k sv . zakramentom. Od samega letanja in dirjanja iz hiše v hišo, pridigovanja in izpovedovanja, poučevanj a in izpraševanja v šoli sem skoro pozabil malega Abela. Pa sem šel na cvetno nedeljo ves trude n iz cerkve nazaj v župnišče . Prej sem bil v pridigi prav genljivo govoril o nedolžnih judovski h otročičih, kako so takrat klicali : ',Hozana Sinu Davidovemu !", pa kako so bili pismarji in farizej i strupeno nevoščljivi, da so zahtevali, Gospod na j otročičem ukaže, da molčé — pa sem se do mislil kar naenkrat malega Abela, tako da m e je spravilo skoro iz kolesnic, kaj naj pove m naprej . In glej, komaj stopim iz zakristije, p a stoji pred vrati župniškega vrta tisti izpreobrnjen i Jud, ki mi je bil zadnjič tako namóč ljubezniv . Pozdravi me čez mero prijazno s katoliški m pozdravom, pa mi poljubi roko spet in spet i n me imenuje ,,prečastni ,, in ',ljubi pater Sebalde u tolikrat, da mi je skoro presedalo . Sem si pa vendar takó mislil, da je to tista prevelika spoštljivost, ki jo radi kažejo izpreobrnjenci svetem u duhovskemu stanu, pa sem si možato izbil topot vse' hudobne misli iz glave . Pa mi pove, da prihaja nalašč iz Prage, da me obišče in da mi izroči povrh mnogi h pozdravov še pisemce od malega Abela . Pisemce sem takoj prebral in sem ga bil takó vesel, d a sem vzel póta seboj v župnišče in sem m u prepustil pol zajtrka — v n,emalo jezo kuharici . 32 — Ali je pisal tisto pisemce res mali Abele, kakor sem takrat mislil, ali ga je pa pisal grd i ukanljivec sam, ne morem povedati ; sodim pa zdaj, da je drugo verjetnejše . Glasilo se je pa takole: ',Prečastiti in preljubi oče ! Jaz sem sedaj že, nekaj tednov v hiš i za izpreobrnjence in sem se z božjo po močjo naučil toliko katekizma, da sem včeraj srečno prestal izkušnjo, pri kateri so bil i tudi prečastiti vodja šentklemenski, in bo m na veliko soboto krščen in prerojen za sveto cerkev. Veselite in radujte se z menoj! Da bo pa moje veselje prihodnj o soboto popolno, morate priti tudi Vi in s e udeležiti moje sreče. Nikar ne recite : nemogoče je; to bi me hudo žalostilo . Ta zadnji teden sem močno pogreša l Vaše tolažbe ; vedite namreč, da si mo joče silno prizadeva, da razdere moje sklepe . Obljubil je tudi varihu te hiše in njegov i ženi tisoč zlatih tolarjev, če me izpeljet a in izročita njegovi roki . Pa dobri duši nista sprejeli ponudbe. Enkrat mi je pa zapretil , da bo moja mati trpela za mojo trmo ; to mi je izželo mnogo solza, posebno potem v moji sobici. Ljubo me tolaži mladi Rožmarin, katerega ste Vi poslali k meni, in ki Vam prinaša to pisemce. Skoro slednj i dan me obišče in me potrjuje v moji h dobrih sklepih, takó da mi je za Vami, prečastiti pater; najboljši prijatelj . Pošljite 33 mi po njem svoj ljubi odgovor in ne izostanite prihodnjo soboto, ampak pridit e pravočasno, da bo veselje popoln o Vašemu malemu Abelu, otroku ljube Matere božje . Datum : V Pragi, tiho soboto a. D. 1701 .. Ne morem povedati, kakó me je razveselil o to pisemce, pa sem premišljal vsekrižem, kak ó bi ukrenil, da bi mogel veliko soboto v Prago. Sevé, ko bi bil kak drug dan : moje stare noge bi me bile že ponesle tja in pravočasno spet nazaj ! Tako mi pa ni ostajalo drugega kakor pisat i pisemce patru gvardijanu, v katerem bi jih prelepo poprosil, naj milostno naklonijo mojem u srcu po tem trudapolnem postnem času to tolažljivo velikonočno veselje ; saj na velikonočno soboto zjutraj tudi stari pater Modestus opravij o za silo ; jaz jim bom pa poslal voziček na pot . Sem se torej usedel po kosilu in sem vse zapisal v iskrenih besedah, namesto da bi bil šel poučevat ljubo mladino. Potem sem pa nalil Rožmarinu še kozarec vina za slovo, sem m u dal tudi nekaj borov in sem izbral za maleg a Abela najlepšo podobico iz svojega brevirja, ljubo Mater božjo, kaj čedno izdelano na pergamen in kroginkrog lično pozlačeno. Na zadnjo plat sem pa zapisal lepi rek svetega mladeniča Stanislava Kostke : ',Mater Dei, mater m ea a , kar pomeni : ',Mati božja je mati moja «, pa sem odpustil tega capina s pismom, podobic o in denarjem v imenu Gospodovem . 34 — Naj torej kar precej tukaj povem, kakšn a kopriva je bil ta Rožmarin ; ko je bilo prepozno, sem vse zvedel . Ze od mladih nog ni bil dost i prida, in ga je imel, šestnajst let starega, že dunajski rabelj v pesteh. Potem so ga pa izgnal i iz mesta. Po tistem je pa prodajal revo vse križem po deželi in je prišel naposled bolan i n razcapan tudi na Ceško in v Prago . Pa je zvede l — bogvé od koga . da je tukaj hiša za izpreobrnjenee, in da spi ejemajo vanjo p o ustanovnikovi želji vsakega Juda in ga preskrbé, če želi postati kristjan. To je bilo zanj méd i n mleko v tisti hudi edinščini . Ni dolgo pre udarjal, ampak se je zglasil in je znal tako brumno zavijati oči — saj sem se tudi sa m prepričal o tem — da ,so ga sprejeli, ga gojil i in redili in so vsi mislili, bogvé káko zlato dušico imajo pod streho. Ja, ta presukani kavel j je bil hinavski v toliki meri, da je božjeropn o prejel sveti krst. Nabrže je mislil, da b o zdaj tonel v denarju in blagu. Ko so ga pa končno priporočili le nekemu krščanskem u kupcu, da ga vzame za hlapčiea, je potepene c sklenil, da porabi prvo ugódno priliko, da po krade, kar mu pride pod prste, in T)obegne, d a drugod poizkusi svojo srečo, naj bo že med Judi ali kristjani . Takih misli je bil ta Rožmarin tisti večer , ko je slučajno naletel name in na očeta rektorja , ki sva peljala malega Abela v hišo za izpreobrnjence. Ali je poznal fantiča že od prej, al i je slišal od drugih, da je fantič edini sin bo — 35 gatega Abela Abele -- skratka, v trenotju j e sklenil, da se okoristi s to zadevo kot drugi Judež Iškarijot . Stanoval je onstran hiše za izpreobrnjence. Ko me je torej drugi dan videl , da grem v hišo, je hitro sklenil, da izrabi za svoj vražji naklep mojo priprostljivo dobrodušnost, ki jo je opazil prekanjeni lisjak mend a že na mojem licu . Prismolil se je torej name, in sem povedal nadrobno že zgoraj, kakó s e mu je posrečilo, da me je res ukanil . Bog odpusti krščenemu Judu njegove laži, meni p a mojo lahkovernost ! Ko je odšel od mene, je hitel ta capin naravnost k staremu Abelu, pa se je ponudil, da izpelj e njegovega otroka ali z zvijačo ali s silo iz hiš e za izpreobrnjence in ga privede očetu. Pa sta se pobotala pred pričami takó, da mu izplača star i Abele na roke dvatisoč zlatih tolarjev tisto uro , ko mu Rožmarin pripelje fantiča zdravega i n nekrščenega. ',Pri Bogu Abrahamovem!. se je rotil stari Abele, ',dam ti denar, dam ; ali, če je že krščen in nazarenec, ne doboš počenega groša!, , , Vse je bilo torej že zdavno napeljano i n dogovorjeno, ko je prišel ta zanikarni Judež n a cvetno nedeljo s pismom k meni, pa sem m u čisto zaupal in sem mu izročil pergamenasto podobico in na nji izrek sv . Stanislava Kostke . Se sanjalo se mi ni, kako vražje izdajalsko j o bo izrabil . Vmes sem pa čakal dan na dan, kda j rili dojde odgovor od mojega očeta gvardijana , in še nikoli mi ni potekal veliki teden tako po polževo. Pa ga ni bilo pisma. To mi je bilo 3* 3b skoro povšeči, ker sem upal, da pridejo namest o pisma kar stari pater Modestus sami . Pa kakó se prestrašim, ko mi na veliki petek popoldne , ko sem že naročil mlinarjev voz za drugi dan , prinese neki fant nenadoma takole pisemce : ',Patru Sebaldu želi pater Honorius, tača s po milosti božji gvardijan, blagoslov v Gospodu ! Ljubi in prečastiti pater! Iz Vašega pisma sem spoznal, kar se m opazil že pri Vašem odhodu, da imate z a malega judovskega fantiča, ki mu je ime Abele , res nekakšen zetu m, to je: gorečnost, pa non secundum scientiam, ne táko, ki bi bila po pameti. Zato je dopadlo predobrotljivemu Bogu, da ozdravi Vašo dušn o slepoto, hočem reči : da izpregledate po bridk i preizkušnji. Tisti judovski fantič, ki Vam je bil skoro bolj pri srcu kot cela krščanska občina, je namreč danes zjutraj, ko je bi l hišnik s svojo ženo pri sveti maši v cerkvi sv. Vida skrivši pobegnil nazaj k svoji čast i vredni sorti, kar je storilo žalibog že tud i dokaj drugih Judov iz tiste hiše. Ali je fant uganjal hinavščino že iz kraja, ali se je pa premislil kesneje, ne rnaram preiskavati . Saj veste, kako vetrasto je to ljudstvo . Kratko povedano: V tem slučaju se je spet vresničilo, kar je tožil Bog že po preroku Izaiju : ,Vocavi et renu isti& — ,Klical sem, p a niste hoteli!' 37 — Vaše prečastite želje, da bi prišli jutr i lesem, zató ni bilo treba pretehtavati, in Vam prečastiti pater, samó to sporočam, da ostanit e tam -- usque dum dicam tibi dokler t i ne porečem — tako pisano pri Matevžu v drugem poglavju. Zdravi ! Dano v našem samostančku v Prag i na sveti veliki petek a . D . 1701 . Da rne je to pismo ošinilo, kakor bi mi bil a strela gromska udarila pred noge, mi ni treb a do dlake razkladati . Se parkrat sem moral pisemce prebrati, da sem vedel, pri čem sem. Da bi bil mali Abel res ušel tik pred svetim krstom, to mi ni šlo v glavo za bele dni ne, in vendar — stalo je črno na beletTi! Ali se je morda premislil ? Ali si je pa znabiti gnal v glavo to misel, da s e bo trdosrčni oče neusmiljeno znosil nad uboga materjo, če on prejme sveti krst? Ali pa je bil a morda kaka zvijača in prevara, da so spravil i dečka zoper njegovo voljo in posili nazaj me d njegov rod? Vse te misli so mi brnele po glavi kot mlinsko kolo, in se nisem mogel umiriti . Boljinbolj se mi je pa jasnilo, da je fantič ne dolžen, in da je tukaj nekaj vmes . Pa sem se usedel v tihi noči, dasi sem prišel iz izpovednice na smrt truden, in sem vse takisto napisal v pisemce očetu gvardijanu, potlej pa še hišnik u v hiši za izpreobrnjence, pa patru rektorju v jezuitskem kolegiju, nazadnje pa še Rožmarinu , saj ga nisem deval na sum kar do pičice nič. In sem poprosil vse, naj se zvesto prepričajo, če ni kdo fantiča zoper njegovo voljo pa goljufiva 38 speljal v Judovsko mesto, in če ga posili n e drže tam. Pa me je stalo to predzadnje pismo dokaj časa in nekateri nos tobaka, ker sem hote l pisati jezuitu v malo čednejši latinščini, kakor j e sicer moja navada . I, ko bi bila moja pisma tudi kaj zalegla ! Tako so jih pa položili v kraj, te ljube duše ! Pater gvardijan niso odgovorili ni črne ni bele . Rožmarin tudi nič. Jezuiti so mi pa odpisal i prijazno, in predstojnik v hiši za izpreobrnjenc e celó prav obširno, kakó je izpovedala zanesljiv a dekla, da je uskočil fantič skozi okno v pritličj u in je pobegnil z nekovimi Judi, ki so ga čakali . Naposled so res djali še mene na vero, da j e malega Abela premagala izkušnjava, in kaj se m mogel še druzega, kakor da sem ga priporoča l milosti in usmiljenju božjemu . In ko sem jaz tako razmišljal o tem sirotne m judovskem fantiču malo potrt in malo užaljen , takrat je pa on prestajal trdo preizkušnjo na počasno pa grozno mučeništvo — prav tisti čas , ko smo ga mi presojali, da se je izneveril i n odpadel . O, kakó srno mi zanikarni človečk i vendar odsile veliki bedaki, če se štulimo in de lamo skazo s svojim modrijanstvom vsevednem u Bogu, ko so preudarki in sodbe le njegova reč ! Rožmarin, ta Judež Iškarijot, je speljal ne dolžno jagnjiče med deroče volkove, in jaz sam sem bil tak trapec, da sem bil temu rabeljn u nevedé še na pomoč s tisto podobico In s tistim i božjaki. To je bilo pa takó : Ker je bival prej ta Rožmarin v hiši za izpreobrnjence, je seveda — 39 — poznal hišno deklo in je vedel, da je mal o debele pameti . Nanjo se je zanesel, pa je komaj čakal trenotka, kdaj bo hišnik z ženo vred kam odšel. Jero bo potem že kakó prešemil. Pa mu je vendar skoraj uneslo. Tiste dni je namreč vlekel hudo leden sever, pa je skor o udržal hišnikovo ženo dotisa, ker je bila nahodna. Rožmarin je že izvrtal, kakó v noči od velikeg a petka na soboto s tolpo drznih postopačev sitom a vdere v 6 hišo, kajti sklep je bil storjen, da si prisluži tistih dvatisoč zlatih tolarjev in zato fantiča še nekrščenega izroči očetovim rokam . Ali zadnje trenotje mu je bila še na srečo pobožnost te častitljive gospé, ki ni mogla prebit i za gorko pečjo na veliki petek, ko po cerkvah praznujejo spomin krvave smrti Kristusove, p a je še ona pospremila svojega zakonskega družet a v cerkev k sv . Vidu . Rožmarm je oprezoval hišne duri kot peklenska pošast nebeška vrata. Komaj sta bila hišnik in njegova žena dobro na ulici in na poti proti sv. Vidu, je fant od zlobe zavrisnil . Vedel je,. kakó jo zdaj izcigani . Vendar se je pa še vlekel za njima precejšnjo pot, da bi bi l na čistem in gotovem . Ko je pa dognal, d a gresta res k sv. Vidu, jo je pa zavil v ozk o ulico nastran judovskemu mestu, kjer biva sodrga vsečihernega cépa, pa je tam brsnil beraški baburi par besedi in jo potem pocedil proti hiš i za izpreobrnjence, kar so ga nesle noge . Krepko je potrkal, in kakor je pričakoval : dekla je odprla linico ob vratih . 40 ',Oh, ljuba Jerica", je pričel ta potepuh, ',to je dobro, da ste doma! Náte tole svetinjico ; j e od kapucina patra Sebalda, pa je dotaknjen a prav na presveti hišici loteranski . " ',Od patra Sebalda!" je vzdihnilo to avšasto ženšče, pa je klecnila s kolenom in prepobožn o poljubila svetinjo . ',Kajpak, od patra Sebalda – pa prav lepo vas pozdravljajo . Ali zdaj urno odprite! Ali n e vidite, da sem ves vroč. Se suho bol si navlečem tu zunaj v tem pasjem mrazu . « »I pravzaprav bi ne smela nikomur odpreti , če ni gosp&le doma, pa tebe vendar ne more m pustiti v tej ledeni burji, ko prihajaš od patra Sebalda in mi prinašaš tako lepo svetinjico i n pa še pozdrav. Le brž noter, in ogrej se za pečjo!" – Res gre, pa mu odpre, ta mila Jera ! In potem ga popraša : ',Kakó se pa kaj godi patru Sebaldu? Ali bodo kaj kmalu spet pridigovali v Pragi? Morda pa še vedno sedé ta m zunaj v Zálovem pri tistih kmetih? " ',Samó za en trenotek so prihiteli v Prago, " je lagal ta nasrečni človek, ',samó za eno urico. Zdaj bi pa hitro radi videli malega Abela za kratek časek in se pogovorili z njim, pa jim za živo glavo ni mogoče sem, zato so rnene poslali, naj jim pripeljem fantiča v samostanec – o končana reč, kakó sem letel! " » Kakó? Pater Sebaldus želé, naj fantič prid e k njim? Ali to ni mogoče ; tega ne smem dovoliti ; dokler ni gospode domov, nihče ne sme 41 — čez prag! Počakati moraš, da pridejo gospo d ali gospa. " Ali, Jerica, ljuba, dobra Jerica! Gospód a so bržčas pri službi božji in jih pred enajst o ne bo. Pater Sebaldus morajo pa ob deseti h nazaj. Kaj si bodo mislili pater Sebaldus? Kak ó bodo nevoljni na vas, če se vrnem brez dečka! " „Domene, kaj si bodo mislili! O sveta Pomagavka, kakó bodo nevoljni! O, da se mor a ravno meni to nakretiti — ali vendar ne sme m pa ne smem! ” ',To si bodo mislili, da njim ne zaupate , ali pa meni ne, ki so me poslali! Pamet, pamet, saj bo fantič v dobrih rokah, saj se poznava . " ',Kajpak, da se poznamo, in v dobrih roka h bo — ali vendar ne bo prav ; vem, da bo m ob službo! " ',Prazne marnje! Kakó naj gospoda o te m izvedó? Zdaj je poldevetih, pred enajsto ali pol dvanajsto pa gospode ne bo domov . Ob desetih , najkesneje ob polenajstih, pa pridem s fantičem nazaj. Brž, Jerica, skočite po fantiča, pa zveselite očeta Sebalda, da vidijo dečka in izpregovoré par besedi, ker ne morejo biti jutri navzoči pri njegovem svetem krstu . " „Ohte, ko bi jaz vedela, da prideš nazaj , preden se vrne gospoda — " ',Nikdar vam ne pridem več pred oči, če ga pripeljem le minuto kesneje” . pa, da bi fantič kaj ne izbleknil - ',Zanesite se, fant bo molčal kakor zid!". — 42 — Naj bo v božjem imenu — ampak ti glej! " In ta trapa trapasta pokliče malega Abela i n mu naroči, naj brž brž pohiti z Rožmarinom v kapucinski samostan, kjer ga čakajo pater Sebaldus, pa naj skrbi, da se vrne pravočasno . In to nedolžno jagnjiče — komaj je čul moj e ime in je ugledal pergamenasto podobico in rek, ki sem ga napisal — pa je bil do iskre uverjen, d a sem res v Pragi, in je bil takoj voljan, da gre s tem deročim volkom. Pa je smuknil brez muda v volneni zimski jopič in je odšel roko v roki s tem Judežem Iškarijotom iz varnega zavetišča . Tako je prodal in izdal ta hinavski prijatel j malega Abela za vražji denar pravtisti čas, ko s o po cerkvah slovesno prepevali bridko trpljenj e našega Gospoda Jezusa Kristusa, in kakó je bi l izdan s poljubom . Bil je takó mali Abele tud i v tej reči na podobo svojemu nebeškemu Mojstru . Jud je godel, da se mu od sile mudi, p a je izbiral najožje in najodstranejše ulice, da j e privlekel ubogo jagnjiče do zanikarne hiše, v kateri je bivala tista beraška babura. ',Oh", je vzdihnil, ',tu leži bolna reva, morava ji dati kal vbogajme," pa je zvodil fantiča v temno vežo . Rade volje je šel . Tam je pa kot iz jasnega planil nanj, pa mu je z ruto zagoltnil usta, da je revček komaj zadušljivo zakriknil, pa sta mu — z baburo zavezala roke in noge in st a vrgla ubogo, ihteče dete v temno podzemeljsk o luknjo. Tam sta ga pustila brez pomoči, a nista odlegla, da sta ga najsrditeje pikale (kot je babura pozneje priznala) češ : ni pajk, da bi ti Na — 43 zarenec ne pomogel ; pa to je nesreča, ker j e ravno danes pribit na križ, zato mu ne gre zameriti, ampak treba modro potrpeti, da samem u odleže ; potem morda tvojo nadlogo vzame n a pamet. Po takih in enakih bogokletvah je brezbožni izdajavec zaloputnil nad luknjo pokrov , pa je lovil misel, kakó spravi v mraku ubogo dete v hišo starega Abela. O ti ljuba dušica, kakó ti je bilo pač pri srcu ves božji dan v tisti jami! Tvoj sv. angel varih te je pač tolažil in te je krepil za boj, k i te je še čakal ! Medtem je bilo pa stari Jeri prav drenov o pri duši. Ze so prihajali sosedovi iz cerkve, a Rožmarina še ni bilo in ni bilo. Tudi gospod a je prišla naposled, a mali Abel se ni vrnil . Ubogo' ženšče je prišlo tisti dan skoro iz uma, samega strahu in skrbi, kakor mi je pravila pozneje . Ko je bilo treba it1 jest, pa ni moglo ostati ve č skrito, da lantiča ni . Priprostljiva reva je jel a legati iz prevelikega strahu, pa je gonila le svojo , da jo je Abele najbrže skrivši pobral, ko je imel a ona opravke v kuhinji, saj je žalibog že dokaj omahljivih Judov storilo takisto. In pri tej neresnici je tudi ostalo, naj so jo tudi izpraševal i -na dolgo in na široko. Ali sta ji hišnik In gospa res verjela, ali sta pa samó kazala, kot bi verjela, da se tako izogneta opravičeni graji — naj bo, kakor hoče. Brž sta poslala glas Sent-Klemen in v naš samostanec, da je mali Abele med službo božjo pretkano pobegnil, ka r so mi potem tudi pater gvardijan pisano spo — 44 ročili. Da ni ta nesrečni strah pred ljudmi dekl i zapahnil ust, ali pa da so pater gvardijan dal i več vere mojemu pisanju, pa bi se bila še zabranila velika hudobija po močni in módri gosposki. Pa je menda Bog tako pripustil, da se to ni zgodilo, bržčas zato ne, ker našega Gospod a bolj časti mučeništvo enega nedolžnega otroka, kakor ga pa onečasti hudoba vseh peklenski h trum. IV. Mali Abel prejme krst krvi. Odkar sem napisal zadnje poglavje, je poteklo že nekaj dni, pa mi kar ni šlo izpod prstov, da bi bil gladko vrgel na papir, kar imam š e povedati . Saj sem pa tudi skóro več jokal in molil, kakor pa pisal ; ali to niso bile grenke solze „ ampak kaj mile in tolažljive. Izvabljala sta m i jih nekoliko kes, nekoliko pa žalost, da sem dobrega fantiča v svojem srcu hudo deval n a krivico prav tisti čas, ko je on takó neusmiljen @ trpel; pa se mi je milo storilo tudi ob misli na fantičevo sprelepo zmago in ob koprnjenju, d a bi bil skoro združen z njim in z vsemi ljubim i svetniki v nebesih. Potem sem šel včeraj s patrom gvardijanom v šent-magdalenski samostani, kje r bivajo izpokorne žene, in sem poizvedel tam še enkrat prav na drobno, kakó se je izvršila ta reč, in kakó govore o tem še žive priče. To naj pa pripomnim, da ne gre naslednjim razgovoro m takisto močna vera kot pa dogodljajem, saj treba 45 držati na umu, da se razgovori ne zapičijo tákó do dobra v spomin kot pa dogodivščine, pa zat o lažje zabredeš pri unih v káko zmotnjavo . 113 ko to reč takó pišem, pa sije jasna i n gorka pomlad skozi odprto okence v mojo celico , 'in ščinkovec črlinka doli na samostanskem vrtu . Meni se pa dozdeva, kakor bi še vedno videl ljubega fantiča tam doli pred podobo žalostn e . Matere božje. Poleg kapelice stoji stara, polsuh a hruška, pa nosi vendar še nekaj cvetičev, ki so mladi in ljubki, kakor bi bila tudi hruška še mlada . Meni se pa utrinja ta misel : čemu naj stoj i stari štor, ko je vihar zlomil mlado debelce ? Pa je tudi ta misel abotna — saj je Bogu tako po volji. Torej na veliki petek zvečer je bilo, pri bližno ob času, ko v stolni cerkvi za pičico bolj veselo zastavijo antifono : „I n pace in idipslu m dormiam et requiesca m « — ,,V miru, pač v miru bom spal in počival ,. . Pri Gospodu je bil boj končan, njegovemu učenčku se je pa pravzdaj pričenjal . Rožmarin je izvlekel fantiča, od mraz a vsega premrlega, iz podzemeljske luknje, pa m u je zapretil, da je takoj po njem, če le žugne ; potem ga je pa tiral skozi temno noč v bližnje Judovsk o mesto in tam po najkrajši poti v očetovo hišo . Stari Abel je zvedel kmalu, da se je Rož marinu sponeslo, pa je s svojim bratom, rabincem , čakal fantiča. Kakor po judovski šegi štejejo dni, se je pričela že sobota. Jud je torej že naprej položil na obstensko mizico Judeževi denar, da ne b i pregrešil postave, pa da ga Rožmarin lahko kar 46 — vta