Posamezna številka I l Ji n. mesečno, če se sprejema list v unravi,naročnina 4 Din, na dom in po pošti dostavljen list 5 Din. • Celoletna naročnina je 50 Din, polletna 25 Din. četrtletna 15 Din. Cene itise-ratom po dogovoru VOHEDEHJSKJ SLOVENEC Uredništvo Kopt-tariev« ul št. h/lll Telefon št .'oso m 29'ih — Rokopisi se ne vračajo Uprav« Kopitarjev« ulica štev. t Poštni ček račun. Liubljana 15.179. Telefon štev. 2549 Največje letalo sveta uničeno Potk. Latvrence umrl Ponos Rusije JJ Mahsim Gorhi" - zgorel Vsa posadka in potniki - 48 ljudi - so mrtvi - Žalovanje po Rusiji Moskva, 19. maja. c. — Sovjetsko potniško letalo »Maksim Gorkij« je včeraj postalo žrtev katastrofe. — Pod ruševinami tega največjega letala sveta je obležalo 48 človeških bitij. Letalo je ravno pristajalo na letališču Monino. O nesreči sami sporoča dopisnik »Pariš Soir« sledeče podrobnosti. »Maksim Gorkij« se je ravno vračal s svojega red: . nega potniškega poleta. Počasi je krožil nad letališčem in se zmeraj nižje spuščal k tlom. Ko je bil »Maksim Gorkij« že blizu tal, se jc vanj zaletelo rusko vojaško lovsko letalo s hitrostjo 400 km na uro. Nekateri očividci nesreče pravijo, da se je lovsko letalo zaletelo v »Gorkija« od strani v krilo, drugi pa pravijo, da sc je zaletelo v osrednji inotor »Gorkija«. Lovsico letalo je treščilo na Ila, kakor dn bi bilo zadeto od strele. »Gorkij« pa je še mirno plul po zraku, med tem ko se 11111 je počasi lomilo levo krilo. Istočasno se je letalo zavilo v črno meglo, fotla tudi brez krila je še plulo po zraku. Toda kmalu jc izgubilo ravnotežje in v lahnem nagibu treščilo na tla. Letalo cj padlo na leseno stavbo izven letališča iii tam obenem s hišo zgorelo. Vsi očividci pravijo, da je bilo v tem padanju nekaj strašno svečanega. Čuda gigantičnega letala Dopisnik »Pariš Soir« se jc na predvečer peljal z letalom kot gost moskovskega nero: klubn. Letalo jc takrat napravilo preizkusni let z vsemi motorji nad Moskvo in so pri tej priliki franeoskemu časnikarju razkaznli četo letalo. Celo letalo je imelo za potnike in posadko 13 luksuznih dvoran. DoIro je bilo 38 m in široko 62 m. Najprej so ea peljali v rdeči sprejemni salon na letalu. Ob vsakem Fc sedežu jc bil telefon in pisalna mizica s pnevmatično zvezo z vsemi dvoranami letala. Dvorane so bile razdeljene v tri nadstropja. Čudo tega letala je bila tiskarna in pa velikanski zvočnik, za razširjanje vesti med poletom. Letalo jc brez tovora tehtalo 42.000 kg in je vozilo s povprečno hitrostjo 260 km na uro. Imelo jc 8 motorjev in sicer od teli šest v krilili. Vsak mntor je bil v posebni kabini, ves obrat na letalu pa je spravljala v pogon posebna električna centrala z 12.000 PS. Vso elektrarno na letalu jc časnikarju razkazal inženjer, ki jc bil obenem poveljnik letala. Sla sta 110 dolgih hodnikih v ogrodje lefala in časnikarju sc je zdelo, da je I ako globoko v ogrod ju tega zračnega orjaka. kakor da bi bil kje v rovih kakega rudnika. Tiskarna na letalu jc bila opremljena z najmodernejšimi pridobitvami tiskar-niške obrti. Dočim so bile dvorane razmešee-ne na letalu v tri nadstropja, jc tiskarna sama imela dvorano skozi tri nadstropja. Dan narodne žalosti v Rusiji Tega največjega ponosa sovjetske Rusije danes ni več. Isti dopisnik sporoča, da je katastrofa tega letala v vsej Rusiji strašno odjeknila. Današnji dan so v vsej Rusiji proglasili za dan narodne žalosti. Pod ruševi- nami letala jc obležal eden najboljših sovjetskih pilolov T o d z u r o v in pa deset ostalih pilotov, ki so bili na letalu kot posadka. Potnikov je na letalu bilo 37 in sicer je med temi bila tudi skupina tako zvanih mladih udarnikov iz ene moskovskih tovarn, ki so sc s tem letalom smeli peljati zato, ker so bili v svoji tovarni najboljši delavci in jim jc vlada naklonila to nagrado, ki jih jc zapeljala v smrt O vzrokih nesreče sc še nc vedo podrobnosti. Nemogoče je misliti na to, da hi bili sovjetski piloti tako malo izurjeni in se nc bi mogli izogniti temu strašnemu srečanju. Med inozemskimi krogi prevladuje mnenje, da je dotično lovsko letalo bilo tako zvano slepo letalo in je vozilo po zraku brez pilota. Letalo so vodili z zemlje radijskim polom in je najbrž v tveganosti teh poskusov treba iskati vzroka te strašne nesreče. Uradno poročilo Moskva, 19. maja. c. Sovjetska vlada je iidala danes uradno sporočilo «> onsreči »Makiima (ioT-koga«. Nesreča se je zgodila pri višini 700 metrov nad letališčem Monino pri Moskvi. Na letalu je bilo U pilotov posadke in pa 36 gojencev Aerodinamičnega instituta v Moskvi, ki so se nn letalu vozili kot nagrajenci med moskovskimi udarniki. »Gorkega« je spremljal gojenec istega instituta pilot Bladin z lovskim letalom in izvajal z letalom akrobacije s hitrostjo 100 kilometrov na uro. Pri izvajanju loopinga se je zadel v krilo »Gorkega« in > načinu življenja Arabec. Vse je prehodil, povsod so gn poznali. Našel je tudi ze osebje za svoje arabsko kraljestvo. \ Meki naj bi vstalo novo središče islama v senci angloške zastave. Sen se 11111 je samo polovično jvisrečil in danes vlada v Arabiji mesto Huseinov in Fcjsalov šef Vahabitov Ibn Scud. Vse drugo, kar govorijo o njegovem delovanju v Afganistanu ali v Maroku pod Abd el Krimom, spada med fantazije. Bil je velik Arabec, drzen avanturi«], najboljši v Intelligenee Servieu, romnnlieetj organizator, ki mu jo usodn nanesla, da je umrl od banalne avtomobilsko nesreče, on, ki je tisočkrat hladno gledal smrti v oči v arabskih puščavah, kjer jo zasajal mejnike novemu angleškemu dominijonu. slušal in ga visoko cenil. Toda, ko se je Henrik zapletel v svoje ljubezenske pustolovščine, gn je sirovo zavrgel, ga iz istih razlogov kot Tomaža More-a dal zapreti v Tower in obdolžiti veleizdaje. Papež Pavel 111. ga je v ječi imenoval za kardinala. »Naj nosi kardinalski klobuk na svojih ramah«, je zavpil pri tej vesti Henrik VIII.,« »kajti glavo mu bom vzel jaz!« Dne 22. junija 1535 je bil zares obglavljen. Na morišče so ga morali na smrt bolnega nesti. Toda lam se je dvignil in ponosno zaklical: »Tukaj stojim sedaj, da bom umrl, trden v veri v sveto katoliško cerkev I Boga prosim, naj reši kralja in domovino ...« „Dq se razbremeni napetost v Podonavju .. Avstrija išče sosede Berger-Waldenegg pri Benešu Praga, 19. maja. c. Danes ie tukaj vzbudila precejšnjo senzacijo vest, da pride jutri na Češkoslovaško avstrijski zunanji minister Berger-Walde-negg v mestece Tabor, kjer se bo sestal z Benešem v njegovi ondolni vili. V ponedeljek zvečer bi se Berger-Waldenegg že zopet vrnd na Dunaj. Poudariti je treba takoj, da so ti nenadni obiski med Dunajem in Prago zelo pogosti Nedavno je tako Bcneša obiskal avstrijski finančni minister dr. Buresch, ki se je baje takrat prišel osebno zahvalit drju Benešu za njegovo pomoč pri avstrijskem mednarodnem posojilu. Toda v ozadju so bila takrat trgovska pogajanja med Avstrijo in Češkoslovaško, ki niso privedla do sporazuma med obema vladama. Tokrat najbrž ne gre za pogajanja gospodarskega značaja. Gotovo se bo na tem sestanku go- niso mogli udeležiti slavnostne kanonizacije dveh velikih mož, prvih Angležev po 400 letih, ki jih je katoliška cerkev dvignila na oltar. Značilno je posebno, da so sc tudi oficiclni predstavniki angleških svetnih oblasti udeležili slovesnosti. Ne. samo britanski poslanik pri sv. Slolici, marveč poseben odposlanec angleške vlade je prišel iz Londona, da izkaže čast novima svetnikoma. Irska Kanada inJ užna Afrika so tudi bile zastopane. Britanski imperij se je zopet izkazal za velikega, ko je hotel sodelovati pri tej ganljivi rehabilitaciji dveh njegovih največjih mož, ki sta 11111 zvesto služila a sta postala žrtvi zaslepljenosti takratnih režimov. Ceremonije so sc začele z običajnimi poinpoz-nimi sprevodi, ki so jih gledale tisočere množice v nepredirni tišini. Srebrne trompete so naznanile prihod sv. očeta, ki je pred oltarjem, nad katerim jc visela vsa ožarjena slika obeh novih svetnikov, zapel »Veni Strnete Spiritus« in na to spregovoril rituelne besede kanonizacije. Srebrne trompete so oznanile slovesni trenotek tudi množicam nn trgu sv. Petra, vsi zvonovi so zvonili. Istočasno so zazvonili tudi zvonovi pn vsem britanskem imperiju, ki je poslušal potek kanonizacije po radiju in v istem trenutku, ko jc zaoril po bii- Pravi obraz komunizma Rdeča vojska 5 milijonov vojakov 4000 vojaških letal tOO.OOO pilotov Praga, 19. maja. b, »Revue de France« objavlja daljši članek o vojaški moči sovjetske Rusije. Ruska vojska je razdeljena v dva dela: aktivno po divizuah razdeljeno stalno vojsko in v milico, ki služi daljšo dobo let. Letno pride na nabore okrog poldrugi milijon fantov, od katerih jih vojaške obla-sti odklonijo samo 300000. V vojsko niso sprejeti tudi politično nezanesljivi, ki jih kot take krajevni sov-jeti označijo. Vsakoletni naborniki se potem po-razdcle lako-le: 270.000 mož pride v redno, stoječo vojsko, 250.000 jih je vpisanih v »mobilne čete*, ki so vsako leto vpoklicane na vojaške vaje. Ostali ostanejo v zapiskih in jih vojaške oblasti pritegnejo po potrebi k vojaški službi. Sovjetska vojska znaša v mirovnem stanju 910 tisoč mož, kar je za 300.000 več kot leta 1930. V primeru mobilizacije lahko takoj zberejo 5 miliio- nov vojakov. Službeni rok je različen. V pehoti traja služba dve leti, toda treba je upoštevati še dveletno vojaško pripravo na redno službo ter razni vojaški kurzi, ki jih mora mladina od ča-sa do časa obiskovati. V letalstvu in v mornarici traia vojiška službena doba 4 leta. Mobilne čete služijo aktivno 5 let, a imajo vsako leto od 1 do 3 mesecev dopusta. S 27 letom stopijo vojaki v rezervo, kjer ostanejo do tO. leta. . . , Največjo pozornost posvečalo sovieti letalstvu. Rusko letalstvo obsega danes 3000 zemeljskih letal, 300 vodnih letal ter okrog 700 velikih in manjših bomlalh letal. Rusija razpolaga torej skupno z nad 'lOOoTetali in 100.000 specializiranimi piloti in mehaniki. Razvoj še ni pri kraju. Sovjetska industrija je tako organizirana, da lahko proizvaja vsak mesec 2000 novih letal. vorilo o tem, kaj jc bila vsebina onih tajinstvenfh razgovorov v Benetkah med Suvichem, Kanyo in Bergerjem-Waldencggom. Češkoslovaško ti razgovori ne morejo preveč motiti, ker si izmed vseh držav srednje Evrope podonavski pakt ravno ona najbolj želL S podpisom sovjetsko-češkoslovaške pogodbe ima sedaj Češkoslovaška hrbet krit napram Nemčiji in tudi proti Poljski. Sedaj je zato naravno, da išče ureditve položaja v srednji Evropi iu si zato želi skorajšnjega zaključka podonavskega pakta. Znano pa je, da obstoja med Madžarsko in Češkoslovaško največja napetost in da kljub naporom t Češkoslovaški in na Madžarskem nikdo ni uspel, da bi lahko tvegal direktne razgovore med češkoslovaško in madžarsko vlado. Zato se je češkoslovaška vlada zmeraj rada angažirala v Avstriji, da je tako lahko posredno iskala stikov z madžarsko vlado. Zato je zelo verjetno, da sc bodo v Pratfj tokrat že zelo podrobno razgovarjali o prihodnji etapi čeikoslovaške politike, ki je: razbremeniti Dunaj, 10. maja. c. IlavasoT dopisnik sporoča, da sc obisk n avstrijskega zunanjega ministra ller-gcrja-WaIdenegga na Dunaju pripisuje velika važnost. V krogih, ki so blizu vlade, sc potrjuje, da se bo BcrgeMValdenegg z Benešem pogajal o pripravah za podonavski varnostni pakt. Mackensena slave v Budimpešti Berlin, 19. maja. AA. Po poročilu nemških listov so generalnega fcldmaršala Mackensena, ki je z-daj v gosteh na Madjar.skcm, sprejeli tamkajšnji zastopniki vlade in ves madjarski narod z ogromnimi častmi in ovacijami. Vrhunec teh svečanosti je bil med obiskom 10. hiifarskega polka, ki mu je general Mackcnscn častni poveljnik. Tu ga je med drugimi pozdravil madjarski notranji minister. V budimpeštanski operi so na posebno želje regenta Horthyja priredili Mackensenu posebno svečano predstavo. Razen te so sc v Budimpešti vršil« v čast generala Mackcnecna it druge svečanosti. Priprave na evharistični kongres Verska akademija srednješolcev Paul Boncour ° marsejskem zločinu Ljubljana, 19. maja. Nocoj ob IS je ljubljansko občinstvo napolnilo veliko nn ionsko dvorano enako, kakor jo je snoči napolnila srednješolska mladina. Najboljši pevski zbori, izvrstni deklamatorji in predvajalci iz vrst ljubljanske, šentviške in okoliške srednje in nie-ši-ansko-šolske mladine so nocoj pred najširšim občinstvom ponovili krasno marijansko in evhari-slično akademijo, ki so jo včeraj vprizorili pred svojimi tovariši. O velikem uspehu snočnje akademije je poročal že današnji nedeljski »Slovenec«, moralni iu verski uspeh nocojšnje akademije pa je še večji. Akademijo so počastili zastopniki visokih oblasti in odlično občinstvo iz vseh slojev prebivalstva Med drugimi so navzoči zastopnik prevzv. škofa generalni vikar prošt Nadrah, ban dr. Puc, zastopnik divizijonarja načelnik divizijskega štaba polkovnik Keler, prosvetni načelnik in zastopnik podbana prof. Breznik, mestni župan dr. Ravnihar, dekan teološke fakultete dr. Ujčič in več vseuči-liških profesorjev, inšpektor srednjih šol profesor Vrhovnik, dalje mnogo višje duhovščine, med njimi kanoniki dr. Opeka, dr. Klinar, Vole in Stroj, predsednik Katoliške akcije dr. Krek, kanonik Kordin iz Skoplja, mnogo srednješolskih ravnateljev: dr. Lokar, Reisner in drugi, mnogo vzgojiteljev iz srednjih iti drugih šol. Frančiškanski red so zastopali mnogi patri, med njimi provincijal dr. Čebul j in dr. Rant, dalje zastopnik ravnatelja šendviške gimnazije vzgojni vodja Štular ter mnogo odličnikov svetnega in duhovskega stanu. Pod vodstvom kapelnika vojaške godbe Ziva-noviča je vojaška godba 40. ppolka zaigrala odlomek Sattnerjevega »Vnebovzetja«. Maturant klasične gimnazije je imel nato prisrčen marijanski in evharistično Učiteljski pevski zbor v Bolgariji verski govor, v katerem je med drugim izvajal: »Danes gre zopet po vsem katoliškem svetu klic: »Nazaj k Bogu, skritemu v podobi kruha!« Človeštvo je uvidelo, kaj je z evharističnini Bogom izgubilo, zato se zopet povrača nazaj k njemu, h Kristusu, v katerem najde rešitev vseh problemov, tudi socialnih. Težke čase preživlja današnje človeštvo, toda mi smo uverjeni, da se bo svet obnovil po Kristusu. Kristus mora zopet postati naša dušna hrana. Z Jezusom Kristusom v sebi in ob sebi lahko mirno gledamo v bodočnost, ker nič tako hudega ne skriva ta svet, česar ne bi mogli zmagati s Kristusovo pomočjo. Obhajilna miza je rodila, rodi in bo rodila junake, ki se ničesar ne boje, ki dosledno ravnajo po svojih katoliških načelih; načela pa zahtevajo od človeka pripravljenost za žrtve. Brez žrtev itak ni nič velikega na svetu, ker le po težavni poti dospeino k zvezdam. Zato je naš trdni sklep in namen čim pogosteje prejemati presveto Evharistijo. Pri misli na Jezusa pa ne smemo nikdar pozabiti Marije. Saj imamo Jezusa le po Mariji. Po Mariji k Jezusu — to se v katoliški Cerkvi veSlovenec« so se včeraj v Krakovvu sestali Laval, Goring in Berk na skupno kosilo, na katerem je prišlo do važnih razgovorov med temi tremi državniki. Kosilo je bilo končano malo pred drugo uro in je nato G6-ring takoj stopil v zvezo z Berlinom, dočim se je Laval sestal z maršalom Petainom. Ob 16. uri popoldne pa sla se Laval in Gdring znova sestala, tokrat v navzočnosti maršala Petai-na. Razgovor jc tokrat trajal samo 40 minut, vendar pa je zelo pomemben, ker je Petain kot vrhovni nadzornik francoske vojske moral prisostvovati samo vojaški vsebini razgovorov med Lavalom jn Goripgom. Pri tem je treba omeniti tudi to, da se je na potu v Varšavo Petain ustavil ie v Berlinu in se tam sestal z zastopnikom Hitlerja generalom Reichpnauom in pa z vojnim ministrom gc-neralom von Blomliergom. Maršal Petain se je takrat s tema dvema genpraloma odpeljal na izpre-liod po Berlinu in jo gotovo, da jc morala takrat nemška armada staviti francoskemu vojskovodju zelo podrobne predlogp. 0 teh predlogih sta se v Krakovu ponovno razgovarjala Petain in Goring. Kako se pa sedaj vsem mudi, se pa najboljše vidi iz tega, tla sla se zvečer Goring in Laval ponovno sestala in je večerni razgovor med njima trajal nad tri ure. O usodi teh razgovorov je prav lahko zaključiti svojo sodbo. Priznati je treba takoj, da je imel Laval pri tem sestanku mnogo lažjo diplomatsko pozicijo nego GSring. Goring jo imel na svoji strani ves radikalizpm sodobne evropske politične stvarnosti, ki ga je kot vojak lahko podčrtal z iskrenostjo, ki je lastna vojaškim krogom, dočim je imel Laval na svoji strani vso resnične pogoje pogajanj v okviru evropske politike, ker je Nemčija vse preveč osamljena, da bi mogla trditi, da je kdo v Evropi še za njenimi zahtevami in to v trenutku, ko se ji lahko izmakne še celo Poljska. Zato je lahko razumljivo, da je bil Laval zvečer po teh razgovorih silno vesel in je rekel časnikarjem: »Jaz som vzhičen nad razgovori z Gilrin-gom. Bil sem zmeraj pristaš direktnih razgovorov ined odgovornimi državniki. Upam. da se bom lahko kmalu sestal z voditelji nemške države r interesu miru v Evropi.« Čudni opravki „ Jugoslovanske akcife" V PragCaretirani Klujič in njegovi načrti Praga, 19. maja. SE. »Prager Presse« poroča, da so češkoslovaške policijske oblasti aretirale nekega jugoslovanskega državljana Steva Klujiča, ki je osumljen, da je deloval v prid nemške države in na škodo češkoslovaških varnostnih interesov. List pripoveduje, kako so Klujiča opazovali za časa njegovega bivanja v Pragi, kjer se je gibal predvsem v krogih nemških diplomatov. Ko se je po enem mesecu vrnil iz Berlina nazaj v Prago, so oblasti odredile hišno preiskavo, ki je dala zanimive podatke o delovanju tega Klujiča. Odkrili so med drugim do podrobnosti izdelan načrt za politično sodelovanje Jugoslavije in Nemčije. Pri za- sliševanju je Klujič izpovedal, da je deloval v službi »Jugoslovanske akcije« in v tesni zvezi z belgraj-skim zastopnikom narodnosocialistične stranke in z zastopnikom nemške »Luftbanse«. V načrtu se zavzema Klujič, ki je o tem razpravljal z mero-dajnimi gospodi v Berlinu, za tesno sodelovanje Jugoslavije in Nemčije, za podiranje irancosko-ju-goslovanskega prijateljstva in za skupne meje Nemčije in Jugoslavije. Češkoslovaške oblasti so Klujiča pridržale v zaporu in bodo vso nabrano gradivo stavile na razpolago pristojnim jugoslovanskim oblastem v nadaljni postopek. usode iztrgal iz njihove domovine ter jih zanesel v Maribor. V mariborskem življenju so se znali Rusi ncopaženo uveljaviti na vseh področjih ter so zaradi svojo ve.;kc pridnosti in skromnosti povsod priljubljeni Na snočnjem ruskem večer i je ta ozka povezanost z našim življem prišla še prav posebno do izraza. Navzoči so bili vsi vidni predstavniki mariborskih ustanov in javnosti. Ve-Vr je izpolnjeval pester konccrtni spored, pri katerem so sodelovali znani naši domači umetniki, ki jih žal zadnje čase sicer pri javnih nastopih redkeje vidimo. Pevske točke ruskih skladateljev Cajkovskega, Greča-ninova. Musogorskega, Arenjskega. Rubin-steina iti Grevo-Sobolevskaje so podali A. de Make, Skvarčeva. prof. Vedralova. prof. Šedlbauer je igral na cello skladbe Cezarja K ju j i. Suka, Hilmerja in Moszkovskega. V. Vasiljeva jc igrala na klavirju Rubinsteina in Musorgskega, znani harfenist F. Lukež je izvajal na harfi Oberthtirjevo skladbo, gospa D'Akaro pa je ob klavirski spremljavi ge dr. Vrcčkove občuteno deklamirnla Tur-genjeva. Pevce in čelista je spremljal na klavirju prof. M. Kozina. Po koncertnem delu večera se je vršila v sosednji kazinski dvorani neprisiljena prosta zabava. Zasebni in avtonomni nameščenci so imeli v hotelu Zamorec občni zbor, ki ga je vodil predsednik Franjo Miklavčič. Po komemoraeiji pokojnega našega vladarja, je podal kratko poročilo o delovanju društva v preteklem poslovnem letu. O tajniških poslih .je poročal Rado Leban, o gospodarskem položaju pa blagajnik Ilinko Kos. Društvo ,ie imelo 10.000 Din dohodkov in 9450 Din izdatkov. Delegat zveze dr. Janko Kosti je podal izčrpno poročilo o delovanju Pokojninskega zavoda in Trgovske bolniško blagajne. Pri sledečih volitvah je bil izvoljen za predsednika Tomo Trop. Ponovljene volitve Belgrad, 19. maja. AA. Naši javnosti je bilo sporočeno, da se bodo ponovne volitve vršile na 13 voliščih. Glavni volilni odbor pa je kot pristojno telo dognal, da so »e na sedmih voliščih od teh trinajstih vršile volitve v popolnem redu in da je treba ponoviti volitve samo na šestih voliščih. Zaradi tega so se te volitve ponovile na teh voliščih 12. t. m., ki pa v nobenem oziru niso vplivale na že znano razmerje med posameznimi listami. Število vpisanih volilcev je znašalo za teh 6 volišč 3482. Glasovalo je 3136 volilccv. Za listo gosp. Bogoljuba Jevtiča je bilo oddanih 1847 glasov, za vse tri opozicijske liste pa 1289 glasov. Prvi izidi volitev V ČSR Ureditev izseljenske službe Praga, 19. maja. r.. Ob 19 zvečer so že bili znani prvi izidi z nekaterih volišč: P i s e k : rep. agr. 776, socialisti 1534, Beneš 2001, komunisti 1242, Šramek 888, nemški socialisti 4, Hlinka 6, nemški agrarci 3, obrtna stranka 1337, Henlein 6, fašisti 509', uradniška stranka 241, Kramarjevi nacionalisti 1688. Kiov : rep. agr. 191, socialisti 662, Beneš 593, komunisti 174, Šramek 351, nemški socialisti 5, obrtna stranka 633, fašisti 59, Kramarjevi nacionalisti 166. M e r e r i c e : agr. 252, soc. 854, Beneš 606, komunisti 279, šramek 1124, nemški socialisti 22, nemški agr. 3, nemški krščanski soc. 11, obrtna stranka 920, Hlinka 16, Henlein 25, fašisti 44, Kramar 210. Viškov: agr. 292, soc. 283, Beneš 532, komunisti 148, Šramek 839, nemški socialisti 5, obrtna stranka 700, Henlein 5, fašisti 15, uradniška stranka 27, Kramar 483. Fulnek: Agr. 31, soc. 118, Beneš 52, kom. 65, šramek 43, nemški soc. 300, nem. agr. 9, nemški kršč. soc. 312, Henlein 1163, fašisti 4, Kramar 20. M i n s k u : agr. 303, soc. 795, Beneš 548, kom. 532, Šramek 792, nemški soc. 60, Hlinka 1, nemški agr. 6, nemški kršč. soc. 24, obrtna stranka 959, madj.-nemški blok 200, Henlein 407, fašisti 160, Kramar 525. H e b : agr. 77, soc. 403, Beneš 465, kom. 392, Šramek 43, nemški soc. 1777, nemški agr. 76, nemški kršč. soc. 1851, obrtna stranka 42, madj. nemški blok 93, Henlein 11.514, Kramar 313. H o r i : agr. 348, soc. 1584, Beneš 2078, komunisti 816, Šramek 889, obrtna 1272, fašisti 110, uradniška 42, Kramar 1163. Tešin : agr. 151, soc. 71, Beneš 600, komunisti 206, Šramek 171, nemški soc. 216, Hlinka 673, nemški kršč. soc. 471, madjarsko-nemški blok 101, Henlein 2024, fašisti 41, Kramar 255. Paprebovci : agr. 5, soc. 76, Beneš 88, komunisti 35, šramek 24, nemški soc. 10, Hlinka 7, nemški kršč. soc. 39, obrtna 20, madjarsko-nemški blok 11, Henlein 1189 in fašisti 66. Lazi: agr. 205, soc. 415, Beneš 468, komunisti 1683, Šramek 233, Hlinka 703, nemški kršč. soc. 2, obrtna 171, fašisti 23, Henlein 27, Kramar 796. B o h u m i n : agr. 9, soc. 235, Beneš 201, komunisti 164, Šramek 73, nemški soc. 36, Hlinka 264, nemški agr. 2, nemški kršč. soc 47, obrtna 59, madjarsko-nemški blok 1, Henlein 504, fašisti 28, Kramar 120. Srinarzov: agr. 220, soc. 51, Beneš 86, kom. 403, Šramek 25, nemški soc. 362, nemška obrtna 1938, nemški kršč. soc. 1993, obrtna m. tnadj. nem. 257, Henlein 7865, Kramar 10. Belgrad, 19. maja. Ministrski svet je podpisal zakonsko uredbo o zmanjšanju plač uradnikom izseljenske službe v inozemstvu. S to uredbo se urejajo plače izseljeniškemu uradništvu, ki so sc do sedaj odmerjale več ali manj za vsako osebo posebej. Razen tega ima ta uredba važne odredbe, po katerih je za izseljenske uradnike v inozemstvu določen najmanj triletni staž v ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje, kar je velikega pomena, da bomo imeli v bodoče v inozemstvu sposobne in kvaliiicirane uradnike, ki bodo kos svojim nalogam. Uradniki, ki so sedaj v službi v inozemstvu in ki nimajo treh let službe v ministrstvu, se bodo morali vrniti v roku 6 mesecev po uveljavljenju te uredbe. Za dnevničarje izseljeniške službe ▼ inozemstvu je določen 6 mesečni staž v ministrstvu. Tendenca uredbe je, da se za izseljenske uradnike v inozemstvu postavljajo ljudje, ki imajo za to vse potrebne kvalifikacije iu sposobnosti, da bi mogli z uspehom vršiti svoje naloge in bi na ta način mogla naša država izseljensko službo v teh težkih časih vršiti tako, da nudi pomoč izseljencem, ki jo toliko potrebujejo in toliko od nje pričakujejo. APZ se vrača Belgrad, 19. maja. m. Z današnjim opoldanskim brzovlakom je odpotoval iz Belgrada Akademski pevski zbor iz Ljubljane, ki je priredil, kakor smo poročali, preteklo sredo koncert slovenskih narodnih pesmi. Vsi tukajšnji resni glasbeni krogi so dosedaj zamerjali raznim slovenskim pevskim zborom, da so prihajali koncertirat program, na katerem je bilo precej srbskih narodnih pesmi, ter vedno izražali željo, da bi radi slišali ludi slovenske narodne pesmi, zapete od slovenskega zbora. S koncertom APZ so nadv6« zadovoljni in postavljajo ta zbor med najboljSe zbore v naši državi. Mladi pevci so sc vrnili dobro razpoloženi. Na kolodvoru so se poslovili od svojih belgrajskih prijateljev. V slovo so zapeli par pesmi ter obljubili, da pridejo še na obisk. Danes dopoldne je APZ zapel par pesmi na slavnosti, ki sc jc vršila ob priliki razvitja zastave dijaškega pevskega zbora v Dijaškem domu. Zastavo je podaril temu kom knez-namestnik Pavle. Belgrad, 19. maja. m. Danes je nadaljeval delo radiološki kongres. Na dnevnem redu so bila znanstvena predavanja raznih svetovnih radiologov. Belgrad, 19. maja m. V Belgradu se je danes proslavil otroški dan. Dopoldne je defiliralo po mestu okrog 4000 otrok. Belgrad, 19. maja. m. Na občnem zboru srbske književne zadruge je bil zopet izvoljen stari odbor z malimi spremembami. Ocg Soče čeg Žilo Sredi Vipavske doline Karniner Tagblait" o slovenski manjšim Stari grad nad Vipavo. Izpod skrivnostne planote Nanosa in Trnovskega gozda privre tako rekoč v vipavskem trgu na dan močna voda, mrzla Vipava, ki ima tako lep izvirek, kakor redko katera druga reka. Mrzla in bistra privre na dan iti hiti proti Soči, pa se vedno bolj vije in leni, kakor bi se ne mogla ločiti od svojih vipavskih tal. Samo 32 km je v zračni črti od izvira do ustja Vipave, toda Vipava si je izkopala 47 km dolgo strugo. Nazadnje se vsa umazana in lena združi z bistro Sočo. Njeno porečje zavzema 700 km' površine. Izvira torej v Vipavi v lepem parku z a palačo barona Lanthierija. Pravijo, da je voda Vipave privrela iz podzemeljskega Divjega jezera pri Idriji. Tega seveda nihče ne ve, vsekakor so to vodo iz skrivnostnih jam teh naših planot. Na dan privre na dan do 60.000 kub. metrov vode, ki nikoli ne usahne. Samo enkrat, kar pomnijo, je voda usahnila. To je bilo ob potresu 31. avgusta 1. 1838 — torej prod nekako 100 leti. Tedaj je Vipava ob izvirku nenadno začela teči nazaj v jamo ter je nato za celih 6 ur usahnila. Čez 6 ur je voda spet pritekla in sedaj teče vztrajno že 100 let. Vipava, dokler je bila pod Kranjsko, je bila središče kranjske Vipave, katera je sestala do Hublja. Danes ji jo ves pomen vzela •Ajdovščina, kar bi človek z ozirom na čas in razmere tudi imel za posebno znamenje. Vsi italijanski uradi so sedaj v Ajdovščini, katero so naši predniki imenovali po »ajdih«, ki so se še držali tamkaj in ki o njih pričajo še staro razvaline. Sicer pa je ta del Vipavske doline poln zgodovinskih ostankov, ki pričajo, kako je Vipavska dolina že od nekdaj bila naseljena. Že pred prihodom rimskih legij sr tod prebivali avtohtani-rodovi, ki so gojili to zemljo in so tu ostali tudi vpričo rimskih posadk. To rimske posadke so potem odšle in o njih pričajo le še razvaline »castelov«. Za njimi so potem pred več ko 1(100 leti prišli Slovenci in tu ostali. Z nekdanjimi rodovi Ilirov nli Ja-podov ali Keltov — kdo bo to kedaj dognal? — so sc pomešali in ustvarili tip slovenskega Vipavca. Že v zgodnjem srednjem veku so se na oni strani Vipave, na Slapu, ustanovili malteški vitezi, ki je o njih še polno zgodovinskih prič. Od izvirka Vipave pa se lepo vidijo na tej strani razvaline »Starega gradu«, ki je tam stal že v 13. stoletju. Sloviti kranjski vojskovodja Baumkirchner jo v Vipavi imel svoj »Tabor«, ki šo stoji njegov stolp pri mostu, dasi je Andreju Baumkirchnerju že leta 1471 rabelj odsekal glavo. Sredi trga Vipave stoji lepi Lanthierijev grad, ki jc sedaj v njem vojašnica. Vipava je Slovencem dala celo množico znamenitih mož od lutoranskega pisatelja Boštjana Krelja do učenega Štefana Kocjan-čiča. V predvojni dobi je bilo slovensko katoliško društveno in zadružno delo najlepše razvito v Vipavi. Vipavska vinarska zadruga je vipavskega vinorejca kar rešila gospodarskega pogina. Zgodovina Vipave je pestra iu živa. Videla je skozi sebe masirati vojaške kolone skoraj vseli narodov. Te kolone so odšle, narod pa je ostal. „Decadenza" - propadanje »Popolo di Trieste« pod debelim naslovom »Decadenza« prinaša številke, o rojstvih in smrti v mestu Trstu in tržaški deželi: Meseca marca je bilo v Trstu rojenih 309 otrok, mrličev pa je bilo 333! Torej 24 mrli-čev več ko rojstev. V tržaški provinci je bilo rojenih 178 otrok, mrličev pa je bilo 109. Torej rojstev 69 več ko smrti. Meseca aprila je bilo v Trstu 278 rojstev in 297 mrličev; — 19 več mrtvih ko rojenih. V provinci pa je bilo 173 rojstev in 95 mrličev, torej 78 rojstev več ko mrličev. Pod temi številkami pa list navaja, da so bili v Trstu 10. maja rojeni 4 otroci, mrličev je bilo 7, porok pa nič! Rojstva v Gorici. Od 29. aprila do 4. maja je bilo v Gorici rojenih 12 dečkov in 9 deklic, skupaj 21. Imena mrtvih v Gorici. Od 29. aprila do 4. maja je v Gorici umrlo 15 ljudi, med njimi so ta-le imena: Marija Debenjak roj. Baveon, 62 let; Marjana Simšič roj. Paljavec, 83 let; Ida Reš roj. Kornmiiller, 65 let; Lucija Go; dina roj. Tomadin, 60 let; Marija Martinič roj. Ražem, 67 let; Franc Renko, 68 let; Matilda Cupelj roj. Brumat, 60 let; Alojzija Pavlin roj. Fon, 60 let; Frančiška Bregant roj. Nemec., 82 let. Izpred posebnega sodišča za zaščito države Dne 10. t. m. je posebno sodišče v Rimu sodilo skupino obtožencev, ki so v družbi »vodili antinacionalno propagando« v provincah Trst, Gorica in Videm (Udine), in sicer meseca junija 1. 1934. Obtoženci imajo skoraj sama laška imena in so: Otello Modesti, An-tonio Fumis, Gianni Pertot (!), Riccardo Mor-zutti, Giuseppe in Olimpio Sponton, Ruggoro Bersa (!), Ferdinando Pieli, Renato Apostolo, Bruno Malaroda, Giovanni Butignan, Gio-vanni Pietro Fiess, Valentino Gobet. Ermen-gildo Pollo, Rodolfo Fain, Sergio Visentin, Licinio Cueut (Kokot!), Odino Sottili, Massi-miliano Baroni. — Državni pravdnik jo za- 99 »Kartner Tagblatt« v številki z dne 0. maja v uvodniku pod naslovom »Za narodno pomirjenje« piše takole: Ob delu za politično obnovo Avstrije se je pojavila v oficielni manjšinski politiki vlade tej politiki svojstvena odkrita volja, da je treba narodno manjšino v deželi zadovoljiti in ji zajamčitj pravice, ki ji naravi pritičejo. To načelno stališče in stremljenje je za državo, katera naj je zgrajena na krščanski podlagi, samoobsebi umevno. Kancler Dollfuss in kancler Schuschnigg sta opetovano na javnih zborovanjih in deputacijam izjavila, da hoče vlada manjšine zadovoljiti in spoštovati njihove narodne pravice. Ni ostalo samo pri besedah, državni uradi se že precej časa bavijo z izvedbo tega načelnega državnega sitališča napram manjšinam. Pri tem je zelo značilno, da se smejo v zadnjem času z manjšinskim vprašanjem baviti gotovi listi s prozornim namenom in da smejo »Freie Stimmen« govoriti o »ogroženi enotni Koroški«, ko je tod na delu vladna politika pomirjenja. »Priložnostni so-trudniki« napadajo v teh listih vlado v zelo prozorni obliki. Tisti, ki so članke pisali, poznajo seveda razmere iz svojega posla, vodijo pa jih oči-vidno drugi cilji. Cire jim kratko za to, da molijo delo, ki ga pospešujejo tudi razumnejše in uvidev-nejše osebnosti iz tako zvanih nacionalnih krogov, in vzbujajo strasti. Koroško manjšinsko vprašanje so, kot smo že večkrat poudarili, voditelji nemških manjšin v drugih državah spoznali v njegovem pravem pomenu in sedaj so tudi voditelji nemškega šolskega društva Siidmarke |xwdravili dejstvo, da se na Koroškem išče rešitev. Ce torej »priložnostni sotrudniki« vprašujejo, kako gre nemškim manjšinam, ali dobijo, kar hočemo na Koroškem dati Slovencem. potem to vprašanje dokazuje na eni strani svoj namen, na drugi strani pa nacionalno kratk% vidrost gotovih krogov. Manjšinsko vprašanje ™ predvsem nemško vprašanje in previdnost ter modrost narekujeta, da se tam, kjer Nemci odločujemo, spoštujejo manjšinske pravice. Tako utrjujemo dejanski in moralni položaj nemških manjšin, za katere moramo taisto zahtevati, kar mi tukaj manjšini iiostavno priznamo. To je narodna manjšinska politika. S poudarkom naglašajo nacionalni krogi, da je nemštvo pri nas baje ogroženo, govorijo o nemškem kulturnem krogu, h kateremu se baje prištevajo koroški »vindišarji« in temu krogu nasproti postavijo srbski krog, kateremu baje hočejo pripadati šovinisti izmed Slovencev. Baje zahtevajo Slovenci celotno jezikovno-mešano ozemlje v samoupravo, kar pomeni za nacionalne nezadovoljneže teritorialno oddelitev ozemlja. Slovenci, tako pišejo, zahtevajo učitelje, zdravnike, duhovnike in te že vnaprej imenujejo od dežele plačane agitatorje, ki stremijo samo za tem, da odtrgajo »vindišarje« od državnega naroda, jih poslovenijo in tako v teku let ustvarijo predjx>goj za delitev dežele potoni te-ritorijalne samouprave. Vsem stremljenjem, da se nudi Slovencem kot narodni manjšini pravica, od-;ovarja pisec v »Freie Stinimen« s kategoričnim: 'ikoli! Tako jezdi kratkovidna nemška svobodomiselna strankarska politika slepo naprej in je ne briga dalekosežnost zadeve, s katero se (>eča površno in s svojim namenom. Čudno se zdi, da je taisti list zagovarjal narodne socialiste, ko so iskali veleizda-jalskih vezi onstran Karavank in hoteli zavojevati Avstrijo za ceno delitve Koroške. Četudi je (o dokazano, vendar velenemški list ni videl pri tem Koroške ogrožene. Ker pa sedaj vlada hoče resno doseči sporazum z narodno manjšino — na kar nekdanji liberalni in svobodomiselni mogotci niso nikdar mislili — zato vpijejo: Roke proč od Koroške ... ... Pri reševanju manjšinskega vprašanja mora biti poleg krščanskega stališča vodilo tudi avstrijsko poslanstvo v srednji Evropi. Mi hočemo in moramo biti inost med narodi, nosilci sporazuma med ljudstvi To zahteva poleg lepe besede tudi delo, s katerim moramo začeti v lastni deželi. Kdor vprašanje pri nas pozna in se ozira na položaj manjšine, ve, da bo imelo tako delo samo ugodne go Ni posledice za nemške manjšine ter za sporazum in pomirjenje med narodi. Manjšinsko vprašanje na Koroškem se — kot ostala slična narodna vprašanja — ne bo reševalo s frazami in ne z liberalnimi načeli minule dobe. Načela, ki bodo pri reševanju manjšinskega vprašanja edino merodajna. so: naravne pravice, ukoreninjene v temeljih krščanske države; sjiorazom in pomirjenje med narodi, kot to tirja poslanstvo Avstrije; pomoč nemškim manjšinam v drugih državah. V tej manjšinski politiki ni prostora za nacionalno ozkosrčnost, za nacionalni strah in osebno maščevalnost — »Koroški Slovenec« dodaja temu: »Veseli nas, da najdemo v jedrnatem odgovoru nemškega lista potrjene svoje lastne misli, ki so manjšino svoječasno napotile k polnemu sodelovanju na obnovi države. K odločno in jasno izraženemu stališču nemških krogov k manjšinskemu vprašanju v deželi zamoremo krščanskim nemškim kro-goni samo čestitati.« „Heimatbund'' na agitaciii Iz prozornih namenov je začel kulturni odsek koroškega Heimatbunda z vso naglico in vnemo vršiti med našim slovenskim ljudstvom svojo nemško propagando. Z avtom vozijo pevce, govornike iu odre vsako nedelio kam drugam. Bili so že v Pliberku Grebinju, Grabštajnu, Pokrčah, Ličji vasi, Kotmari vasi, Svetni vasi, v Štebnu pri Bekštanju, Ločah, v St. Jakobu v Rožu in na Bistrici. Naslov njihove igre »Der Biirgermeister von llintertupfen-bacli« znači kakovost teh nastopov. Ljudstvo je napram te| nenavadni in nemške kulture nevredni reklami brezbrižno. Mnogokod pa se čudi, kako ta organizacija spoštuje svoječasno kanclerjevo izjavo o vrednosti narodnega odpadništva. Ce kod, smemo govoriti o sabotaži vladnega dela baš pri tej propagandi nemškega Heimatbunda. (»Koroški Slovenec.«) Fey na Koroškem Celovec, 16. maja. Kot je Ponedeljski Slovenec« že pravilno poročal, se je v soboto 11. maja pripeljal na Koroško generalni državni komisar za javno varnost minister major Fey. Najprej jc obiskal Labudsko dolino, kjer je inšpicirai vse neimwehrovske in druge oborožene mladinske organizacije. Dalje časa se je zadržal v St. Andražu v Labudski dolini. CM tam se je odjieljal po državni cesti skozi Velikovec v slovenski Rož, kjer so mu v Borovljah v nedelio zjutraj priredili izredno slovesen sprejem in mu izročili tudi diplomo častnega člana Borovelj. Sprejel je tudi vse voditelje Hennvvehra in domovinske Ironte iz gornjega in spodnjega Roža in se zanimal za varnostne razmere v tem obmejnem ozemlju. Zvečer se je vrnil v Celovec, kjer so njemu na čast priredili veliko manifestacijo v dvorani hotela Sand-wirt, kjer ie imel min. Fey, ki ga sedaj nazivajo že »Reichsfiihrer« velik političen govor. Razlagal je predvsem potrebo velike vsedržavne organizacije žrtev svetovne vojne, ki bi se jim kot člani priključile tudi žrtve vseh krvavih vstaj v Avstriji. Fey je v ponedeljek nadaljeval svoje inšpekcijsko potovanje proti Beljaku in Spitalu ob Dravi ter se je čez St. Vid vrnil zopet nazaj na Dunaj. V Celovcu je mnogo povpraševanja po tem, kaj ie prav za prav iskal minister Fey na Koroškem, (ter organizacija vojnih oškodovancev in invalidov vendar ni mogla biti glavni predmet njegove tako obširne inšpekcije vzdolž južne državne meje. Duhovniške vesti. Za upravitelja pliberške de-kanije je bil imenovan svetnik J. Vintar v Širni h el u. Za župnika v St. Lipšu je bil inštaliran g J. Pollak. Za provizorja v Pliberku je imenovan g. J. Koglek. hteval kazen od 3 do 20 let ječe. — Modesti jo bil obsojen na 20 let, drugi pa od 3 do 12 iet. Dno 14. t. m. pa je rimsko posebno sodišče sodilo t) tigo skupino obtožencev iz tržn-ške province. Ti so: Jožof Gruden iz Dovina, Angel Furlan iz Ogleja, Giovanni Battista Toninati iz San Vito v Furlaniji, Luigi Violin iz Ogleja, Albin Pertot iz Nabrežine. Anton Beneš iz Tržiča oh Soči, Umberto Visin-tin iz Ogleja, Kverin Bogateč iz Sv. Križa pri Nabrežini, Giuseiipe Snndrigo iz Ogleja, Viljem Peternič iz Ogleja. — Obsojeni so bili: Gruden, Furlan in Beneš na 7 let; Toninati, Violin, Visintin, Sandrigo, Peternič, Bogateč ua 6 let; Pertot na 5 let ječe. Hribolazec in njegova žena doma pribijata na steno žeblje za podobe. Tako naokrog Ljudje deževnih dni navadno nimajo radi; ne samo zaradi mokrote, ki jo jako neprijetno občutimo vsi, ki nosimo raztrgane podplate, ampak tudi zaradi čmernosti in puščobe sivih deževnih dni, ki prihaja tudi na človeka in ga navadno tako prevzema, da ni za nikamor. Deževnega vremena se vesele samo tisti Ljubljančani in Ljubljančanke, ki imajo lepe, nove dežnike z modernimi kljukami, in pa nove plašče za dež. Take lepe kljuke in novi plašči vzbujajo namreč po mnenju njihovih lastnikov pri drugih ljudeh globoko občudovanje in še globljo zavist in pravi Ljubljančan ni nikdar tako srečen in zadovoljen kakor takrat, če živi v prepričanju, da njega in njegovo kljuko občuduje ves svet. V Ljubljani se pa večkrat zgodi tudi (o, da nad mestom zašije lepo, toplo solnce. Nekateri ljudje sicer tega ne verjamejo, ampak pravijo, da sije nad Ljubljano samo »sonce« — to je pa meni vseeno. Ali »solnce« ali »sonce«, samo da je lepo in gorko in da cela Ljubljana cvete. Cvesti so začeli še ob-sekani kostanji v Zvezdi in zato se nič ne čudim, če so celo moje stare hlače pognale svoje cvetje na Sfxxlnjih robovih hlačnic. Prijetna toplota in pogled na lepo in bujno cvetje pa dela ljudi vesele in korajžne in zadovoljne, pa ue povsod. V Ljubljani se drže ljudje navadno tudi ob najlepšem solncu in ob najbujnejšem cvetju nekam tako žalostno, pobito, potrto in otožno kakor tisti otroci, ki so jim kure kruh pojedle. Nikjer nič smeha, tistega veselega in neprisiljenega, ampak sama žalost in otožnost in dolgočasnost, ki je iz Ljubljane ne more pregnati niti »solnce« niti »sonce«, tako, da mora človek misliti, da je Ljubljana mesto patentiranih starcev, brez mladine, brez veselja! Zame je ta pojav nekaj čudnega in nerazumljivega. Pa mi je prišla te dni v roko neka knjiga, kjer sem bral, da je človek na zunaj tak, kakršen je približno v svoji notranjosti. Telesno in duševno zdravi ljudje so tudi na zunaj veseli in zadovoljni in krepko življenje diha iz njih. Takih ljudi je samo življenje. Ti ne poznajo nobene čmernosti in nobene potrtosti. Kisli in čmerni obrazi so posledica notranje nezadovoljnosti, ta notranja nezadovoljnost pa ni znak tistega lepega notranjega ravnotežja, ki daje človeku vedno nov jx>gum in krepi njegovo življenjsko silo, ampak je huda bolezen, in če moje stare oči še prav vidijo, mora biti kar cela Ljubljana prav močno bolna! Bolnik pa ne more biti vesel — taki bolniki so redki, ki jili tudi bolezen ne spravi iz duševnega ravnotežja. Zdravniki so nekdaj imenovali jetiko »dunajsko bolezen« in kakor pravijo, so na Dunaju pisali na znane črne tablice nad bolnikovim vzglavjeni namesto »Tbc« (tuherkuloza) rajši »itiorbus viennen-sis« — dunajska bolezen, da niso bolnikov preveč Elašili. Splošno nezadovoljnost, ki vlada danes v jubljani, pa bi prav lahko imenovali »ljubljansko bolezen«, ki |Da ni prav nič nevarna. Vsaj meni se tako zdi, ker mislim, da nekoliko vem, odkod prihaja ta nesreča — pa ne samo v Ljubljani, ampak tudi drugod. Večina ljubljanskega sveta je namreč že tako ustvarjena, da bi vsak rad »nekaj« bil; samo to noče nihče biti, kar je. Pred kavarno, kamor zahajam po svoji stari navadi lenarit, stoji dolga vrsta avtomobilov. Dan za dnem. Dokler stoje avtomobili mirno na ulici, se zanje živ krst ne zmeni. Cisto drugače pa je, če se kdo pred avtom ustavi in če začne vozač odpirati vrata in že zaropota motor. Takrat začno ljudem iz oči švigati strupene strele, da se človek boji, da bo vsak hip vse skupaj raz neslo: avto in vozača in gosta! Zraven pa slišiš žalostne besede: O, kako srečen je ta človek! Človek se pa še pod Šmarno goro ne more potegniti! Ti prokleli svet! Itd. Takih prizorov sem oj?azoval že nič koliko, vselej sem se pa ob njih tako prisrčno smejal na tihem, čeprav resnega obraza, ker taka človeška neumnost res drugega ne zasluži, kakor da se smeješ nad njo! Mene, navadnega člo- veka, namreč najlepši »Rolls-Royce«-avto, ki ga imajo za naj-, naj-najlepšega, -dražjega itd., prav toliko vznemirja kakor priprosta ciza, ki jo vozi okoliško dekle vsak dan v Ljubljano, dokler imam kolikor toliko zdrave noge, in mi, ki se vozimo iz Ljubljane v Kranj v tretjem razredu železnice, se pripeljemo tja prav takrat kakor tisti, ki jx>birajo bolhe žlahtnih salonskih pinčev na mehkih blazinah prvega razreda! Seveda, prvi razred vzbuja občudovanje, čeprav le občudovanje bedakov, in vzbuja zavist; to je pa za nekatere ljudi silno prijetno mazilo in duševni užitek, da mu ga na svetu ni enakega... Vsa nezadovoljnost torej, ali pa vsaj velik del te nezadovoljnosti, ki dela nekdaj tako vesele obraze Ljubljančanov in Ljubljančank iu morebiti tudi Mariborčanov in Mariborčank dandanes tako meglene, oblačne in žalostne, prihaja iz neutešene, pa tudi |x>polnoma nejx>trebne in nesmiselne baharije. >Le |wglej ga,« ti nekaj pravi v tvojem srcu, »ta pa nosi zlato verižico -- ti je jia nimaš!« In ker je nimaš, moraš biti siten in nezadovoljen! »Ta pa večerja purana — ti ga pa ne!« — bodi torej še enkrat bolj kisel in nezadovoljen, čeprav dobro veš, da se boš s krompirjem, z žganci in z zeljem prav tako nasiti! ali pa še bolj kakor s puranom. To pa velja le za doma; toda če človeka gledajo drugi ljudje? Kje sta potem ugled in čast? Zakaj bi pa moral ravno puran fiomeniti ugled in čast, krompir ali fižol pa ne, tega pa res ne vem! Purane rede tudi s krompirjem in z žganci, torej jc čisto vseeno, ali pride v želodec krompir naravnost iz sklede ali pa v obliki purana! Velika škoda se mi zdi lo, da še niso iznašli očal, s katerimi bi se dalo gledati v notranjost ljudi. Za Ljubljano in Ljubljančane - |ia tudi šc za druge ljudi — bi bila taka očala nekaj strašnega. Ce bi na pr. mene postavili za ministra, bi se mi gotovo prišlo pol Ljubljane priklanjat ali pa cela. in vsi bi mi čestitali — z jeziki. Ce bi pa človek takrat nataknil taka prodirna očala, to bi videl v človeških srcih umazanega gnoja, zavisti in kletvi- ne, čeprav vsak ve, da vsa tista zavist in tista jeza nikomur drugemu ne škoduje kakor samo z.i-vistnežu samemu, ker mu jemlje vsako veselje do življenja. Zato pa še danes ne razumem, zakaj načelnih: raznih uradov tako radi sprejemajo pok Ione svojih »jxxJanikov«. Ali ne vedo, ko'iko so vsi tisti fiokloni in tiste lepe besede vredne. Ce bi jaz bil »načelnik«, o — bi hinavce in lažnivce kmalu pognal! Še na slabšem pa, kakor je moški svet, je v tem oziru ljubljanski ženski svet — mogoče tudi v Mariboru nj nič drugače. Le reci kakšni ženski, da jc »najlepša« ali kakšno drugo podobno oslarijo, in druga ženska naj to sliši, pa boš kmalu vedel, kaj je ženški jezik in ženska zavist, namreč tista pra\a ljubljanska zavist. Ce si pameten, se boš seveda tisti jezici smejal, in če si še bolj pameten, bos izzval namenoma še eno lako porcijo jeze ali jezice — kaj ti pa morejo? Ali pa naj te nesreča zanese v kakšni kavarni v bližino tiste mize, kamor hodijo »dame« pit svoj »five-o-cloek-tea (laff-o-klo-ti) ob šestih zvečer; tam jih boš slišal! Najhujše je seveda takrat, če »dame« zvedo, da sc je ta ali ta poročila — »da vverden Weibcr zu Hyancn«, pravi nemški pesnik. Vsa ta zavistnost pa in iz nje izvirajoča nezadovoljnost in vsa ta baharija je pojx>lnoma odveč, in ko bodo tudi v Ljubljani ljudje to resnico spoznali, da je bolje in pametnejše biti (o, kar si, kakor pa se delati za nekaj, kar nisi in tudi nikoli ne 1k>š, takrat bodo Ljubljančani zopet stari veseljaki, ki sc bodo radi smejali, kot so se nekdaj, četudi so popili več cvička kot šampanjca in pojedli več krompirja kot pečenke. Kmalu se to seveda še ne bo zgodilo. Zalo pa se bomo silnim in čmernim ljubljanskim obrazom na tihem toliko bolj smejali mi, ki poznamo to bolezen, ker smo jo že srečno preboleli, pa smo sedaj zoix't srečni, zadovoljni in veseli, pa naj bo vreme v Ljubljani lepo ali pa grdo, in ravno zato, ker smo veseli, hodimo lahko delat pod Tivoli dober vtu. Nedelfslci spori Primorje s Slavijo (S) 3:1 (0 :1) Ljubljana, 19. maja. V današnji liga tekmi, kateri jc prisostvovalo nad 1500 gledalcev, je naš zastopnik v ligi zasluženo premagal sarajevsko Slavijo ter si priboril dve krvavo potrebni točki. Kako važna je bila današnja tekma, so se zavedali tudi gledalci, saj so hoteli kar pomagati Primorju, ki je zaigralo danes s tako požrtvovalnostjo in s tako voljo, kakor malokdaj. Nastopilo je danes Primorje zopet kompletno, vendar še vedno oslabljeno, kajti blesure posameznikov se še niso zacelile. Toda izredna volja do zmage je vodila danes te. do »krainosti požrtvovalne fante, da sta ostali oče točki doma. Sodniku g. Podubskemu iz Zagreba sta se predstavili moštvi v naslednjih postavah: Slavija: Bosnič, Pavlič. Stejič. Eugenič, Diuro-vič, Krajnc, Stankovič, Marič Sl„ Rajčič, Marič, Dugonjič. Primorje: Logar, Hassl. Bertoncelj I., Zemljak, Slamič, Boncelj, Janežič, Pupo, Makovec, Bertoncelj II., Zemljič. Sarajevska Slavija je simpatično moštvo, ki je zaigralo z velikim elanom in voljo do zmage. Bila je v prvi polovici malo boljša od domačih, saj boljši start je imela in tudi tehnično je nad-kriljevala domače. Obramba ie bila v prvem delu igre izvrstna. Najbolje se je pri celi igri odlikoval vratar, ki je tako branil svoje svetišče, da si bolje skoraj ne moremo misliti. Dobljenih golov v drugi polovici ni on kriv in bi jih tudi drugi renomira-nejši vratarji ne mogli braniti. V drugem polčasu pa je napravila Slavija ono taktično pogreško, ki jo opazimo tudi pri naših klubih dostikrat. Prišla je kompletna v obrambo, kar je bilo zanjo usodno. Celih 45 mmut se vendar ne da držati rezultata. Nekateri med njimi igrajo preostro, surovo, zaradi česar so posebno trpeli naši blesiranci. Primorje je danes pokazalo, da gre za biti in ne biti. S ta'-o požrtvovalnostjo jih že res dolgo nismo videli igrati. Imeli so pa v prvi polovici in deloma tudi v drugem delu igre izredno smolo. 2oga ni hotela in ni hotela v mrežo, kakor bi bilo vse začarano. Toliko zrelih šans, pa nič. Bila mu je Slavija v prvem polčasu sicer enakovreden partner in tudi sojenje oziroma nesojenje pogrešk nasprotnika je vplivalo na moštvo, vendar vse to Se zdaleka ne odtehta velike smole, ki so jo imeli danes črno-beli. V drugem polčasu se je pa tudi njim nasmejala sreča. Nasprotnik preide v obrambo, domači pa pritiskajo na njegov gol in iz nevarnih situacij se izcimi nešteto komarjev proti Slaviji. In v 22. minuti sledi iz serije komerjev prvi gol za domače in izenačenje, in od tedaj je šlo vedno bolje V moštvu ni bilo izrazito slab« točke. Blesiranci sicer niso bili stoodstostno na mestu, vendar so rešili svojo nalogo v popolno zadovoljstvo. Ne-siguren ie bil golman, na katerega račun gre deloma dobljeni gol. Srednja črta je bila danes dobra in tudi napad, kateremu je zlasti prvi polčas Makovec slabo pomagal, se je pokazal po daljšem času s svoje dobre strani. Moštvo ie kot celota napravilo danes vse, kar se pri teh razmerah »ploh napraviti da. Grajati pa je tudi danes preostro igro nekaterih in Hassl je bil zaradi nefair športnega izpada zasluženo izključen. O igri tole: Prvi polčas je bil poln napetih situacij, ki so opetovano spravile v nervoznost navzoče gledalce. Igra ie bila ves čas odprla in nasprotnika sta si bila enakovredna Imeli so pa eni In drugi tudi precej sreče V 22. minuti postavi Marič z glavo po strelu iz kota 1;0 za Slavijo. V drugem polčasu preide Slavija v obrambo in Primorje izvaja napad za napadom na njen gol. Nlegovo premoč je videti že samo iz kornerjev, ki so se vrstili eden za drugim. Prvi gol za črno-bele ie dal Zemljak z glavo v 28. min. po strelu ■z ki.rncrja. V 32. minuti strelja Zemljič v prečko, žoga se odbije na tla in Janežič io porine z glavo v mreže in stanje se spremeni v 2:1 za Primorje V 40 minuti strelja Bertoncelj, žoga se odbiie od prečke. Pupo jo porine z glavo in 3:1 se glasi za Primorje Sodnik g. Podubsky iz Zagreba ni imel današnje igre v oblasti. Poleg tega je pregledal mnogo rok v škodo obeh in je sploh dopustil preo.tro igro.. Gola, o katerem trdi Slavija, da ie bila žoga čez črto, pa ni mogel videti, ker je bil na sredi igrišča. Njegova krivda pa je, ker ne gre za žogs. Predtekmi: Primorje jun. : Hermes rez, 1:1. Primorje : Bratstvo 3:0. Prvenstvene tekme II. razreda: Jadran : Slovan 3:1. Sloga : Svoboda 2:0. Reka : Slaviia 7:0. Grafika : Mladika 5:0. Mars : Korotan 3:1. Lahkoalletski miting ASK Primorja Ljubljana, 19. maja. Včeraj sc je pričal, danes bi se pa moral na-dalejvati lahkoatlctski miting ASK Primorja, ki je veljal obenem kot izbirni miting za sestavo reprezentance Ljubljane, ki nastopi prihodnjo soboto in nedeljo proti rcprezcntanci iz Belgrada. Tekem so sc udeležili šc atleti SK Ilirije ter Slovana in Korotana. Pogrešali smo nekaterih atletov, ki smo jih videli letos nastopati tako, da oni, ki je prišel včeraj na igrišče Primorja z namenom, da vidi ljubljanske reprezentante ,ni prišel popolnoma na svoj račun; kajti manjkali so ravno najboljši atlefti, ki nas bodo prihodnjo soboto in nedeljo prav gotovo z uspehom zastopali proti Belgradu. Vsled slabega vremena se današnji program ni dokončal in sc bo sestavila reprezentanca na podlagi rezultatov včerajšnjega dne, odnosno na podlagi rezultatov, ki so jih dosegli atleti v zadnjem času. V naslednjem še rezultate prvih treh plasirancev v vsaki disciplini. 100 m seniorji: 1. Cerar Drago (Pr.) 11.1. 2. Žgur M. (Pr.) 11.7. 3. Unbanič A. (Pr.) 11.8. 100 m jun. C. t. Mafnarič J. (Pr.) 12.3. 2. Ma-lahov®ky R. (Pr.) 13.00. 3. Baloh E (Pr.) 13.2, Met krogle sen. 1. Jeglič (II.) 12.58 m. 2. Serše L. (Pr.) 11.52 m. Met krogle jun. C. 1. Pribošek (II.) 12.25 m. 2. Baloh E. (Pr.) 11.43 m. 3. Skaza M. (Pr.) 11.36. 400 m sen: 1. Gaberšck H. (Pr.) 54.9. Dva »ta odstopila. Skok v daljavo sen. 1. Slapar B. (Pr.) 6.32 m. 2. Požar D. (Pr.) 6.30 m. 3. Šušteršič M. (Pr.) 6.07 m. Skok v daljavo jun. C, 1. Malnarič J. (Pr.) 6.30 m. 2. Baloh E. (Pr.) 5.47 m. 3. Malahovsky R. (Pr.) 5.09 m. Tek na 5000 m: 1. Bručan (II.) 16:20'/». 2. Starman Iv. (Sloga) 16:44. 3. Srakar Iv. (Pr.) 16:48'/». Tek na 800 m: 1. Gabcršek (Pr.) 2:05«/». 2. Czurda H. (Pr.) 2:08'/». 3. Skušek M. (Pr.) 2.13'/«. Met diska: 1. Serše (Pr.) 36.01 m. 2. Jeglič (II.) 35.37 m. 3. Banko (II.) 33.98 m. Troskok sen.: 1. Perpar (Pr.) 13.77 m. 2. Slapar B. (Pr.) 12.65 m. 3. Beranck (Korotan) 11.88 m. Troskok jun. C.: 1. Pribošek (II.) 11.50 m. 2. Baloh (Pr.) 11.18 m. Tek na 1500 m sen.: 1. Goršek E. (Pr.) 4:25. 2. Srakar Fr. (Pr.) 4:28«/». 3. Pogačnik J. (Pr.) 4:31. — Najboljši čas je dosegel Ive Krevs (Pr.) s časom 4:23a/B, ki je tekel samo izbirno za dvomateh Belgrad : Ljubljana. Tek na 1500 m jun. C. 1. Kotnik (II.) 4:41. 2. Lombar F. (Sloga). 3. Arčon (Sloga). Skok v višino sen.: 1. Slanina (Pr.) 1.65 m. 2. Stegu (II.) 1.60 m. 3. Beranek (Korotan) 1.50 m. Skok v viSino jun. C.: 1. Pribošek (II.) 1.55 m. 2. Baloh (Pr.) 1.50 m. Rokomet Zagreb (srednje šole) : Ljubljana (srednje šole) 7:5 (3:5). Ljubljana, dne 19. maja. V današnji rokometni tekmi se podlegli ljubljanski srednješolci zagrebškim tovarišem. Tekma je bila na Stadionu ra je vzbudila pri nas še dokaj zanimania, in zasluži, da jo povsod upeljemo. Predno preidemo na potek igre kot take, bi omenili, da spada rokomet (Handball) med najhitrejše in najlepše igre sploh. Pri nas poznamo samo nogomet, katerega rokomet v vsakem pogledu nadkriljujc: bodisi v hitrosti, zanimivosti, hitro se menjajočih situacijah in končno je tudi iz telesno-vzgojnega stališča rokomet daleko boljša igra kakor nogomet. O rokometu ie naš list že obširneje poročal in je objavil tudi njegova pravila. Kaj je prav za prav rokomet? Rokomet je igra, ki sliči v splošnem nogometu, le da igrajo igralci z rokami, ne z nogami. Vsako moštvo šteje po 11 igralcev, izmed katerih je eden vratar, dva sta branilca, trije so krilci in pet je napadalcev. Igrišče je dolgo 90 do 110 metrov, široko pa 55 do 65 metrov. Gol je visok 2.40 m, njegova odprtina pa meri 7.30 m. Žogo lahko igralec meče, udarja, suva in lovi s pomočjo rok, ramen, glave, tilnika, stegna in kolen, na poljuben način. Prepovedano pa je: z žogo v roki teči več kakor 3 korake (velja tudi za tek na mestu)) dlje kakor tri sekunde držati žogo v rokah; dvakrat se dotakniti žoge, predno se je žoga sama dotaknila kakega drugega igralca, prečk ali tal (metanje v zrak in premetavanje v rokah); dotakniti se žoge z golenom in stopalom. Pri obeh moštvih je bilo opaziti začetništvo. Ljubljančanom se je to še bolj poznalo, saj ni čudno, to je bil njihov prvi nastoft v rokometu, ki so ga prav malo vadili. Toda že današnja rokometna tekma je pokazala, da bo to bolj zanimiva igra, kakor nogomet, samo da bomo imeli enkrat priliko videti dve res prvovrstni rokometni enajstorici. Ljubljanskim telovadnim profesorjem pa priporočamo, da upeljejo to lepo in zanimivo igro na vsx*i srednjih šolah. Izbirni lahkoalletski miting srednješolcev Ljubljana, 19, maja. Kljub deževnemu vremenu, ki je zelo oviralo vse današnje prireditve, so se vršile na letnem telovadišču v Tivoliju lahkoallet-ske izbirne tekme ljubljanskih srednješolcev •z,a sestavo reprezentance, ki nastopi proti Ijanskih srednješolskih telovadnih profesorjev, ki so tudi fungirali kot sodniki pri posameznih disciplinah. Tekem, ki so se razvijale še dokaj hitro, se je radi dežja udeležilo bolj malo gledalcev, največ srednješolcev. Med srednješolsko mladino smo opazili nekaj dobrih lahkoatletov. ki bodo v bodočnosti, ako se bodo posvetili lahkoatletskemu športu. dosegali prav lepe uspehe. Sploh bi bilo zelo dobro, ako bi se v bodoče organiziralo več srednješolskih lahkoatletskih mitingov, ker le na ta način bomo prvič prišli s tem športom med srednješolsko mladino kam naprej in drugič bomo tudi med drugim ljudstvom vzbudili zanimanje za to lepo športno panogo. Starter pri tekih se je posluževal mesto pištole robca, kar je nekoliko motilo ne samo tekmovalcev ampak še bolj gledalce n e glede na t.o, da je tako nemogoče ugotoviti popolnoma točnega časa. Naši reprezentanci želimo v Zagrebu popolnega uspeha. Rezultat današnjega srednješolskega izbirnega metinga je ta-le? 100 m: 1. Jeločnik, ki. g. in Erbar III. r. g. 12 sek. 2. Kosec, III. r. g. 12.2. 3. Tušek, III. r. g. 12.2. Krogla: 1. Ka.ifež. III. r. g. 13.10. 2. Po-gelšek. II. r. g. 12.86. 3. Kosec, III. r. g. 12.07. 200 m: 1. Bajda. III. r. g. 25.7. 2. Cuk, III. r. g. 26. 3. Jeločnik, ki. g. 26. Skov v daljavo: L Erbar, III. r. g. 5.79. 2. Malic, III. r. g. 5.36. 3. Simnič, III. r. g. 5.36. 1500 m: 1. Djinnovsky, II. r. g.4.55,3. 2. Poljšak, I. r. g. 4,56. 3. Kogovšek, III. r. g. 4.59,8. Kopje: 1. Cerar I. r. g. 45.40. 2. Pogelšek, II. r. g. 37.50. 3. Kosec, III. r. g- 37. Disk: 1. Ka.ifež, III. r. g. 39.52. 2. Kosec, III. r. g. 35.20. 3. Pogelšek IT. r. g. 32.44. Skok v višino se ni vršil radi zmocenega terena. Celjski šport SK OLIMP : SK JUGOSLAVIJA 3:2 (li2). Celje, 19. maja. Na Glaziji se je danes popoldne odigrala prvenstvena drugorazredna tekma med Olimpom in Jugoslavijo. Jugoslavija je tekmo izgubila šele v 2. polčasu, medtem ko je v prvem polčasu vodila z 2:1. Igrala je mnogo boljše kakor preteklo nedeljo, igralci so se zelo potrudili in bi zaslužila vsaj neodločen rezultat. Drugi gol za Jugoslavijo je bil avtogol, prvi gol za Olimp pa skoraj neubranljiv, obrambe Jugoslavije. Ko bi imela Jugoslavija v napadu dobrega strelca, ki bi znal izkoristiti zrele situacije, bi gotovo odnesla lepo zrnato. Tekma je bila ves čas razgibana in včasih zelo zanimiva. Dočim so se igralci Jugoslavije odlikovali • fair igro, se ie Olimp odlikoval z borbenostjo in tudi precejšnjo surovostjo. V L polčasu se jc zgodil na igrišču nesrečen slučaj. Pri karambolu med levim halfom Jugoslavije Nikoličem in igralcem Olimpa Grgo Tvrdkovičem si je slednji zlomil nogo In so ga morali odpeljati v bolnišnico. Sodil je g. Veble objektivno. Občinstva precej. Mariborski šport Maribor, 19. maja. NOGOMET V podzveznem prvenstvu sta se na igrišču Svobode danes srečala v borbi za točke SKS Svoboda in Rapirl. Rapidu ae je posrečilo z rezultatom 7:3 (3:0) osvojiti obe točki. Tekma je deloma bila prav napeta. V 15. minuti drugega polčasa je bilo stanje že 6:0, ko se je moštvo Svobode trgnilo ter v efektni igri pritisnilo Rapida za 20 minut popolnoma v obrambo in zasluženo doseglo 3 gole. Sodil je g. Nemec v običajnem stilu. Občinstva precej. SK Maribor : SK Celje 1:3 (1:0). V tekmovanju za prvenstvo LNP so danes Celjani gostovali v Mariboru. V Ljudskem vrtu so odigrali tekmo z SK Mariborom. V odločni in deloma prav dobri igri so si zasluženo osvojili dve važni točki. Moštvo Maribora na noben način ni zadovoljilo. Niti ene formacije ni pokazalo, niti prave volje, niti znanja. Še najboljši sta bili obe krili. Trio je bil nemogoč. Vseh možnih šans ni znal izrabiti niti eden. Koren v golu je imel slab dan. Celjani so presenetili z izredno požrtvovalnostjo. Napad je bil prav nevaren, krilo zelo poudarjeno, krilska vrsta je bila defenzivno boljša. Branilca sta dobro ščitila, vratar pa je branil, kar je dobil. Potek igre: V 15. min. gol za Celjane iz centra desnega krila (1:0). V 17. min. drugega polčasa radi navideznega faula nad Tončkom 11 metrovka proti Cetju, ki jo Dn ško pretvarja v izravnan iiol (1:1). V 30. min. nesporazum obrambe Maribora, ki ga Celjani izkoristijo (2:1). V 40. min. sijajen strel levega krila, komer, desna zvesa z glavo sigurno zabije in postavi 3:1 končni rezultat Sodil je g. Ramovž iz Ljubljane. Občinstva okrog 500. V predtekmi sta nastopili mladinski moštvi obeh klubov. Zmagali so sigurno z dobro igro Mariborčani 4:1. V Ptuju je gostovala rezerva SK Ze ezni-čarja in je odigrala z SK Ptujem prijateljsko tekmo — 3:1 za Železničarja. TENIS Maribor : Rapid 0:4» V drugem kolu državnega prvenstva moštev sta nastopila na lepih igriščih ISSK Maribor, zgoraj imonovana protivnika. Rezultat ne kaže pravega razmerja sil, ker so se deloma vodile ostre borbe za vsako točko. Rapidovi igralci so pokazali boljšo šolo, Ma-riboreem se še veano pozna pomanjkanje treninga Rezultati poaameunih iger so: Gasparin (M) : Hitzel (R) 0:6, 2:6. Pušenjak (M) : Leyrer (R) 7:0, 2:6, 3:6. Mešiček (M) : Holzinger (R) 2:6, 7:5, 4:6. 3:6, 1:6. Gasparin-Pušenjak : Hitzel-Holzinger Preostali single med Bergantom (M) in Halbartom (R) se radi službene zadržanosti prvoimenovanega odigra šele v ponedeljek. Izid pa ne more bistveno spremeniti končnega rezultata ter se je Rapid s svojo ekipo plasiral za naslednje kolo proti zmagovalen srečanja Celje : Ljubljana. LAHKA ATLETIKA Propagandni tek na Mariborskem otoku Danes je SK Maribor popoldne priredil propagandni tek na Mariborskem otoku ter tako pričel letošnjo lahkoatletsko sezono na tamošnjem igrišču. Nastopili so juniorji in seniorji. Doseženi rezultati so glede na slabo tekališče zelo dobri. Rezultati so: Seniorji 800 m: 1. Štefančič 2:16.3, 2. Štrubelj 2:18.3. 5000 m: 1. Kangler 16:05.7, 2. Hoš 18:11. 10.000 m: 1. Skamlec 37:43.3. Juniorji A 1500 m: 1. Cigler 5:08.2, 2. Filipčič 5:31, 3. 1'lanšek 5:31.3. Juniorji B 1000 m: 1. Bradic Ivo 3:00.3, 2. Bradic Karli 3:12, 3. Stojnšek 3:30. Zagreb, 19. maja. b. Gradjanski : Con-eordija 1:1 (1:0). Split: Hajduk : Jugoslavija 5:2. Belgrad: Bask : HaSk 3:2 (3:1). • Belgrad, 19. maja. m, V ponedeljek prispe semkaj nogometni klub Racing iz Strass-bourga. Odigral bo dne 22. maja nočno tekmo z BSK, 26. maja z Jugoslavijo, 29. t. m. z Vojvodino v Novem Sadu, 30. maja z Jugoslavijo v Novem Sadu. Iz Belgracla olpotujc v Sofijo nato pa dalje v Romunijo Društvo zobozdravnikov za dravsko banovino naznanja pretužno vest, da i« umrl dolgoletni član m bivši podpredsednik društva dr. Stane Tavčar zobozdravnik Zemeljske ostanke predragega tovariša položimo k večnemu počitku * ponedeljek, dne 20. maja ob 16 izpred mrtvaške veže splošne bolnišnice. Zagrebu. Vodstvo tekem je bilo v roKah ljub- ostala dva gola pa sta padla deloma no krivdi f Župnik Anton Mezeg Truplo špitališkega župnika g. Antona Mezga, ki je umrl v soboto zjutraj v ljubljanskem Leo-nišču, prepeljejo v Špitalič, kjer bo pogreb v torek, 22. maja, ob 10 dopoldne. f Veletrgovec Ivan Ravnikar Celje, 19. maja 1935. Danes je v Gradcu, kjer se je mudil na zdravljenju, umrl znani veletrgovec in celjski podžupan Ivan Ravnikar. Truplo pokojnega bodo prepeljali v Celje. Čas pogreba bo objavljen pozneje. Ljubljanska kronika Ljubljana, 19. maja. Gasilski praznik Letošnji maj se je gasilska proslava florjanske nedelje nekoliko zakasnila. Morala bi pasti namreč na dne 5. maja, toda zaradi državnozborskih volitev je minister za telesno vzgojo odredil, naj s« ta proslava za gasilce katoliške veroizpovedi v naši državi preloži za 14 dni, tako da se vrši šele danes. Okoli četrt na 8 se je davi zbralo pred Mestnim domom okoli 300 gasilcev v uniformi. Pri tem zboru gasilcev, ki sta ga vodila poveljnika Pristovšek in Vrbinc, so se zbrali člani društev Ljubljana-mesto, Ljubljana-Barje, Ljubljana-severni del, Tobačna tovarna, Spodnja Šiška, Zgornja Šiška, Vič, Brdo, Štepanja vas in Moste. Zbrani gasilci so po zboru odkorakali pod vodstvom zastave gasilska čete Ljubljana-mesto in v spremstvu godbe »Sloga« do cerkvice sv. Florijana, kjer je daroval služba božjo gasilski kurat kanonik dr. Mihael Opeka. P« službi božji so imeli gasilci na Sv. Jakoba trgu zbor, nakar so v sprevodu odkorakali čez Sv. Jakoba most po Bregu, Novem trgu, Gosposki ulici, Kongresnem trgu, Šelenburgovi ulici, Tyrševi Cesti, Tavčarjevi ulici, Miklošičevi cesti in po Sv. Petra ceoti čez Zmajski most in po Kopitarjevi ulici na Krekov trg, kjer je bil ponovno gasilski zbor in delile zbranih gasilskih čet. Razhod gasilcev je bil okoli 9.30. Za pomlad so bile napovedane razne gasilska prireditve, od katerih sta se vršili v ljubljanski okolici danes dve. Gasilska veselica je bila danes na Barju, v Mednem pa je bila blagoslovitev mo* torke, kateri je botroval gasilski starešina gosp. Turk, ki pa je zaradi bolezni bil zadržan. Za prihodnje nedelje in praznike je napovedanih več gasilskih prireditev, med katerimi moramo omeniti zlasti gasilsko svečanost v Šmartnem pri Litiji dne 2. junija ob priliki 50 letnice tamkajšnje gasilske čete. Dober obisk na razstavah. Obe umetniški razstavi, tako Magoličeva v Jakopičevem paviljonu, kakor tudi Maleševa v Šelenburgovi ulici sta bili danes dopoldne deležni dobrega obiska. Sicer oba umetnika trdita, da je obisk dober, toda slike gredo le slabo v kupčijo. Je pač tako, da je pri nas mnogo ljudi, ki umetnine ljubijo, težko pa žrtvujejo še tako skromno vsoto za nakup kakšne umetnine, Srečko Magolič sc bavj med drugim z načrtom, da bi razstavil v kakšnem lokalu med evha-rističnim kongresom, tako, da bi vzbudil zanimanje za svoje umetnine tudi med izvenljubljanskim občinstvom. Vstopnino bi prepustil kongresu samemu. Edina težava bo z lokalom. Kljub skromnim razmeram pa oba umtnika tako Magolič, kakor tudi Male1}, le še nekaj prodata, seveda pa ne v tisti meri, kakor kdaj prej. Oba pa sta ohranila še upanje na zdrav okus našega občinstva. Jugoslovansko učiteljsko udruženje — sekcija za dravsko banovino v Ljubljani opozarja na koncert, ki ga priredi v torek 21. t. m. ob 20 v ljub ljanski unionski dvorani bolgarski Narodni zbor iz Ruse in apelira na u&iteljstvo ljubljanskih m okoliških šol, da se koncerta poinoštevilno udeleži, — Metod Kumelj .tajnik. Ljudska univerza v Ljubljani. Drevi ob 20 bo predaval goep. dr. Jifi Horak, univ. profesor \x Prage o vplivu srbske narodne pesmi na slovansko literaturo. Predavainje se vriši na drž. trgovski akademije na Bleaweisovi cesti. Vstop je prost. Nesreča. V soboto zvečer je bil poklican reševalni avto v Grosuplje. Tam se je igral okoli sla-moreznice 7 letni sin poštnega čuvaja Rudolf Božič ter vtaknil v gepelj desno roko, ki mu jo je stroj vso zmečkal Otrok je bil prepeljan v ljubljansko bolnišnico. Padec z vlaka. Danes popoldne se je z Notranjih goric proti Brezovici peljala z vlakom 19 letna Jelka Totova, hči progovnega čuvaja.. Bila je naslonjena na vrata vlaka ter obležalo težko rani dekle je padlo z vlaka ter obležalo težko ranjeno. Bilo je prepeljano v ljubljansko bolnišnico, kjer so zdravniki ugotovili, da ima hude notranje poškodbe ter poškodbe na glavi. Dekletovo stanje je zelo resno. Mariborski drobiž Maribor, 19. maja- □ Zlata poroka. V ozkem družinskem krogu sta slavila danes zakonca Jurij in Marija Fra® redek jubilej zakonskega življenja — zlato poroko. Jubilant je bil dolgo let delovodja tovarne usnja Viljem Freund, večer življenja pa preživlja sedaj v zaslužnem pokoju. Zlatoporočencema iskreno čestitamo. [3 Umetna megla na Teznem. Redek pojav so opazovali včeraj stanovalci iz soseščine tovarne Kovine na Teznem. Kar na lepem 6redi dneva se jc začela okrog tovarniškega poslopja delati gosta megla, ki je v nekaj sekundah zakrila vse obsežne objekte ter jih zavila v gost neprodiren siv oblak, ki so ga šele čez dalje časa razgnaili vetrovi. Ljudje so z začudenjem opazovali ta pojav, ki ga je pojasnila šele novica, da je delala tovarna poizkuse z nekimi novovrstnimi aparati za umetno zameglitev. Poskusi 60 se popolnoma posrečili, □ Tatovi koles na delu. Dve drzni tatvini kolos so izvršili včeraj mariborski uzmoviči. Blažu Sič-niku iz Spodnje Dobrave so ukradli kolo iz veže frančiškanskega samostana, pekovskemu vajencu Karlu Zavnegerju pa izpred Velike kavarne. □ 1700 steklenic pokradel. V skladišču svojc-časne pivovarne Union so prišli na sled velikim tatvinam polliterskih steklenic za pivo. Danes zjutraj pa so obenem slučajno zasačili tudi tatu, ko je hotel odpeljati ukradene steklenice na vozičku. Steklenice je odvažal slaščičar Ivan Hrast ter jih potem prodajal trgovcem. Odpeljal je 1700 steklenic ter povzročil pivovarni 5280 Din škode. □ Na ukradenem kolesu v domovino. 26 letni Erih Marks iz Češkoslovaškega je bil tekstilni mojster v Dugi resi, kjer so ga odpustili. Napotil se je v domovino peš, v Mariboru pa si je domisil, da bi šlo s kolesom hitreje, pa je ukradel iz veže v Jurčičevi ulici kolo, ki je last uradnika Janka Rotmana. Na mesto, da bi tako hitreje prišel domov, je hitro zašel v zapore, ker so ga prijeli že na mestni meji. □ Maistrovi borci so priredili snoči družabni večer v gostilni Žohar na Tržaški cesti, na katerem so počastili svojega predsednika prof. dr. Dolarja ob njegovi 60 letnici. izdaja konsorcij »Ponedeljskega Slovenca«. Zastopnik Miha Krek. Urejuje Ciril Kočevar. TUu J »gostov an*ka tiskarna. Zastopnik: tL C