Celje, 8. maja 1969 — številka 18 — leto XXIII. — cena 60 par (din) Za posebno presenečenje so v Velenju ob obisku predsednika ta poskrbeli taborniki II. grupe odredov iz Celja. Ko se je pred- idnik napotil na slavnostno tribuno so ga ustavili taborniki, ki so ed velenjsko proslavo prehodili del poti XIV. divizije. VANDA IRAR (na sliki), članica odreda »Pusti grad« iz Šoštanja in ZLATKO lELIH član II. grupe odredov iz Celja sta izročila predsedniku Titu I njegovi soprogi Jovanki šopka gozdnega cvetja. V nekaj stavkih ta opisala pot, ki so jo prehodili in izrazila najboljše želje vseh abornikov tovarišu Titu ob njegovem 77. rojstnem dnevu, ki ga bo raznoval 25. maja. Nad taborniško pozornostjo je bil predsednik ito prijetno presenečen. Foto: TONE VRABl ^ino v času ved- ostrejše konku- ^e, ki je lahko, I vemo, lojalna nelojalna. Lojal- . konkurira na ¡mer v Centrovi |Ovini na Dolgem lju Jacobs kava jntrovi kavi^, tej , je nelojalno iikurirala Merx ya, zaradi česar, te, je tu ne pro- ijajo več. Torej ekdo k svojemu; ak potrošnik po lojo kavo v drugo ovino. Še dobro, v Celju ne pro- ejamo »Kneip- ■I SAMOUPRAVLJALCI NIČ VEČ „GLASOVALNI STROJ" Pred letom in pol je bila v Celju II. seja občinske konference ZKS. Organizacijsko pravkar reorga- nizirana ZK v celjski občini je na tej seji spre- jela stališče o decentralizaciji in integraciji sa- moupravljanja v celjskem gospodarstvu. Ni treba poudarjati, da se je zbor takrat odločil za druž- beno In ekonomsko reformo in da je bilo v Izho- diščih ter sklepih tudi vse jasno zapisano. Toda v letu dni in pol je praksa pokazala celo vrsto protislovij 8 sprejetimi stališči, mnogo nedoslednosti, preveliko paleto stališč in po- gledov. Vsemu temu so na minuli VII. seji občinske kon- ference napovedali oster boj. Kako? Sedma seja občinske kmi- Uâ6 ter sklepov. Na prvi po- ference je resnična prelomni- gied stališča ki so Inla v ca v načinu in po vsebini imenu vodstva občinskega racEprave ter prinašanja sta- komiteja predložem članom konference, nieo nič bolj konkretna od podobnih do- kumentov v preteklosti. Vendaa" le na prvi pog^led. Sprejeta stališča zave- jsujejo komuniste v celjski občiiii, da nenehno prouču- jejo samoupravno prakso in da se morajo ob vedno večji samostojnosti samoupravnih organov borití proti zmago- vanju negativnih hotenj. Kaj ta zahteva pomeni? Po- meni to, da bodo komunisti pred lastno organizacijo od- govorni, in seveda tudi pred javnostjo izven delovne sku- pnosti, za straaipota, ki bi jih utegnilo hoditi samoupra- vljanje pod vplivom l^idi, katerih stališča so nasprotna idejnim temeljem socialistič- ne družbe, so pa dejavnejši in prodoraejši od članov ZK. Kaj na pirimer iromem, da пмугаЈо koonimisti odslej kre- piti ustvarjalno pozicijo vsit- kega posamecmilca pri ustvaip- janju, delitvi dc^odka in medsebojnih odnosih. To in nič drugega, da naj hi bil stoirjeai konec tako pogosto prakticirani »zmagi večine« nad posameznikom, peri če- mer je bila večina zag4>tov^ Ijena X avtoritativnoetjo po- ložaja v malo ali povsem ne- informirani sredini. (Didtje na 7. strani) f=RANČEK FRAKEU Ce bi ti prazniki trajali še kak dan, mej duš, bi me vrel hudiči JAKIJEVO DARILO MLADIN! Potem ko je Jaki pred časom podaril mozirski šoli 2 milijona Sdin, je zdaj za gradnjo nove šole namenil 50 svojih najno- vejših slik. Razstavo, ki bo odprta do konca maja. so odprli 25. prejšnji me- sec ob navzočnosti pred- stavnikov mozirske občine in javnih delavcev od dru- god. Ko smo ga povprašali, kaj ga je k temu spodbu- dilo, je odgovoril lakonič- no: »Cisti lokalpatrioti- zem.« Potem je čez čas dodal: »Ce ne bomo sami skrbeli zase, ne verjamem, da bo kdo drug.« Njegovo darilo, ki je hkrati izraz želje, da bi Mozirje dobilo novo šolo in bi bili tudi učenci tega okoliša deležni normalnih delovnih pogojev, je seve- da izjemno in še posebej dragoceno. Toliko bolj, ker se sedanja zgradba mozirske šole tako rekoč podira, njeni štirje oddel- ki pa gostujejo v drugih zgradbalv Ce bo šlo vse po predvi- denem načrtu, bo imelo Mozirje novo šolo že pri- hodnje leto. In v njej bo brez dvoma ▼ temeljnem kamnu lidesan tudi pxl- spevek 1. Horvata - Jràajat dhr OD 8. DO 18. MAJA Od 10. do 17. maja ne- stalno vreme s pogosti- mi padavinami in ohla- ditvami, včaiMh tucQ trajen dež, nato približ- no dvodnevno izboljšap nje. Dr. V. M. OTROK ODPRL VRATA Iz Dobrteše vasi je vo- zil proti Polzeli z osebnim avtomobUom VIKTOR MERNIK, 44, iz Ločice pri Polzeli, ko ga je blizu do- ma austavila MARIJA TURNSEÎK, 29,' s Podaele in ga aaprosila, da Jo z otrokoma zapelje domov. Mati in hčerka RENATA, 3, sta sedli na zadnja se- deža, petletni sin DANI- JEL pa poleg voznika.. Med vožnjo je fantek po- tegnil za kljtiko desnih vrat. Vrglo ga je iE vozi- la na travo ob cesti. Tedaj se je iz avbonnobila pogna- la mati s hčerko. Obe sta pad'J v travo. Na srečo sta mati in sin dobila le lažje poškodbe. Mati po- škodbe po glawi, sili pa zlom leve noge v stopalu. ZBIL JO JE NA TRAVO Lz Petrovč je šla peë po desni strani oeste proti Celju ŠTEFKA FUNGART- NIK, 19, lz Petrovč, ko je za njo ipiripeljaa z osebnim avtomobilom MIHAEL TURNŠEK, z Ositrožnega. Avtomobilist je zapeljal skrajno desno zaradi vozi- la, ki je pripeljalo nasopro- ti po sredini oeste. Avto- mobil Je zadea Pungartni- kovo In jo zbdl na travo ob cesti. V bolnišnici so ugotovili, da je dobila laž- je- poškodbe. PET POŠKODO- VANIH z Lisce je proti Miájem dolu vozila z osebnim av- tomobilom IVANKA ŠPARLEK, 44, iz Zagorja, ko >1 Je pripeljal nasiproti v levem nepreglednem ovinku 2 osebnim avtomo- büom VILJEM 2IBRET, 34, lz Celja. Pri srečavanju na ozki cesti sta vozili tr- čili. škodo so ocenlnli na 5000 dinarjev. Lažje so bi- li poškodovana — sopotni- ka v p(rvem avtomobilu VLADO SPABJ.KK in JO- ŽE SLAPAR, vozailk dru- gega avtomobila ki sopot- nici HELENA 2IBRET ter MARIJA VRENKO. ZBIL JE KOLESARJA Ls I/jubljane Je proti Celju voEdl z osebnim av- tomobilom ARRIGO BRESSAN, 44, iz Italije, ko Je prečkal cesto na Gomilskem kolesar JOŽE RIBIC, 44, doma ia Ta- bora, ne da bd se prepri- jÊai, če je ceöta prosta. Avtomobdllist je kolesarja zbil s ceste. Ribič je do- bñ težje poškodbe. Na vozMih je škode za 2000 dinarjetv. NESREČA KOLESARJA J02E DOLINSEK z Vrh- ka se je na cesti III. re- da zaletel s kolesom v drevo pred gostilno v Kmelju. Hudo poškodova- nega in v nezavesti so ga odpeljali v celjsko bol- nišnico. S CESTE V JAREK Voznik osebnega avtomo- büa STANE PLAUÈTEI- NER, 43, iz Celja je vo- zil po cesti II. reda C/Olje —Šentjur in pričel prehi- tevati osebni avtomobil, M ga je upravljal MILAN LAZINSKI iz Šmarja. Pri zavij aniju nazaj v desno je pričelo prvi avtomobil zanašati, da je zdrsnil s ceste v jarek, kjer se je dvakrat prevrnil in obstal na kolesih. Lažje poškod- be sta dobila ALEKSAN- DER PLAUŠTEINER, 8, in sopotnica MARIJA KLAV2AR, 65, iz Tmo- velj. TRČENJE KLJUB ZAVIRANJU Po Kidričevi cesti v Ve- lenju je voEil motorist LEOPOLD GOTER, 28, in srečaval avtobus, ko je izza tega pritekla na ce- sto petletna ALENKA SKAZA. Motorist je kljub zaviraryu deklico zadel. Pri padcu sta motorist in sopotnik dobila lažje po-^ škodbe, deklica pa težje. PREDNOST Iz Šentjurja je proti Grobelnem vozi: z mope- dom pravilno po desni strani ceste MIHAEL VR- HOVŠEK, 58, iz Grobelna. V Šentjurju je v križišču trčil z mopedistom ALOJ- ZOM OBLAKOM, 25, iz Nove vasi, ki ni upošteval znaka »Križišče s cesto, ki ima prednost«. Vrhovšek se je poškodoval po glavi in prsnem košu. V NEDELJO DVA MRTVA Motorist BORIS DOBO- VIŠEK, 18, iz Celja je vo- zil s sopotnikom KARLOM BRECKOM iz Logarske doline iJTOti Solčand. Za- radi пергшоете hitrosti na ovinku je zapeljal čez levi rob ceste, kjer Je tr- čil v skalo in večji panj. Padec je bil tako hud, da je motorist podlegel na kraju nesreče, sopotnik pa je dobil lažji pretres mož- ganov. V Pavlovi vasi pri Piše- cah je sin SLAVKO OGO- REVC, 31, učil voziti ose- bni aivtomobil očeta FRANCA OGOREVCA, 61. Pri vzvratni vožnji je oče zapeljal na bankino. Avto- mobil se je začel prevra- čati po strmini 70 metrov navzdol in obstal na kole- sih. Med prevračanjem je Franc Ogorevc pomolil glavo skozi okno. Pri tem se je tako hudo pošlsodo- val, da je podlegel na kra- ju nesreče. Slavko Ogo- revc je dobil Lažje poškod- be. NA CEOJSKIH CESTAH JE BILO LETOS 2E DVAJSET ŽRTEV PROMETNIH NESREČ! ČUVAJTE SE, DA NE BOSTE ENAINDVAJSETA VI! Vozniku se je preveč mudilo, žal na cilj prav zato n! prišel. KOMENTIRAMO NESREČO PIŠE KOMANDIR POSTAJE PROMETNE MILICE CELJE FRANC ŠTIIIERL ŠKARJE Dne 23. aprila 1969 ob 14.15 uri, to je v času, ko so ceste najbolj obremenjene, je pri- šlo do hujše prometne ne- sreče na cesti I. reda Celje- Ljubl.j.ana v Drešinji vasi. Iz Petrovč proti Celju je voedl z osebnim avtomobilom CE-241-78 Jože Senegačnik, 36, doma iz Prekorja 1 pri Celju. V Drešinji vasi ye na popolnoma ravnem delu ce- ste prehiteval voznika kom- bija v trenetku, ko mu je nasproti pripeljal z osebnim avtomobilom CE-192-30 Mirko Tacer, 28, doma iz Kasaz 6. Senegačnik je med prehite- vanjiem na sedem metrov ši- rokem vOBišču zapeljal na levo polovico vozišča tako, da je skoraj ziaprl pot na- siproti vozečemu vozniku. Vozil je tako rekoč v škarje. Zaradi take vožnje je prišlo do tirčenja s prednjimi levi- mi deli voaü in sicer dva metra od levega roba ceste v smeri vožnje Senegačnika. Voizaiika pred trčenjem sploh nista zavirala in je bil uda- rec zato toliko bolj silovit. Po trčenju je Senegačnik, ki ni bil telesno poškodovan, obetal z voeálom 40 metrov na skrajnem levem robu ce- ste, Tacerja, ki je bil hu- je telesno poškodovan, je zaneslo čee cesto na levo stran. Z voBilom je obstal po 16 metrih vožnje itaven ceste v tri metre globokem jarku. Takoj po nesreči so ga pre- peljali v celjsko bolnišnico, kjer je ostal na zdravljenju. Voznik kombija v nesreči ni bil prizadet in je odpeljal naprej. Obema voznikoma je bila odvzeta kri za preiskavo, ker je Senegačnik kazal zna- ke vinjenosti. ZadržaJi so tu- di njegovo vomiško dovolje- nje. Na obeh vozilih je za okoli 10.000 din škode. Kot je bilo ugotovijo na kraju nesreče in po i^avi očividca, so iz Lerca proti Petrovčam vazali trije vozni- ki osebnih avtomobilov. Prvi med njimi je bu Tacer. Pov- sem razumljivo je, da je voz- nik Sen^ačnik spregledal ta voaila, ki so vozila nasproti OBÌroma se spustil v tako tvegano prehitevanje v tre- njutiku, ko cesta ni bila pro- sta. Na dvopasnem vozišču namreč prehitevanje ob sre- čavanju ni dovoljeno in je preveč tvegano, kar dokazsu- je tudi ta nesreča. Prometnih nesreč zaradi vožnje v škarje je vedno več. Da bi se število takih nesreč zmanjšalo, naj vozni- ki ne bd prehitevali: po ne- potrebnem. Ignac Kuri, 32, Velenje, de- lovna nesreča, poškodovani prsti desne roke; Jože Pere, 45, Zidani most. delovna ne- sreča, poškodovana desna no- ga; Zofija Pilih, 54, Celje, z radiotarjem si je poškodovala levo nogo; Stanko Ancelj, 19, Mestmje pri Šmarju, zbiral- nik za vodo mu je padel na glavo in ga poškodoval; Ivan Zdolšek, 22. Dobje pri Šent- jurju, poškodoval si je desno roko; Jože Jurak, 41, Trnov- Ije, delovna nesreča, poško- dovan prst, desne roke; Ma- tilda Premoš, 39, Celje, de- lovna nesreča poškodovana leva roka; Peter Poglšek, 19, Rakovec pri Grobelnem, de- lovna nesreča, poškodovana leva roka; Branko Verhič, 18, Šmartno ob Paki, delovna ne- sreča, poškodovana desna ro- ka; Erna Ravnek, 36, Zado- brova pri Škof j i vasi, delov- na nesreča, poškodovana leva roka; Antcm Omerzel, 26, Ho- temež pri Radečah, hlodi so ga stisnili za levo nogo; Jože časi, 45, Velenje, premog mu je padel na hrbet; Ludvik Petek, 30, Zagrad, delovna ne- sreča. poškodovana leva no- ga; Gvido Blagotinšek, 40, An- draž nad Polzelo, delovna ne- sreča, zlomljen prst na roki; Alojz Hliš, 41, Velenje, delov- na nesreča, poškodovana des- na noga; Stanko Planko, 38, štore, delovna nesreča, poško- dovana desna noga; Zdravko Bunda, 18, Radegimde pri Mozirju, delovna nesreča, po- škodovana desna roka; Jože Pušnik, 28, Slatina pri Dob- ju, delovna nesreča, poškodo- vana leva roka; Ivan Krata- nec, 31, Lokovica pri šoštanju, delovna nesreča, poškodova- no desno zapestje; Jože Hri- bernik, 26, Podvrh pri Bra- slovčah, delovna nesreča, po- škodovani prsti leve roke; Martin Kraljevič, 30, Brezje pri Zrečah, delovna nesreča, poškodoval se je po obrazu; Ivan Sluga, 21, Hotirnje pri Ponikvi, s kladivom si je po- škodoval levo roko; Anton Li- puš, 27, Cirkovec pri Velenju, delovna nesreča, poškodovana leva noga; Stanislav Rančan, 33, Nova vas pri Konjicah, delovna nesreča, poškodovani desni sredinec; Stefan Kraj- cev, 21, Paka pri Velenju, de- lovna nesreča, poškodovano čelo; Ivan Ohnjec, 30, štore, delovna nesreča, poškodovan prst desne roke; Stanko Po- pelar, 22, Sevmica, pri delu je padel in se poškodoval; Jernej Omajner, 45. Matke pri Preboldu, delovna nesreča, hujše telesne poškodbe; Mar- ko Tušek, 28, Reka pri La- škem, padel je in si poško- doval levo koleno; Viktor Lampreht, 41, Škalce pri Ko- njicah, volan mu je zavil le- vo zapestje; Jože Brglez, 26, Konjice, padel je z motorjem, poškodovano zapestje; Rudi Stanoveški, 22, Podčetrtek, tračnica mu je poškodovala levo nogo; Anton Dolar, 40, Prebold, zaboj ga je poškodo- doval po vratu; Martin Det- mar, 35, Radmirje, kamen mu ! je poškodoval prste leve ro- ke; Mantin Goritišek, 28, Do- brnež pri Konjicah, skobeljni stroj mu je poškodoval prste desne roke. Celje Poročilo se je enajst parov. Hrastnik Ivan Činžar in Mihaela Ko- ritnik, oba iz Hrastnika ter Ferdinand Grum, Ojstro in Darinka Pucl, Hrastnik. Laško Bogomir Krašavec, pismo- noša, Skofca in Karolina Hrastnik, poljedeljka. Poiane; Oto Hrovat, poljedelec, Tovsto in Silva Horjak, delavka, Bro- dnice; Jože Avpič, ključav- načar iz Petrove vasi pri Čr- nomlju to Terezija Maček, delavka iz Rečice; Kari Plan- ko, delavec iz Olešč in Ro- zalija Oblak, tkalka iz Harij; Anton Ojsteršek, delavec iz Reke m Ljudmila Mehle, go- spodinjska pomočnica iz Re- ke ter Anton Frece, kmeto- valec iz žigona in Štefanija Resnik, delavka iz Sela. Ljubno oh Savinji Jožef Podbrežnik, zidarski delovodja, 29, Radmirje m Marija Napotnik, 22. gozdna delavka, Planina ter 'ivan Pi- ree, 24, soboshkar, Andraž in Pavla Fur land, 22, kmeto- valka, Planma. Slovenske Konjice Stanislav Črešnar, 29, Koro- ška vas in Veronika Podgraj- šek, 23, Padežki vrh; Franc Topolšek 60 in Gabrijela Ma- cuh, 38, oba Kamna gora; Franc Stolekar, 36, Polene in Angela Fa j diga, 35, Ličenca ter Štefan Kolar, 26, in Ma- rija Krajne, 27, oba iz Sp. Laž. Šentjur pri Celju Anton Horjak, 19, delavec, Vodruž in Silva Jančič, 17, Sotensko; Ignac Jost, 25, šo- fer, Creškova in Ana Gračnar, 21, poljedelka, Podpeč ter An- ton Marčič, 21. ključavničar, Lačna gora in Veronika Slom- šek, 21, poljedelka, Razbor. Žalec Janez Dimec, 28, Podlog v Savinjski dolini in Marta Vrbnjak, 21, Zalog pri Šem- petru; Alojz Veber, 22, Matke in Marija Pintar, 21, Matke ter Ivan Lešnik, 30, Založe in Marija RamšaJc, 24 Male Bra- slovče. CELJE Janez Novak, 68, Kompole; Terezija Sitar, 81, Pečovje; Anton Kamenik, 80, Pristova; Franc Boštjančič, 64, Andraž; Franc Roškar, 6 mesecev, Mekinje; Stanko Pantner, 21, Griže; Albin PlemenitaS, 41, Cerovec; Jožef Maček, 48, Lesiono; Alojz Hajnšek, 77, Sv. Jurij; Vincencij Verde v, 42, Süova. HRASTNIK АХојиј KavSek, 82, upoko- jenec, Savna peč. LAŠKO Marija Mlrč, 63, poljedelka, Lokavec; Anton Pavčnik, 90, upokojenec. Rečica; Kari Ob- lak, 83, upokojenec, Sedraž; Janez Hrastnik, 62, upokoje- nec, Rečica; Anton Oblak, 59, upokojenec Reka. LJUBNO OB SAVINJI Franc Klinar, 57, upokoje- nec, Primož pri Ljubnem in Maks Speh, 61, upokojenec, Ljubno. RADEČE Franc Prelesnik, 74, upoko- jenec, Vrbovo. SI.OVENSKE KONJICE Jo5ef Majcen, 80, Petelin- jek; .^nton Mateviš. 7g Zreče; Maks Kavnak, gó ^ Prisitava; Franc оцр^, • Prevrat; Matilda Kukovj-. SI. Konjice in Terezija v'.^. 83, Gabrovlje. ' 'Ч, ŠENTJUR PRI CKIJU Anica Kukovič, 85, jeoTka, Kameno in ' Al^-?' Cmok, 81, upokojenka tÍ!'^ ŠMARJE PRI lELšAH Frančiška Planinšek Lesikovšek, 73, Vinski vrh f Slivnici; Marija švagan Zadrže; Ana Preskar ' 3 Filak, 78, Zadi'že; Aná Pq delak, roj. Pušnik, 86, ZaOri' in Ivan Sitter, 65, Tržišče ŽALEC Jože Cehovin, 80, iov. цуу, kojenec, Žalec; Franc Ргек nik, 74, inv. upokojenec, v^ hovo; Marija Vratarič, 70 upokojenka, Polzela; Ana šec, roj. Ott, 74, inv. upofeo, jenka, Celje; Marija Menčafe roj. Novšek, 70, eospodii^ Bpčna in Marija RogI, ^ Herodeš, 87, kmetovalka, ge¿ če pri Preboldu. CELJE Rodilo se je 33 dečkov ¡д 26 dekJic. HRASTNIK Rodila se je ena deklica. LJUBNO OB SAVINJI Rodila se je ena deklica. RADEČE Rodil se je en Десек. SLOVENSKE KONJICE Rodila se je ena deklica. ŽALEC Rodil se je en otrok. NOVOSIi S POÜC ŠTUDIJSKE KNJIŽNICE Pola viijeka oktobarske rew lucije. Zagreb 1967. S 32270, 1Шез J.: Noahs Arche. W^e zum biologischen System. Stuttgart 1969. S. 32272. Albreht R.: Krači radni dan i viši životni standard. Beo- grad 1966. S. 32273. Veblen T.: Teorija dokoličar- ske klase. Beograd 1966. S, 32274. Hilton W. F.: Manned Satel- lites. New York and Evan- Ston cop. 1965. S. 32287. Markovič J.: Otrok pred izbi- ro poklica. (2. nat.) V Lju- bljani 1967. S. 32259-1. New Painting from Yugosla- via. Belgrade 1961. S. 32237. Indija. Beograd 1960. S. 32206. Vrišer I.: Uputsfcva za prou- čavanje geografije gradova. Ljubljana 1963. S. 32217. Valentinčič J.t Kako pomaga- mo otroku pri učenju. 2., razširj. rad. V Ljubljani 1967. S. 32259-3. UNION: Od 9. do 12. maja: franco^ barvni film: štiri dame z» ase. Od 13. do 15. maja: angles» barvni fiillm: Joy, ubogo d®" kle. METROPOL: Od 9. do 12. maja: amerišld barvni film: Grand рГ"^' Od 13. do 15. maja: jcigoslj^ vanski barvni film: Ko sl^' šiš zvonove. DOM: Od 8. do 11. maja: angled*" barvni film: Uporniki. Od 12. do 13. maja: jugosi<^ vanski film: Pobeg. ^ Od 14. do 18. maja: Japonsg barvni film: Steklenica. ^ mori. Va zadnji glasbeno-zabav- ji prireditvi, ki jo je pri- redila celjska Dela\^ka aniverza se je predstavi- la tudi posebna baletna lupina iz Zagreba, ki pa je zbranemu občinstvu po- jazala zelo malo modnih jrtiklov zagrebške vele- blagovnice Name. Razen lekaj kompletov kopalk je bilo drugega zelo malo Ш skoraj nič. Med obisko- ralce niso razdelili niti nodnih katalogov, napo- redovalec je bil slab, or- kester pa podpovprečen. Sjkrat se ni »odrezal« ni- ti Vice Vukov, ki je zelo malo pel in še to popev- ke, ki smo jih že nešteto- krat slišali. Edina svetla točka so tako bile mane- ienke, med katerimi je liila tudi Ljubica Babic [na sliki). T. V. HOD NJIČ NOV RO MAN USPELO NAIVI JE Od trenutka, ko smo pi- sali zadnje vrstice za NO- VI TEDNIK in do trenut ka, ko ste ga, dragi bral- ci, dobili v roke, sta do- slej pretekla dva dneva. Ta čas nam je zdaj Uspelo skrajšati. Prihod- nja številka novega Tednika bo v rokah va- poštarja in pri va- prodajalcu že v sre- Ö0. ODSLEJ »NOVI TED NIK« ZE V SREIK)! V januarju leta 1919 je vodstvo državne policije v Celju zaprosilo Mestni magistrat, da odstrani 14 reklamnih napisov v nem- škem jeziku (napisne tab- le). »Nujnost odstranitve je tem večja, saj je, civil- no prebivalstvo tej zahte- vi že zadostilo.« V februarju 1919. leta je v mestu Celju delovala ena prehranjevalna štaci- ja za potujoče rokodelce, katero je mestni urad celjski opravljal po poli- cijskem uslužbencu Golo- bu. Na razpolago je bilo 19. postelj. Zavod se je v ' predvojnem času obne- sel, po vojni pa ni imel nobenega pomena. Stroš- ke za vzdrževanje do 1200 kron na leto je občini po- kril deželni odbor štajer- ski. Kolektivna zadruga v Celju je v januarju 1919 štela 141 članov, od tega 32 mizarjev, 19 lončarjev, 18 pekov, 8 slikarjev in pleskarjev, 6 modistkinj, 6 tapetarjev, 5 vrtnarjev, 11 sedlarjev, 4 steklarje, 3 vrv^arje, 3 finoperičnike, po 2 ščet^ja, knjigovez- ca, milarja, slaščičarja, 9 brivcev ter 9 drugih obrti. Obsegala je področ- je Celja, Dobrne, Šentjur- ja in drugih okoliških krajev. POŽAR V TREMARJIH Prejšnji teden je v Tremar- jih izbruhnil večji požar, ka- terega je povzročila iskra, ki je z lokomotive brzövlaka zletela čez cesto in padla v sToho travo. Ogenj je zajel okoli devet hektarov gozda, ki je last treh kmetov: Ja- koba štora, Jožeta Goterja in Ivana Cenclja. Uničeno je bilo vse mlado drevje in po- drast, veliko pa tudi večjih dreves saji je požar v dolži- ni 200 m na nekaterih me- stih bil visok tudi dva me- tra. Več kot šitiri ure so požar -gasili gasilci iz Rečice, Laš- kega in Radeč, člani poklic- ne gasilske čete iz Celja in vojaki. Nastalo škodo bodo ocenili strokovnjaki gozdne- ga gospodarstva. Strokovnjaki, ki so si og- ledali nastali požar so si bi- li enotni v tem, da bi moraie vse lokomotive imeti »iskro- love«, ki so tudi z zakoni predpisani. Prav zaradi ne- uporabljanja »iskrolova« je prišlo do požara v Tremar- ј^- T. V. OTROCI IN NESREČE Mnogo voznikov je že za- vzdümilo: »Kaü, če se zaletim in po- škodujem sebe ali avtomo- bil. Najteže bi mi bilo, če bi podrl otroka. Samo v zadnjih treh ted- nih se je na celjskem ob- močju zgodilo šest promet- nih nesreč, v katerih so büi udeleženi otroci. V2irok je predvsem v ne- nadnem prihodu na cesto, naglem skoku pred avtomo- bil, neprevidnem prečkanju ali igranju na cesti. Voznik ne more ničesar, če predenj skoči obrok. Zagleda ga pre- pozno, tuidi zaviranje ne po- maga in nesreča je tu. Po- škodbe so različne, vendar skoraj praviloma zelo težke. Prav zato bi morali starši poleg šole narediti še mno- go več. ' Nedvomno stalno opozarjanje otrok na cestne nevarnosti lahko pripomore, da bo takšnih nesreč čim manj. še posebej velika pa je ta nevarnost v poletnem času. Četrtek, 8. maja oib 19. url: Shakespeare: Vesele Wind- sorčanke, III. mladinski ve- černi abonma in izven. Petek, 9. maja ob 15,30. url: Shakespeare: Vesele Wind- sorčanke, I. mladinsld abonma in iizven. Sobota, 10. maja ob 19,30 uri: Shakespeare: Vesele Wtnd- sorčanke, sobotni abonma in izven. Nedelja, 11. maja ob 10. url: Shakespeare: Vesele Wind- sorčanke, I. miladinski ne- deljisiki abonma in izven. Nedelja, 11. maja ob 19. uri: Simon: Zares čuden par, gostovanje v Sentjiirju. Torek, 13. maja ob 17. iiri: Shakespeare: Vesele Wind- sorčanke, III. šolski abon- ma. Sreda, 14. maja ob 17. ur4: Shakespeare: Vesele Wind- sorčanke, abonma za upo- ko.>ence in izven. M!» . штт četrtek, 8. maja ob 19,30 uri v Narodnem domu ^avna tribuna: Nov sistem pokoj- ninskega in invalidskega za- varovanja. Predavajo: dr. M. Butina, Ema Podbregar, Jo- že Tavčer, Rado Sonak in dr. A. Hrašovec. Prireditelj je celjska Delavska univerza. Vstop prost. Petek, 16. maja v Narod- nem domu jajvna mladinska oddaja: Mladi-Hmladim. Od- dajo vodi novinar in satirik Tone Fomezzi-Tof. Od 24. aprila do 4. maja so v hotelu Evropa zabeležili 468 nočitev, od tega 54 noči- tev tujih gostov. Vsak dan razen ob ponedeljkih imajo tudi ples. V istem času p>a so v Celeii zabeležili 537 nočitev doma- čih gostov in 318 tujih. V ba- ru je nov program, ob sobo- tah pa nastopa tudi pevka. V vseh celjskih gostinskih lokalih so že odprli vrtove, skozi teden pa imajo glasbo tudi pri Ojstrici in Kcpru, ob sobotah še v restavraciji! Kladiva,r in domu JLA. Za ples je poskrbljeno tudi v Velenju (hotel Paka), Šošta- nju (hotel Kajuh), Dobrni (hotel Triglav) in Rogaški Slatini (hotel Pošta). Poseb- nih prireditev v gostinskih lokalih na celjskem območju v tem mesecu ne bo. MOŽNAR UNIČIL MLADO ŽIVLJENJE 264ebni RUDI AVGUŠTIN iz (Delja je na dvorišču hiše Rogatec 103 postavil dvamož- narja in ju napolnil s smod- i nikom. Najprej je pridal vrvico na prvem, nato pa na drugem. Ko se je vrnil k prvemu in se sklonil nadenji je ta eksplodiral. Avguština je izstrelek zadel v glavo. Po- | škodba je bila tako huda, ^ da je mladi profesor med prevozom v celjsko bolnišni- co podlegel. PADEL JE 6 METROV GLOBOKO Z balkona v Zavodu za re- habilitacijo invalidov v La- škem je padel šest metrov globoko 47-letni ANDREJ BRCE z Jesenic. Bil je hrom ¡ po levi strani. Zaradi težkih notranjih poškodb je med prevozom v bolnišnico podle- gel. NAGRADE: Avto Zastava 750, 20 potovanj v Ho- landijo in še 130 praktičnih dobitkov y VLOGE SPREJEMAJO: Kreditna banka Celje - Osrednja enota PODRUŽNICE: Celjska mestna hranilnica Celje Slovenj Gradec, Velenje in Sloven- ska Bistrica EKSPOZITURE: Žalec Mozirje Šoštanj Dravograd Prevalje Radlje ob Dravi Šentjur pri Celju Brežice Laško Ravne na Koroškem Slovenske Konjice Rogaška Slatina Šmarje pri Jelšah Mežica Sevnica in vse pošte na območju Kreditne banke Celje KREDITNA BANKA CELJE RAZSTAVE: v foyerju Slovenskega ljud- skega gledališča je od 6. do 15. maja odprta razstava Li- kovne sekcije »F. Prešeren«. Odprta je vsak dan od 8,30 do 13. in od 15. do 18. ure. Razstavljajo: Milena Dereani, Vera Pristovšek-Fišer, Alojz Ck>lež, Zofija Korošec, Eimil Mareš, šteika Papič, Vinko Podjed, Vika Sekulič, Anta Trcbej, Branko Wudler in Re¿ka Viizem. 10. maja bo v Miladinskem kluibu otvoritev coctail-razsta- ve, na kateri bodo razstavlja- li čJani likovne sekcije iz Zrenj anina. TEDNIK IN „DANES" Danes, dne 17. aprila, smo imeli Konjičani ob sedmih zjutraj priložnost brati v vašem listu, da je bila proslava ob podelitvi bralnih značk v Konjicah. Vse lepo in prav, le to nam ni büo jasno, kdaj je bila proslava. Napisali ste: »Danes je BILA«, kar naj bi pomenilo, da je bila pred tem, ko je vaš list zapustil tiskamo; pre- cej zgodaj bi reMa, vsaj za pisatelja Bevka, ki bi moral spati v Konjicah ali pa iti iz Ljubljane ob епШ ponoči. Tistemu, ki vam pošilja take vesti, se v imenu ko- njiških bralcev lepo za- hvaljujem. Kot veste, smo na pro- slavo povabili tudi pred- stavnika vašega lista, ki se je proslave udeležil. Morda ga boste lahko vprašali, ali smo imeli proslavo pred peto ali pred enajsto uro zijutraij. Imedi smo jo ob desetih, verjeli ali ne. še pojasnño, zakaj se taJco usajam. Za malo se mi zdi, da nekateri poro- čevaloi poročajo stvari, ki se še ndso zgodile, že en- krat smo imeii priliko brati, da so imeli učitelji sestanek, na katerem so obravnavali itd. V resnici pa je bil tisti sestanek vsled višje süe organiza- tor primoran odpovedati, in je bila vest o tem, da »je bil« in »so obravnava- li« za nas, ki vemo, za kaj v naši konjiški vasi gre, smešna. Zato predla- gam, da ne objavljate, kaj- se je »danes« zgodilo, raje počakajte. Tega nisem napisala za- to, da bi vam hotela ško- diti. Rada bd le, da bi bile vesti iz Konjic bolj točne. Vaš list nam je všeč in naj tako ostane! Lepo po- zdravljeni! Ida TepeJ Vidite, tako se zgodi tedniku, če hoče bità vsaj malo aktualen. Sicer pa — i>otrudili se bomo ùa se poboljšali. »Ta pravo« poroóño z vaše proslave objavljamo v tej številki. KRVODAJALCI NA PLANINI SO AKTIVNI v eni prejšnjih številk smo objavili notico o kr- vodajalski akciji na Pla- nini. Na sestavek je odgo- voril Silvo Leveč, pred- sednik krvodajalske ko- misije organizaoije RK na Planini, Objava odgovora se je zaradi pomanjkanja ptrostooia nekoliko zakas- nila. Tovariá urednik! Podatka o krvodajalsikl akciji niso bili točni. Kr- vodajalstvo na Planini Je bilo namreč pri vsaki ak- cüj uspešno, računajoč število prebivalstva krar jevne skupnosti, kjer je od 2400 ljudi sposobnih darovati kiri le kakih 40 odstotkov. Od teh mora- mo odšteti starejše, ki so zaradi bolezni ali kakšnih drugih vzrokov kot krvo- dajalci nesposobni. Veli- ko ljudi je tudi zaposle- nih v štorah, Cinkarni, EMD Celje, Alpesu, kme- tijskem kombinatu, SIP Šentjurju in drugod. Ti delavci dajejo kri v svo- jih podjetjih kljub temu, da jih tudi mi »novači- mo«. Veliko zmanjšanje števila krvodajalcev, pred- vsem milajših, pa je po- vzročilo izselitev v ino- zemstvo. Pripominjam, da je bila predzadnja' krvodajalska akcija na Planini šele pred nekaj meseci in je tako hitro nemogoče za- htevati večji uspeh, V pri- merjavi s številom prebi- valstva v drugih krajih in mestih pa je bila Planina doslej nedvomno prvak. V članku pisec navaja, da na Planini družbeno-poH- tične oi^anizacije ne so- delujejo z RK. To ni res. Prav na Planini so RK in družbeno-politične organi- zacije zelo povessani in bi lahko sLužiili aa zgled. Verjetno je pisec čilanka imea v mislih družbeno- politične oa^anizacije v Šentjurju, kjer ree med njimi in RK ni povezave. To vam lahko potrdim, saj sem bM neštetokrat na sejah občinskega od- bora RK Šentjur liia sko- raj vedno, kljulb vabñom, bree predstavnikov daruž- beno-političnah organdaa- cij. Vljudno prosim, kadar boste prihodnjič pisali o RK ali krvodajalstvu na Planini, pridite, adi pa pošljite novinarja, da mu bomo daM točne podatflce. Lahko je vzeti dobro ime, a vrniti ga je težko. Zato prosim, da moje pismo objavite. Siilvo Leveč, predsednik krvodajalske komisije ANONIMNA PISMA BRALCEV v uredništvo našega ča- sopisa prihajajo najrazlič- nejša pisma, kritična in pohvalna, žal pa nekate- rih pisem ne moremo ob- javiti iz povsem enostav- nega razloga — niso pod- pisana (npr. družba s kombijem). Zato vas pro- simo, da pisma podpišete s polnim priimkom in imenom ter naslovom. NOVA ZMAGA SREDI ZAGREBA Hokejista na travi Partizana-Gaberje so v Zag- rebu premagali ekipo Akademika z 1:0. Eîdini gol je dosegel Kolenc v 51. minuti. Celjani so na odličnem petem mestu, v nedeljo pa niso igraM, ker so tekmo z Jedinstvom odigrali že prej. ZAKAJ HITRA MENJAVA IGRALCEV? — V ekipi hokejistov na trawi že nekaj tekem niso odigrali stareJÉd in preizkušeni igralci, kot Mi- lan Nikolič, Kari Založnik in v zadnjem času tucfi Pavč Kolenc. Po zadnjem srečanju simo iz- vedeli, da namerava dosedanje moštvo zapustiti tudi Emdl Kolenc ter s tem dati mesto mlajšim igralcem. Kljub temu, da je v klubu dovolj mlaiiih in perspektivnih igralcev, katere uspešno vodi Han- za Leskovšek, pa se nam adi, da starejši Igralci le preihitro zapušičajo prvo moštvo. ВоЦ primer- na bd bila postopna pomladitev moštva, saj bi se mladi igralci ob starejših lahko več naučili, kot pa sami. J. KUZMA BREZ PORAZA DRUGI V REPUBLIŠKI LIGI v drugem kolu slovenoke lige v dviganju ute- ži so Celjani nastopili v Velenju in prepričlji- vo premagali domačine 1272 kg : 1240 kg. Naj- boljši pri Partizanu Celje so bili: S. Urankar 335 kg, J. Urankar 322,5 kg, M. Urankar 265 kg, Leskovšek 29S kg, Korent 280 kg in Lisec 280 kg. Celjani so s štirimi točkami na drugem mestu, v zadnjem kolu pa se bado srečali z ekipo Ljubljane, ki skupaj s Celjani kandidirajo za prvo mesto. J. KUZMA PRESENETLJIVA ZMAGA V MARIBORU Koèarkarji Celja so pripravili prijetno prese- nečenje, ko so v tretjem kolu republiške lige v Mariboru premagali istoimensko ekipo s 77:66. S to zmago so Celjani na odličnem tretjem me- stu (4 tjoöke), T četrtem kolu pa bodo igrali v Ce]^ proti trenutno vodeči ekipi Ilirije iz Ljub. IJane. Največ košev za Celje so dali Zupančič 24, Sagadin 17 fei öepin 16. O. HOLZINGER PIONIRJI ŠOŠTANJA REPUBLIŠKI PRVAKI — Ekdipa OŠ B. Böcik je na finalnem tuimirju v Ljubljaud osvojila prvo mesto. Premagali so eki- pi Mijrske Sobote in škofje Loke, izgubili pa z efldj» Izubijane. Zaradi boljše razüike med da. nimd In prejetimi koéi so pionirji šoštanja po- srtaili republiški prvaki. VeMko zaslug za ta uspeh ime vsekakor prof. Milan Natek, ki se je po končanem aktivnem igranju posvetil vzgoji mla- dih košarkarjev. POMLADANSKI KROS V RADEČAH Atletska sekcija v Tovarni papirja v Radečah je organizirala pomladanski kros na katerem je nastopno preko 200 tekmovalcev. Zmagovalci so postali: Erazmova (pri mlajših pionirkah), Kentia (ml. pionirji). Banova (st. pionirke). Bo- žič (st. pionirji), Smrgutova (Mladinke), Sotlar (mladinci) in Krajšek (člani). Zmagovalci so prejeli pokale, prireditev pa je bdJa posvečena tudi 50. letnici KPJ. V. MEJAŠ OBČINSKO PRVENSTVO V NAZARJIH Nastopilo je pet ekip, tekmovanje je organi- zirala Občinska konferenca ZMS Mozirje, zma- gala pa je ekipa Rečiče ob Savinji — A ekipa (Ш točk), druga je bila njihova B ekipa (10,5), tret- ja OsTnovna šola Mozirje, četrta Oš Rečica ob Savinji in peta ekipa Nazarje. Prve tri ekipe so dobile pokaJ in diplomo ter šahovske garniture. J. MAJCEN Z DOMŽALAMI NEODLOČENO — Na final- nem turnirju za Titov pokal so Celjani nastopili proti ekipi Domžal (2:2). Zaradi boljšega uspeha gostov na prvih šahovnicah, so Celjani izpadli iz nadaljnjega tekmovanja. Za (jeiljane so igrali: Bervar, Drafesler, Strajher in Ojstrež. Na področnem prvenstvu za APS so bili doseženi nekateri odlični rezultati. Zlasti je ponovno prese- netila Marjana Lube j (na posnetku), ki je v ženski disciplini v teku na 100 m postavila najboljši rezultat v Jugoslaviji: 14,3 sek. Zmagala je še v tekih na 100 in 200 m ter v skoku v višino. Med mladimi atleti sta bila najboljša Obal, ki je zmagal kar šti- rikrat in Maroltova s tremi zmagami. Dober rezultat je dosegel tudi Kocuvan v teku na 100m (10,8 sek.), najbolj pa je presenetila mladinka Samčeva, ki je v teku na 1500 metrov (prav tako nova ženska discip- lina) premagala favoritinjo Urankarjevo in Martičevo (Maribor). (T. V.) NOV PORAZ NOGOMETAŠOV Nogometaši Celje-Kladivar nadaljujejo s serijo neuspe- hov v slovenski ligi. Tokrat so nia domačem igrišču izgu- bili s Slavijo z 2:1, edini za- detek za domačine pa je do- segel HribemUc. Cüeljani so zdaj na devetem mestu s 13. točkami, v nedeljo pa bodo igrali v Mariboru proti Kovi- narju. ZANIMIVOSTI IZ ATLETIKE Finale Atletskega pokala Jiuigosilortdje 2a člane in člani- ce bo 38. in 29. jiimija v Ce- lju. Za organizacijo tega naj- večjega tekmovanja v Jugo- slaviji se je AD Kladivar i)o- tegorailo že vrsto let, vendar je njegova kandidatura ved- no propadila. Poteg finada APJ je ADK še organizator ekipnega prvenstva za mla- dinke. Dodeilitev finala APJ je novo priananje celjsikermi društvu, ki letos pra25miije 20. letnico samostojnega športne- ga društva. Znana ameriška strokovna revija za altetiko »Women's Track and Field World« je objavUa lestvico najl>oljših at- letinj v lanskem letu, ki so jo sestavili na podlagi dose- ženih rezidtatov. Strokovnjaki te revije so na-sedmo mesto v metu kopja uvrstili Celjan- ko Natašo Urbančič, kar je nedvomno veliko priznanje za odlično atletinjo. Vera Niko- lič, svetoлlla rekorderka v te- ku na 800 m je v teh lestvi- cah na drugem mestu. Predsednik AD Kladivar Me- tod Klemene, ki je pobud- nik Pionirske atietske olim- piade, bo v maju obiskal prav zaradi teh iger Udine in Laussano. V obeh krajih se bo pogovarjal o nadaljnem razvoju teikmovanija, ki je pri udeleženkah I. olimipiade mla- dih naletelo na veliko raiju- mevanje in pomoč. Po vsej verjetnosti bodo letos manj- še igire v Udinah, v prihiod- njih letih pa II. olimpiada mladiih na Dunaju. V Celju pa bo letos samo občinska oOiimpiada, ki jo bodo pripra- vili ob koncu meseca maja. Dne 1. maja je bil v Graau velik mednarodni miting, ka- terega se je udeležilo večje število jugoslovanskih atletov, med njimi tudi Olj ani. Re- sjultati so bili zaradi mehke steze povprečni. Posebej bi omeniM uspeh mlade celjske atletinje Samčeve, ki je zma- gala v teku na 800 metrov. Tudi v Ljubljani je bil manjši mednarodni miting, katerega so se udeležili atleti celjskega Kladivarja. Kocu- van je zmagal v tekih na 100 in 200 metrov (10,9 in 21,9), Vivod v skoku v višino (200 cm, pri tem je premagiai Mi- leka) in Jeričeva v metu ko- pja (32,07 m). P. DROFENIK PRED 83. LETI PRVI KOLE- SARJIVCELJU Pi^^i športniki kolesarji v Celju so se pojavili že leta 1886. Takrat so vozili še na visokih kolesih. Pr- vi kolesarji so se pojavili v Mariboru 1887 in v Ptu- ju 1892 leta, prve tekme pa so bile 1902 leta. Zače- tek sportne.ça kolesarstva na štajerskem je bil to- rej v Celju, kjer pa že več let ni kolesarskega športne.?a društva. Osta- la je samo zgodovina ... Sindikalne športne igre, ki jih vsako leto organizira ko- misija za športno rekreacijo pri občinskem sindikalnem svetu in v tehnični izvedbi občinske zveze za telesno кгд1- turo, postajajo vse bolj po- pularne, množične in zanimi- ve. Lani je nastopilo z raz- Jičnim številom tekmovalcev 31 sindikalnih organizacij, le- tos pa že po štirih panogah (smučanje, šah, namizni te- nis in nogomet) 33. Poglejmo razmerje nastopa- jočih ekip med lanskim in letošnjim letom: šah 16:20, namizni tenis 17:21, nogomet 18:21. Poleg tega letos prvič tekmujejo po posebnem pro- gramu tudi člani in članice nad 35 let. Po prvih treh panogah v skupni razvrstitvi vodi ekipa EMO (67 točk), pred Železar- no (65) itd., pri starejših čla- nih je v vodstvu ekipa I*ro- svete (22 točk) in pri člani- cah ponovno EMO Q9 točk). Do zaključka prvega dela sindikalnih iger, ko bodo na posebni prireditvi razglasili vse rezultate in podelili pla- kete ter nagrade zia posame- zne panoge, so na prgramu še tekmovanja v streljanju. V tej panogi se bo ocenjeva- la tudi udeležba na internem tekmovanju v posameznih de- lovnih organizacijah. Za sta- rejše člane je na sporedu še tekmovanje v malem nogome- tu, za članice pa v odbojki. T. œRSIC NEODLOČENO IN PORAZ v zadnjiüi desetih dneh so celjski rokometaši odigrali dve prvenstveni tekmi in so- delovali na manjšem timiirju v Murski Soboti, kjer so os- vojili v konkurenci Varteksa, Ormoža in Murske Sobote prvo mesto. Tekmo na domačem igrišču proti vodeči Crvenki so Ce- ljani dobro začeli in prvi pol- čas zaključili z dvema golo- ma prednosti. V drugem pol- času so precej popustili in so se ob koncu tekme morali potruditi, da so rešili drago- ceno točko. Gole so dali: Te- lič in Koren tri, N. Markovic diva in šafarič enega. Z Mlado Bosno v Sarajevu je bilo ponovno težko in sre- čanje se je končalo z viso- kim porazom Oljanov 19:11. Gole so dosegli: Telič 3, Fr- kič in Levstik po 2 ter Ko- ren, Krelj in Povalej po ene- ga. Po tem porazu so Celjani zdrknili na pred25adnje mesto z 12. točkami. V soboto igrajo Celjani po- novno doma in to eno izaned odločilnih tekem za obstanek v družbi najboljših. V Celju bo gostovala ekipa Bosne iz Visokega, ki je trenutno na 9. mestu z 19. točkami. Ce- ljanom preostane v tej tek- mi samo en cilj: zmaga in osvojitev dveh točk, ki bi jim izboljšale izglede za obstanek v zvezni ligi. V srečanju z Bosno bo igralcem potrebna tudi vsestranska pomoč gle- dalcev, ki lahko s svojim bo- drenjem veliko pripomorejo do končnega uspeha rokome- tašev. Poleg tega pa pričaku- jemo tudi od igralcev takšno zavzetost v igri, ki bo zagoto- vila dve dragoceni točki. Pre- pričani smo, da so takšnega podviga celjski igralci spo- sobni. T. VRABL V II. kolu slovenske - so odbojkarjd Braslovč па^^ mačem igrišču izgubili z ¡^ lo s 1:3. Kljub porazu so Í macini pokaziali dobro јд žrtvo valno igro. Na lest^ vodi ekipa Izole s 4. tockaj^^ Braslovče pa so na 5. z dvema točkama, v tretif». kolu bodo Braslovčani ца^ pili v Črnučah proti ekipi s^^ A4 MLADINCI RK CELJE ŽE PRVAKI? B-ekipa RK Celje je v stanju premagala prvaka št^ jerske rokometne lige z 24:2o Pri Celjanih sta bila najboij. ša Lubej, Janez Goršič tar vratar Petek. Mladinci Celja so bili po novno uspešni in so šoštanj- čane premagali z visokim zultatom 14:7. S to zmago so si mladi Celjani že skoraj z» gotovili naslov prvaka v ш dinski štajerski rokometni i gi. T. G, Šafarič in Niko Marković sta bila med najboljši^ igralci v ekipi RK Celp ki je v tekmi s CrvenK" osvojila dragoceno tocK * Pri tem je bU Šafarič str^ lee enega, N. Markovic P dveh golov. (T.V.) - OB 13. MAJU -- MED MLADOSTJO IN POKLICEM EN DAN MED TEMI, Kl ŠE BODO IN ONIMI, Kl SO ŽE POKLICNI ČUVARJI REDA. o Poznam ta poklic, moj oče je miličnik. Mogoče sem se prav zato odločil zanj. Me- ni ni treba govoriti, kaj po- meni biti miličnik. Koliko samoodpovedovanja a pono- sa lahko imaš pri tem delu, čeprav je včasih hudo. To ta- krat, ko se moraš soočiti s problemom, ki ga povzroči znanec, prijatelj. Toda pred zakonom smo vsi enaki. • Tisti, ki ni dovolj trden, naj raje ne obleče uniforme, kajti marsičemu se je treba kljub lepi plači, udobju in možnostim napredovanja od- povedati. Miličnik ostaneš tu- di takrat, ko nisi v uniformi, torej vedno. Kakšen miličnik pa bi bil, če bi v uniformi živel in delal tako, kot občan pa drugače?! • Biti miličnik danes, je drugače, kot je bilo to pred leti. Ne smemo pozabiti, da se mora s standardom in vse večjimi tehničnimi dosežki tudi strokovnost mUičnika dvigati. Pri svojem delu ima enako notranje zadovoljstvo, seveda če ga v redu opravi, kot nekdo, ki mu uspe nare- diti nekaj novega, kar ne slu- ži samo njemu. V Šentvidu pri Ljubljani moraš zaviti v Tacen, kjer so tekmova- nja s kajaki na bistrih vodah. Malo prej, pri drevoredu, ki je začel pravkar brsteti, lahko za hip obstaneš in se zatopiš v igro mladeničev, ki se pode za žogo. še malo naprej, na hribu, je veli- ka, moderna zgradba. To je šola za usposabljanje mladih za mi- ličnike. Vsenaokrog mir, razen malo pod stavbo, kjer drdrajo stroji. Delavci grade nove objekte. Ob vhodu v zgradbo nekaj avtomobi- lov. Pred zgradbo skupina mla- deničev v uniformah. Iščemo nekaj mladih, ki so do- ma s celjskega področja. Nekaj mladeničev, ki so po osemletki rekli: miličnik bom! Kako se po- čutijo zdaj, po enem letu ali dveh, ko so se »uniforme že na- vadili«? V žepu imam nekaj imen: Milan Hoj an, Zvonimir Zupane, Daniel Pungartnik, Marko Ro- pret, Milan Jelen ... Kakšni so ti fantje, ki so se odločili za ta zahteven poklic? Kako žive, kako uspevajo? Kaj pričakujejo in kaj jim je cilj? Takoj v začetku so nas sprejeli na vodstvu šole. Beseda, dve o tem in onem; tudi o uspehu na- ših fantov. Samo dobro! Prvi vtis o tej šoli je v hipu razbil naše zmotne predstave o »internatu«, o šoli s posebnim re- žimom, o ljudeh, ki se pod ne- vem kako težkimi pogoji priprav- ljajo za ta težaven poklic. Takoj po vstopu, malo naprej odpisar- ne dežurnega (tudi to delo, to de- žurstvo je del učnega programa) smo skozi šipe zrli na obloženo mizo v jedilnici. V tem času je trajal pouk, v zgradbi je bil mir, le strežno ose uje je opravljalo sivoje vsakdanje delo. DOSLEJ Ml NI BILO ŽAL Po končani učni uri so hodni- ki oživeli. Postavni mladeniči so v družbi ali posamič kapljali v prostor, za katerega še danés ne vemo, ali je učni prostor aU prostor za zabavo. Nekaterih stvari namreč nismo spraševali, da se ne bi osmešili. Med temi mladeniči je Jože v nekaj tr№ut- kih izbral »naše« Celjane. In tako smo sedli, razglabljali o tem in onem, na eni strimi mi, na drugi strani pa oni — kadeti. Nò, pa malo pobliže poglejmo, kdo so ti fantje. Milan Hojan, do- ma z Brega pri Celju. Obiskuje 1. letnik. »Za miličniški poklic sem se odločil, dejal bi, čez noč. Nekje sem izvedel za to šolo in poskusil. Bil sem sprejet. Danes mi ni žal. Pogoji šolanja so iz- redni, čeprav jih seveda moraš z uspehom opravičiti. V začetku je bilo dokaj zanimivo srečanje z mojimi sošolci, ko so me videli v uniformi. Tudi sam sem se hitro navadil na to novo »obleko«, ta- ko da zdaj nimam več težav. Po- gosto doživim, da me kakšen ob- čan ustavi in vpraša to ali ono; ker ne pozna oznak, meni, ali sem že »ta pravi« miličnik,« pri- poveduje Milan. Domov v Celje prihaja vsak mesec. »Zame je bil največji problem v tem, kako ravnati, seyeda po končanem šolanju, v primeru, če naletiš na prijatelja, ki je »kaj skuhal«. No, zdaj sem razčistil že tudi s tem,« pravi Zvonimir Zupane, iz Žalca. »Jaz na milič- niški poklic ne gledam idelano, ker vem, da je to zahteven po- klic. Vseeno pa menim, da danes več ni toliko bistveno kaj si in kje delaš, če le si pošten do se- be in družbe. Mi, ki smo se odlo- čili za ta poklic, moramo biti se- veda v svojem življenju skrajno pošteni do vseh enako, s tem si pridobimo ugled.« »Zame miličniški poklic ni ne- kaj novega, niti neznanega. Vem kolikokrat se je zaradi službe treba odpovedati temu aU one- mu, vendar ima tudi to svojo draž in vrednost,« pravi Daniel Pungartnik, doma iz Mozirja. Njegov oče je miličnik. »Ko kon- čam to šolo, bom verjetno nada- ljeval študij. Ostal bom v milici, v prometni.« »Ne mislim žaliti starejših to- varišev, ki so že dolga leta milič- niki, vendar menim, da mora bi- ti danes miličnik osebnost, ki je dorasla še tako tehnično аИ drugače zapleteni zadevi. Zato tu- di šele sedaj spoznavam vrednost tega šolanja. Razumljivo je, da se moraš dobro usposobiti, če hočeš dorasti in reševati še tako zapletene probleme. Ljudje smo različni, enemu pomerü pošte- nost vse, drugemu nič,« pravi Marko Ropret, doma iz Sedraža nad Laškim. »čisto slučajno sem izvedel 2a to šolo. Poskusil sem in bil spre- jet. žal mi je, da moj tovariš ni bil sprejet, ni opravil izpita. Pre- senetil me je režim v šoli. Menil sem, da je to drugače, vse tako, kako bi rekel, po »vojaško«, nič izhodov, samo učenje, nič zaba- ve, ne športa. Pa ni. Ko se pogo- varjam s prijatelji аИ sošolci, vi- dim, da imam jaz skoraj najbolj- še učne pogoje,« prijwveduje Milan Jelen, doma iz Velenja. Njegov oče je rudar. Tako pravijo ti mladeniči, ki so »že okusili« uniformo. Po kon- čanem pouku imajo možnost raz- nega udejstvovanja. Večina se jih je odločila za tuje jezike. Po treh urah, ki niso obvezne, se predajo športu. Okrog šole je polno igrišč. NENEHNO STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE Kmalu po poldnevu smo obi- skali še eno šolo. Tudi miličnl- ško. Toda to za »prave« milični- ke, tiste, ki niso imeli možnost študija v takih pogojih kot ga imajo kadeti. Ti fantje, s kateri- mi smo se srečali, že vedo, kaj je to miličnac. Iz prakse. Že več let so bUi miličniki. Med njimi je tu- di nekaj mladih, ki so imeM svo- je poklice, vendar so Jih pustili in se vključili v milico. Največ med njimi Je mehanikov, torej poklic, ki ga tudi v mdlid s pri- dom koristijo, vsaj pri prometni milici. »V milici si ustvarjam enake življenjske pogoje, kot si Jih dru- gi v drugih poklicih. Menim celo, da so današnji pogoji dela milič- nikov, pa tudi dohodki, celo bolj- ši od nekaterih drugih poklicev,« pravi 21 letni Anton Uranjek, do- ma ia Pongraca pri Žalcu. »Toda v milici ne moreš ostati, če se nenehno ne izpopolnjuješ. To je jasno. Mogoče ravno zato pride tvoja sposobnost prav v tem po- klicu tako do izraza.« »Če si dovolj ambiciozen, pred- vsem pa voljan delati in študira- ti, lahko v milid dosežeš mnogo in hitro napreduješ,« pravi Franc Jančič, doma iz Mišjega dola pri Jurkloštru. »V milico sem vsto- pil zaradi tega, ker se mi zdi, da bom družbi več doprinesel, kot če bi ostal v poklicu. Pa tudi ve- seli me to delo, čeprav Je težko.« »Življenjski pogoji v milici so v redu, možnosti za napredova- nja so, torej vse, kar večina mla- dih ljudi žeU. Od vsakega posa- meznika pa Je odvisno, kaj dose- že,« nam je povedal Anton Basti, doma iz Mozirja. »Toda tisti, ki ni dovolj trden, naj uniforme raje ne obleče, kaj- ti marsičemu se kljub lepi plači, udobju in možnosti napredova- nja moraš odpovedati,« Je pove- dal Albin Planinšek, doma iz Ce- lja. Ti tovariši so po večini že ust- varili svoje družine, uredili sta- novanjske probleme ter zaživeli polno življenje. V milico so vsto- pili starejši, kot mladeniči, s ka- terimi smo se v začetku pogo- varjali, Prišli so iz raznih kra- jev, vendar z istimi željami. Medtem ko so morali pred vstopom odslužiti vojaški rok, onim mlajšim verjetno tega ne t» treba, ker je to že urejeno. Vse, te in one pa bomo jutri srečali na cesti, ulici ali kjer si že bodi, vsekakor pa takrat, ko jih bomo potrebovali, da bi zaščitili mis aH našo imovino. Toda takrat ne bomo imeli časa razglabljati o tem, kdo so ti možje, kako žive in odkod prihajajo, čez nekaj tednov bo zopet konec šolskega leta. Za prenekaterega učenca bo takrat želja priti v Ljubljano. Tudi v to šolo, da bi živel in se šolal v teh pogojih in postal to^ kar so ali bodo postali fantje, s katerimi smo se pogovarjali. Janez Sever JE BILO NADVSE VELIČASTNO IN ZATO NEPOZABNO TITOV OBISK Slavje na prostoru pred ve- lenjsko zgradbo družbeno-politič- nih organizacij se je začelo ob 10. uri, ko so se na ploščadi pred dvema tribunama začeli zbirati nekdanji borci, katerih prsi so krasili rdeči nageljni in priznanja za vse tisto, kar so naredili za naš lepši danes in boljši jutri. ' Nekaj minut čez enajsto uro se je na velenjski ifroslavi po- javil predsednik Tito, ki je z nepogrešljivim klobukom v de- sni roki in ob spremstvu pred- sednika skupščine občine Vele- nje Nestla Zganka skozi špalir rudarjev odšel na krajši sprejem v zgradbo družbeno-poUtičnih or- ganizacij. Osrednja proslava se je začela točno ob 11. uri. Predsednik Tito je skupaj z generalom Po- glajenem obšel borce in jih po obhodu pozdravil. Po prihodu na slavnostno tribuno so predsedni- ka Tita, ki ga je pozdravila več kot sto tisočglava množica lju- di iz vse Slovenije, drugih re- publik in iz zamejstva, pozdravi- li v imenu delovnih ljudi rudar Jože Kandolf ter pionirji Marjan Domanko iz Velenja, ki je pred- sedniku Izročil na pergamentu narisan zemljevid pohoda pio- nirjev po poti XIV. divizije... Med pesmijo »Lepo je v naši domovini biti mlad« so zastavo- noše odšli na tribuno za pevce, dekleta z nageljni pa med borce. Po pozdravu predsednika odbo- ra za proslavo inž. Petra Kràpe- ža in govoru mandatorja za se- stavo ZIS Mitje Ribičiča je bil pester kulturno-iunetniški pro- gram za katerega je napisal sce- narij Jože Klančnik, zrežiral pa Hinko Dermol. V programu so sodelovali: združeni mladinski in pionirski pevski zbori šaleške doline, združeni moški pevski zbori šaleške doline, Partizanski invalidski pevski zbor, združene godbe na pihala šaleške doline, recitatorji ljubljanske Drame Stane Sever, Duša Počkajeva, Iva Zupančičeva, Janez Rohaček in Milena Zupančič ter pevec Rafko Irgolič. Po proslavi je predsednik Ti- to s spremstvom obiskal še raz- stavo »Štajerska in Koroška ▼ borbi«, ki je bila v Rudarskem šolskem centru. Osrednja proslava je bila s tem končana. Udeleženci so se razšli; nekateri v Partizanski ta- l>or, drugi k plesiščem in stoj- nicam. S komerkoli pa smo se po proslavi pogovarjali ni poza- bil povedati, da je največje do- živetje na proslavi štajerskih in koroških partizanskih enot, po- hoda XIV. divizije in ustanovi- tve OF Slovenije bil prav obisk predsednika Tita. T. VRABL PREDSEDNIK TITO V CELJU Celjani, kolikor jih je na dan slovenskega državnega ргагпака ostalo v mestu, so v ranih po- poldanskih lirah prisrčno pozdra- vili dragega gosta — predsedni- ka republike Tita. Tito je prišel v spremstvu drugih visokih go- stov na kosilo v Celje in se tu zadržal več kot 2 uri. Ob priho- du v hotel Evropa sta predsed- nika Tita in ženo Jovanko po- zdravila v imenu občanov pred- sednica občinske skupščine Olga Vrabič in politični sekretar ko- miteja občinske organizacije ZKS Celje Zvone Dragan. Na kosilu so bild tudi drugi predstavniki političnih organizacij celjske ob- čine. Med kosilom je predsednica Olga Vrabičeva nazdravila pred- sedniku Titu in izrazila veliko zadovoljstvo, da je, čeprav le za kratek čas, obiskal Celje. Pova- bila je predsednika Tita naj o- bišče letos Celje. V svoji zdra- vici se je predsednik Tito zahva- lil za najboljše želje ter želel, da predstavniki Celja prenesejo nje- gove pozdrave in najboljše želje vsem delovnim ljudem v celjski občini. Predsednik Tito, ki je bil med obiskom v Celju izredno dobro razpoložen, je obljubil, da bo le- tos posebej obiskal Celje in to septembra ali oktobra. JOVANKI JE VELENJE ZELO VŠEČ Med kratkim bivanjem v Ve- lenju smo soprogo predsednika Tita Jovanko Broz povprašali, kako ji je všeč Velenje in ali je morda prvič v tem mestu. »Nikakor,« je odvrmla_ »bila sem že večkrat v Velenju. Toda od zadnjega mojega obiska se je marsikaj spremenilo, veliko je zgrajenega na novo. Ko smo se pripeljali s koroške smeri, sem opazila celo pobočje novih hišic. Tega nekoč ni bilo. Lepo in či- sto mesto je to Velenje.« K. Rdeči nageljčki za praznik (Foto: J. Kr.) DARČI ŽOHAR Last, not least. »Zadnji, to- da ne najmanj pomemben,« bi lahko rekli mnj. Začetnica njegovega priimka je kriva, da ga v seznamih uvrščamo med zadnje, med Uste, ki jih največkrat spregledamo ali kratko malo pozabimo. To- da kronist komornega moške- ga zbora iz Celja bo moral, če bo hotel biti natančen, za- četi zgodovino zbora prav z njim, ali vsaj tudi z njim, to je z Darčijem žoharjem. Ko so se namreč pred dvaj- setimi leti zbrali pobudniki za ustanovitev današnjega ko- mornega moškega zbora in se odpravUi k profesor- ju Egonu Kuneju s prošnjo, da bi prevzel umetniško vodstvo bodočega zbora, jim je naš profesor mentorstvo zagotovil pod pogojem, da zbere dovolj glasovno ustrez- nih pevcev. Tako se je med ustanovne prve tenoriste fv začetku so bili le trije) kot prvi uvrstil prav Darči žohar, kot solisf^ celo med stebre mladega zbora, s kva- liteto njegovega solo petja pa med činitelje izbire zborove- ga repertoarja. Z eno bese- do: Darčijevo morebitno slo- vo od zbora bi še danes, po dvajsetih letih, ko se je zbor in v njem tudi število teno- ristov, teh najbolj iskanih moških glasov, že pomnoži- lo, še vedno pomenilo izgu- bo, ki bi jo bilo težko za- polniti. Toda k sreči ne pre- veva Darčija žoharja nič manjša volja, požrtvovalnost in prav trdovratna vztrajnost kakor njegove ostale pevske tovariše, da prihaja dvakrat na teden s Teharja, z brega svesta Ane, v mesto »v večer- no pevsko šolo za odrasle«. Da, vaja komornega moške- ga zbora Tti družabni sesta- nek v društveni sobi gostil- ne ali restavracije, kot je to po tujem svetu, marveč je to večerna glasbena šola v zare- sni glasbeni učilnici. Koliko je to porabljenih ur in pre- hojenih kilometrov za nemo- toriziranega »teharskega ple- miča« Darčija Žoharja! Ni tedaj nobenega dvoma, da je dvajsetletni prispevek pevca Darčija Žoharja šteti za izjemen dosežek na področ- ju glasbenega amaterizma, ki mu gre zlato Gallusovo od- ličje. Tako je po prejemu tega najvišjega priznanja Zve- ze kulturno prosvetnih orga- nizacij Slovenije Darči žo- har sklenil prvi krog nosil- cev tega odlikovanja v ko- mornem moškem zboru, ki ga sestavljajo: Mirko črepin- šek. Risto Gajšek, Franc Jak- še, Ivan Lah, Janko Novak, Kari Peer, Stane Sopar, Al- fonz Verčkovnik in — seve- da samo po abecednem vrst- nem redu zadnji — Darči Žohar. Da bi torej Darči žohar s tovariši še dolgo vzpodbu- jal mlajše tovariše kot zgled vztrajnosti v službi lepega petja! G. G. TUDI STRANSKE CESTE SO POŠKODOVANE BO DENARJA TUDI ZANJE? Zima ni uničila le asfaltnih cest, temveč je močno prizadela tudi ceste tretjega in četrtega reda ter vaške kolovoze. Občane šmarske občine še prav posebej zanimajo ti kolovozi in stranske ceste, saj imajo glavnih le malo. Krajevne skupnosti sicer najnuj- nejše že popravljajo, vendar so ljudje v skrbeh, če bodo zmogli vse. Poleg krajevnih skupnosti skr- bi za urejanje cest tudi sklad za cestno in komunalno dejavnost. Ta sklad ima zaposlene štiri cest- ne delavce za vso občino. Ob nuj- nih primerih pa zaposli^ začasno še več ljudi. Letos so se že res- no lotili dela. Kako pa je bilo la- ni? Iz občinskega proračuna, od delovnih organizacij in s samo- prispevki občanov je sklad lani ustvaril 239 milijonov dohodkov, zgradili pa so vodovod, ceste in druge komunalne objekte za 281 milijonov, kar pomeni, da je vrednost del, ki so jih občani opravili s prostovoljnim delom, več kot 40 milijonov starih dinar- jev. Vodovodi, ki so jih zgradili v šmarski občini, imajo skupno 32 km cevovodov in je nanje pri- ključenih 176 gospodarstev. Toda zaradi velikih količin vode bi na- nje lahko priključili še 145 gospo- darstev in to delo so že začeli. Zgradili so predvsem vodovode v Olimju, Pristavi, na Kristan vrhu, v Gorjanah, Osredku in Penko- vem selu. Ti vodovodi pa so pomembni tudi zato, ker so poleg občanov dobile zdravo pitno vodo tudi go. le v Podčetrtku, Pristavi, Kozjem in na Kristan vrhu. Za letos p^ so že pripravljeni načrti za tri nove vodovode. V sodelovanju s krajevno skup. nostjo in podjetjem Petrol je sklad lani zgradil v Šmarju ben. cinsko črpalko in tako so zginili pod zemljo in začeli služiti svo< jemu namenu veliki sodi, ki so že več let rjaveli na trati. Prav tako so lani s skupnimi močmi dogradili 17 cest križem po občini. Sklad je dajal za grad- njo teh cest in kolovozov le ma- njše dotacije, večino dela pa so opravili občani sami. Pri tem je še posebej prav prišel 2 od- stotni prispevek iz kmetijske de- javnosti, katerega je občinska skupščina odstopila krajevnim skupnostim. Letos tega prispev- ka krajevne skupnosti ne bodo dobile, ker je občina za toliko znižala davke kmetov. Prav pa bi bilo, če bi krajevne skupnosti ta sredstva na nek način vendarle zbrale, saj bi tako lahko uspešne- je nadaljevale uspešno zastavlje- no delo. Iz republiških sredstev vodne- ga sklada, hidrosistema in sklada za ceste je lani uspelo dobiti do- volj denarja za regulacijo poto- kov in gradnjo mostu v Rogateci Tako so regulirali Dragajno v Rogatcu in Bistrico v Kozjem in Bistrici. S tem so pridobili več hektarov plodne zemlje in odvr- nili nevarnost stalnih poplav т teh krajih. J. L. NAŠI NOVI POSLANCI v DELOVNIH ZBORIH REPUBLIŠKE IN ZVEZNE SKUPŠČINE Republiška skupščina Slovenska Bistrica: gospodar- ski zbor — Drago Pere (SI. Ko- njice); socialno zdravstveni zbor — dr. Marta šlibar (SI. Konjice). Velenje: gospodarski zbor — Ivan Atelšek, Tone Bole (Beo- grad); prosvetno kulturni zbor — Tone Kramar (Luče), Jože Ma- lenšek (Bele vode); socialno zdravstveni zbor — dr. Jože Ro- gel. 2alec: gospodarski zbor — Je- ško Rozman (Celje), Ivan Kro- novšek (Orla vas); prosvetno kul- turni zbor — Janez Meglic; soci- alno zdravstveni zbor — Mi j a Fon. Celje: gospodarski zbor — inž. Anton Zimšek, Stane Divjak, Franc Petauer; prosvetno kultur- ni zbor — Lojzka Gostenčnik, Emil Roje; socialno zdravstveni zbor — dr. Ivan Kopač, dr. Mar- ta Krofl-Malenšek, Alojz Potoč- nik. Šmarje pri Jelšah: gospodarski zbor — Martin Gobec (Ratanska vas); prosvetno kulturni zbor -- Frane Bizjak (Kozje), Jože Polj- šek (Bistrica ob Sotli); socialno zdravstveni zbor — dr. Joško Majhen, Jože Pratengrazer (Kun- šperk). Krško: gospodarski zbor — Vinko Božič (Sevnica), Martifl Vidmar (Senovo); prosvetno kul- turni zbor — Janez Pešec (Rade- če), CirU Plut (Krško); socialno zdravstveni zbor — dr. Samo Pe- čar (šmarjeta). Zvezna skupščina Celje: gospodarski zbor — To- ne Močihiik (Velenje); prosvet- no kulturni zbor — Metoda Ura- njek (2alec); socialno zdravstve- ni zbor — dr. Anton FazarinC (Celje). Krško: gospodarski zbor inž. Jože Bučar (Šentjur pri Ce- lju); prosvetno kulturni zbor Boris Lupužič (Ljubljana); socr alno zdravstveni zbor — Mila® Loštrk (Celje). IDAJ PA ČISTO ZARES jjadaJjt-vanje s 1. strani) rfudi v Clelju imamo strokov- ne, takšne, ki so res in takš- ¡^lii to niso, ki zmorejo napi- je samoupravne akte ш kakrš- Ifcoli delovno organizacijo od ^rne, do opekarne (primer je ^ čisto nekonkretno). gltlep, da sme delovna organi- ijßija naročiti lastnim ali tujim likovnjakom izdelavo samo- ipfftvnih aktov šele potem, ko U je kolektiv pogovoril o te- „eljhiti principih in vsebini, naj ^ ijarered pragov zgrnili vsi čevlji, ki so Jih stanovalci pustih pred vrati in nekega de- ževnega dne je s stopnišča na Trubarjevi 54 nekdo odnesel dvoje dežnikov, ki sta se tam sušila. Nekaj dni ¡ва tem je mlada gospodinja našla pred svojim pragom vse cvetlične lončke, ki jih je vse leto nego- vala na stopnišču, oibmjene narobe. In tako dalje ... Posebno poglavje pa so drvarnice in smeti. Te so pravi raj zsa najrazličnejše »mini-tatove« — od tistih, ki jih mikajo stare igrače in pisana ropotija, do onih, ki so jim višeč »prepovedane igre«. Dohodi v kleti p« so v večini blokov na stežaj odprti in tudi vhodna vrata le redkeje zaklepajo. Po vsem tem so včasih dejanja »mim- tatov« celo vzgojna. Toda vzgojna so samo za žrtve, ne pa tudi za grešnike, ki jim taki podvigi dajejo novih idej. Danes po- lomljen otroški avtomobil, jutri pravi! Potem bo kriv seveda samo prestopnik, ne pa tudi tisti, ki je »velikodušno« pre- zrl njegov prvi prekršek! I. B. CELJE KONSTITU- IRANJE OBČINSKE SKUPŠČINE Na p^i skupni seji novo- iavoOijeniih članov cel^e ob- ôiniske Bdcupščane, т eredo. Konec prejšnjega meseca so na slavnosten način iz- ročili^ namenu novo visečo brv čez Savinjo v Levcu. t*ri gradnji te brvi se je poleg žalske in celjske ob- činske skupščine, krajev- ne skupnosti v Petrovčah predvsem zavzela krajev- na skupnost Otok v Ce- lju, ki je bila tudi nosilec izredno zahtevne akcije, i^ep delež pri tem so ime- li domačini, da ne ome- njamo pripadnikov celj- ske in kranjske gamizije ILA, ki so dela izvršili. Vova viseča brv ima nad 57 metrov razpetine, nje- na vrednost pa presega 20 milijonov starih dinarjev. (Foto: M, B.) 23. aprila, so po tajnih voJit- ivalh za pnedsedniika slkuipšči- ne vnovič iEsvoliili tov. Oûgo Vcnabičevo. Medtem ko bo Jo- že Marolit še najprej neprofe- siionaiLni podpredsednik za dtpuižbene službe, so mesto pffofesionalnega podpredsed- nika za gospodarsko podin>č- je zaftipaM iniž. Dušanu Bur- niku. Rsizien tega so odborniki iz- vodih tïudi predsednika obeh ¡dXMXw. Taiko so za predsed- udlka občinskega zbora izbra- lU Franja Kotnika, za pred- sednika zibora delofvnih skup- nosti pa inž. Milana Ziupan- éiôa. PRVA IMENOVANJA Na slkuipni seji odlbomiikov obeh zboroiv oeJJske občinske skupščine, ki je veljala pred- ivssem koffisitiitimraniju, so iz- brali tudi čtone komisije za volitve in imenovanja. V njej Je šesit odbornikov ter tirije predstertTnikii občinskih druž- beno polditičnih organiaa- clij. Za predisedniika komisije so dtzjvotUii prof. Jožeta Župan- čiča. Na isti seji so izlbrali tudi odbornike, ki 'bodo södepali zakonske zveee. To poolblasti- k) so dobili: Franjo Koitnik, Мал^јап Ašič, Jože Giluk, Zdravko Vidmar, Bogo- mil Pejha, Jaka Majcen in Leon Ca^inšek. NaEadnje so na ločenih se- jah iEívoüli Še člane mandat- no imunitetnih komisij. V takšni komisiji občinske- ga zbora so Jaika Maijcen, Ot- mar Riva in Slawa Marinček, v mandatno imunitetni ko- misiji zbora delovnih skup- nosti pa so Vih Kregar, Ivan Jaivoršeik in Edo Zaivnšski. »CINKARNARJI« ZVESTI KRVODAJALCI Občinski odbor Rdečega Križa Celje in transfuzij- ska postaja pri oeljtski bođ- oišnici sta 5. aprila organizi- rali krvodajallis'ko akcijo za delovni kolektiv Cinkarne Ce- lje. Transfuizdjski ekipi, ki jo Je vodila primarij dr. Strau- sova se je prijavilo 132 de- lavcev Cinkarne. Od tega je kri daroivalo 128 krvodajal- ceiv, štirje pa so bili odklo- njeni zaradi zdravstvenih raz- logov. Ofbčinsiki odbor RK Celje in cel j sika transfuzijska po- staja se jim v imenu vseh ponesrečencev in vseh tistih, kd jim bo njihova kri rešila življenje, iskreno zahvaljujeta in jim izirekata vso zahvalo za darovano kri, prepričana, da se bodo še naprej tako zvesto udeileževaili krvodajal- skih akcij. Prav taiko se za- hvaljrojeta иргаллпеапи odibo- Ш, ki je akcijo odobril, ter tov. Svetličiču, kadrovski služ- bi in sindikalnim podružni- cam. —hč MLADINA IN POTOVANJA Začenja se obdobje izletov in potovanj. Kako je letos z regresi za skup'inska potova- nja otrok in mladine? Zani- mivo je, da je republiški se- kretariat za finance sklenil pogodbo o 30-odstotnem ko- mercialnem popustu za sku- pinska potovanja otrok in miladine tudi z Izletnikom in Kompasom. Upravičenci skupinskih po- tovanj se bodo torej tudi le- tos voBili s ßOodstotnim рк)- pustom, kajti nadaljnjih 30 odstotikov regresa od polne cene planiranih izletov v tem letu prejmejo organizacije, ki smejo organizirati skupin- ska potovanja: izobraževalne skupnosti. Zveza prijateljev Mladine, ZMS, Zveza študen- tov Slovenije, Planinska zve- za, Počitniška znreza. Zveza tabomikoiv. Zveza za telesno kiultiuiro in Ljuds.ka tehnika. Organizator potovanja lah- ko uiveljavlja pri turističnih podjetjih — v Celju pri Iz- letniku in Kompasu — 30-od- stotni popust na polno ceno s potrdilom za uveljavljanje popusta. O nadaljnjih 30 od- stotkih regresa pa se pogo- vori s svojo organizacijo. Skupina, toi ima pravico do regresa, mora šteti najmanj deset oseb, popusti pa velja- jo tako za redne proge v Ju- goslaviji, kot tjudi za posebej dogovorjene prevoze. Mladina pa lahiko dobi popuste tudi pri želesmiških podjetjih — skupine do 10 do 100 oseb 30 odstotkov, skupine od 101 do 500 oseb 40 odstotkov in skiu- pme nad 500 oseb 50 odstot- kov popusta. Tako je na prvi pogled vse lepo in prav. Toda organiza- cije bodo imele za regrese premalo denarja in otroci ter mladina ne bodo mogli poto- vati toliko kot bi želeli. J. V. 20 LET RAZSTAV- LJANJA Likovna sekcija »Prešeren« Celje je spet pripravila raz- stavo slik. Posvečena je praz- niku dela in 20-letnici razstav- ljanja celjskih amaterjev. Kot po navadi, bo razstava tudi tokrat v gledališču. Odprta bo do 15. maja. Med razstav- Ijalci srečamo Vero Pristov- šek, Mileno Doreani, Alojza Goleža, Zofijo Korošec, Emi- la Mareša, Štefko Papič, Vin- ka podjeda, Viko Sekulič, so- delujejo pa še Anta Trobej, Branko Wudler ter Rezka Vuzem. UPOKOJENI PEDA- GOGI SE REDNO SHAJAJO Vsako prvo sredo v mese- cu se sestajajo upokojeni pirosivetinl ćieBmcl te CeOja in okolice, ki jih vodita upoko- jeni šolsiki nadizornilk tov. Pe- stevšek in književnik ter pe- dagoéki svetnik tov. Roš. Na vsakem sestanku imajo pre- davanja, neto pa raizgovore. Na enem od njih so se na primer pogovarjali o Antonu Aškercu. V razgovoru je sode- loval tudii upravnik mestne knjižnice, nečak našega pe- snika, Anton Aškerc, ki je pokazal tudi nekaitere pesni- kove rokopise. Upokojeni prosvetni delavci so s svo- jimi sestanki zetlo zadovolj- ni. kar ЈиоЛгјије tudi diejöirA), da se zlbirajo že več let. PREDNOST ZAPO- SLOVANJU SLEPIH v Dobrni je bil pred krat- kim sestanek republiškega odbora zveze slepih Sloveni- je, na katerem so veliko go- vorili zlasti o zaposlovanju invalidnih oseb. Zanimiv je bil tudi predlog, po katerem, naj bi v Novem Celju uredi- li center aa rehabilitacijo, usposabljanje in varstvo sla- bovidnih. Ta center deluje na- mreč v škof ji Loki, vendar je tamkajšnja zgradba dotra- jana. Zato so ustanovili po- sebno komisijo, ki bo preuči- la razloge, ki govorijo za mo- rebitno preselitev centra v Novo Celje, ali pa za novo- gradnjo. SLABO OBISKAN, TODA LEP KONCERT Moški pevski zbor DPD »Svoboda« Celje je na pred- večer prvomajskih praznikov priredil samostojen koncert v Narodnem domu. čeprav je bila prireditev zelo slabo obi- skana, pa so bili obiskovalci navdušeni nad petjem zbora, ki ga vodi Julij Gorič. V sporedu je bilo namreč naj- več narodnih pesmi, ki so jüi pevci zapeli lepo, domače, skratka, prisrčno, kot vedno. Res je škoda, da ni bilo v dvorani več poslušalcev, saj je bil večer prijeten in lep uvod v prvomajsko praznova- nje. ŠENTJUR „VERONIKA DESENIŠKA" V ŠENTJURJU Predzadnjo nedeljo v apri- lu je v Šentjurju gostovalo amatersko gledališče iz Celja z uprizoritvijo »Veronike De- seniške«. Šentjurska publika je pokazaila svojo naklonje- nost do podobnih priireditev s tem, da je do zadnjega ko- tička napolnila dvorano za- družnega doma, ob samem začetku predstave pa je izra- zila tudii svoje nezadovolj.s.t- vo zaradi tega, ker se je predstajva začela skoraj celo uro pocaneje, kot je bilo ns- povedano. Mič SINDIKALNE ŠPORTNE IGRE v začetku aprila so se v šentjurski občini začele sin- dikalne Sporine igre. Doslej so končali že tekmovanje v šahu, kjer se je najbolj iz- kazala ekiipa tovarne »Alpos«. Do konca maja se bodo zvr- stila še tekmovanja v namiz- nem tenisu streljanju z ma- lokalibrsko puško, v odboj- ki, atletiki, nogometu in pla- vanju. Mič PRIZNANJA AKTIVISTOM RK Občanski odbor RK Senit- jur propraivlja v počastitev 25. obletnice dela RK in 50. obletnice Hge RK, ki bo 23. maja, skromno slovesnost. Ob tej priložnosti bodo v znak priznanja za uspešno delo v RK najaktivnejšim članom podelili 6 srebrnih in 1 zlato značko. Hkrati bodo podeli- li večje število zlatih in sre- brnih značk krvodajalcem in okoli 19 pohvail in priznanj T obliki diplom ... Mič KONČNO LE IGRIŠČE Za mlade in tu so sd Cajnerjevi obò^ s čela in sedli k mali« ' šfci so potegnili žepne ^ ženske so pa z vilicami: ' dale meso iz velike ^ ^ J02A CAJNER je ^ ^ brez roke s Planine 2 * Ljubnim. f »Kako živite tu, na i ni?« »Moram povedati,! standard za tričetrt i kot je bil nekoč.« »Stj partizan?« »Ja, boril sg in danes lahko rečem, j zastonj.« »To pomeni,'i z življenjem zadoi-;« »Sem, imam vse tisto kj trebuijem. Razumljivo, ¡ bi imel še več, pa kaj i človek pritoževal. Вад mir in vsi imamo mo i živeti solidno.« »Kaj n« so tudi drugi tako zad« ni?« »Veste, vedno je bä ko, da niso vsi za eno s Drugo pa je to, da ljudj so nikdar popolnoma i voljni. Zdi se mi pa, da j( čina lahko prav zadow( današnjim življenj еш se izboljšali življetijA: goji tudi za otroke?« »ï sploh. Nekoč s hriboto nismo hodili vsaik dan lo. Kaj pa danes? Ni w mladimi nepi;smenih, vse jo, da se lahko nauäj nekoč nekaj postanejo.« vas danes, ko se spona borbe proti okupatorju bolj moti?« »Veliko je l tistih, ki se pretirano jo, za borbo pa niso n prisipevali. Še več pa .stáh, kii marsikaj povsa upravičeno kritizirajo, i jim gre mnogo bođje to koč.« »Kaj pa razni bei problemi, še obstojajo^ nim, da je še precej fl skiih vprašanj nerešeni to si niso krivi sHimi, i občinska skupščina. No^ teri si lahko kai hitro dijo.« »So za to krive vi poznanstva?« »žal se ; še dogaja.« »Vi ste invalid. Ii» kojnino oz. impali! »Imam pokojnino УЈ 730 dinarjev mesečno.^ pa zemljo imate?« »Št* tarje. Krompir pridel^ šdčtka redim, vse ram pa kupiti.« »Je M vaših zaposlen?« »N«' pa ženo in dva otroka' srte bili ranjeni?« »V 5 sem padel v zasedo.« Šentjur pri ® med najsiroinaž» veni j i. Tako беп Stankih še vedno rijo nerazvitih, » ni všeč domačii^J re šole, to alij elektrike ali Tako novi o» preveč bogate ^ se je vse več da bodo povsod' iiïi družbenega, vse sile, da le zlezla v kate?® povečal bi se st« POMIN ILIH ZA INO MEJO governo mejo bo- ^jg počastili s!po- svojih tovarišev, J 50. leti padli v ^Јуеагако Koroško. j¿bor Zveze pro- ^ borcev za sever- Iijubljani bo prire- jjßilinih sdovesnoeti. iniemoracija bo oib girobu Ferda gjedo 7. maja, dru- jiaslovčah ob gro- puncerja, v pone- maja s pričetkom íía obeh komemo- gta sodelovala tu- ja odbora zveze '/ f Celju. Prav bi bi- ; se komemoracij odi mladi ljudje. R. M. ÊLSKI PEVCI OBERDOBU [îtkim je polzelski ßki zbor gostoval v B, kjer so ga spre- (ki možje in pred- (osvetnega društva !f\'ci so si ogledali I dom, novo petraz- povno šolo, otroški wge objekte. Zlasti Cipo urejen in tudi Bjo odlično organi- ¡ vozi otroke v vr- ti avtobus, ki jih razvozi tudi po do- 0 žalostna pa je da se peščica Slo- tem območju deh üranki. Klerikalna tí je vedela za na- »Iskih pevcev, je dan priredila »pra- aladi« — razstavo omobilov in dirke — tóba na koncertu je t) temu odlična in i so v nabito polni »htevali novih in no- tìev. Z gostovanjem idovoljni tako gosti- gDstujoči, kar je okrepilo sodelovanje med obema društvoma, ki že ne- kaj let zelo vzomo poteka. BO VRTEC V ZABU- KOVICI OSTAL? v Zabuikovici deluje vrtec s 14 ortiroki. Jeseni so se pre- seliili v nove prostore ob no- ■vl šola v Grižah, oddaljeni diva knilometra. Občani pa bi Wjuib temu želeOii, da virtec v 25abukovci ostane. Krajev- na 8|кгд|рпов* je aato skleni- la, da bo izivedila anketo in če bodo sitaršd vpisaM vsaj 22 otrok in če bodo zagotov- ljena sredstva, potem so mož- nosti, da vrtec ostane. геаДпе. SPOMINSKI PLOŠČI Ob praznikih 27. april in 1. maj so v Žalcu na stolpu ob cerkvi odkrili dve spo- minski plošči ob 100-letnici Tabora, v centru mesta pa so spomenik žrtvam NOB posta- vili na nov marmomiat pod- stavek. Na njem so tudi ver- zi žalske pesnice Mete Rai- nerjeve. Ob odkritju spomenika je bdla spominska svečanost, kar sne je pa pred kmetijskim kombinatom promenadni koncert pihalne godbe iz Li- boj. Za 1. maj pa so se šte- vilni žalčani podali na Mrzli- co, kjer je bilo srečanje pre- bivalcea' zasaivskih krajev in krajev iz žalske občine. T. V. ŠOŠTANJ VESELO NA SLEMENIIH Pravkar končane praznike bodo dolgo pomnili tudi lju- dje v koči na Slemenih, kjer se je v prazničnih dneh zbror lo veliko ljudi iz vseh krajev Slovenije. Medtem ko so ne- kateri kraje od Zavodnje do Šentvida in Slemen prehodili peš, pa so se drugi tja odpe- ljali z avtobusi in osebnimi motornimi vozali. V koči je oba dneva igral tudi ansam- bel, ki je poskrbel še za bolj- še raapoloženje med turisti. ^ SILA PA GRE: Slavnost v Velenju in obisk "a pripomogla, da je Cestno podjetje v nekaj ""■edile ta ovinek na cesti Petrovce — Velenje. PREPREČILI SO NAJHUJŠE v noči med 28. in 29. apiri- lom so ob enih zjutraj zatuli- le rudniške sirene. Rudarji tretye izimene aahodnega po- lja so se vznemirjeno umak- nili, ko so videli, da jim gro- ai voda. Voda je silovito uda- rila čee sloj jalovine in pre- moga. Reševalna ekiipa je pra- vočasno prispela na kraj do- godka, tako da ni bilo težjih poškodb. Naslednji dan je v prvi iameni na K-20 obrato- val le en odkop. Rudarska HTV je seveda takoj obvesti- la rudarsko inspekcijo SRS. LAŠKO KRESOVI V POZDRAV PRAZNIKU Zadnjo soboto v aprilu je mladinski odsek pri planin- skem društvu Rimske Topli- ce v sodelovanju z osemlet- ko Antona Aškerca organi- âral kresovanje v počasti- tev obletnice pohoda štirinaj- ste divizije. Kres je zažarel na vrhu Lovrenca in Lisce, ugasnil pa je okrog desetih zvečer. Kresovi na sosednjih hribih pa so doikazali, da ima društvo sodelavce budi v šir- šem okolišu. UBRAN PROGRAM Tudi v Rimskih Toplicah so proslavili 254etnioo poho- da Štirinajste divizije. Orga- nizirali so lepo akademijo, v kateri je nastopila mladina, odra'sli pa naivdiišeno aplav- dirali izvrstno sestavljenemu programu in izvajalcem. Na- stopajočim se je v imenu ob- čanov za trud in lep večer zahval u predsednik organiza- cije Zveze borcev Miloš Mla- kar. A. M. POPRAVEK v zadnji številki smo zapi- sali, da je v Jagočah pri La- škem bila volilna komisija z volilci vred na prepihu. Novico je našemu novinarju povedal član občinske volil- ne komisije, novinar pa ni dobro slišal imena kraja, pa je zapisal namesto Tevče Ja- goče. S tem se opravičujemo lastniku prostora, v katerem je bilo volišče 2за območje Jagoč. SMRTNA NESREČA v noči od ponedeljka na torek se je v rudniku Laško primerila huda nezgoda. Ru- dar FRANC ČREŠNOVAR, ki je bil na nočni izmeni na od- kopni številki v »Jožefa po- lju« je postal žrtev plazu pre- moga in jalovine, ki se je se- sula nanj. Tovariši in reševal- na ekipa so ponesrečenega rudarja dve uri po dogodku odkopali, vendar je bil 45-let- ni kopač že mrtev. Več o ne- sreči bomo poročali prihod- njič, ko bodo že znani izsled- ki komisije UJV. Na kraj ne- sreče je v torek zjutraj odpo- toval tudi javni tožilec Ivan Bele iz Celja. V pralni stroj KONCERT ZBORA „SVOBODA., Moški zbor celjske Svobo- de je s svojim koncertom do- kazal, da je zrel in ustvarja- len pevski korpus, ki ima v Juliju Goriču zanesljivega vodjo. V prvem delu je zapel 2 pesmi. Najbolj je presene- til izbor; poleg narodnih in umetnih se je lotil tudi rene- sančnih kompozicij (Gallus, Orlando di Lasso). V prired- bi narodnih smo srečali skla- datelje Mirka, Tomca, Ker- njaka, Simonitija in Gregor- ca. Od našega ožjega rojaka Blaža Amiča so peli sklad- bo Manzanares (na špansko besedilo), posvečeno padlim španskim herojem. To je bi- la ki'átna izvedba v moškem zboru. Skladba je polna in- tonančnih težav, a odpeli so jo dostojno. Zadnja pesem je bila Gregorčeva Bleda lu- na. Kç se. je na odru poka- zal njen avtor, je doživel ve- lik aplavz. V drugem delu je imel ma- riborski zbor Slava Klavora na programu renesančne, imietne in narodne pesmi. Zbor je vrh\mski in težko je k temu dodajati nove laska- ve ocene. Izrvedba Försterje- vega Spaka na Aškerčevo besedilo je bila vzorna, bala- da sama je prišla do močne- ga dramatskega izraza. Gre- gorčevi pevci pojejo sprošče- no. Zbor označujejo vse pev- ske kvalitete. Gr^orc je ро1покгл'еп, sen- sibilen interpret. Pod njego- vim vodstvom pevci radi po- jo. Skupni nastopi dveh zbo- rov imajo vzpodbuden peda- goški pomen, tako za pevce, zborovodjo in publiko, hkra- ti pa prispevajo k dvigu na- še pevske kulture. Moškemu zboru Svobodi želimo v bodoče zdrav raz- cvet. A. S. MARIBORSKA CESTA 1 opravlja vsa tapetniška, pohi- štvena in avtomobilska dela. Na zalogi ima preobleke za avtomobilske sedeže. • Izvaja vsa dekorativna de- la, ter polaga vse vrste tal iz plastičnih mas. Izdeluje vse vrste športnih torb, nahrbtnikov — serijsko in po naročilu — ter poprav- lja vse izdelke usnjene galan- terije. Za naročilo se priporoča ko- lektiv »TAPETNIŠTVA« — CEUE MALA ANKETA 0đ vsega нттгл so odveč - leta Na tisoče jih je bilo na otroškem igrišču v Vedenju. Zabavišče najmlajših Velenjčanov je bòlo 27. aprila zbd- raliišče borcev štajerskih in koroških partizanskih enot. IV) Je büo gneče, to Je bilo vzklikov in objemov, polju- bov in silovitega stiskanja rok. Kaj so si mislili po tolikšnih letih o srečanju in kaj o proslavi, ki jim jo je pripravio mlado rudarsko Ve- lenje. Koga vprašati? Kogarkoli. Seveda vsak ima si^pje občutke in mišljenje, toda vprašal sem štiri narodne he- roje o njihovih občutkih. MIČO DUŠENOVIČ, koman- dant Tomšičeve, heroj s po- hoda XIV.: »Cesa sem naj- bolj vesel? Tega, da smo sku- I>aj, da nas je še vedno to- liko živih in razmeroma zdra- vih. Koliko jih je med tem že šlo pod rušo, k čemer je pripomoglo trpljenje v vojni. Takšna proslava nekaj stane, toda brez skrbi, čez 25 let ne bo nikogar več, ki bi lahko stopil v »stroj« proslavljenih štajerskih in koroških enot .. .« TONE VIDMAR — LUKA, eden od komandantov XIV. divizije: »Od proslav, bil sem namreč na vseh, je Velenjska nekaj posebn^a. Tu so več- je možnosti. Sinoči so gore- li kresovi po hribih. Jaz se z veseljem spomnim tistega, ko je leta 1944 Bračičeva brigada napadla za 1. maj rudnik in zažgala okoli 12.0(X) t premoga. Tisti kres je go- rel 23 dni. Takratno in da- našnje Velenje? Saj sploh ni primerjave.« JOŽE BOLD AN — SILNI, he- roj г Basališča: »Na vseh partizanskih mitingih od Do- lenjskih Toplic, Okroglice, Ostrožnega pa do danes je največ vredno to, da se vi- dimo, da se pogo\'orimo in zapojemo. Drugače pa, fant moj, starejši smo in zato je bilo Ostrožno boljše od Ve- lenja, Dolenjske Toplice pa boljše od Ostrožnega. Bili smo vsi skupaj toliko in to- liko mlajši.« MIRKO JERMAN, heroj Šlan- drove brigade: Vsaka pro- slava je lei)ša, in bogatejša, le mi smo od ene do druge starejši, bolj upognjeni in vedno manj nas je. Veseli me, da nas je po 25 letih še vedno toliko. V časniku TV 15 je rubrika »imeli smo ljudi« vedno preveč polna. Žal. Toda danes je čas za vesele misli, za optimizem. Takšnale proslava človeka oživi, ga pomlajša . . .« Takšni so bili odgovori štirih jimakov revolucije. Vsi, prav vsi na tem srečanju so bili v nečem popolnoma enotnega mnenja: škoda, da smo za četrt stoletja sta- rejši. Vsi so veseli napredka, eden od takih dokazov naše rasti je tudi Velenje, toda najslabše od vsega pa so ven- darle leta... -ec ^ bolj vsakdanji, liiknje na cestah j Л ali v občmskem proračunu pa mno- j Л go manjše. Kaj storiti? I y*" Nehote se človeku vsili misel, da j so naredili odločen korak naprej ^ ^ prav ob volitvah novih odbornikov j( občinske skupščine. V tej izrazito ij (j^; kmetijski občini imajo prebivalci v ¿ skupščini občine kar šest inženir- » Ц^" jev odbornikov, tudi predsednika ^ i,^' obeh zborov skupščine sta ing. Upo- f števalo se je tudi žensko prebival- j ^¡jJ stvc ki ga je v občini nekaj nad „ 50 odstotkov, saj je med novoizvo- ^ K.' lienimi odborniki tudi ENA tovari- " šica TÉMA ZA STARŠE - TEMA ZA STARŠE - TEMA ZA STARŠE - TEMA ZA STARŠE - TEMA n pomoč DUŠEVNO PRIZADETIM Kategorizacija otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem raz- voju je tudi na območju Ce- lja in okolice odkrila dolo- čeno število duševno priza- detih otrok, katerih večino vzgajamo v posebni osnovni šoli, tiste, ki so sposobni privajanja, vključujemo v dom v črni, težje primere pa v Domavo. Na območju Celja in okolice delujejo za lažje primere duševne priza- detosti posebne osnovne šo- le v Celju (zavod Ivanke Uranjekove), ki ima disloci- rane oddelke v Žalcu, v Do- brni in v šmartnem v Rožni dolini, posebna osnovna šola v Laškem, nekateri oddelki pri osnovnih šolah v Šmarju pri Jelšah in v Rog. Slatini. Otroci z območja občine Ve- lenje se šolajo v svoji po- sebni osnovni šoli, iz Šent- jurja v Celju, iz »lov. Konjic pa v Slov. Bistrici. Med or- ganizacijami, ki se bavijo z vzgojo, izobraževanjem, ter sploh usi>osabljanjem psihič- no prizadetih, vsekakor zaslu- ži posebno pohvalo društvo za pomoč mentalno nezado- stno razvitim, ki je začelo delati pred dvema letoma in je imelo pred kratkim v Ce- lju svoj občni zbor. Za to priložnost je poseb- na osnovna šola v Celju pri- pravila v avli Narodnega do- ma zelo lepo razstavo ročnih del, izdelkov tehničnega, ši- viljskega, kovinarskega pouka in gospodinjstva, pa zvezkov, risb itd. V dvorani pa so se nato predstavili s pravcato akademijo, ki je pokazala vso spretnost, iznajdljivost, pogum in napredek, v kate- rega so vložili vzgojitelji in učitelji mnogo naporov. Poročilo o dosedanjem de- lu celjskega društva je poda- la predsednica Milena Mrav- lje. šola je poskušala v ne- koliko izboljšanih razmerah urediti predvsem učne pogo- je. Tako so z novim šolskim letom odpravili troizmenski pouk, za roditelje in druge svojce pa so pripravili v so- delovanju z društvom serijo predavanj — šolo za starše, v kateri so udeleženci tudi polnoštevilno sodelovali in vztrajali. Društvo se je tudi trudilo, da bi med svojimi člani razširilo knjige s prob- lematiko usposabljanja psihič- no prizadetih, ki jih izdaja republiški odbor. Starši pa s posebnim zanimanjem bero revijo Zbornik, pa tudi revi- jo Pregled, ki je naše osred- nje ortopedagoško glasilo za starše in druge in izhaja v Zagrebu. Ker so pogoji šolanja naših otrok v Celju iz leta v leto težji, je tudi društvo sodelo- valo pri akciji za gradnjo no- ve posebne osnovne šole v Celju. Kakor v Celju, imajo podobne težave tudi v La- škem. Tamkajšnja občina pa kaže vso pripravljenost, da bi pomagala rešiti probleme in bodo z izgradnjo nove osnov- ne šole sprostili prostore v dosedanji šoU za posebno os- novno šolo. Tudi v Žalcu bo- do verjetno kmalu izboljšali pogoje usposabljanja psihič- no prizadetih otrok. Za obči- ni Šentjur in Šmarje pri Jel- šah se situacija ureja, po- trebno pa bo temu problemu p>osvetiti več pozornosti in рмз- moči. Društvo za pomoč mentalno nezadostno razvitim v Celju je pomagalo šolam z materi- alnimi sredstvi pri nabavi de- lovnega orodja in opremi de- lavnic, zelo pa so se izkazale tudi mnoge delovne organiza- cije našega območja z lepimi društvenimi zneski in delo društva podprle tudi moralno s kolektivnim pristopom v članstvo. Vsekakor je dvelet- Do delavnost in je v polni no delo društva pokazalo le- meri opravičilo svoj obstoj. Poročilu upravnega odbora je sledil strokovni referat prof. Albina Podjavorška o iz- biri poklica psihično prizade- tih lažje stopnje. Predavatelj je na osnovi dosedanjih izku- šenj doma in v svetu nanizal misli o smotrnosti zaposlova- nja naših duševno prizadetih mladih ljudi, potem ko к ustrezno usposobili. GreV^ za dolžnost družbe, ^^ H mladini omogoči vstop v ^ É beno življenje, tistim p^'^ á nimajo delovnih posw^ O sposobnosti, pa človeka^ j no življenje v ustreznih Íí movih. V razpravi je med drugi Í sodelovala tudi tov. Mila ^ ^ mejčičeva. Po njenih bes^ I' je pričakovati začetek g^ nje nove posebne osnovne^ le že jeseni, prav gotovo ^ 1 si>omladi prihodnje leto. ^ ■ rektorica centra za soci^iT, delo Zofka Stojanovičeva ^ ' je govorila o perečih sociS nih vprašanjih v zvezi s тЈ močjo družinam psihično ^ zadetih, nato o problemih ^ i troka predšolske dobe, (ЈђЈ. > nega varstva in potdobno. 1 ( Občni zbor društva za p^^ ' moč mentalno nezadostno raj ' \atim v Celju pomeni pomeiQ. ben mejnik pri nadaljnjih prj. zadevanjih za dobro psihičug ' prizadetega otroka in mla^ stnika. Zelo prav je, da nj^ ' bomo tudi v prihodnje 1гка. zovali vso tisto ljubezen ¡j skrb, kakor doslej, prof. ALBIN PODJAVORšeh SVETUJEMO VAM - SVETUJEMO VAM - SVETUJEMO VAM - SVETUJEMO'VAM - SVETUJEMO OTROKE V PRVIH TREH ME- SECIH V SLOVENIJI 54 PROMETNIH NE- SREČ, PRI KATERIH SO BILI UDELEŽENI OTROCI žal se danes vsakomur mudi! Najbolj pa tistim, ki so motorizirani! Neprimerna hitrost je vzrok mnogim ne- srečam, ki so se zgodile v zadnjih letih. Najhuje pri vsem tem pa je to, da danes naše ceste glede na različne udeležence prometa nikakor niso primerne za velike hitro- sti. Cesta Maribor—Ljubljana naj bi bila kot cesta I. reda »hitra« cesta, vendar prav za- racM pešcev, kolesarjev, vpreg, traktorjev in drugih poča- snejših vozil to ne more po- stati. Kaj naj naredi voznik av- tomobila, ki vozi s 100 kilo- metri na uro, če z roba ceste nekaj metrov pred njim sko- či pred vozilo otrok? Ne za- viranje, ne umikanje ne po- maga. Letos je bilo v Slove- niji v prvih treh mesecih že 54 nesreč, v katerih so bili udeleženi otroci, številka je res nekoliko manjša, kot lansko leto (77), vendar še vedno zelo zaskrbljujoča, če pomislimo, da je bilo poško- dovanih 55 otrok. Kje so vzroki za tako številne nesre- če? Na prvem mestu s 40 pri- meri je nenaden prihod ali skok otrok čez cesto. Zave- rovani v svojo igro pozabijo, da so na cesti. Korak ali dva proti sredini vozišča in ne- sreča je tu. Samo sedem od teh nesreč so zakrivili drugi udeleženci prometa. Najhuje je s predšolskimi otroki, saj so ti povzročili kar 23 ne- sreč, osnovnošolski 18 tn di- jaki srednjih šol 6. Zato ni čudno, da se večina voznikov najbolj boji otrok na cesti. Le malo je nesreč blizu šol, večina se jih zgodi na odprtih cestah in na me- stnih ulicah. Torej na poti v šolo in iz nje. Celje v Sloveniji slovi po tem, da je delo z otroci pri prometni vi^oji izredno uspe- šno in množično. Prometni krožki, šolska, občinska in medobčinska tekmovanja »Kaj veš o prometu« nedvo- mno pripomorejo k temu, da številke niso še večje, žal pa je to še vedno premalo, kar dokazujejo številke o udelež- bi otrok v prometnih nesre- čah. Starši vse preveč prepušča- jo prometno vzgojo šolam, namreč sami premalo pripo- morejo k temu, da bi se znal njihov otrok pravilno vesti na cesti. V Celju niso redke ulice, na katerih igrajo otro- ci nogomet ali druge igre. Mnoga dvorišča niso zavaro- vana in so odprta naravnost proti ulici ali cesti. In ne navsezadnje še to vprašanje: Kje so rumene rutice, ki bi jih naj nosili učenci prvih razredov osnovnih šol? Celj- ska komisija za vzgojo in varnost v prometu je s po- močjo tovarne Metka Celje razdelila tem otrokom rume- ne rutice, ki bi jih naj nosili okoli vratu, kadar so na ce- sti. Rutice so daleč vidno opozorilo voznikom motornih vozil, da imajo pred sabo najmlajše, ki se še ne spo- znajo v največji meri na ce- stna pravila. V prvih dneh so otroci nosili rutice, sedaj pa jih je vedno manj. Res rumena barva rutice ne od- govarja vsaki obleki, zato je marsikatera mamica proti ru- tici. Vendar ali ni bolje zava- rovati otroka s kričečo rume- no barvo, kot pa da se bo nekega dne vrnil okrvavljen. Prav zato lahko trdimo, da so šole in drugi zsa otroke v prometu naredili veliko več kot starši, öe bi oboji sode- lovali v polni meri bi bilo žalostnih nesreč z našimi naj- mlajšimi prav gotovo mnogo manj. MILAN SENIC.^ PRODAJALKA SREČK ^па naših lokalov je vstopila tovarišica, ki srečke ter svoj korak takoj v začetku name- ij drugi mizi desno. Da ni šla k prvi mizi na %il vzrok verjetno le v tem, ker za njo ni Г^е. drugo mizo pa sta sedela srednjeporo- T'tern ne mislim, da sta bila le srednje poro- ipak sta bila v zakonskem jarmu šele sred- io lei- Vsaj tako sem sklepal po sinku, ki je mU wztöe in je kazal okoli dvanajst let. Zspod, srečke! ^irnam sreče, se je nasmehnil gospod Malo- tßük njegov priimek ni bil nič v zvezi z nje- Teh namreč sploh ni imel. edo pravi, da nimate sreče? (g nikoli nisem nič zadel! fg Tiikoli! Pri meni zadene največ tistih, ki ku- ffečke. Dajte, poizkusite! f¡gs nimam sreče. Kaj ne èenkica, da nikoli fßdenem. O, oči, ogledalo si pa zadel s copato, se je og- j iz naslednje generacije. Џј govoriš, ko še nimaš volilne pravice. frejšnji teden prav gotovo niste kupili sreč- џеп1, da niste nič zadeli. ¡¡e, nisem! gotovo ste jo kupili pri mojem konkurentu. O, poznam takšne tičke, mislijo, da bodo imeli več sreče pri moških. Pravim vam, ne kupujte srečke pri njem, če hočete kaj zadeti. — Saj nisem rekel, da sem jo kupil pri njem. — Kako se mi upate lagati! Zagotovo vem, da ste jo kupili pri njem. Kje pa bi jo drugod? Samo midva jih prodajava v tem mestu. — Pa če vam povem, da je nisem! — Gospa, kako morete prenašati ob sebi takšne- ga lažnivca? — Kaj, vi boste to meni rekli! Saj sploh ne ve- ste... — Kako da ne, če ni kupil pri meni, jo je pri njem. Zato pa nič ne zadene. In še laze mi povrhu. Da ga ni sram! Ljudje' so uprli pogled v drugo mizo v desno, najbližji so pomaknili stole še bliže. Ugibali so, kdo ima prav: prodajalka srečk ali gospod Malobrk. Končno se je nekdo le opogumil. Previdno je steg- nil vrat proti Malobrku in ga na uho vprašal: — Kaj res niste nič zadeli? ' — Ne! — In niste kupili srečke pri onem drugem? — čujte, tovarišija, jaz še sploh nikoli nisem ku- pil nobene srečke! frk PRISPEVKI NAŠIH BRALCEV: ?? ste že čitali roman ¡^m človeku, morda ^j.'Hšali o njem? Nevi- J jtakor duh, to je ne- J^ega! Ce imajo na Ij, Pri sosedu »furcš« pa vas ni- se povabite kar sami kot neviden gost. Tam pridno jeste in pijete, si vza- mete to in ono z mize, zavije- te v papir in nesete domov ženi in otrokom: saj ne bo- do videli, da ste kaj vzeli, ker ste neviden človek. LAhko poslušate kaj se pogovarjajo; morda ravno kdo idesti čez vas, pa ga počite po čeljustih; saj on vas ne more videti, ker ste nevidni. Ali vam je zmanjkalo »fasnge«, pa greste 9 košem v kako samopostrež- no trgovino, si naberete poln koš in greste z njim mimo blagajničarke naravnost do- mov, saj vas ni nihče opazil, ker ste nevidni. Ali pa bi ra- di imeli avto, pa nimate de- narja; kar naredite se nevid- nega, pa pojdite v banko k blagajni, kjer sedi blagajnik med celimi šopi bankovcev, pa mu jih vzemite toliko, da bo dovolj za avto, saj vas ne more videti, ker ste nevidni. Glejte, kako je to »fajn«! Pa kako postanete nevidni člo- vek? To je precej zamotano. Poglejmo v ^Kolomonov žegen, tam piše: Najprej si priskrbi sedem let starega črnega mačka in sicer takega, ki ima na koncu ijei rep. Mačka daj v vrečo. S tem mačkom v vreči pojdi na križišče dveh makadam- skih cest, po katerih ne ho- dijo ljudje, ne živina, ne vprcžna vozila, še manj pa vozijo kaka drugačna vozila (motoma). Tu sem, na Imži- šče. si nanosi dovolj drv, po- nev ali lonec, dovolj vode, sol, nož, vilice itd., sploh vse, kar boš rabil pri mačji poje- dini. Nato vzemi kak špičast predmet, s katerim zariši na križišču velik krog. Tega kro- ga ne smeš ves čas prestopiti, sicer te takoj zgrabijo hudi- či, ki prežijo na tebe na zu- nanji strani kroga. Zdaj vze- mi nož in zakolji mačka. (Lahko je mačka ustreliti, a težko zaklati, ker žival pri tem hudo grize in praska. — op. pisca). Oderi ga in očisti, ter ga daj kuhati. Ko je ku- han ga pojej. Pazi pa, da do- biš lepo in celo takozvano »mačehno kost«, jo lepo oči- sti mesa in jo brž ko mogoče pošlji ali pa nesi sam na glavno tajništvo peklenske pi- sarne v Peklu. Tam ti bodo kost žigosali in potrdili in ko jo dobiš nazaj, boš lahko ne- viden človrit hodil med ljud- mi, če boš imel tisto kost v ustih ali v žepu. Torej, naj ponovim še en- krat ves proces kratko in je- drnato: sedem let starega čr- nega mačka je treba na križi- šču dveh cest zaklati, odreti kožo, skuhati, tudi če hočete speči in potem pojesti. Pazite, da ne poškodujete »mačelme kosti« (drži Se gnjati) in jo čimprej pošljite na »Glavno tajništvo peklenske pisarne v Peklu« (zdaj imajo v naslovu: Sekretariat peklenske pisar- ne v Peklu), da jo potrdijo in žigosajo (jasno je, da tudi registrirajo). Ko vam jo bodo poslali žigosano nazaj, pa se bodete lahko vsak čas, kadar boste hoteli, spremenili v ne- vidnega človeka. Poskusite! Pa se bo znašel med bralci kak nejeveren Tomaž, fci bo rekel: »Oj, bejšte, bejšte! To so same lari-fari! Jaz tega nič ne verjamem,« Jaz pa pravim: Ni moj namen bralcem vcepi- ti vero v čarovTiištvo, kakor na primer, pisatelji raznih romanov in povesti ne silijo svojih bralcev, da morajo na vsak način verjeti njihovemu pripovedovanju, tako tudi jaz. TONE LOKOŠEK Da pšenica bolje obrodi, so na binkoštno nedeljo v ra- nem svitu vlekli belo rjuho počez in podolgem čez njive, kjer je rasla pšenica. • Da vrane ne zobljejo koru- ze po njivah, so jo luščili na pustni torek takoj po polnoči pod mizo in v temi. * Če bije toča, poberi nepar- no število toč in jih vrzi na ogenj ali pa je treba brano obrniti narobe (seveda na plamenu). Toča se ustraši ostrih zobov na brani in ta- koj preneha. (Nedaleč od nas to še delajo). * Da ne bodo njive zapleve- Ijene, je treba na pustni to- rek, še pri luči, pomesti vse gnati čez plot na sosedovo zemljo. S tem je otldan ple- vel. • Če goveda »žabica dere« (grize), so nekdaj močno se- greli trinožno pone in z vro- čo ponvijo drgnili goveda po križu. Ali pa, če je imel kdo priložnost uloviti malo, zele- no žabico, jo na hodno nitko privezati za zadnjo desno no- go in živo obesiti na podstreš- je. Ko se je že čisto posuši- la, so jo sneli in zmleli v prah ter hranili v škatljici. Če je potem kje kakšno go- vedo zbolelo, so dali na no- ževi konici tega žabjega pra- hu na kruh in to daJi živin- četu. Po dolgem času ni bilo za prvi maj vojaške parade v Moskvi. Med vsemi mogoči- mi ugibanji je slišati tudi mnenje, da je morala priti ta odločitev z najvišjega vr- ha. Tako so bili generali pri- krajšani za svojo predstavo, imajo pa še možnost groziti, kakor general Jepišev, ki je obudil od mrtvih staro trdi- tev, da bi v atomski vojni kapitalizem propadel, med- tem ko bi se socializem zrna goviti razvijal naprej ... Glasilo zveze ruskih pisate- ljev »Oktjabr« je odkrilo, da ljubezen ni nekaj splošno človeškega, ampak da nosi kakor vse drugo na tem ljubem svetu pečat razred- nega boja . . . Poročajo, da kakih 35 odst. ameriških voja- kov v Vietnamu kadi cigare- te marihuana, ki sodijo med lažja mamila. Ameriško po- veljstvo je začelo »vzgojno« prepričevati vojake, da. »ma- rihuana prinaša nesrečo«. Ker pa se »vzgojni prijemi« najbrž ne bodo obnesli, se utegnejo kršilci znajti za za- pahi do pet let. Ni pa ver- jetno, da bi zaprli vseh 35 odstotkov vojakov v Vietna- mu, ker bi se lahko zgodilo, da bi še preostalih 65 odst. pričelo kaditi marihuano ... Precejšnje število laburistič- nih poslancev bi rado spod- neslo ministrskega predsedni- ka in voditelja stranke WU- sona. Politični duhoviteži jim priporočajo, naj se ne trudijo čez leto dni, ko bo- do spet parlamentarne volit- ve v Britaniji, bosta tako in tako odletela z oblasti Wilson in njegova stranka... Na nekaterih ameriških univer- zah so zdaj študentje že za- čeli nositi orožje in z njim groziti profesorjem. Prednja- čijo črnski študentje, ki mi- slijo, da bodo tako prej do- segli enakopravnost. Morda jo bodo, toda ne v znan- nju ... Kljub nasprotova- nju krščanskih demokratov je italijanska pravosodna ko- misija začela obravnavati za- konski osnutek, ki naj bi olaj- šal ločitev zakom. Toda kljub olajšavam nezvestoba še ve- dno ne bo povod za razvezo. Zato bosta potrebna krvo- skrunstvo in petletna ločitev od mize in postelje. Krščan- ski demokrati so še vedno nezadovoljni... Bilo je med Eisenhowerjevim pogrebom, ko je majhna deklica, ki je г materjo opazovala pogrebni sprevod in krsto, rienadoma na glas vprašala: »Mamica, kdo ga je ustrelil?« Tudi svo- jevrsten komentar časa in njegovih nravi ... Zamenjava v skupščinah Kra!„ je umrl, živel kralj! Nekaj takega bi lahko rekli tudi |И) teh naših volitvah, četudi je ta rek vzet iz ropotarnice srednjega veka. Tokrat smo namreč pri nas opu- stili načelo rotacije pri skupščinskih volitvah, ko smo na vsaki dve leti iz- volili le polovico skup- ščin, pri teoročilo o do- sedanjem delu, ki je dragoce- no prav zaradi tega, ker no- vim poslancem pove, kaj so doslej storili, do kod so pri- šli in kaj je ostaflo še odprto. Res drugod po svetu srtwar malce obrnejo in strokovn^ja- ki ustavnega prava analizira- jo delo parlamenta ter mu svetujejo, kako naj deluje. Pri nas pa je to opravila sa- ma skupščina in bodo stro- kovnjaki ustavnega prava na podlag: tega poročila anali- zirali delo skupščine in raz- voj skupščinskega sistema. Poglavitna poteza delova- nja dosedanjih skupščin pa je prav gotovo v tem, da so silno veliko prispevale k de- mokratizaciji celotne družbe in samih sebe. Pri tem so postal: odborniki in poslanci v skladu s splošnim družbe- nim razvojem samostojnejši, čutijo se veliko bol¿ odgo- vorne do volilnega telesa in niso več toliko obrnjeni navzgor. Nastajajo namreč razmere, ko niti mat^ialni niti družbeni položaj poslan- ca in odbornika ni odvisen od tega, kaj mislijo »zgoraj« o njem, marveč predvsem od tega, kaj o njem menijo ti- sti, ki so ga volili, saj na- posled pcrav tìl tudi odločajo, ali bo še kandidiral ali ne. Od tod torej njihova večja samostojnost pri odločitvah, od tod tudi bolj sproščena raizjprava v skupščinah na ka- terikoli ravnini, od tod tiidi čedalje bolj demokratično vzdušje v samih skupščinah, To pa je tudi tisto, kar ka- že v novih skupščinah naj- bolj razvijati naprej, da bo- do odborniki in poslanci v resnici postali delegati obča- nov in delovnih ljudi ter sa- moupravnih organizmov na najrazličnejših ravneh, njim odgovorni in od njih tudi od- visni. Same skupščine pa prek tega postajajo v resnici ne vlada nad l.nidmi, ampak povezovalec različnih intere- sov, iz katerih izluščijo v de- mokratičnem dogovoru tiste- ga, ki je skupen za vse. V. J. Tudi v Sloveniji: prevelik uvoz! Iz Slovenije smo v le- tošnjih 3 mesecih izvozili blaga za 26,3 odst. več kot lani v istem času, uvozili pa smo do konca marca kar za 42 odst. več blaga kot lani v 3 mesecih. Res je, da je jugoslovansko povprečje iz- voza pol manjše kot sloven- sko za letošnje prvo četrtlet- je, toda tudi v Sloveniji z uvozom pretiravamo. S ta- kim brezglavim, preobsežnim uvozom ne ustvarjamo deviz- nih rezerv, kar spet najbolj škoduje prizadevanjem skup- nosti, da bi ustvarUi čvrst, konvertibUni dinar. KOPENHAGEN — Ko so v ponedeljek pričeli na Danskem predvajati Johnj nov film »Zelene baretke«, ki poveličuje ameriške okupatorje v Vietna^h domačini demonstrirali pred kinematografom in metali dimne bombe, da dalci ne bi mo.di v dvorano. Na sliM: pretep med policaji in demonstrant cesti pred kinematografom. Telefoto: TELEGRAMI BEJRUT — V Libanonu je spet prišlo do spopa^v med člani pa- lestinske organizacije odpora »Al Saika« in vojaki redne libanon- ske vojske. Pred nekaj dnevi je bilo v spopadih med Palestinci in armado ubi tifi več oseb. NEW YORK — že mesec dm trajajo posvetovanja štirih vele- sil o Srednjem vzhodu v največji tajnosti. Kljub temu se je zve- delo, da predstavniki ZDA, ZSSR, Pranoije in Velike Britanije niso dosegli nobenega napredka. OKVU, BIAPRA — Iz biafrskih virov se je izvedelo, da so čete generala Ojukwuja dosegle nekaj uspehov v bojih z zveznimi nige- rijskimi enotami. Po zavzetju Umuahije nigerijske čete niso mogle več napredovati. V krat- kem se bo začela deževna doba in bodo vojne operacije zelo otež- WASHINGTON - Vojaške zá- deve in obramba Pacifika so bile glavni predmet razgovorov med predsednikom Nixonom in avstral- skim premierom Gortonom, ki je prišel na tridnevni obisk v Wa shington, LA PAZ — Novi predsednik Bo- livije Luis Adolfo Salinas je osno- val novo vlado, ker je stara vla- da po nenadni smrti prejšnjega predsednika Barrientosa odstopi- la. Barrientos se je ubil, ko je strmoglavil na zeniljo njegov he- likopter. MIAMI — Potniško reakcijsko letalo »boeing 727«, ki je z 68 potniki in 7 člani posadke letelo iz New Yorka v Miami na Flori- di, so prisilili, da je spremenilo smer poleta in pristaJo na leta- lišču pri Havani. To je že 24. potniško letalo letos, ki je pri- silno pristalo v Havani na Kubi. NEW DELHI — V indijskem glavnem mestu so slovesno po- kopali bivšega indijskega pred- sednika dr. Zakira Huseina. Kot posebni odposlanec predsednika Tita se je pogreba udeležil pred- sednik ZIS Mika Špiljak. tedenski zunanjepolitični preglj Generala de Gaulla ni več ali bolje rečeno, predsedni- ka de Gaulla ni več, ker je ta državnik in vojak, ki« je vodil Francijo v njenih najte- mnejših urah v drugi sveto- vni vojni, in spet stopil k njenemu krmilu leta 1958, ko ji je grozila državljanska voj- na, odstopil pred nekaj dne- vi 28. aprila. V številnih državah ev- ropskih in izvenevropskih si še vedno manejo oči. To- da zgodilo se je, kakor je bil sam de Gaulle napovedal: če bodo Francozi na referen- dumu o upravnih reformah v Franciji glasovaU »ne«, to je, proti njegovim načrtom za reforme, ki naj bi precej razrahljale osrednjo oblast Pariza, bo odstopil. Ironija je v tem, da refe- rendum 27. aprila letos, pe- ti po vrsti, odkar je de Gau- lle prišel drugič na oblast le- ta 1958, ni bil v nikakršni zvezi s položajem predsedni- ka republike. De Gaulle bi bil lahko mirno ostal pred- sednik Francije še tri leta, če bi vsi Francozi tisto usod- no nedeljo glasovali proti njegovim reformam. Toda de Gaulle je povezal svoje ime z reformami in je tudi držal svojo besedo. Brž ko so po- stali znani rezultati referen- duma, je odstopil in se umaknil v svoj podeželski dom v Colombeé-les-deur Eglises. Kaj zdaj? To je bilo vpra- šanje, ki so si ga najprej za stavili predvsem Francozi sa- mi, še preden so začeli go- voriti o generalovih zaslugah, o njegovi veliki osebnosti, neupogljivi volji, a tudi sa- movoljnosti, osebnem istove- tenju z usodo Francije in na- pakami. Četudi so teden dni pred referendumom ankete javne- ga mnenja skoraj natanko do odstotka 53,17 odst. »ne«, 46,82 odst. »da« ja- sno napovedale, da utegne general izgubiti svojo zadnjo bitko, si Francozi skoraj ni- so mogli misliti, da se bo to res zgodilo, še manj si je to mislUa tujina. Res je, lani maja je general de Gaulle doživel doma skoraj pravo revolucijo, toda mar ni po- tem na volitvah stari general spet prepričljivo zmagal. Kakšne spremembe bodo nastopile v Franciji po de Gaullovel odhodu? Marsi- kaj, kar je zgradil, bo osta- lo, le da bo dobilo novo vse- bino. To, kar si je na.jbolj želel, je bilo, da bi Francija postala velika, že ta pojem francoske veličine je meglen in romantično obarvan. In v tem pogledu je bil de Gaulle romantik kljub vsej svoji po- litični pronicljivosti in diplo- matski spretnosti. Boril se je za Francijo in pozabljal na združevan.je zahodne Evro- pe so mu očitali ¿ Govorili so, da je v 2 republiki Namčiji spet stel šovinizem, ker so »j pejci« tam in drugod p hodni Evropi videli, dj je samo do Francije h nikakor ne želi, da bi v Britanija postala članici ropske gospodarske ski sti. Očitali so mu, da s Zbogom de Gaulli slabi Evropo, ki bi se n* la združiti, da bi bila ' gospodarsko kos super ma ZDA in Sovjetski z\« Ali se bodo zdaj nemud odprla vrata Veliki Bril v Skupni trg? Najbrž ne da v Londonu očitno p da so zdaj poskočile nj politične delnice. De Gaulle je bil tisi je popeljal Francijo iz škega sodelovanja v N čeprav jo je pustil v al skem zavezništvu. Ali s Francija vrnila v NATO? raj vsi politični opaze menijo, da se ne bo. De Gaulle je tudi go\'« Evropi od Atlantika dol la. Kaj je s tem misli dvomljivo, toda dejstvo da je navezal s Sovjá iívezo dosti boljše od< ki bodo verjetno pt^ njegov odhod, četudi b«^ rola o Evropi do Urala* dela kot utopija. Toda v zadnjem času J Gaulle tudi močno zM odnose z ZDA, posebni Nixonovem obisku v P" in potem, ko je Amerik»! nehala bombardirati S«" Vietnam. Toda najbolj za^ vprašanje je, kaj bo ï® francosko politiko do S njega vzhoda. Od vo^' Srednjem vzhodu junija^ je de GauUe vodil vf ki je postajala čedalje naklonjena Arabcem. ob njegovem odhodu P' deni, saj so v de G»^^ deli največjega prijatelja velesilami in mu zaul^ sti bolj, kakor zaupaj"^ Sovjetski zvezi, ki jii"^ pošilja topove in t^ gospodarsko pomoč dence. . To je samo nekaj vp^ na katera bo morala o® riti Francija zdaj, ko o® lia ni več. Zakaj človek je bil kdaj takoj zan z usodo svojega ® in države, v dobrem ' bem kakor .ie bil »»i'" neral«. tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled m SLAVNOSTNO ZBOROVANJE V VELENJU — Prejšnjo nedeljo, 37. aprila, je bila v Velenju veličast- Ш proslava slovenskega državnega in narodnega pra2aiika ob obletnici ustanovitve Osvobodilne fronte. To je bilo hrakti srečanje borcev iz vseh nekdanjih štajerskih in koro- ških partizanskih enot ter legeaidar- ne štirinajste divizije. Na zborovanju, na katerem se je zbralo blizu 100 tisoč ljudi iz vse Slovenije, je govoril Mitja Ribičič, mandatar za sestavo novega zvez- nega izvršnega sveta. Orisal je zgo- dovinsko vlogo Osvobodilne fronte in dejal, da je na njeaiih tradicijah zraslo tudi samoupravljanje. Osvo- bodilna fronta je bila edinstvena v osvobodilnem gibanju evropskih narodov. Nato je govoril o pomenu legendarnega pohoda štirinaijste di- vizije iz Bele krajine čez Hrvaško Ш štajersko. Zborovanja se je udeležil tudi predsednik republike Tito s sopro- go Jovanko. V svojem govoru je če- stital slovenskemu narodu k dnevu OF ter se zahvalil preživelim bor- cem in jim čestital za njihov boj, po zaslugi katerega je 14. divizija zavzela mesto ene najslavnejših v naši NOV. Predsednik Tito se je pred priho- dom v Velenje mudil na krat-kem oddihu na Pohorju, kjer je ustrelil divjega petelina, nato je obiskal Ptuj in Maribor, v soboto, 26. apri- la pa je odprl HE Zlatoličje. Iz Velenja je odpotoval v Celje, prvo- Iz tradicij Osvobodilne fronte je zraslo tudi samoupravljanje majske praznike je preživljal ob Plitvičkih jezerih in v Bdhaču. Poleg tega je obiskal Kraljevico, kjer je ob 240-l©tnicd tamkajšnje ladjedelnice, v kateri je nekaj časa tudi sam delal, vključil v obratova- nje stroj posebne vrste za avto- matsko rezanje kovin. Ob tej pri- liki je govoril o izvajanju reforme, o kritikah z vzhoda in o novi kon- ferenci nevezanih držav. ■ KARDEL.Î V SAVINJSKI DO- LINI — Član sveta federacije EMvard Kardelj z ženo Pepeo, ki se je z mnogimi dragimi uglednimi političnimi voditelji udeležil 27. a- prila velikega zborovanja v Vele- nju, je nato obiskal tovarno gospo- dinjske opreme »Gorenje« v Vele- nju, rimske izkopanine v Šempetra in kmetijski kombinat v Žalcu. ■ KONSTITUIRANJE SKUPŠČI- NE SR SLOVENIJE — V četrtek in petek se bo konstituirala sloven- ska skupščina. Ob tej priliki bo izvolila nov republiški izvršni svet in njegovega predsednika (predla- gan je še naprej Stane Kavčič), predsednika skupščine (predlagan je še naprej Sergej Kraigher) ter drage vodilne skupščinske fimkcio- narje, poleg te^ pa bo izvolila 20 člansko republiško delegacijo za zbor narodov zvezne skupščine. ■ AJDOVŠČINA ŠE BREZ PRED- SEDNIKA — Medtem ko so vse drage občinske skupščine v Slove- niji že pred dnevi izvolile svoje predsednike, so v občini Ajdovšči- na še vedno brez predsednika in podpredsednika. Tudi pri dragem glasovanju, ki je bilo v soboto, 3. maja, kandidat za predsednika ni dobil potrebne večine glasov. ■ IZKLJUČENI ORGANIZOTOR- JI STAVKE — Delavski svet jese- niške železarne je s tajnim glaso- vanjem izključil štiri delavce, ki so bili glavni pobudniki nedavne stavke v martinarni. Eden izmed organizatorjev stavke je že pred tem sam odšel iz tovarne. franc (IRHAR KMET, KIJE BIL IIAKRAT ŽUPAN >xRazuinem vas, kaj hočete iz- vedeti od mene. Res Je, da sem bü osemnajstkrat nepre- trgoma odbornik, dvakrat tudi predsednik občine Vran- sko. Letos se je končalo, kaj- ti zakon je zakon. Ljudje, od katerih sem imel vedno podporo, tega niso mc^li ra- zumeti.« »Delo mi je v krvi, fanatik sem. Lani smo elektrificirali zadnjo vas Jeronim, ko je vi- soko v hribih. Uredili smo nič koliko gozdnih cest, na- peljali vodovode. Ljudje so sami veliko pomagaH z le- som, denarjem, delom. Zato pa danes tudi nekaj imamo.« (pt sem med zemljo in [ v raznih organizacijah, lih in svetih. Podnevi I, zvečer in ob nedeljah НП na sestanke. Včasih tudi samo po tri ure. pa sem še pri kar moč- idravju, se človek na- kidi na takšno delo.« »Na kmeta premalo gledajo. Lahko bi ustanovili sklad za osiromašene in ostarele kmete. Cena živini se je zmanjšala, cena umetnim gnojilom in krmilom pa po- večala. Kje je tu Ic^ika, vas vprašam? Sicer pa, kdor ho- če delati, lahko živi in tudi nekaj ima!« »>anja? Seveda sem jih Tudi od tovariša Tita. sem tudi in to naj- '^rat, ko vidim, da sem delom ljudem lah- ^miagal. Tisto, da je nek- Wovoljen, je največ vred- ^to bom tudi vnaprej, ^ več odbornik, delal; ljudi v moji окоИс1и< Tekst: Tone Vrabl Foto: Lojze Srše FEDOR GRADIŠNIK: ZA CELJSKO KULTURNO ZGODOVINO ZANIMIVE »RUMENE HIŠE« V DANAŠNJI ČUPRIJSKI ULICI v današnji Ouprijski ulici štev. 15. stoji pod cestnim nivojem visokopritlična hiši- ca, ki čaka na svojo skoraj- šnjo smrt, o čemer priča njena ziunanja podoba: vse je pripravljeno, da jo danes ali jutri podro. Ker pa ta ne- znatna hišica skriva med svo- jimi zidovi današnjim Ce- ljanom povsem neznane za- nimivosti, jih bom skušal s tem zapisom rešiti pozabe. I. PESNIK AŠKERC V CELJU 1898. L. Anton Aškerc se je po svoji upokojitvi (aprila 1898. 1.) s svoje zadnje kapla- nije iz škal pri Velenju pre- selil v Celje. Tu je čakal, kaj bodo odločili v Ljubljani gle- de od župana Ivana Hribarja obljubljene službe mestnega arhivarja, ki so jo ustanovili nalašč zanj. Za podelitev te službe je vložil prošnjo 17. marca 1898. 1. Itokor poroča dr. IMarja Boršnikova v monografi- ji »Aškerc, življenje in delo.« Ljubljana 1939. Založba Mo- dra ptica, na str. 132., si je Aškerc v Celju najel skrom- no stanovanje, v katerem je čakal na odločitev v Ljublja- ni glede obljubljene službe. Го skromno stanovanje je bi- lo Vc danes na smrt obsojeni »rumeni eiši« v òuprijski uli- ci 15. Leta 1898., ko je v njej stanoval Aškerc, je imela ta hišica štev. 9., ulica pase je imenovala »Neugasse« (Nova ulica). Dne 7. junija 1898. 1. je bil končno na tajni seji ljub- ljanskega občinskega sveta imenovan za začasnega mest- nega arhivarja Anton Aškerc s plačo 2000 kron na leto. Imenovan je bil od 1. julija dalje, a se je iz Celja v Ljub- ljano pireselü šele 15. julija 1898. leta. Za čas Aškerčevega bivanja v Celju je zanimiva ugotovi- tev, da je za prapor Celjske- ga pevskega društva, ki so ga razvili avgusta 1898. 1. se- stavil niz gesel, izmed kate- rih so izbrali tisto, ki je vtka- no na praporu Celjskega pev- skega društva: »Kdor naš si, z nami poj!« Ta prapor je danes shranjen v celjskem pokrajinskem mu- zeju. Aškerčev rokopis s spi- skom gesell, ki jih je sesta- vil za prapor Celjiskega pev- skega društva, je prišel v po- sest drušU'9 leta 1937. Hranili so ga v društveni sobi v I. nadstropju Narodnega do- ma v posebru izložbi. Kakor mnogo druigih kulturnih do- brin, je postal mdi ta po- membni rokopis žrtev okupa- torjevega uničevalnega besa leta 1941. — (Glej G. Grobel- nik: »Anton Aškerc in Celj- sko pevsko društvo«. Celjski gledališki list« 1955/56 str. 266 do 268). Rumena hiša v Čuprijski ulici 11. ZAIXKSISCE CELJSKEGA NAPREDNEGA DIJAŠTVA Kadarkoli me pelje pot po ulicii XIV. divizije na Breg in odtod v mestni park — vselej se ustavim tam, odko- der se vidi na dvoriščno stran na smri; obsojene »hiše siro- makov« v čuprijski ulici. Pročelje te hiše nam kaže fotografija štev. 1. Na fotografiji štev. 2. se na- tančno vidi, da je dohod v gornje prostore po lesenem stopnišču v prav tako letseni hodnik, po katerem se pride v zidani stanovanjski prostor. Od tistih časov, o katerih bomo v naslednjem govorili, pa do danes, se zunanjost dvoriščne strani tega po- slopja ni prav nič spreme- nila. V obdobju, o katerem bo- mo v »aslednjem razpravlja- li, je bik) celjsko napredno dijaštvo dobro organizirano. V sivojo organizacijo je vklju- čilo tudi dijake takoimenova- ne slovenske nižje gimnazije. Ti so bili pod strogim nad- zorstvom zaupnikov profesor- ja veronaufca Antona Cestni- ka in profesorja Ivana Fona. (Se nadaljuje) DOMOVINA JE SAMO ENA ZGODBA NEKDANJEGA SLOVENSKEGA IZSELJENCA NA NIZO- ZEMSKEM ANTONA MARUŠE IZ CELJA (Nadaljevanje in konec) POMOČ ROJAKOM V DOMOVINI Slovenci so ves ta čas tes- no držali skupaj. Misel na tr- pečo in okupirano domovino pa jim ni dala miru. Že me- sec dni po osvoboditvi ni2X}- zemskega Limburga so dobi- li od ameriške in nizozem- ske vojaške uprave dovolje- nje, da lahko ustanovijo pri- jateljsko izseljensiko društvo. »Do februarja 1945 smo zbrali že 2200 goldinarjev, da bd jih poslaU kot svoj prispe- vek za siromašne otroke, žrt- ve fašizma, v domovino. To- da marca tega leta so našo društveno dejavnost prepo- vedali, z utemelitvijo, da gre za komimistično delova- nje. Dobro se še spomnim te- ga dogodka. Z Antonom Grač- nerjem sva se morala javiti na policiji, kjer so nama po- kazali obvestilo o prepovedi našega delovanja. Ker jim na zahtevo nisva hotela izročiti dovolilnice za poslovanje dru- štva, so mene zaprli, Grač- nerja pa zapodili domov. No, kasneje so me izpustih, kaj- ti začel sem gladovno stavko. Zahtevali pa so, naj izroči- mo denar konzulu kraljevske jugoslovanske vlade. Seveda tega nismo storili, zato so naš denar, naložen v banki, blokirali, šele na posredova- nje jugoslovanskega predstav- ništva pri nizozemskem po- slaništvu v Bruslju se nam je posrečilo dobiti ponovno dovoljenje za poslovanje dru- štva. Takrat so nam tudi de- blokiraU račun pri banki.« Kmalu so naši izseljenci svoje prijateljsko društvo preimenovali v društvo Svo- bodna Jugoslavija. V šestih ob- činah so ustanovili društva z moškim, v nekaterih pa tudi z ženskim članstvom. Bila je to lepa priložnost za kultur- no dejavnost, pa tudi za zbi- ranje in oblikovanje pomoči ljudem v domovini. »Zelo nas je razgibalo tudi delo z našimi vojniihii ujetni- ki in deportiranci, ki so se februarja 1945 leta začeli vra- čati iz nacističnih taborišč ter jih je pot vodila v domo- vino. Zbrali smo pomoč voble- Ki in denarju in ob vseh pri- ložnostih poskušali priti z njimi v stik. Pri tej akciji so se zlasti izkazale ženske, čla- nice AFŽ, ki so nesebično zbirale pomoč za ljudi, ki so se vračali.« Tovariš Maruša je tudi si- cer aktivno deloval kot funk- cionar naših izseljencev. 1. decembra 1945. leta se je ude- ležil kot delegat nizozemskih izseljencev kongresa jiugoslo- vanskih izseljencev v . Brus- lju, 16. julija 1946 pa je odšel na konferenco izseljencev v Parizu, kamor so prišli dele- gati iz vseh delov Evrope. »Po naročilu konference sem takrat poslal angleški, belgij- ski, holandski, ameriški in sovjetski vladi brzojavke s prošnjo, naj ne nasprotujejo priključitvi Julijske krajine k novi Jugoslaviji.« DRUGI SPET V DOMOVINI Iz tega obdobja hrani tova- riš Maruša tudi veliko pisem, iz katerih objavljamo samo dva odlomka: »Tovariša Marušo sem spo- znal na pomlad 1945. leta na Nizozemskem v majhnem me- stecu Heerlerheide, kjer je živelo in delalo okrog 1200 rudarjev — Slovencev. Ker sem v tem času kot ude- leženec odporniškega gibanja živel v Rotterdamu, sem dva- krat obiskal tudi naše tova- riše v tem mestecu, s kateri- mi sem našel stik s pomoč- jo tovarišev iz Nizozemske KP. Med rudarji je bilo bu- di kakih 20 članov KP, ki so po tedanjih možnostih aktiv- no sodelovaM v odporniškem gibanju. Sestanki so bih v hi- ši tovariša Maruše, ki sem ga dvakrat tudi sam ilegalno po- slal v Belgijo zaradi poveza- ve z našim poslanstvom ...« (Iz pisma Mihajla Vraneša). »Antona Marušo^ tovariše Rota in Ganter j a ter mnoge druge Jugoslovane poznam iz Holandije, Heerlerheide, ru- darskega središča te poikraji- ne, v kateri so bili kot rudar- ji. Bil sem tedaj polnomoč- ni vršilec poslov in delegat jugoslovanske vlade za repa- triacijo izseljencev iz drugih krajev sveta. Pri tem delu mi je veliko pomagal tudi tova- riš Anton Maruša ...« (Iz pi- sma Ivana Matejaka, Zagreb). O NJIHOVEM DELU Leta 1946. — 18. decembra — se je tovariš Maruša prvič vrnil v domovino. »Kot predstavnik jiugoslo- vanskih izseljencev sem se srečal s tovarišem Titom. To je eden mojih najlepših , spo- minov. še danes vidim, ka- ko smo sedeli za mizo kot gostje človeka, o katerem smo toliko slišali. Pripovedo- vali smo mu o življenju na- ših izseljencev. Takrat mi je .tovariš Tito naročil, naj se vrnem na Nizozemsko in or- ganiziram naše rojake, da se vrnejo domov. Hkrati se mi je tudi zahvalil za vse naše delo. 21. septembra 1947 je po- sebni vlak odpeljal približno 200 jugoslovanskih izseljen- cev iz Holandije nazaj v do- movino. Med njimi sem bil tu- di sam s svojo družino. Sre- čanje z rodno zemljo je bilo po tolikih letih nepopisno razveseljivo. Čeprav sem na Holand&kem pustil dobršen del svojega življenja, pa je domovina le ena. Vedno me je vleklo nazaj.« Danes je tovariš Maruša ob- čan celjskega mesta. Stanuje v eni starih hiš, sam, kajti pred petimi leti je umrla nje- gova dolgoletna življenjska družica, ostali pa so mu bogati in pestri spomini, pa bolečine starih, zaceljenih ran. želimo mu lepo jesen življenja! PRI HOD NJIČ NOV RO MAN USPELO NAM JE Od trenutka, ko smo pi- sali zadnje vrstice za NO- VI TEDNIK in do trenut- ka, ko ste ga, dragi bral- ci, dobili v roke, sta do- slej pretekla dva dneva. Ta čas nam je zdaj uspelo skrajšati. Prihod- nja številka NOVEGA TEDNIKA bo v rokah va- šega poštarja in pri va- šem prodajalcu že v sre- do. ODSLEJ »NOVI TED- NIK« ŽE V SREDO! M A li I OGLASI Vsaka beseda v ma- lem oglasu stane 0,50 Ndin (za naročnike) in 0,60 Ndin (za vse dru- ge). Ob posredovanju naslova v upravi lista zaračunamo še dodat- nili 1,00 Ndiii; za ogla- se pod šifro pa po 2,00 Ndin. Male oglase spreje- mamo načelno v upra- vi lista vsali teden do 10 ure v soboto. Izje- moma sprejemamo na- ročila za male oglase iz oddaljenili krajev, bolnišnic, zavodov in podobno tudi v pismili, če nakaže naročnik istočasno ustrezno vso- to denarja N TEDNIK, OGLAS- NI ODDELEK IN SPREJEM RADIJSKIH OBJAV TER ČESTITK, Celje. Gregorčičeva 5, pritličje desno; telefon 31-0.5 ŠKODO 1000 MB, dobro ohra- njeno prodam. Teharje 27. PARCELO prodam. Naslov v upravi lista. PARCELO za vikend ob Savi- nji pri- Braslovčah ugodno prodam. Naslov v upravi li- sta. NSU PRIMO — iz generalne- ga prodam za 700 ND. In- formacije, Celje, Ljubljan- ska C. 62. M.ANJŠE posestvo vseh kul- tur z gospodarskim poslop- jem, 15 minut od železniške postaje in asfaltirane ceste, dovoz mogoč z avtom, pro- dam po ugodni ceni. Ivan Reberšak, Sp. Selce 7, Gro- belno. VSELJIVO hišo z gospodar- skim poslopjem 2,5 ha zem- lje z gozdom, ugodno pro- dam zaradi bolezni. Marija Pahole, Galicija 49, Žalec. REZERVNE dele za Fiat 615 ugodno prodam. Viktor Už- mah. Rečica 28, Laško. ZELO dobro ohranjen avto škoda MB 1000, letnik 1967 prodam ugodno. Ogled mo- goč dopoldne: Veležitar, Trg oktobrske revolucije 3, Ce- lje, popoldne pri Koštomaj, Ar ja vas 37, Petrovče. SOBNO kredenco, 2 fotelja, kavč prodam. Martin Do- brotinšek, Celje, Trubarje- va 46. POSESTVO z dobro ohranje- nim poslopjem prodam za- radi starosti. Cena po do- govoru. Štefanija Pungar- šek. Dobrina 38, Loka pri Žusmu. AVTO Zastava 750 letnik 1966 prodam. Naslov v upravi li- sta. POLOVICO hiše: dvosobno stanovanje, kuhinja — pod- kleteno, z garažo, večja te- rasa, centralna kurjava, pri- memo za lokal, vrt z braj- do, prodam, štore 23 A. 3 TONSKO Lubas harmoniko prodam. Ignac Novak, Šmartno v Rožni dolini. DOBRO ohranjeno motorno kolo NSU MAXI 175 pro- dam zaradi bolezni. Nasloredvečer prraznika gresta s pobom na slavnostni koncert v narodni domin tam vaju ne bo nihče gle- dal. Med 40 obiskovalci take kulturne manifesita- cáje je pač en parček kot kapljica v morje. tednikova plošča Novi naročniki TEDNIKO- VE PLOŠČE so: Slavko žli ба», Ponikva 10, Anton I.on- čar, Jelce 11, Dob.je; Pušnik Hermina, Prapretno 46, Hra- stnik; Stane Drame, Podkraj 91, Hrastnik, Ida Boitin, No vi 14, Hrastnik; Jože žve- plan, Mladih borcev 3, Hra- stnik; Tilka Murn, Tratna 3, Grobelno; Marica Lcbnlkar, Grajska vas, Gomilsko; Olga Slatner, Trebče 79, Bistrica ob Sotli; Ivan Vedenik. Do- leeja vas 27, Prebold; Marija TIHA OBSODBA Bilo je v tisti vasi blizu velikega mesta, kjer se ljudje med seboj razumejo tako, kot v prav- ljični deželi. Prav zaradi tega so podrli plotove okoli svojih hiš, okna odpirajo na stežaj tudi tedaj, kadar v družini »perejo« domače perilo, ker pač nimajo kaj skrivati in tajiti. V tej vasi tudi ai ustanove, ki bi skrbela za bolne in ostarele ljudi. Takšna služba je povsem odveč, saj so ljudje vendar tu, ki si med seboj pomagajo in če je treba opravijo za drugega tudi nujna gospodinjska dela. Da, to je v resnici pravljična dežela! Tako se je zgodilo, da je tudi v to deželo prišla smrt. Starejši zakonski par je razpolovila. Smrt je pobrala oslabelo ženo. Na svetu je ostal mož, ki se je težko znašel v novih okoliščinah. Izgubil je ženo, ki mu je bila zvesta tovarišica skoraj pol stoletja. Bila mu je vse. Zdaj je ostal naenkrat sam, preveč sam. Pogrešal je nežno in pridno roko, četudi je bila zadnja leta bolehna. Samota ga je ubijala in večkrat je pomislil, da bi bilo vehko bolje, če bi šel tja, kjer je ležala njegova žena. In glejte, spet so bili tu sosedje, ki so mu priskočili na pomoč. Imel je lepo in veliko sta- novanje pa tudi polne omare. Zmenili so se, da mu bodo stregli, da mu bodo kuhali, če bo treba, mu prali perilo, skratka skrbeli zanj tako kot za svojega. Da, kako plemenita odločitev! Toda, tako je bilo samo prve dni. Potem so ga pregovorili, da ima eno sobo preveč, oni pa eno premalo. Pa so ga utesnili. Zatem so prišle na vrsto omare. Pa ne leseni kosi pohištva, marveč njihova vsebina. Kupi perila so kopneli, kot bi vroče sonce pobiralo sneg. če je sprva hodil na sprehode lepo in čisto oblečen, so kmalu zatem ostajale njegove hlače zmečkane in suknjič poln madežev od hrane. Tudi na ovratniku srajce se je videlo, da že dolgo ni bila v pranju. Čutil je, da je z njim nekaj narobe. Sosede, skrbne sosede, je začel gledati nezaupljivo. Njegova sobica, prej tako čista in lepa, se je spreminjala zanemarjen kotiček. Vanj so mu postavili tudi vedro za opravljanje človeške potrebe. Ključ od stranišča so mu skrivali... Nič ni rekel. Bil je preslaboten, da bi se pome- nil z dobrimi sosedi. V srcu, ki je še komaj utripalo, je čutil žalost in samoto. Zato se je na vsem lepem poslovil, čisto na tiho je zaprl oči. Le solza v njih je govorila o razočaranju, bridkosti in ... obsodbi. Zdaj je njegovo prejšnje stanovanje spet v redu,, spet svetlo in čisto ... -an NOVI TEDNIK — H ništvo in uprava СЛ Gregorčičeva 5, poštni É dal 161. Urejuje ur^ odbor. Glavni игЛ BERNARD STRM<^ odgovorni urednik KRASOVEC. NOVI W NIK izhaja od dec^ 1968 icot naslednik C^, SKEGA TEDNIKA, ki K hajal od 1955. leta. N"" TEDNIK izhaja vsak J trtek. Izdaja CGP »P^ — enota informacije P^ pagandna Celje. Tis» klišeji CGP »DE1X)« £ kopisov ne vračamo. na posamezne stevil»* par (60 SD), letna n^ nina. 30 novih din C' SD), polletna 15 "¡¡| din (1.500 SD). Za znaša naročnina 60 " din (6.000 SD) Tek^^U čun 507-1-1280 TË^rti NI: uredništvo oglasi in naročnine- ^^/ nomstta propacran''''