"GLASILO K. S K. JEDNOTE" •117 Clair m. CLEVELAND, a Th« largest Slovenian Weekly In th« United Štete« of America. Sworn Circulation 14,300 iMuod eray Wednesday Bnbseription rate. For meaabern yearly _$M4 For nonmemhera ...»__91.60 Foreign Countries___$3.00 Telephone: Randolph <28 Ima 14,300 naročnikov Naročnina: OF THE GRAND CARNIOUAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION , Entered as Second-Claaa Matter December 12th, 1023 at the Post Office at Cleveland, Ohio, Under the Act of Autust 24, 1912 —as NASLOV uredništva in upravnUtva: 6117 St. Clair Ave. Cleveland, O. Telefon: Randolph <29 LINCOLNOV ROJST. DAN. Jutri, dne 12. febr. bo pote-• klo 116 let ko je bil rojen največji ameriški patrijot in ljubljenec naroda, naš nesmrtni Abraham Lincpln, 16. predsednik Združenih držav, roj. 12. febr. 1800. Zibelka mu je tekla v borni *farmarski koči v Hodgenville, Ky. Nobeden izmed drugih predsednikov ni prestal toliko bridkih izkušenj v svojem življenju, nobeden drugi ni sledil tako plemenitim ciljem in nobeden drugi ni za*očetom te domovine (George Washingto-nom) toliko dosegel kot nepozabni predsednik Abraham Lincoln. Torej ni čuda, da se ga ameriško ljudstvo vedno bolj hvaležno spominja in da je določilo njegov rojstni dan za postavni praznik. Abraham Lincoln je v svojih mladeniških letih služil za hlapca, drvarja, trgovskega pomočnika itd. V šolo ni hodil nobeno, pač se čez leta iz knjig sam tako izobrazil da je postal odvetnik, kasneje pa predsednik Združ. držav. Kot tak je zaprisege! I. 1861. Ta urad je opravljal 4 leta 1 mesec m- li-chu dokler ga ni zadela morilčeva kroglja v nfekem gledališču v Washingtonu. Umrl jc v najlepši moški dobi star 56 let. Letos dne J5. aprila bo minulo ravno 60 let ko je naš največji predsednik Abraham Lincoln izdihnil svojo blago dušo. Bodi mu ohranjen najblažji spomin in večna slava! -o- PROTI VERI. COLORADSKO GUVERNER NAMERAVA ODSTRANITI FARNE SOLE. LAKOTA NA IRSKEM Dublin. Irska, 9. februarja. — V zapadnem delu nove svobodne irske države je ofcrog 500 naselbin prizadetih vsled lakote, vs|ed česar trpi pomanjkanje do 750,000 oseb. Najbolj so prizadeti okraji: Kerry, Donegal. Lietrim, Gal-way, Canavnan in Cork. Vlada preskrbuje z živežem vsak dan nad 15,000 otrok. Denver, Colo., 7. februarja. — Kakor znano, je prešla vlada naše države v roke "klanovcev" (K. K. K.) To je povzročilo oster boj med klanovskim guvernerjem Morleyem in katoliškim župnikom, Father Smith-om, ki izdaja nek lokalni list. Namen "klanovcev" je: Zapreti vse farne ali cerkvene šole. Prepovedati rabo vina pri cerkvenih obredih. Odstraniti sodnika mladinskega sodišča Ben B. Lindsey-a, ker je katoličan. Namesto v faune šole, naj bi bili vsi otroci postavno prisiljeni hoditi v ljudske šole. Rev. Smith zatrjuje v svojem listu, da se bo proti tem postavam boril do zadnjega; tudi če ga zato zaprejo ali usmrtijo. Guverner je mnenja, da naj bi se pri cerkvenih ohredih rabilo samo lahko vino ne pa naravno, ker je država Colorado povsem suha; Father Smith mu je pa odgovoril, da se bo rabilo še tako vino, kakoršno »o imeli apostoli pri zadnji večerji. ■ • o- BURNE VOLITVE. PRI VOLITVAH V JUGOSLA VIJI JE BILO V EC OSEB UBITIH. PASlC ZMAGAL. ZAVAROVANJE UNIJSKIH DELAVCEV. Miami, Fla., 9. februarja. — Na tu se vršeči konferenci glavnega odbora ameriške delavske; federacije .(American Federation of Labor), je bilo sklenjeno podvzeti potrebne korake, da bo vse njeno članstvo zavarovano za življenje. Ta točka je bila priporočena na minuli konvenciji v El Paso, Tex Dalje je odbor izdelal načrt za zgradbo spomenika pokojnemu, večletnemu predsedniku, Samuel Gompersu. PRIHOD VELIKE DRUŽINE V AMERIKO. London. — Naseljeniška oblast je potrdila potne listine družine Bradley v Retfordu, katera se je namenila izseliti v Sask okraj, Kanada na obširno vladino farmo. Bradleyeva družina obstoja iz potomcev treh generacij: očeta, matere, štirih sinov, enega zeta in 23 njihovih otrok. Vsi so izvežbani v poljedelstvu. Anglija bo tekom Nova konzularna taksa. Generalni konzulat kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ohieagu nam uradno javlja, da se je pri vseh konzulatih ozna-tene kraljevine s 1. februarjem t. 1. uvedle novo takso in steer": Potno listino z vizom —$2.101 dveh prihodnjih let na ta način Knjižico s potnim listom .$1.00) v Kanadi naselila 3,000 farmar-Skupaj $3.10 skih družin. Prošnja za overovljenje kakeI poMII^iJi^ACKERJ1,, listine s podpisom m pečatom . * konzulata 58 centov. I Washington. 5. februarja. Konzulat računa takso po kurzu 100 dinarjev za $1.64. NOVA ANGLESKO-SLOVEN-SKA SKLADBA. Mr. Emil Gregorich, najmlajši sin sobr. Anton Gregarich-a, bivšega porotnega odbr. K. S. K. J. v Chicago, III. je te dni izdal že drugo svojo lastno skladbo za petje in klavir. Nova pesem se glasi "Nazaj domov k materi" (Back home to mother) in je prirejena v angleškem in slovenskem jeziku; slovenski prevod je uredil Rev. Kazimir Zakrajšek, O. F. M. Družine, ki imate doma klavir, naročite to velekraano pesem, tako tudi pevska društva! kitajte tozadevni današnji oglas na šesti strani. Generalni državni pravdnik Stone je danes ustavil kazensko postopanje napram 280 "Slack-erjem" ali onim osebam, ki so se nalašč odtegnile vojaški dolžnosti tekom minule svetovne vojne. NAJVEČJA SLOV. KNJIGARNA V AMERIKI. Pred nekaj dnevi sta otvori-la rojaka Math Flajnik in Fr. Kurnik na 6121 St. Clair Ave. (v La use he to vi hiši) Cleveland, O. veliko novo slovensko knjigarno. V zalogi imata razne molitvenike, nabožne knjige, povesti, zabavne podučne, zgodovinske in šolske knjige, igre itd. Dalje prodajat« sloven poslanskih mest je vsega skupaj. 24 različnih političnih strank postavilo svoje kandidate! Na strani sedaj ne vlade so sledeče stranke: • 1. Radikalna stranka. 2. Samostojna demokratična stranka. 3. Socialisti. 4. Hrvatska kmečka stranka. 4. Hrvatska narodna stranka. Samostojna muslimanska stranka. 6. Srb- ska stranka. Proti vladi so pa kandidira- le sledeče politične stranke: 1. Demokratska stranka. 2. Jugoslovanska stranka. 3. Jugoslovanska ljudska stranka. 4. Jugoslovanska muslimanska organizacija. 5. Hrvatska republikanska kmečka stranka. 6. Republikanska hrvatska zajed-nica. 7. Hrvatska ljudska stranka. 8. Zemljoradnička stranka. 9. Hrvatska stranka prava. 10. Kmetijska stranka. 11. Slovenska republikanska kmečka stranka. 12. Neodvis- na radikalna stranka. 13. Ju-goslov. republikanska stranka. 14. Džemijet (Turki) stranka. 15. Nemška stranka. 16. Madžarska stranka. 17^ Neodvisna delavska stranka. .-—o- RAZŠIRJENJE NARODOPISNEGA MUZEJA V LJUBLJANI. Ljubljana. — Ministrstvo prosvete je odobrilo prošnjo uprave tukajšnjega narodopisnega muzeja za razširjenje. Nabavila se bo nova stavba, v katero se bo spravil vea mate-rijal, ki se doslej ni mogel iala-gat*. OPEHARJEN ROJAK. BOLJŠEVIKI POMILOSTILI POLITIČNE NASPROTNIKE. Rostov na Donu, Rusija, 6. februarja. — Na prvem kongresu sovjetov severnega Kavkaza je ministrski predsednik Rikoflf danes naznanil, da je sovjetska vlada določila pomilo-stiti vse politične nasprotnike. To pomiloščenje se nanaša na one osebe, ki so tekom minule eivilne vojne delovale v Deni-kovi in Wranglovi armadi, ki je bila * nasprotna revolucionarnem gibanju. Ali ste že culi o čudodelnem stroju, ki na skrivnosten način napravi iz enega $100 bankovca kar — dva? Ce ne, vprašajte o njem rojaka John Horvat-a stanujočega na 3017 E. 82nd St., v Cleveland«; navedenec ima o tem stroju temeljito šolo in bridko skušnjo. Naš John H. ni še prav dolgo v Ameriki. Ker je še sam in marljiv, si je vseeno prihranil nekaj stotakov. To sta slučajno zvedela dva navihana švin-dlerja izbravša si John-a za svojo žrtev. Rekla sta mu, če hoče mahoma obogateti, naj pride gledat njun skrivnosten stroj, iz katerega letijo novi stotaki. Johnu se je zahotelo po čudežnem denarju, švindler-jema pa po Johnovih pristnih stotakih. Dogovorjeno, storjeno. Začetkom predzadnjega tedna je John Horvat spravil skupaj ves svoj prihranjeni denar; poleg tega si je še od prijateljev izposodil $2,000. Ves korajžen in vesel jo je dne 23. januarja mahnil v nek hotel v Dover, O., rkjer sta ga označena sleparja že čakala. Pri sebi je imel 43 s totalno v ali $4*300, katere Je izročil onima dvema navihance-ma. Kmalu zatem se je pričelo s čaranjem njegovih stotakov. Svindlerja sta jih polagala na poseben papir, kakor v prešo, da bi se bankovci podvojili; v resnici sta bila pa pri tej manipulaciji dva slična stroja stoječa eden poleg drugega. Za to delo je bilo treba čakati 10 minut in zatem bodo frčali novi stotaki iz čudnega stroja?! Med tem časom pa stopi eden izmed Švindlerjev, k oknu ter zakliče: "Pozor, detektivi so pred hišo!" V tem trenutku pograbi drugi švindler začarani stroj z $4,300 (Johnovim premoženjem) in zbeži ž njim iz hotela za svojim tovaršem. Pred odhodom sta oba velela Johnu, naj počaka še par minut, dokler ne bodo novi bankovci tiskani. > Naš prestrašeni rojak pa ni hotel več čakati, ampak je takoj odprl stroj. Pa čuda! Prevara in nesreča! V onem stroju je bflh zavito samo en peck čebule in en peck krompirja; o bankovcih pa ni bilo ne duha ne sluha, ker sta dotični stroj premetena švindlerja s sabo odnesla ! Na policiji so potem Johna posvarili, da naj nikdar več ne kupuje tako dragega krompirja in čebule od takih švindlerjev. -o- VOJAŠKI BONUS t 0 • ' i BIVŠI VOJAKI, POBRIGAJ. TE SE ZA BONUS. Kakor znano je kongres sprejel neke vrste odškodnine (bonus) za bivše vojake tekom svetovne vojne. Ta bonus obstoja iz brezplačne zavarovalne police oziroma iz gotovine za družine umrlih veteranov. Do tega bonusa ima pravico okoli 4,500,000 bivših vojakov. Vendarle do sedaj je vložilo prošnjo le približno 1,500,000 veteranov. Generalni adjutant vojne, Robert C. Davis pošilja zato vsem bivšim vojakom ,ki še niso vložili prošnje za bonus, sledeči poziv: "Ako sploh nameravate vložiti prošnjo za takozvano 'adjusted compensation', vložite jo takoj. Pojdite k najbližji rekrutnti ali drugi vojni po-staoji ali h" kateremusibodi mornariškemu ali veteranskemu uradu, da vam pomagajo izpolniti prošnjo. Vložitev prošnje je v vašo korist, zlasti pa v korist vaše družine, ako umrete. "Ako pa sploh nočete bonu PROTI PROHffilCIJL NASTOP KONGRESNIKOV ZA PREKLIC VOIJSTEAD-OVE POSTAVE. partmentu. "Ako ste vi eden izmed onih 140,000 veteranov, katerim je bila prošnja povrnjena v svr-ho popravljenja in ki jih mao še vrnili, prosim, da ne odlagajte dalje. New York, 3. februarja. — Sinoči se je vršil v nekem znanem tukajšnjem hotelu banket nasprotnikov prohibicije, koje-ga se je udeležilo nad tisoč oseb. Navzočih je bilo tudi 19 demokr. kongresnikov države New York, ki so svečano obljubili delovati na to, da se Volsteadovo postavo prekliče. V to svrho je bila sinoči ustanovljena posebna organizacija. Na označenem banketu je bila sprejeta resolucija, da naj pristopi ta nova organizacija k znani Protiprohibicijski zvezi. Poleg izjave newyorskih kongresnikov demokratske stranke, je bilo ta večer tudi prečitano pismo zveznega senatorja J. W.* Wadswortha iz New Yorka, ki odobrava nastop te nove organizacije in ji obljubuje svojo pomoč. Odkar je bila uveljavljena Volsteadova postava, se ni Se v nobenem drugem mestu zapo-čelo tako energičnih korakov NEWBURSKE VESTI za preklic prohibicije, kakor naznanile te. vojnemu de-^tukaj v New Yorku. Nova protiprohibicijska organizacija bo svoj delokrog razširila tudi po vseh drugih državah, ker hoče že pri prihodnjem kongresnem zasedanju doseči fevoj cilj. r -o—;— t ' SODNIK O PROHIBICIJI. Predzadnjo nedeljo je naš apelacijski sodnik M. Levine govoril na nekem shodu o pro-hibiciji. Pri t^j priliki se je dotaknil tudi suhaških agentov, da delajo samo za "graft" in da so podobni roparjem. Med drugim je rekel takole: "V naši državi Ohio imamo dve vrsti roparjev; prave roparje in vlomilce, ki se prikradejo v hišo in one, ki pod krinko postave (suhaški agentje) nadlegujejo naše ljudstvo in mu nalagajo kazni. Te kazni si potem sami med seboj razdelijo. Ta banda je prava nevarnost za naše mesto Cleveland." KONGRESNIK LA GUARDIA ZMAGAL. Washington, 5. februarja. — Ker je republikanski kandidat La Guardiasiz Ne wYorka vložil priziv Vsled nepravilnega štetja glasov pri zadnjih volitvah, ga je kongresna zbornica pripoznala pravilno izvoljenim. Njegov politični nasprotnik Henry Frank, demokrat bo moral svoje mesto prepustiti La Guardia. * v POSTAVA ZA DRUŽINE BREZ OTROK. Lincoln, Neb., 2. februarja. — V tukajšnji zakonodajni zbornici je kongresnik Hines stavil zakonski načrt, da naj se postavnim potom razveljavi vse zakone ali poroke, iz katerih ni bilo tekom treh let nič otrok. Ta zakonski načrt odobrava Dr. A. S. Pinto, zdrav stveni komisar mesta 6maha. AMERIŠKI KAPITALISTI SE INTERESIRAJO ZA PRI-MORJE. Zagreb. — Neka skupina ameriških kapitalistov se zelo zanima za Dalmacijo. Izdelala je že popoln načrt za izkoriščanje tako bogatega vira prihoda, ki bi se odpri, če bi se v deželi napravilo večje število hotelov in kopališč, kamor bi prihajali tujci, ki jih sedaj odvrača pomanjkanje udobnosti od naše sicer glasovite rivijere. S svojim načrtom se je omenjana grupa ameriž^ih kapitalistov obrnila do naše vlade, da bi ji dovolila izgradbo cele vrste hotelov in kopališč. USTRELILA SVOJEGA ZETA. Walters, Okla. 5. febr. — Pred nekaj dnevi je 19 letni George Hicks odvedel 15 letno Coro Forest, s katero se je poročil. Ko se je danes ta parček vrnil na dom nevestine matere, jo je ženin prosil, da naj jima odpusti in podeli svoj blagoslov. Mrs. A. B, Forest je postala vsled tega tako razjarjena, da je oddala na svojega zeta 5 smrtonosnih strelov; morilka je bila kmalu zatem aretirana. ZAPUŠČINA USLUŽBENCE Chicago, IU. — Nedavno tukaj umrli lastnik lista Chicago Journal je zapustil svoje nad milijon dolarjev vredno premoženje svojim peterim večletnim uslužbencem pri listu. ia. neda W pšeni ™ (...i LJUBLJANSKI "DOMOLJUB" UST A VU EN. Iz stare domovine se poroča, da je policijska oblast prepovedala nadaljno izdajanje znanega ljubljanskega tednika "Domoljub", ki je izhajal zadnjih 38 let. Ta list je bil ustavljen radi tega. ker je Opisal preveč naperjene članke proti državi in srbski vladi tekom kampanje za narodne volitve. NASTOP PROTI PODRAŽE-NJU KRUHA. Washington. 5. februarja. — Republikanski senator Cameron iz Arizone je v zbornici danes predložil svojo resolucijo,] da naj z vezmi prometna komisija uvede najstrožjo preiskavo vsled podraženja kruha. Senator Cameron zatrjuje, da se je kruh podražilo vsled ivne goljufive špekulacije s pšenico v Chicagu, kjer je neka ženska naredila več milijonov prof »ta; cena pšenice je danes zopet padla. ilje priporoča, da naj vlada stopi na prste raznim velepe-karnam, ki tvorijo protipostav-ni krušni trust.' Cleveland (Newburg), O. Ako srečate ie dni katerega izmed sledečih: John Perko, Adolf Perko, Frank Kužnik ml., Josip Jerič ali pa Josip Zaletel ml., boste videli, da se drži na smeh. Ako ga pa vprašate, kaj je vzrok temu, bo skrivnostno z ramami zmajal. To so novi člani Kolumbovih Vitezov tukaj, in so bili zadnjo nedeljo sprejeti v ta red. Dobro došli, novi vitezi! Naša društva K. S. K. Jednote so zadnjo nedeljo sprejela več novih članov in članic. Pri sprejemu je bil navzoč glavni predsednik, Mr. Anton Grdina. nadzorni odbornik, Mr. John Zulič in urednik "Glasila, Mr. Ivan Zupan. Tako je prav, vsak, kdor je katoličan, naj vstoi v katoliško društvo. Tukaj je polje še vedno odprto za obdelavanje, ako pride pravi delavec. | Med tem, ko je bil oče Josip Mali v bolnišnici, se je zglasila tetka štorklja .na njegovem domu in pustila kar dva zaboja. V enem so našli malo Viktorijo v drugem pa Viktorja. Saj je res včasih nekam zmedena ta štrena. Ce prosijo za dež, pa se iiHje ploha. Želimo pa stari-šeirt, posebno materi, vse polno potrpljenja, tako da bosta Viktor in Viktorija enkrat njim v veliko pomoč in veselje. Dne 12. februarja priredijo Alumni šole sv. Lovrenca samo za člane malo zabave in kra^-kočasja v šolski dvorani. To društvo se pripravlja tudi, da priredi 24. februarja, to je na predpusten večer, veselico in za letošnjo predpustno sezono zadnji zabavni večer. Društvo je zelo agilno in dela marljivo ne samo za svojo korist, ampak tudi za korist cerkve in šole. Otroci naše šole so videti ja-ko raznčnih obrazov te dni. Minule so ravnokar skušnje in posledice so tako različne, kakor so različne tudi delavnosti in talenti. Kateri so od začetka sem talente dobro rabili in se nekoliko potrudili, so sedaj veseli in skačejo sem in tja kakor kosi po trati spomladi. Drugi pa, kateri so malo mislili na te skušnje, se sedaj kesa jo, ker so prelahkoživno tratili čas in priliko zamudili. Posledice lenobe so 30, 50 odstotkov itd. Starisi so prošeni, da malo skr-: bi jo, da se bodo otroci učili, ker ! drugače zaostanejo in bodo mo-; rali ponavljati.' Društvo sv. Jožefa, št. 146, K. S. K. Jednote priredi prihodnjo nedeljo zvečer zabavo in ve-Iselico v Slovenskem Narodnem Domu. Vsi smo vabljeni. Farni banket se vrši 22. februarja. Na ta banket se že pripravlja večina faranov, ker vedo, da bo vesela in fina družba, j Kdor pa si na vsak način hoče | zagotoviti prostor, naj takoj kupi vstopnico. Dobijo se po trgovinah in pri cerkvenih za-I stopnikih. First come, first served! Za vse pa ni prostora, I kdor bo predolgo čakal, bo mo-j ral. februarja stati po koncu kakor dimnik. AGITIRAJTE ZA K. S. K. JEDNOTO! ___BRZOJAVKA. Sobr. John Germ-u tajn. dr. St. 7. Pueblo, Colo. Kaj nam pa morete, morete, morete? Kaj nam pa morete, če smo vesel? čemu oa tudi ne?— SAJ VAS ŽE — BITAMO — ZA 33 ČLANOV! čitajte prihodnje poročilo 9 dosedanjem uspehu kampanje. Tudi z državo Pa bomo kmalu skupaj. Le države m. se nekbliko bojimo; toda končna zmaga bo v naši državi Ohio. I bet you! Sobratski Vam pozdrav, JOHN ZUJJCH, kampanjski manager za Ohio. P. S. Prosim odgovora. P. S. Ob 20 letnici nameravamo v sosestrski ljubezni nekaj ukreniti za tist^ naše forojaki-nje, ki iz enega ali fdrugega vzroka ne morejo biti članice Jednote. Vdeleiite se seje pol-noštevilno, da se ta točka reši. Društvo Vitezi sv. Florijana, št. 14, So. Chicago, 111. Vabilo na igro. S tem uljudno vabimo cenjene člane in članice in druge naše prijatelje v So. Chicagu ter okolici, da se vdeležijo igre, katero priredi omenjeno društvo v prid svoje blagajne dne 15. februarja v nedeljo zvečer ob 7:30 v cerkveni dvorani na 96. cesti in Ewing Ave. Igra je smešna in kratka^ v dveh dejanjih: "Ne kliči vraga!" Na zadnji mesečni seji je bilo potrjeno, da mora vsak član našega društva plačati 50 centov vstopnine za to prireditev, kateri se pa iste ne vdeleži, bo moral plačati v društveno blagajno $1: izvzeti so samo bolniki in člani na potnih listih. Pričakujemo torej velike vde-ležbe od članov in cenjenega občinstva v naši naselbini, za kar se že vnaprej zahvaljujema V Martin Vukšinič, preds. John Likovich, tajnik. Martin Shifrer, blagaj. Društvo Marije Pomagaj, št. 78, Chicago 111. . Vse članice društva Marije Pomagaj se uljudno opozarjajo, da se vrši redna seja v nedelje, dne 15. februarja. Ker ima tisti dan pevski zbor "Adrija" cert, je pričetek naše seje ob t. uri popoldne. Blagovolite to upoštevati in pridite zgodaj, da se lahko po seji vdeležimo koncerta. 11 Obenem pa apeliram na članice. da delamo vse za napredek društva. Agitirajte za nove članice! Veliko je še slovenskih šena in deklet, ki bi rade pristopile v društvo Marije Pomagaj, a jim nihče ne re-- -če. To se je pokazalo na naši zadnji veselici. Zatorej vsaka članica naj v mesecu februarju pridobi najmanj eno ali dve novi članici v odraslem inNivakrat toliko v mladinskem oddelku. Ako vsaka članica stori svojo dolžnost, bo naše društvo v kratkem največje slovensko katoliško društvo v Chicagu. Kaj Kaj ne, to bi bil naš ponos. Zatorej na agitacijo! Kjerkoli ste, doma, v tovarni, na veselici, sploh kjerkoli pridete v do-tiko s Slovenko, ki šc ni članica našega društva, pridobite jo! Nikar ne*recite, naj druge delajo. Odbor bo naredil svojo 4 dolžnost, naredite tudi druge članice svojo, pa bo vspeh večji, kot si moramo predstavljati. Prilika je sedaj zelo lepa, ker je ta mesec še prosta pristopni- na Vse informacije dobite Pr't( EvSTITKE HI. GLAVNE lt)t) predsednici, Mrs. Kobal ali pa pri meni. Končno pa prosim, da plačujete svoj asesment redno vsaki mesec. S tem prihranite veliko dela tajnici in drugim od-borni ca m. Odbor pa ima veliko več veselja za delati v korist društva, ako vidi, da so članice z odborom. Sedaj imate prilož- ZAHVALA. Odbor društva Marije Pomagaj, št. 78 v Chicagu, UL, si šte je v dolžnost, da se zahvaljuje vsem, ki so pripomogli, da se je slavnost 20 letnice obnesia tako nepričakovano sijajno. Lepa hvala Rev. Father Miklavič-u za krasen govor v cerkvi, nadalje Very Rev. Hugo Bren, D. D., O. F. M., za tako pomenljiv govor v cerkveni dvd rani, in č. g. župniku, Rev. Kazimir Zakrajšeku za navdušene govore v šolski dvorani. Najlepšo zahvalo pa smo dolžne glavnemu predsedniku naše Jednote, sobratu Anton Grdina in glavnemu tajniku, sobratu Joseph Zalar, ki sta s svojo vefeležbo tako povzdignila to ^slavnost in pripomogla^ da je toliko novih članov in članic pristopilo ta večer v naše društvo in Jednoto. Hvala tudi stdloravnatelju, sobratu ^Fohn Jerich, ki jc Vtee tako fino izpeljal. Lepa hvala sobritu Martin Kremesec za lepe govore, kakor tudi ostalim zastopnikom društev K. S. K. Jednote iz Chicaga, S. Chicaga in drugih naselbin. Hvala sosestri, Mrs. Mary Pri-slancf, glavni podpredsednici Jednote, nadalje sobratu Ivan Zupanu, uredniku "Glasila" in soeestri, Mrs. Antoniji Zupan v Cleveland*, O., za poslane čestitke in brzojavke. Najlepša zahvala pa gre vsem igralcem in igralkam igre "Miklova Zala," ki so svoje uloge zopet tako izvrstno izvršili. Lepa hvala cerkvehemu pevskemu ziboru "Adrija," k» je nas počastil s svojim kras« nim petjem. Ja, pa na Mr. Račičev "Orkester" ne smemo pozabiti, ker je nas tako jzne-nadil. Videli ,smo, da bomo prav kmalu imeli izvrstno domačo slovensko godbo, da nam ne bo potreba iskat! tuje godbe. Končno vsem udeležencem najlepša hvala. Za društvo Marije Pomagaj, št 78, K. S. K. Jednote, Mary Kobal, predsednica. Julia Gottlieb, tajnica. Mary Gregorich, blagaj. PREDSEDNICE K. S. K. JEDNOTE K. 20 LETNICI DRUŠTVA ŠT 78. Sheboygan, Wis., 27. jan., '25. Društvo Marije Pomagaj, št. 78, K. S. K. Jednote, Chicago, 111. Cenjeno sosestra tajnica: Jako mi je žal, da se radi nost plačati svoj asesment vsa- i slabega zdravja ne morem ki dan, od 8. ure zjutraj do 0. vdftežiti proslave vaše dru-ure zvečer, in ob nedeljah do- &vene 20 letnice; bom pa v .. .. ' . « t . >> rlnViii • tromi poldne. Vendar pa, vdeležujte se sej! Veliko lažje je kaj ukreniti v korist društva,' ako je navzočih mnogo članic. Sosestrski pozdrav vsem članicam našega društva, kakor tudi vsem ostalim članom in članicam K. S. K. Jednote. Jalia Gottlieb, tajnica. duhu z vami. Prosim vas, da izročite moje najprisrčnejše čestitke vsem ustanoviteljicam vašega cenjenega društva. Danes zrejo na vas vse naše sosestre, ki spada-dajo pod okrilje K. S. K. Jednote kot na pijonirke ženskih društev. Ve ste, ki ste prebile led; ve, ki ste orale ledino in zopet ve, ki ste začrtale pot vsem poznejše ustanovljenim ženskim društvom. Zato, čast vam! Me vse smo ponosne na vas kot na privoboriteljice za žensko enakopravnost. Bog vas živi še mnogo, mnogo let, ter vse članice vašega dičnega društVa! S sosestrskim pozdravom, Mary Prisland, III. glavna podpredsednica. Društvo sv Cirila in Metoda, št. 135, Gilbert, Minn. Tukaj navajam imena uradnikov našega društva za tekoče leto: Predsednik Anton Erctiul, Box 214, tajnik John Peryon, Box 744, blagajnik Anton In-dihar, Box 335, vsi živeči na Gilbert, Minn. Redne seje se vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldne v Anton Indiharjevi dvorani. Ti uradniki našega društva so bili izvoljeni pri društveni seji dne 21. decembra, 1924 ter ostanejo v uradu do 1. januarja, 1926. Tajnik društva vas dalje poživlja v slučaju bolezni, naj se vsak bolnik naznani pri tajniku, le s tem bo mogoče, da se izdela bolniško karto in da jo zdravnik izpolni, potem se karta vrne tajniku, da jo odpošlje na vrhovnega zdravnika. Najkasneje v desetih dneh mora vrhovni zdravnik vsako tako karto imeti v rokah. Prosim vse Člane, da se vdeležujete mesečnih sej bolj redno in v polnem številu; v slučaju da se kdo ne more vdeležiti mesečne seje, ima priložnost plačati asesment pri tajniku do 25. v mesecu. S sobratskim pozdravom, John Peryon, tajnik. P. O. Box 744, Gilbert, Minn. Vabilo na zabavni večer. Naše društvo sV. Jožefa, št. 146, Cleveland (Newburg), O., je na zadnji seji sklenilo, da se priredi zabavni večer s plesom prihodnjo nedeljo tlne 15. februarja ob 7. uri zvečer v Slovenskem Narodnem Domu v Newburgu. Odbor se skrbno pripravlja, da uredi vse potrebno za najboljšo postrežbo cenjenim gostom. Zato najuljudneje vabimo vse »obrate in sosestre ter vse prijatelje poštene zabave. Dobro nam došli! Za izborno postrežbo in veselo zabavo vam jamči pripravljalni odbor. S sobratskim pozdravom, Domin Blatnik, tajnik. kaj pri nas v Canonsburgu imamo toliko Tomšičev, kakor v Bridgeportu, O., Hočevarjev. Vftliko izmed teh še ne spada v naše društvo, katere pa upamo sčasoma pridobiti. Dalje je pristopilo troje Članov v mladinci oddelek, šest jih je pa povišalo bolniško podpore z fl na $2, ker se vsakdo zaveda, da jte en dolar podpore za slučaj nesreče premalo. Ker se je na seji dne 1. februarja priglasilo nezadostno število dečkov in deklic za poučevanje v tamburanju pri nameravanem tamburaškem društvu, zatd še enkrat in ponovno apeliram na vas, dragi mi rojaki in stariši: če vam je kaj za vaše otroke, dajte jih vpisati v tamburaško društvo; pri tem pa tudi pomislimo, da bo imelo tamburaško društvo privlačno silo za pristop tudi v naše društvo in K. S. K. Jednote. Pa še nekaj! Ko že ravno to pišem, bi rad opomnil na to, kar imamo katoliški Slovenci sedaj na dnevnem redu; to je katoliški dnevnik. Kako tarnanje se je že slišalo: "Če bi bil 'A. S. in E.' dnevnik, pustil bi že ta ali oni list!" Torej zdaj je čas, da vsakdo lahko tudi v dejanju pokaže to, kar misli. Kupi naj eden ali drugi vsaj eno delnico, ki jih označena tiskovna družba ravno sedaj prodaja. Glejmo na to, da bomo čimprej mogoče imeli svoj katoliški dnevnik! S sobratskim pozdravom, J. P. WiHard, Wis. — Te dni- so našli rojaka Math Filipiča mrtvega v hiši na njegovi farmi, štiri milje vzhodno od Willarda. Pravijo, da1 je bil že dva dnf mrtev, predrio so to sosedje do-znali. Imel je 30 ovac, in ker so ovce vsled lakote zelo bleke-tale, so prišli sosedje gledat o vzroku. Pokojni Filipič se je. tukaj naselil lansko poletje iz j Eve-leth, Minn., ker mu jc to on-dotni zdravnik svetoval ,vsled njegovega rahlega zdravja. Doma je bil iz Horjula, št. 45 pri Vrhniki; spadal je društvu Slovenski Kmet, S. N. P. Jednote. Poročevalec., Društvo sv. Jožefa, št. 175, x Summit, 111. Naše društvo je dne 6. januarja obhajalo prvo, obletnico svojega obstoja. Podpisani se iskreno zahvaljujemo ustanovitelju društva, sobratu Louis Železnikarju v Chicagu za vsd njegovo naklonjenost. Najlepša zahvala tu di glavnemu tajniku, sobratu Josip Zalarja, ki je poleg svojega uradnega posla vedno pomagal s svojimi nasveti za napredek našega društva sv. Jožefa, št. 175, K. S. K. Jednote. Uradniki za tekoče poslovno leto so sledeči: Josip Keržič, predsednik; Frank*Pelko, tajnik; Florijan Pelko, ml., blagajnik. Rojaki v Summit in Argo,' 111., ki še niste pri K .S. K. Jed-noti, pristopite k našemu društvu! ' Pozdrav vsemu članstvu našega društva in Jednote. Frank Polko, tajnik. Canoitflburg, t»a. — Cenjeni sobrat urednik: Dne 1. februarja »cm odposlal na glavnega tajnika cel "bunch" prošenj novih kandidatov; v resnici je veselje, ker se tukajšnji rojaki tako zanimajo za naše društvo sv. Jeronima. Prestopila sta iz mladinskega oddelka med aktivne člane Miss Ana Zupančič ih brat Rudolf Mesojedec, na novo pa brat Anton Tomšič s soprogo in petimi otroci. Tu- Waukegan, 111. — Hitro beži čas. Komaj smo pozabili božične praznike"in že bo minil predpust, ki je čas veselja in zabave. Dasi je letos precej dolg, je bilo v naši naselbi-bini dosedaj še malo veselic. Edina prireditev je bila obha-janje 20 letnice društva Marije Pomagaj, št. 79 K. S. K. Jednote, ki se je V vseh ozirih dobro obnesla. Sedaj imamo na programu še dve. Prva bo maškeradna veselica, katero priredi Slovenski Dramatični* klub, združenih katoliških društev, v nedeljo dne 15. februarja v Frank Sve-tetovi dvorani. Sodeč pa zanimanju, ki se kaže, bo to nekaj posebnega. Kakor se sliši, Čo toliko mask, da bomo morali dvorano raztegniti, da bodo mogle vse notri. Tudi godba bo izvrstna. Kot je znano, je Hrvat rojen tamburaš, to se pravi, da pride že s tamburico na svet. lil taki nam bodo svi-rali na tej veselici, tako da se bo kar samo plesalo. Zato opozarjam cenjeno občinstvo, da ne zamudi tega večera. Gotovo ne bo nobenemu žal, kdor se vdeleži te veselice. Torej nasvidenje. Druga veselica bo pa na pustno nedeljo dne 22. februarja, ko se bodo zopet postavili naši Vitezi sv. Jurija. Igrala se bo jako smešna in obenem podučljiva igra "Skriven zaklad," katero predstavi Slovenski Dramatični klub. Tudi omenjeni večer bo ve-HkO veselja in zabave, posebno, ker vam bo naš znani rojak Matevi pripravil nekaj« kar se ne dobi velikokrat. Kaj, to vam sedaj še ne povem. Pridite in boste videli. Delavske razmere so, kar se dela tiče, še precej dobre, zaslužek je pa seveda različen kakor povsod. Drugih posebnih novic ni. Člane društva Marije Pomagaj opominjam, d anaj se vdeleže prihodnje seje, ker imamo več važnih stvari na dnevnem redu. S sobratskim pozdravom, Ignacij Grom. Bridgeport, O. — Nahajamo se v predpustnem času, a v naši naselbini je vse mirno; dasi imamo dosti fantov in deklet, pa ne kaže nobene "ohceti" ta predpust. Menda so vzrok slabe delavske razmero, ki se nikakor nočejo zboljšati. Da se pa ta znameniti predpustni čas kar na tiho ne poslovi od nas, je sklenilo poskrbeti naše dramatično društvo Orel. Na pustno soboto zvečer, 21. februarja priredi y ta namen dve sloven ske igre "Vedež in ženin Miha' ter angleško igro, "Rats." Te«, igre so jako koftiične, ravno za ta čas in bodo gotovo vsem vde ležencem ugajale, ker se bodo lahko od srca nasmejali. Po igrah se vrši pa maškeradna zabava in ples; dale se b6do lepe nagrade najlepši in najgrši maski. Dramatično društvo se trudi, da bo po najboljši moči ustreglo in zadovoljilo občin stvo ta večer. Vsled slabih delavskih razmer se ne bo gledalo toliko na dobiček, temveč da bo občinstvo imelo nekaj veselih uric razvedrila ter po starih običajih spremilo starodavnega "pusta" v pokoj. Vstopnina za moške je le 50 centov za žen ske pa 25 centov. Zato se prav uljudno vabi vse Slovence Slovenke tukaj in iz bližnjih naselbin, da se te prireditve vdeleže in ta večer za nekaj uric pozabijo svoje vsakdanje težkoče ter dobe nekoliko zdravega razvedrila, ki je koristno v duševnem in telesnerp oziru. Obenem boste videli našo prenovljeno društveno dvorano, ki bo deloma že dogotovljena, do tega časa in bo vam gotovo Všeč, ker bo prostora dovolj za vse, tako za plesaželjne, kakor za nas ta stare. Imeli boste vse ugodnosti se po domače zabavati. Za urne pete bo skrbe la izvrstna godba, za žejna grla in sitne želodce je pa odbor dramatičnega društva sklenil vse potrebno preskrbeti, da bo vsakdo postrežen v zadovoijnoat. Torej na pustno soboto nikamor drugam, kakor v Boyds-ville v društveno dvorano, ker bo res nekaj zanimivega. Pričetek bo ob 7. uri, zato pridite pravočasno, da kaj ne zamudite, ker bi vam bilo žal potem. Tem potom tudi naznanjam rojakom, da zopet pobiram naročnino za Mohorjeve knjige, čas je še 5. marca, lansko leto je bilo 19 naročnikov iz naše naselbine, kar je dokaz, da rojaki še vedno ljubijo znane Mohorjeve knjige. Res je, da niso več tako bogato urejene in obširne, kar moramo pa vojni pripisati, ki je tudi naši Mo* horjevi družbi zadala globoko rano; zato je pa potreba, da mi ameriški Slovenci priskočimo na pomoč z naročnino in pomagamo zopet na noge naši za slovenski narod toliko koristni književni malici. Ko se bo družba z našo pomočjo zopet postavila na dobro stališče, bomo tudi zoi>et prejemali večje in lepše knjige, ki se jih vsako leto zveselimo kot zvestega prijatelja iz stai*e domovine. Zato uljudno vabim vse rojake tukaj ip v okolici, ki vWn še bije srce za slovenski narod ter želite prejeti v jeseni lep književni dar Mohorjeve družbe, da ši ga sedaj naročite, ker atane samo SI (z vezanim mo-lilvenikom $1.40). S tem boste koristili sebi in imeli zavest, da ste po svoji moči pomagali narodu, iz katerega ste prišli, osobito pa našim zasužnjenim rojakom, koriškim Slovencem. Z rodoljubnim pozdravom, Mihael Hočevar. R.F.D.2, Box 59, Bridgeport, O. Bridgeport, O. — Delo po tu-kajšnih premogorovih večinoma še počiva; družba Lorain Coal k Dock Co. je sicer odprla zopet takozvani Stanley rov, ki pa obratuje jako malo, vsled tega zgleda nekafti opustošeno v tem kraju zdaj, upamo pa, vda bo kmalu zopet bolje, ker prihaja spomlad, ko se vsa narava ožiyi, gotovo tudi naši premogovniki in druga industrija, postane zopet živahna v veselje nas delavcev. Ker imajo rojaki tukaj zdaj dosti prostega časa, so se člani društva sv. Barbare, Št. 23, K. S. K. Jednote in društvo Edinost, št. 13, S. N. P. Jednote zavzeli in sklenili, da porabijo ta čas za zboljšanje svoje dvorane. In res, prijeli so se pridno dela in spodnji del dvorane je že precej dovršen, tlak ce-mentiran, zemlja za prostorno klet skopana, kar je dalo veliko dela. Napravil se bo še vodjo vodo. Istotako se bo zboljšal gfavni vhod" in razne poprave. Ko bo delo zgotovljeno, bo dvorana vsem potrebam sedanjega časa popolnoma odgovarjala, kar bo gotovo v korist in ponos društvom in naselbini. Vsa čast vrlim članom, ki vrše to delo brezplačno in se zavedajo, da dobro urejen društveni dom je njim v čast in narodu slovenskemu. Le tako naprej! V slogi je moč in napredek. ' Dne 12. januarja sta se podala v staro domovino na obisk rojaka John Kocjančič in Josip Glivar v Trebčovas. fara Žužemberk; želirtio jima srečen povratek. Pred kratkim se je štorklja oglasila pri našem občespošto-vanem in priljubljenem rojaku Louis Sustaršič ter mu podarila čvrsto hčerko, da bo starišem na stara leta za pomoč, ko bodo že drugi otroci postali samostojni. Naše iskrene čestitke! Dne 15. januarja je umrl po trinajstmesečni hudi bolezni, Slovencem dobro poznani in priljubljeni mladenič, Josip Zani. star 21 let, edini sin tu splošno znane tirolske družine John Zani. Ta družina je tukaj že fiad 30 let; vzorno katoliška in pri Slovencih splošno znana in spoštovana. Naše sožalje! V prijetno dolžnost si štejem, da poročam o seji društva sv. Barbare, št. 23, K. S. K. Jednote, dne 11. januarja. Ob obilni vdeležbi članov so novi odborniki zaprisegli in nastopili svoja odgovorna mesta. Seja se je vršila v najlepšem redu, po seji pa mala medsebojna družabna zabava. Kar pokliče brat predsednik, Anton Hočevar, Člane zopet k redu, ter naznani, da so mlajši člani društva kupili in sklenili podr.riti mali spominski dar bivšemu 25 letnemu tajniku v priznanje za njegovo delovanje za društvo. Nc malo sem bil presenečen, ko mi nato izroči krasno zlato uro, vredno $50, z Jednotinim znakom in napisom: "V spomin od društva sv. Barbare, št. 23." Do solz gin j en nad tako bratsko ljubeznijo in tako dragocenim darom, nisem mogel najti primernih besedi, da bi izrazil, kar sem v srcu občutil. Osobito, ker je bil dar od mlajših članov. Obdan od zvestih so-bratov, starih in mladih, mi je stopila vsa tridesetletna zgodovina in borba za obstanek društva sv. Barbare pred oči in danes pa tako lepo priznanje, da smo bili prvi člani na pravem potu. Ja, dragi mi mladi sobratje, neizrečeno sem vesel vašega darila in se vam iz srca zahvaljujem zanj. V spomin mi bo do groba. Še najbolj sera pa vesel, ker ste s tem javno pokazali, da ste ponosni na društvo sv. Barbare, št. 23 in K. S. K. Jednoto; da spoštujete in znate ceniti društveno delo-vnaje starejših članov. Zagotovljen sehi, da boste ostali vedno zvesti tem krasnim nače-lofn in ponosom delovali za napredek in čast društva sv. Barbaru. št. 23 in K. S. K. Jednote in vedno gojili tisti bratsko ljubezen, kot jfe vladala Skozi celih 30 let društv enega obstanka in prinesla lepe uspehe, ki se jih sedaj veselimo, ker ste tako lepo pokazali pri seji 11. januarja. Zatorej le naprej v tem duhu in društvo sv. Barbare, št. 23, kot prvo zasajeno društveno drevo v Bridgeport naselbini, bo rastlo na ugledu in dobrodelnosti in rodilo še dobre sadove, ko bomo mi že davno počivali v črni zemlji. Z briftskim pozdravom, Mihael Hočevar. Sherman, O. — S tužnim in žalostnim srcem naznanjam žalostno vest, da nam je nemila smrt pobrala soproga in očeta petih otrok Andrej Nedoh-a, ki je na tragičen način umrl dne 23. decembra, 1924, star 45 let (rojen 23. oktobra, 1879). Označeni dan je šel na delo popolnoma zdrav. Ker se je vozil s poulično karo. je moral nanjo nekaj časa čakati v čakalnici. Ko je začul piskanje kare, je stekel ven na progo; toda kara je pridrvela s tako naglico ravno na oni prostor, da ga je z vso silo zadela v glavo in vrgla ga precej daleč, da je bil ubogi naš Andrej precej mrtev; pri tem je zadobil tudi druge večje telesne poškodbe. Tako je šel nekaj pred eno uro popoldne z doma, ob eni je bil pa že mrtev. Dragi mi čitatelji! Lahko si mislite, kako velika žalost je bila to za mene in za otroke. Od doma je šel zdrav, pa so ga kmalu zatem pripeljali mrtve-'ga. Dopoldne je obljuboval otrokom in meni, kaj vse lepega nam bo kupil za božične praznike in'da bodo šli vsi otroci v mestom ž njim dne 24. decembra glede nakupovanja daril in da jih bo vzel tudi k pol-nočnici.' Koliko nedolžnega veselja med srečno mladino! Toda nemila smrt mu je prekrižala te načrte, da ni mogel obljub izpolniti, th-ehitela ga je tudi nemila smrt, da ni mogel videti novorojenega sinčka, ki je aagleda*1 fcvet 14 dni po očetovi smrti X6- januarja, 1925). Lahko si vsi predstavljate moj žalosten položaj v teh hudih časih. Res, človek ne ve ne ure, ne dneva, kje ga čaka nesreča. Pokojni je bil zelo miren in priljuden, dober soprog in skrben oče svojim otrokom. Bil je priden delavec ter zelo varčen gospodar. Iskreno se zahvaljujem vsem onim, ki so nam kaj pomagali ob času njegove smrti. Lepa hvala Mr. John Šega, ki je tako hitro obvestil moje sorodnike o grozni nesreči,; hvala onim. ki so skrbeli za hitro am-bulanco. Hvala Mr. Mike Centa, Mr. Rob. Hemiick, ki so prišli k njemu. Hvala Mr. Fr. Sega, Mr. Palčič, Mr. Mat Mi-helčič, Mr. in Mrs. John Jene. Lepa hvala vsem Slovencem, Hrvatom in Amerikancem na Shermanu, ki so darovali pokojniku lep venec. Hvala za krasen venec botrom, družini Hiti na 118 Mulberry St., Bar-berton, O. Hvala sestri in svaku iz Clevelanda zavarovani venec in vdeležbo pri pogrebu. Hvala bratu Rudolfu Rožanc in drugim iz Clevelanda, ki so prišli pokojnega kropit. Hvala samostojnemu društvu Domovina za lep venec in tako lepo prireditev pogreb« kot svojemu članu. Hvala tudi članom tega društva, ker so ponoči čuli pri pokojniku. Hvala tudi Chemical Co. za darovani venec, za avtomobile in vso drugo hitro pomoč. Hvala za venec Order-man u. Tudi se lepo zahvaljujem g. župniku, Rev. Bombachu, ki so prišli na Božič molit v našo hišo za dušo umrlega soproga in za tako ganljiv nagovor pri sv. maši zadušnici. Truplo je bilo prepeljano iz hiše žalosti v dvorano samostojnega društva Domovina na Mulberry St., od tam pa v slovensko cerkev sv. Srca Jezusovega. Pokopan je bil na katoliškem pokopališču sv. Avguština v Kenmore, O. Hvala mojima bratoma Josip in Anton Rožanc ter svaku Math Mršnik iz Pennsylvanije. ki so prišli na pogreb; toda ža-libog pokojni Andrej je bil že zakopan. Zadržek je bil pri tem pri telefoniranju, ker je bilo o praznikih dosti dela na telefon skih postajah. Hvala Mr. John Ujčiču iz Mulberry St., ki je vse tako lepo preskrbel in tudi molil za pokojnika, kjer je bilo treba. I.e po se zahvaljujem društvu Domovina in društvu Srca Mari jinega iz Barbertona in sploh vsem, ki so se vdeležili pogreba ter na ta način izkazali pokojniku zadnjo čast. Torej še enkrat lepa hvala vsem iz Sneiv mana, Barbertona in Snyder towna! Pokojnik zapušča v starem kraju dva brata in tri sestre; sestre so v Trstu, brat Josip Nedoh je na Barki, št. 41, brat John živi pa f/ Istri. Ah, zapustil si nas prezgodaj preljubi mi soprog in oče peterih otrok, ki žalujemo po tebi, dobri nam oče. Nimamo te več, ker si se že preselil v nas čaka. Preski si že gorje tega sveta; me, zapuščene sirote jih bomo pa šele pričeli prestajati. Zdaj. ko je največja sila pri vzgoji otrok, pa te je smrt iztrgala od tvoje družine. Z Bogom! Počivaj v miru Večna luč naj ti sveti in lahka naj t ibo ameriška grupa! Prosi za nas Boga v nebesih. Žalujoči ostali: Karolina Nedoh, soproga. Andrejček, star 10 let, sin; Karolina, Rosie in Viktoria, hčere; Josip Viljem, star en mesec, novorojenček. Društveni sestanek v Bradley, 111. Bradley. IIL Katoliški Slovenci v Ameriki se nahajamo resnično v novi dobi, odkar so nas lanski katoliški shodi prerodih in nam dali novega upapolnega življenja na vseh poljih, tako na društvenih kakor na vseh drugih. Ve likanski uspeh in napredek je nam prinesla že takoj oh začetku ta nova doba. Komaj so minuli naši shodi in to sicer samo 'V nekaterih naselbinah, že se je zadnji teden povedalo iz ust naših glavnih uradnikov K. S. K. Jednote, ki so se istočasno mudili na letnem zborovanju v Jolietu, kakih 35 milj od tukaj in so ob tej priliki posetili našo naselbino in zabavo in sejo našega ženskega, hitro napredu-. jočega katoliškega društva sv. Cecilije, št-. 186, K. S. K. Jednote, da je naša podporna mati K. S. K. Jednota pridobila tekom lanskega leta celih 19 novih društev, ki so se priklopila k njej. Tukaj torej je živ dokaz, kaj so pripomogli naši katoliški shodi in sestanki. Kje V zgodovini imamo katoliški Slovenci v tako kratkem času zaznamovati tako velik uspeh, kakor ga imamo ravno v tem kratkem času. Številke govore in te se ne dajo utajiti, te premagajo vsak ugovor. Naj smešijo naši nasprotniki naše katoliške shode in sestanke, saj drugih resnih argumentov nimajo na razpolago, ker proti dobri stvari, in resnici se stvarnih argumentov ne da dobiti. Pa tudi ne pričakujemo, da bodo naši nasprotniki hvalili naša dela. Kaj takega bi storili edino tedaj, kadar bi delali za njih koristi, kadar pa delamo za svoje koristi, za napredek našega prepričanja, naših katoliških društev in organizacij, za napredek katoliških naselbin in ljudi, tedaj vemo že v naprej, kaj nas čaka. Sovražniki pridejo na dan z vsakovrstnim natolcevanjem, obrekovanjem in z vsemi podlimi sredstvi, samo da bi naši katoliški stvari škodovali Toda, ker pa poznamo njih nakane in cilje, nas njih obrekovanje ob nas bore malo briga. Zakaj zavedamo se, da kadar bi nas naši nasprotniki hvalili, da tedaj bi bilo gotovo nekaj napačnega v naših vrstah. Zato kličemo sovražnikom le napadajte in na svidenje v Kanah! arja je imela naša naselbina vc lik dan. Ne verjamemo, ako je že kdaj doletela taka čast kako drugo društvo, kakor ;e zi sredo doletela ravno naše žensko društvo sv. Cecilije, *št. Lv.6 K. S. K. Jednote, katere seje i je vdeležilo kar o3em glavnih uradnikov K. S. K. Jednote. Ni nas yeliko v tej naselbini toda kolikor nas je, vsi smo prišli ta večer na plan. Ko smo imeli družaben sestanek lansko leto, je nas bilo komaj osem članic v tem društvu. Toda no bena izmed nas ni pvrDvala Delovale smo, agitirale smo in rezultat je bil ta, da smo zad njo sredo (21. januarja), v r.a vzočnosti osem glavnih uradni kov sprejele v svojo sredo kar 11 novih članic. In obljublja se nam še več uspeha pri tem društvu. Glavni uradniki K. S. K. Jednote so dospeli v naselbino nekako ob 7. uri zvečer. Zglasili so se naj prvo pri.dobro poznani Smoletovi družini, kjer sta jih Mr. in Mrs. Smole prav * gostoljubno sprejela in pogostila izborno večerjo. Takoj po ve čer j i pa so odšli vsi skupaj dvorano, ki je bila najeta za sejo in za zabavo po seji Ko smo vstopili v dvorano so zaigrali na klavir sprejemno koračnico, kar je zelo lepo vplivalo] na vse prisotne. Nato se je napolnila dvorana naših rojakov in rojakinj in Miss Fran ces Drašler, predsednica društva sv. Cecilije je uradno otvo-rila sejo. Povedala je zbranim, zakaj Be je to sejo sklicalo in potem je v lepih besedah pozdravila glavne uradnike K. S. K. Jednote in nato je izročila predsedstvo te seje glavnemu predsedniku, Mr. Anton Grdi-ni, kateri je ob navdušenem, dolgotrajnem ploskanju vzel predsedniško kladivo v roke in lepih besedah nagovoril vse zbrane, pozdravil društveni odbor in društvenice in vse navzoče. Najprvo še je vršil uradni sprejem. Pri tem društvu smo opazili lepo novo metodo pri sprejemu. Ko so kandidati »je za v društvo zapustile dvorano, in ko se je potem odglaso-valo za sprejem kandidatinj v društvo, je dal glavni predsednik znamenje s kladivom, da so sprejete in da naj pridejo nazaj v dvorano. Tu je bil zelo lep prizor. Miss Pazdertz je zaigrala na klavir sprejemno koračnico in društvena predsednica, Miss Frances Drašler je prišla na čelu kandidatinj skozi vrata v dvorano, ki so korakale v lepi vrsti za njo. Pripeljala jih je pred glavnega predsednika, sobrata Anton Grdina, ki je naredil na nove kandidatinje lep nagovor in jih nato sprejel pod okrilje K: S. K. Jednote. Nato pa je otvoril glavni predsednik program sestanka. Najprvo je imel sam ognjevit goVor na vse navzoče, zakaj bilo je zbrano tudi vse članstvo moškega društva sv. Petra in Pavla št. 62, K. S. K. Jednote. Poudarjal je s prepričevalnimi besedami, kaj pomenja za katoliška društva tak sestanek, kakor je bil ta. Taki sestanki zbližajo rojake, da postanejo prijatelji. In kje je lepša prilika za agitacijo K. S. K. Jednote, kakor ravno na takih sestankih. Apeliral je tudi na može, na člane društva sv. Petra in Pavla, da naj tudi oni gredo na delo, da ko prihodnjič pridemo med nje, da se bo spre jelo kakih 20 mož v moško društvo. Govor glavnega predsed nika je bil sprejet z velikim navdušenjem. Nato je glavni predsednik pozval k besedi glevnega tajnika, Mr. Zalarja, ki je tudi s prepričevalnimi besedami govoril za katoliška društva in pred vsem za K. S. K. Jednoto. Navedel je, koliko dobrega je že storila ta jednota za naš narod v Ameriki. Delo naše jednote se ne da primerjati nobenemu delovanju kake druge naše organizacije. To sa to ne, ker K. S. K. Jednota je prva in najstarejša organizacija v Ameri- Zadnjo sredo, dne 21. janu-1 ki med Slovenci, ker je pokazala pot vsem drugim na tem polju, je zaščitnica obenem tudi svete vere in vsega dobrega med Slovenci v Ameriki. Njegovim besedam so vsi navdušeno pritrjevali. Nato je govoril predsednik nadzornega odbora, Mr. Frank Opeka. On kot izkušen uradnik Jednote je predočeval navzočemu članstvu in vsem drugim gospodarsko stran jednote. Povedal je tudi, da vsa naša bodočnost zavisi od neumornega delovanja in agitacije za K. S K. Jednoto. Čestital je član stvu društva sv. Cecilije za tako krasen napredek v tako kratkem času in podal je na vzočim več koristnih sugestij kako je treba delovati na dru štvenem polju, da se doseže pravi napredek. Njegov govor je našel vsestransko odobrava nje. Za predsednikom nadzornega .odbora je govoril nadzornik John Jerič. Najprvo je pove dal par humorističnih o štabu nadzornikov in drugih, potem pa je v kratkih besedah govoril o veliki važnosti in pomenu društvenih sestankov. Povedal je tudi, kako poskuša slabo časopisje na vse načine zavesti naše ljudstvo na nepravo pot in zato je treba tudi od naše strani posvetiti največjo pažnjo Časopisju, ki je glasnik in največji agitator naših idej in našega prepričanja. Občinstvo mu je živahno pritrjevalo. Zdajci pokliče k besedi glavni predsednik Mr. John Germa, nadzornika K. S. K. Jednote. Ta je najprvo spregovoril v angleščini in je v jedrnatem tonu apeliral na mladino, da naj pristopa v K. S. K. Jednoto. Omenil je, kako so Irci katoličani, pozneje kot Amerikanci ustanovili plemenito in ugledno organizacijo Kolumbovih Vitezov Kako so ameriški katoličani ponosni na to svojo organizacijo. Kako je to lepo. In kot ti, smo dolžni tudi katoliški Slovenci, da zainteresiramo našo mladino in ji vcepimo ljubezen do naše K. S. K. Jednote. Kajti kmalu bodo prišli časi, ko bomo morali to dično organizacijo prepustiti mladini, (fa jo bo vodila in delovala za njen napredek. Nato je pa spregovoril še v slovenskem jeziku in je naglašal o znamenitih krajih v državi Colorado. Navzoči so z navdušenjem sprejeli njegov govor. Za Mr. Germom je bil poklican, da spregovori par besedi Mr. John Zulich, nadzornik K.-K. Jednote. Humorističen kot vedno je zavrnil vse trditve proti njemu, ki sta jih navedla brat Jerič in Germ. Povedal je, da Colorado ni res tako svetla, kakor jo je naslikal Mr. Germ, kajti tam imajo* svoj dom po enih krajih še bivoli, medvedi itd. Potem se je pa skopal nad Chicago in je rekel, da on kot stoprocentni Clevelandčan se popolnoma strinja s cleveland-skim Hopkinsom, ki je zagrozil, da bo Chikažanom vodo zaprl in •da jo doslej ne bodo smeli več toliko porabiti, kot so jo doslej. Potem pa je govoril z*res-nobo o raznih koristnih zadevah za K. S. K. Jednoto. Dolgotrajno ploskanje, ki je sledilo njegovemu govoru je pokazalo, da je zadel na pravo struno. Za njim pa je prišel na vrsto minnesotčan, Mr. Martin Šuk-Ije, nadzornik K. S. K. Jednote. On je tudi posegel v humori-stičnem tonu v zadeve tikajoče se Chicago, Clevelanda in države Colorado. Povedal je, da Germ je zato hvalil Colorado, da bi se jih več priselilo tja. Brat Zulich pa hvali Cleveland zato, da bi se ljudje selili tja, in bi jim on kot real estate man prodajal hiše in zemljišča. Potem pa je pohvalil Minnesoto, kako je divna in lepa. Brat Germ in Zulich sta se praskala za ušesi, ker bi bila rada pobila kar je l*at Šuklje govoril, pa nista imela več prilike. Brat Suklje se je smejal obema, češ, kdor se .zadnji smeje — se najbolj smeje. Nato je tudi on povedal več koristnega, kako bi se dalo našo dično podporno mater K. S. K. Jednoto dvigniti v članstvu in gmotno. Njegovemu govoru so navdušeno pritrjevali. Kot zadnji govornik je nastopil urednik "Glasila K. S. K. Jednote," Mr. Ivan Zupan. V lepih besedah je povedal, d* tako srečno še ni bilo najbrž nobeno društvo K. S. K. Jednote da bi posetilo njih sejo kar osem glavnih uradnikov K. S K. Jednote. Potem je pa tudi on posegel v svojo malho hu morja in je prišel s tehtnimi dokazi, zakaj nosi to mesto ime "Bradley." Rekel je, da tu so morali biti gotovo Slovenci, in da je moral kdo izmed njih nositi brado, da so za njim kazali "bradoglej," ker je bila dolga in potem so temu logično ime novali mesto z imenom Bradley, ali pa so začeli zasajati brajde in je potem nastalo ime Bradley. S proti dokazi seveda ni nihče prišel na dan in se je to sprejelo kot zgodovinsko dokazano. Dalje je povedal več zanimivih stvari o naših prvih slovenskih pijonirjih, kako so delovali Zlasti naši misijonarji v državah Minnesota in Michigan. Njegov govor je bil navdušeno sprejet od strani občinstva. K besedi so bile pozvane še vse društvene uradnice, ki so se zahvaljevale glavnim uradnikom za trud in poset v našel bini. Obljubile so, da bodo od slej še z večjo vnemo delovale za to plemenito in hvalevredno organizacije K. S. K. Jednoto. Lepo je bilo tudi, ko je glav ni predsednik pozval vse navzoče rojake in rojakinje, da naj v§ak eden za drugim vstane in pove svoje ime, da se bomo na ta'način vsi spoznali. Zatem je imel še glavni predsednik zaključni govor, ki je vse najlepše zahvalil za tako veliko zanimanje za K. S. K. Jednoto. Po-vdarjal je, da naj se naše ljudstvo ogiba in varuje raznih zgrabljivih volkov v ovčji obleki, ki prihajajo osebno ali pa s slabim tiskom pred nje. Držite se tega, kar sta vas naučila slovenska mati in slovepski oče, to je, da ste pravi zavedni Slovenci in dobri katoličani. Sklepu zborovanja je sledilo gromo-vito ploskanje in odobravanje. Glavni predsednik je zaključil molitvijo nekako ob 10:15 zvečer zborovanje. Nato se je pa razvila domača zabava. Za-svirali so na razne inštrumente in mladina se je vrtela po dvorani. V resnici je bil to lep sestanek, ki bo ostal v spominu vsem, kakor je to v sklepnem govoru omenjal glavni predsednik, Mr. Anton Grdina. 'A. S. in E.' Sijajen banket jolietskih društev., Jolietska naselbina, kjer je tekla zibelka naši Jednoti, se že od nekdaj zaveda tega dejstva in te časti; zato ima med vsemi drugimi naselbinami široip Amerike največ krajevnih društev (devet), ki tvorijo skupaj 2,800 članov in članic v obeh oddelkih. Tato je tudi danes tamkajšnje društvo sv. Frančiška, št. 29 lahko ponosno, ker šteje največ članov pri celi Jednoti, nekaj nad 1,000! Jolietska društva imajo tudi to lepo navado, da se vesele prihoda glavnih uradnikov na letne seje. Že večkrat se jim je pri takih prilikah priredilo pozdraven večer ali banket v po-čast. To priliko so vrli Joliet-čani vporabili tudi povodom minule seje glavnega odbora s tem, da so priredili dne 22. januarja zvečer sijajen banket v Slovenia dvorani. Na ta banket je bilo povabljenih vseh 10 glavnih odbornikov, mudečih se tedaj v Jolietu. Vdeležili so se ga tudi uradniki in uradnice vseh lokalnih krajevnih društev in lepo število Članov in članic. Po okusno pripravljeni večerji je stoloravnatelj, brat Anton Golobič, glavne odbornike iskreno pozdravil v imenu skoro 3,000 Jednotinega članstva iz Jolieta. Dalje je članom toplo priporočal, da naj gredo glavnemu odboru vedno na roke, nakar je občinstvu predstavil glavnega presdsedniMh, brata Anton Grdina. ♦ .Brat glavni predsednik, se je najprvo JolietČanom lepo zahvalil za njih prijaznost in gostoljubnost. Neizmerno je vesel, da se nahaja zopet v rojstnem mestu naše K. S. K. Jednote, kjer ji je tekla zibelka. Dalje se oprošča vsled premembe banketa qd včeraj na danes, kajti sinoči smo imeli tudi važen sestanek v Bradley, 111. Iskreno čestita društvu št. 29, ker je dobilo za zadnjih šest mesecev kar dye prvi nagradi, društvu št. 2 pa eno. To ste dosegli "z odločnim nastopom, kakoršnega vas je učil vaš bla-gopokojni župnik Sušteršič, glavni ustanovnik naše Jednote. Katoliška zavest Joletčanov je znana po celi Ameriki, osobito med našim narodom. Joliet bi v tem morale posnemati tudi ostale naselbine! K sklepu je govornik povdar-jal velike zasluge naše Jednote tekom zadnjih 31 let; saj je vendar podporna mati vseh drugih, prva in najstarejša. Koliko lepih naukov in navodil za krepostno življenje smo še čuli iz ust brata predsednika. Nastopil je kakor kak pridigar za časa misijona. V resnici povedano, Čuli smo že marsikak govor brata glavnega predsednika na shodih in raz nih prireditvah, toda tako iz borno še ni nikdar nastopil kot ta večer v Slovenia dvorani Naša organizacija je torej na tako navdušenega svojega predsednika lahko ponosna. Bog ga nam ohrani še mnogo let! Kot drugi govornik se je k besedi oglasil brat Josip Zalar, glavni tajnik K. S. K. 4ednote. Skliceval se je na lepe besede svojega predgovornika, katere si vsi zapišimo globoko v srce. Lansko leto »smo imeli povodom Jednotine tridesetletnice velik uspeh. £ pomočjo marljive agitacije smo lani pridobili aktivni oddelek 1,543 novih članov in članic, v mladinski pa 1,573 članov in članic; torej nad 3,000 skupaj. Jednotina blagajna je narastla v tem času za $146,000. Od pričetka do danes je naše članstvo vplačalo že nad štiri milijone dolarjev, vštevši $2,500,000 za skupno izplačano podporo. Tekom jubilejne kampanje se je vršila huda borba med društvi št. 7 in št. 29 za prvenstvo. V tem je zmagalo jolietsko dru štvo št. 29, ki je pri celi Jednoti danes največje. K sklepu je govornik navdu ševal članstvo za skupno delovanje, da dosežemo do 1. aprila t. 1. naš'cilj: 25,000 članov in Članic v obeh oddelkih. Zatem predsednik nadzornega odbor Opeka pozdravlja navzoče v imenu waukeganskih društev. Vesel je, ker Jednota vedno bolj in bolj napreduje v vseh ozirih. Danes ima naša Jednota okrog $1,300,000 čistega premoženja povsem varno naloženega. Dalje čestita Jolietu, ker je v zadnji tekmi pri dobivanja novih članov in članic odnesel prve nagrade. Končno je govornik obljubil, da bomo vsi glavni uradniki zrli na naš jolietski biser K. S. K. Jed- lo življenje. Ni nama mogoče napisati vseh imen cenjenih gostov, kajti bilo je okrog 80 ofteb. Lepa hvala tudi Mr. John Težaku, pogrebniku za posojene stole in sedeže. Hvala Mr. Joseph Muhichu za krasen govor in vsem skupaj za tako lepi dar, ki ste ga nama za spomin darovali. Mr. in Mrs. Buchar. 527 Marble St., Joliet, 111. Dobra kuharica ima rada primerno široke ponve in široko peč. 4 Ce je' bil "pudding" okusen, ali ne, se najložje spozna po praznih krožnikih. Hrbteim bol je predznak obistne neprilike in nikakor se ne sme zanemariti. Vzemite SEVERAS LEDSYL ki je izvrsten stimulant za le-dice. Pomaga naravi popra- L viti obstoječi nered, ter olajša bolečine v hrbtu vsled obistne neprilike. Cena 75c in $1.25. Zahtevajte v lekarnah. W. F. SEVERA CO.. CEDAR RAPipS, IOWA I*. Nad sedeminšest-deset let so zdravniki predpisovali i n priporočali Bordenovo Eagle Mleko materam, ki niso mogle dojiti svojih otrok. Eagle Mleko je Čista, varna in o-kusna hrana, posebno pripravljena za hranenje otrok. Če pošljete ta o-glas The Borden Company Borden Building, New York, vam bodo povedali v vašem jeziku, kako je treba hraniti vašega otroka z Eagle Mlekom. Dept. 2 noto, kolikor bo v naših močeh. Njemu je .sledil daljši govor v angleškem jeziku Jednotinega odvetnika, Mr. Downey-a, v katerem nam je orisal veliko vrednost katoliških podpornih organizacij, vere in cerkve, ki nas napeljujejo k krepostnemu (Konec prihodnjič) -o- ZAHVALA. Zdolej podpisana se zahvaljujeva vsem našim prijateljem, ki so naju iznenadili s "Surprise Party" s svojim obiskom in nam priredili tako zabavni večer povodom najune 25 ali sre-berne poroke. Ta obisk naših prijateljev nama bo ostal v spominu za ce- Članek 99. MATERINA HRANA. 2enska, ki bo postala mati, mora imeti dobro okusno in redilno hrano, kajti ona ne hran sama sebe, pač pia tud malo življenje, katerega upa vzgojiti. Lepi keksi in sladščice nikdar ne napravljajo mleka ali moči. Potrebna je navadna, dobro kuhana hrana. Ne zaužiajte prebogate hranve. Tudi pečenih jedi ne jejte. Potrebno je, da dobiva bodoča mati dosti hrane, pomniti je pa treba, da se ne jsme preveč najesti. Prebavni organi pri tem največ trpijo, česar posledica so razne bolezni. Tekom nosečnosti in tekom dojenja je priporočljiva naslednja dijeta: — Juhe — vsakovrstne, toda ne preveč bogate. Sveže ribe — kuhane ali sušene. Jajca — eno ali dve na dan. Kuhane zrnate jedi z mlekom ali smetano. Meso enkrat na dan—janjetina, te-leti'na, goveje meso, svinjsko meso, ipeh in kokoš. Kruh— ki pa mora biti star najmanj dva dni. # NAvadni dezerti — ice cream ali custard. Sadje — po poljubnosti kuhano ali surovo. Pijača — mleko, mleko s smetano in cocoa. Jako malo čaja ali kave. Pijte dosti vode, če mogoče dva kvar-ta na dan. "GlfAHAM GEMS". 1 čaša Bordenovega Evaporiranega Mleka. 1 čašo vode čaše graham moke 1 mala žlica sladkorja 3 male žlice masla _ 4 male žlice baking powder 1 mala žlica soli 2. jajci. Raztepite jajca, pridenite mleko in vodo, taakar pridenite ostalo. Prilijte razs topljeno malso. Mešajte dolgo časa. Zlijte v ponev ter pecite v vroči peči dvajset minut. PEČENI CUSTARD 2 žlici Bordenovega Eagle Brand Kondenziranega Mleka. I jajce 7|8 čaše vode 114 male žlice oreška. Mešajte vodo in Eagle Brand. Raztepite jajce t$r pridenite mleko. Pridenite vaniljo in orešek. Pečeno je takrat, ko zasadite nož v custard in pride ven suh. Borba! ? Kakšna borba ? _ Mala, zanemarjena deklica, katere ne razumejo ni' posebno oseba iz kakšne >ovesti. Marsikatera deklica preživi do 3o revščine in bojazljivosti in če mati to pUsti, izgubi deklica v mater zaupanje. Marsikatera mati noče priznati sama sebi, da so to najbolj nevarni časi v Življenju deklice. Varnost je v pravilni prehrani. Dodatek Bordenovega Mleka k dijeti vašega otroka bo prispeval z vsem, kar je potrebno za trdno zdravje. Pomagal bo seveda tudi sveži zrak, urienje, spanje in zabava. Ce pa hrana ni pravilna ni nič pravilno. čitajte te članke vs*k teden ter jih shranite za bodočo uporabo. Velika kampanjska borba za prvenstvo in čast. med kraj. društvi države Colorado in Ohio. POIZVEDBA. Kje je John Žerjav, doma iz Penkovega sela pri Pilštanju na Spodnjem Štajerskem. V Ameriko biva že od leta 1908. Za naslov bi rad zvedel njegov sorodnik M. Plevnik, Pošta Pilštanj, Slovenija, Jugoslavija. Komur je znano njegovo sedanje bivališče, ga lahko naznani tudi uredništvu našega lista. SEMENA. V zalogi imam najboljša vrtna, poljska in cvetlična semena. Pišite takoj po brezplačni semenski cenik. Blago pošiljam poštnine prosto. MATH. PEZDIR Box 772, City Hall SU. New York, N. Y. Država Colorado hoče dobiti glavne nagrade? GLASILO K.S.K. JEDNOTE lahaja vsako sredo Lastnina Krsnjsko-Slovenskc Katoliške Jednote v ameriških. Združenih državah * •117 St. Oair Av* Uredništvo in upravništvo: Telefon: Randolph 828. CLEVELAND, OHIO. Za Slane, aa leto — - Naročnina: ..........................$0,«4 Zm n«fil*n« ________________________________«i An Za Inozemstvo M, .................. ,,,„,, ........ L, M Mll...,,_ pn OFFICIAL ORGAN of the I GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOUC UNION of the UNITED' STATES OF AMERICA. MaMaiaed by and in the interest the Older. _ Issued every Wednesday. OFFICB: 8117 St Clair Ave. CLEVELAND, OHIO Telephone: Randolph 828. 0 NAPREDKU NAŠE JEDNOTE V MINULEM LETU. V predzadnji (5) številki "Glasila" je bilo po brafu glav: nem tajniku na obširno poročano, kako je naša K. S. K. Jednota leta 1924 poslovala in v vseh ozirih napredovala. Poročati o kaj takem je veselje, ponos in čast za vsakega glavnega uradnika, pa tudi za posamezne člane in članice Jednote. Ker je dolžnost našega "Glasila" delati pred vsem reklamo in propagando za našo K. S. K. Jednoto, zato smo za današnjo številko sestavili kratek izvleček iz zadnjega finančnega poročila našega glavnega tajnika, brata Josip Zalarja, kakor sledi: Leta 1924 je pristopilo v K. S. K. Jednoto 1,543 članov aktivnega in 1,571 članov in članic mladinskega oddelka; torej vseh skupaj 3,114. S tolikimi novopristoplimi člani se ne more naša Jednota ponašati še nobeno drugo leto, dasiravno posluje že od leta 1894. Dne 31. decembra. 1924 je bilo v aktivnem oddelku zavarovanih 14,775, članov in članic, v mladinskem pa 8,564, torej vseh skupaj 23,339 članov in člani^. Tako velikega števila članstva še tudi ni naša Jednota nikdar popred štela. Vse kaže na to, da nas bo ob 31 letnici Jednote 25,000 pod njeno zastavo. Leto 1923 je bilo tudi uspešno; tedaj je pristopilo v oba oddelka 2,241 članov in članic (1,044 v aktivni in 1,197 v mladinski). Od 31. decembra, 1923 do 31. decembra, 1924 smo imeli čistega narastka 1,090 članov in članic v aktivnem in 1,015 v mladinskem oddelku; torej več za 2,105 članov in članic. Od števila novopristoplih (3,114) je treba razliko 909 odšteti; to so umrli, suspendani in odstopili člani in članice; umi;lo jih je 141. Lansko leto se je ustanovilo 13 novih društev; tudi rekord vseh drugih rekordov. Skupno število krajevnih društev znaša sedaj 150. V finančnem oziru (denarju in imetju) smo leta 1924 napredovali za $146,015.63. I^epe številke, navzlic temu, da se je samo za poerartnino izplačalo $122,951.52, za poškodnino, operacije in odpravnino $20,650. za bolniško- podporo $31,781.50, za 70 letno starostno podpore $1,284.51, za onemoglo podporo $1,350 in za upravne stroške $44,754.14. Naša K. S. K. Jednota je imela dne 31 decembra, 1924 $1,263,845.10 premoženja v aktivnem in $38,853.37 v mladinskem oddelku; torej vsega skupaj $1,302,698.47. Od ustanovitve do 1. januarja, 1925 je K. S. K. Jednota izplačala že $2,150,160 skupne podpore. Te številke, oziroma ti podatki naj služijo članstvu v sedanji kampanji. Izrežite torej ta članek in povejte drugim, kako rapidno napredujemo v vseh ozirih. Te številke naj vam dajejo pogum za 'pridobivanje novih kandidatov v obeh oddelkih. Kampanjska doba se bliža že h koncu. Do 31. marca imamo samo še 48 dni! Niti enega samoga dneva ne smemo torej zamuditi. če hočemo doseči zaželjeni cilj: 25,000 skupnega članstva pod našo Jednotino zastavo! UREDNIŠTVO. Nekaj statistike o naših umrlih članih leta 1924. Lansko leto nam je nemila smrt odvzela iz naše sredine 141 članov in članic aktivnega oddelka in 21 članov in članic mladinskega oddelka; torej vseh skupaj 162. Morda bo tega ali onega zanimalo nekaj statističnih podatkov o umrlih članih aktivnega oddelka. Umrlo jih je leta 1924 meseca januarja 4, februarja 10, marca 18, aprila 10, maja 17, junija 11, julija 6, avgusta 9, septembra 15, oktobra 13, novem-. bra 12, decembra 16. Skupaj 141. Skupna posmrtnina je znašala $126,250. ,' • Izmed teh nam je smrt pokosila 103 člane in 38 članic. V državah, kjer imamo naSa krajevna društva jihoje lansko leto umrlo: Pennsylvaniji 36, Illinois 35, Coloradi 12, Minnesoti 10, Ohio 10. Montani 9, Michiganu 6, Wisconsinu 6, Wyomingu 5, Kansasu 3, Missouri 3, Ney Yorku 2, Indiani 2, Connecticut 1, Washington 1. Država Pennsylvania se žal ponaša z največjim številom umrlih članov in članic. Po starosti ob času smrti se deli tabelica sledeče: 17 let 4, 18 let 5. 19 let 1, 22 let 3, 23 let 2, 28 let, 1, 29 let 1, 30 let 1, 33 let 1, 34 let 1, 35 let 2, 36 let 4, 37 let 3 38 let 3, 39 let 7, 40 let 4, 41 let 5, 42 let 7, 43 let 5, 44 let 4, 45 let 4,,46 let 4, 47 let 7, 48 let 5, 49 let 6, 52 let 1, 53 let 6, 54 let 3, 55 let 1, 56 let 5,* 57 let 5, 58 let 5, 59 let 4, 60 let 6, 61 let 3, 62 let 3, 63 let 3, 65 let 1, 67 let 1, 69 let 1, 70 let 1, 73 let 7, 74 let 1. Največ jih je umrlo 39 in 47 let starih. Zdaj pa poglejmo še vzroke smrti oziroma razne bolezni: Za jetiko jih je umrlo 26, za pljučnico 14, vsled raka 12, srčna bolezen 12, ubitih pri deiu 11, vnetje možganov 9, ubitih od avtomobila 6. bolezen na obistih 5, umrle na porodu 4, samomor 4, vodenica 4, naduha 3, žolčna bolezen 3, jetrna 3* ponesre-. čen padec 2, vnetje slepiča 2, povožena na železnici 2, krvna bolezen 2, ostareiost 2, ledična. bolezen 1, mrtvoud 1, ubit na lovu 1, ponesrečen vsled plina 1, zgorel pri požar ju 1, alkoholizem 1, revmatizem 1, influenca 1. mrzlica 1, vnetje prsne mrene 1. Kakor razvidno, nam jih je največ pobrala jetika (26) pljučnica 14, rak 12, ubitih pri delu pa 11. Od leta 1915 do 1924, torej tekom zadnjih 10 let je umrlo 1.360 naših članov in članic v aktivnem oddelku, in sicer: Leta 1915 97, leta 1916 107, leta 1917 143, leta 1918 269 (vsled španske influence); leta 1919 132, leta 1920 112, leta 1921 103, leta 1922 99, leta 1923 147 in leta 1924 141. AGITIRAJMO ZA MLADINSKI ODDELEK. V prihodnji številki bomo priobčili uspeh kampanje zadnjega meseca (januarja), ki je precej povoljen. Mesec januar nam je pripomogel, da je štel aktivni oddelek dne 1. februarja .14,867 članov in članic, Mladinski oddelek pa 8,669. Do zdaj zaželje-nega uspeha 15,000 članov in članic v aktivnem oddelku nam manjka torej še 133 članov in članic. To število bomo nedvomno dosegli še ta mesec. Večja je pa razlika do 10,000 članov in članic v mladinskem oddelku in sicer moramo v februarju in marcu na vsak način pridobiti še 1,331 članov in članic. Naj bosta torej še ta dva meseca odmerjena agitaciji za naš mladinski oddelek. Nekateri tajniki in tajnice tarnajo, da so s tem oddelkom že pri kraju, ker ni več mladih kandidatov na razpolago. Vse mogoče? Da bodo pa imeli malo več korajže pri agitaciji za mladinski oddelek še ta zadnja dva meseca, jim dajemo sledeče nasvete in navodila: Morda še ne veste, da naša Jednota ne sprejema samo kandidatov (otrok), kojih stariši so člani K. S. K. Jednote, ampak sprejema tudi v mladinski oddelek otroke nečlanov. Vsi ti otroci, oziroma člani in članice imajo iste pravice pri Jednoti, kot otroci naših članov. Sjfrejema se jih od 1. do 16. leta ter plačujejo tudi samo po 15 centov na mesec kot drugi. Pri takih članih in članicah mladinskega oddelka je edina razlika, da jih ne morejo njih stariši (nečlani Jednote) priporočati za sprejem, ampak kak član ali članica aktivnega oddelka, bodisi njih sorodnik, sosed ali prijatelj. Lahko jih tudi predlaga kak uradnik društva. Vsled lega tudi tak predlagatelj podpiše prošnjo za pristop onega otroka kot oskrbnik. S tem se zaveže redno plačevati asesmente namesto starišev, v slučaju smrti otroka (90 dni po pristopu), pa dobi dotični oskrbnik, oziroma namestnik starišev ček od Jednote, katerega izroči st&rišem umrlega otroka. Gotovo je, da ima vsakdo izmed nas svoje sorodnike, znance in sosede, ki imajo morda kaj otrok, kojih stpriši ne spadajo h K. S. K. Jednoti in ti otroci sploh še niso nikjer zavarovani. V takih slučajih privedite to mladino v našo Jednoto. Pristopnina, asesment za prvi mesec in vplačilna knjižica, vse to je do 1. julija še prosto. Plačate samo malo pristojbino zdravniku za preiskavo. Ko otrok dopolne 16. leto, lahko brezplačno prestopi v naš aktivni oddelek. \ Ker nam v mladinskem oddelku za dosego uspeha manjka še 1,331 članov, zato* vporabimo še način pridobivanja kandidatov, kakor gori označeno. / UREDNIŠTVO. -o- Zgodovina svinčnika, let na-tej stopnji, celo potem, ko so odkrili grafit tudi na Vsak dan pišemo ž njim in smatramo ga kot nekaj vsakdanjega, pa nikoli ne pomislimo, koliko prehodnih stopinj je bilo treba, da se je razvil do sedanje oblike. v Rimljani so pisali v vosek s klinom, ki ie bil spodaj ošpičen, zgoraj pa /.orušen v ploskev, da se je pisava v vosku zopet mogla zbrisati. Uporabljali so tudi svinec za pisanje, pa la za manj vredne stvari. Pravi svinčniki iz svinca so prišli splošno v rabo šele okoli leta 1500. Durer navaja v svojem delu kot risalne potrebščine: iglo, pero, lipovo oglje in svinec. Te svinčnike si moramo predstavljati kot tanke, dolge svinčene palčice, obdane z lesom ali pa tudi brez njega. Tudi italijanski slikarji so rabili mesto oglja ošpičene kline iz zlitine dveh delov svinca in enega dela cinka, ki so jih imenovali "lapis piombius," Odtod ime svinčnik, ki je pa bilo do tedaj popolnoma utemeljeno. Ko so pričeli izdelovati grafitne svinčnike, bi se moralo ime Španskem, Češkem, , v Nemčiji, na Moravskem in Štajerskem ter v Sibiriji. Ker pa na kontinentu niso mogli lomiti tolikih kosov kakor v Angliji, so postopali drugače. V svoji knjigi iz leta 1772: "Rokodelstvo in u-metnost" piše Sprengel, da so stolkli grafit v možnarju, ga s trikratnim prosejanjem ločili od gline in peska in gnetli nato s taljenim žveploip. S tem so dobili lesteno maso, jo pustili ohladiti in nato razžagati s finimi žagami v štirioglate palčice, ki so jih vložili z mizarskim klejem v les. Ducat takih svinčnikov je stal 8 grošev. Za najboljše svinčnike so veljali oni, kojih risi so se dali najložje zbrisati. To je bilo takrat vsekako težko, kajti radirk še niso poznali. Namesto žvepla so vporabljali kot lepilo tudi gummi arabi-cum, klej, smolo in pečatni vosek in knočno antimonov sulfid. Leta 1795. je pa pričel mešati Francoz Conte zmleti grafit z glino. Ta metoda je postavila vse prejšnje na glavo. S tem spremeniti, pa je ostalo isto; je dobil maso, ki se je dala lepo menili so namreč, da je grafit oblikovati, in odprl industriji radi svoje svinčeno-sive barve, novo, sijajno perspektivo. Ma-svojega kovinskega sijaja in ' se ni bilo treba s trudom žagati, drugih lastnosti ne ravno čist ampak delavec je iz mehke in svinec, pač pa močno s svin-; tezne zmesi oblikoval poljubile cem mešan material. To mne-; palčice in jih potem posušil ter nje je bijo splošno razširjeno še utrdil. do 17." stoletja, čemur se pri tedanjem stanju kemične vede ne smemo čuditi. Grafit je čisti oglik, pomešan s tujimi snovmi. Prvi grafit so našli v znameniti grafitni jami v Borrowdale v angleški grofiji Cumberland med leti 1540 in 1560. Kmalu so spoznali izvrstno vporabo materiala za risanje. jRazen tega se je dalo dobiti trde in mehke svinčnike, če se je pridejak) več ali manj gline. Kolikor več gline, toliko trši svinčnik. Ta metoda tvori podlago moderni fabrikaciji svinčnikov. Mogoče bo marsikoga zanimalo, kaj več o tem izvedeti. Snovi za' fabrikacije so grafit, glina in cedrov les. Iz rud- Proti koncu 16. stoletja so nikov dobljeni grafit se očisti material že mnogovrstno v po-1 nepotrebnih primesi, peska, rabljali. Italijani so izdelovali, apnenca itd. po plavni metodi, svinčnike, to se pravi, izrezali I Zmleti grafit se namreč meša z so iz grafita palčice in jih pre- i vodo v posodah, ki stoje ena vlekli z lesom. Od tu se je ta i nižje od druge, od kojih ima pa industrija zanesla v Nurnberg, j vsaka mehanično pripravo, ki kjer je kmalu vzcvetela. vzdržuje vodo v gibanju. Tako Grafitno mino v Borrowdale se doseže, da plava lahko grafit so izrabljali vsako leto le po> v vodi, med tem, ko padejo tež-šest tednov, in vendar je znašala je snovi, kakor pesek, železo vrednost vsega nakopanega; itd. na dno. Iz najvišje stoječe grafita v drugačni obliki, kakor posode odteka voda s plavnim svinčnike. grafitom v nižjo posodo, kjer Izdelava svinčnikov v iz cum- j se vrši isti proces, nato v tretjo, berlandskega grafita je bila ze- četrto in povsod se sesede ne-lo primitivna. Kose grafita so kaj težjih'snovi, dokler ne pride razžagali v palčice in te odeli z j v zadnjo posodo čisti grafit, lesom in svinčnik je bil gotov. Nato se ga v filtrirnih stekUmi-Fabrikacija je ostala nad stoicah loči od vode. Na isti tu* čin se očisti glina. Obe snovi se nato zmeša po gotovem razmerju v posebnih strojih in prav fino zmelje. Za f^brikacijo posebno finih svinčnikov se to vrši po 60, 80, da tudi po 100 krat. Zdaj se doda vode in zopet meša, da nastane mehkemu testu podobna masa, s katero napolnijo jeklene valje. Ti so na spodnjem koncu zaprti z jekleno ploščo, ki ima na sredi tri, štiri, šeste-ro ali osmerokotno prevrtan drag kamen. Maso potiskuje nato z velikim pritiskom skozi to odprtino, pri čemur leze masa kot tanka brezkončna nit v predpostavljene posode. Nit odreže jo v poljubnih dolžinah in posuše. Palčice v tem stanju niso vporabne. Krhke so in lahko lomijo; potrebno elesti-citetcdobe šele po žarjeriju, ki tvori enega najvažnejših procesov v fabrikaciji svinčnikov. Palčice polože skrbno v talilne lončice, jih hermetično za-pro in žgejo več ur v žarilni peči. Proces je sila natančen. Ko se ohlade, so palčice gotove za vporabo. Cedrov les, ki se &a*vporab-lja, prihaja največ iz Severne Amerike. Oni iz centralne in južne Amerike je pretrd in ima razen tega neprijeten duh, do-čim je severoameriški mehak in ima prijeten aroma. Za cenejše svinčnike rabijo tudi osiko, jelšo, lipo, smreko in jelko. Les morajo prekuhati, da ga osvobodijo smole in izlužiti ter počasi sušiti, da prehl^pi izpote-na smola. V kompliciranih strojih dajo končno lesu potrebno obliko in barvo, nakar pritrdijo grafitne palčice s klejem v obe polovici lesenega okvira ter izstavijo pritisku, da se posuše. Kopirne in tintne svinčnike, raznobarvne pisalne in risalne svinčnike delajo na podoben način. Barvno maso tvori zmes kaolina in topnih ali netopnih mineralnih ali anilinskih barvi. Te mase se pa ne sme žgati kakor grafitntf; za to imajo druge metode, da jo utrdijo; St ČiairskI paberkl (Piše urednik.)' Po napovedi neke pridigarice adventistov bi bil moral biti minuli petek o polnoči konec sveta; k sreči je pa ostalo še vse postarem. Dotična prerokinjo, ki je hotela ves svet za nos potegniti, so sedaj aretirali v dokaz, da še ni konec sveta; pač pa konec njene svobode. Označeni dan smo imeli "zadnjo večerjo" pri nekemu prijatelju iz divne Dalmacije na 124. cesti. Misleč, da bo ob koncu sveta trebil plavati, smo se na-užili osem vrst' raznoličnih rib, da so ribe v nas plavale, kakor v jadranskem morju. Ona večerja mi bo ostala za vedno v spominu na ponesrečen sodni dan leta 1925. * Najbolj originalni način reklame za pridobivanje novih članov si je izmislilo društvo št. 56 v Leadville, Colo. Za 14 februarja so določili ples, zabavo in fino večerjo s pijačo. Za nove kandidate bo pa vse prosto, Ta način reklame prekaša še neko jolietsko društvo. Ce hoče kako društvo ono jolietsko društvo v kampanji premagati, naj izroči vsakemu novemu članu ali članici še zlato uro v spomin. * Predsednik Coolidge se je nedavno izrekel zoper nošo pasov pri moških, trdeč, da pas ovira človeka pri dihanju. Morda ima prav? Jaz nosim pa oboje: pas in naramnice, da stvar bolj drži. Ce se mi utrga pas, držijo hlače močne naramnice; če se pa utrga kak gumb pri hlačah, jih pa drži pas. V nobenem drugem mestu v Ameriki nimajo psi tako lepih časov kakor baš v našem Cleveland u, ker novi šerif , Kohler noče imenovati pasjelovca. (šin-tarja). Naši kužeti vsled tega neovirano letajo okoli ter ne migajo veselja samo z repi, ampak že tudi z7 ušesi. Še le sedaj sem pronašel, da je ime našega okraja Cuyahoga county Slovenskega izvora. V angleščini se izgovarja "kuja-hoga." Po našem bi se to reklo ko jaha ga. To ime bo treba sčasoma premeniti, ker konjskih jahačev ni več. Živega konja na St. Clairju že nisem videl več tednov, videl več tednov. Tudi beseda "kuhajo ga" je podobna angleškemu imenu. • . Naš znani "doftar Žavba" v Kurji vasi je mahoma zaalovel tudi pri Amerikancih. Dne 19. januarja t. 1. ga je obiskal poročevalec "Cleveland Press," nakar je priobčil njegovo zgodovino, sliko in samotarsko palačo iz desk. "Dr. Zauba" si gradi sedaj novo tovarno z velikim dimnikom za kuhanje njegove čudodelne žavbe. Velik železni kotel je naročil iz Ljubljane, dolgo leseno "kuhavnico" pa iz Ribnice. Kdor ga misli obiskati, naj prinese s sabo kako polno posodo za prilivanje. • Neki farmar iz zapada me je naprosil, da naj mu preskrbim dva importirana konjska "štri-geljna." Pri najboljši volji ne morem ustreči njegovi želji, ker tega orodja v Clevelandu še nimamo. t * V Slovenskem Domu v Col-iinwoodu bo treba omisliti nove, bolj široke mize za pojedine. Na zadnjem družinskem sestanku so marljive kuharice nanesle toliko jedil na mize, da "za solato in kuhane češplje že ni bilo več prostora. Te stvari ro morale postaviti vrh drugih jedil kar v dva nadstropja. * Kaj bodo počele naše slovenske gospodinje, če bo res kuhanje — kislega zelja prepovedano. Prijatelji siihačev trdijo, da vsebuje zevnica 0.72 odstotkov alkohola, tako da se človek kislega zelja lahko naje in upi-jani?! Ni čuda, da se kislo zelje kuha običajno ob pondeljkih, ker ž njim ljudje preganjajo "mačka." * Ce pojde tako dalje, nam bodo morda še krompir prepovedali; saj se iz njjega kuha tudi špirit! Ako pride do tega, tedaj bo po vseh kuhinjah izbruhnila revolucija. Med vsemi kotli, kar sem jih še videl, mi je ugajal še najbolj oni kotel v ozadju društvene dvorane v Bradley, 111. Kotel meri celih 12 galon, ima posebne vrste kapo in mesingasto pipo kot pri pivovem sodčku. Iz njega pa ne teče pivo, ampak okusna kava, kadar jo kuharice gostom servirajo. Označeni kotel j je svoječasno opravljal službo pri hekem farmarju, ko je ž njim v mesto mleko vozil. * » Eden izmed naših domačih farmarjev me je zadnjič vprašal, če imamo doma pri hiši kaj prostora za enega pujska, katerega mi hoče za spomin podariti. Ponudbo sem moral odkloniti, ker v naši garaži ni prostora za ščetinarje. • Nedavno se je mudil v Clevelandu slavni kapelnik Sousa, ki je priredil v avditoriju velik koncert. To je osobje našega tiskarskega štaba tako navdušite, da nameravamo sedaj ustanoviti svojo lastno mešano godbo. Harmonikarja že imamo, dalje trobentarja, goslarja in igralca na kitaro. Meni so določili cimbale in boben. Jaka bo pihal na glavnik, moj prijatelj Lojze bo vdarjal na žago, Mike "bo brenkal na harfo, John na citre, Rili na piščal, Vk na kitaro; med tem ko bo mojster Lunka nastopil z vsemi svojimi ptičjimi pevci. Solo ples bo pa proizvajal naš hišnik Hostarjev Polde. Prvi koncert priredimo na Willard Battery Radio po- staji tedaj, ko bo šlo vse po notah in v redu. * V Joliet 111., so šli skoro vsi "birtje"' na počitnice, ker so oblasti vse gostilne z adobo enega leta zaprle. ~ Z zdravstvenega stališča jim jaz to privoščim. Naj se po napornem delu malo odpočijejo in oddahneje, kajti vedno pritiskanje na "cash register" človeka tudi utrudi, o PIJTE LE VI VODO. Skoro ga ni pri nas Človeka, ki bi šel tolikokrat v Ljubljano, kakor so šli Flajšmanov oče iz naše vasi. Za to je bilo več vzrokov. Tamkaj so imeli brata Lovrenca in tri sestre: Uršulo, Cilko in Ivanko, a pozneje pa še hčere: Maričko, Len-čko in Albinco ter dva sinova v šolah: Luko in Toneta. Čeprav je od nas pešpoti v Ljubljano skoro pet ur, so se oče malokdaj tja peljali, hodili so običajno le peš. Ker so svojcem vedno nesli kaj za "pod zobe," je razumljivo, da so morali . na *'mavti' plačati vselej običajno mitninq. Zgodilo se je pa enkrat, da so hoteli prikriti steklenico žganja. Toda mitni-čarji imajo dobre nosove; očeta so pogruntali in zaradi hudir-skega žganja so morali oče plačati znatno globo ... To pa je očeta grizlo, da so sklenili maščevati se nad temi ljudmi. To se jim je izborno posrečilo. Naredili so takole: Kmalu po nesrečni globi so se znova podali v, Ljubljano. Ker je bilo pozimi, so bili dobro opravljeni. V notranji žep suknje so pa vtaknili steklenico — čiste vode. Dospejo očka do mitnice. Sprejme jih isti mladi mitničar, kateremu so plačali kazen. Seveda jim vse prebrska po nahrbtniku. Kar sline se mu po-cedijo, ko zagleda par lepih suhih kosov svinjskega mesa. Nato jih še vpraša, če imajo kje še kaj. Očka mu pa lokavo odgovore: "Le poglejte me dobro, ce imam še kaj » ." Glej zlomka, mitničar resnično izvoha steklenico v notranjem žepu. "Oha, očka, ste se mi znova mislili izviti, pa vam ni šlo; zopet plačate globo! Le mislite si, mene ne boste ociganili!" Ko očka zvedo, koliko je pla--čati globe, odgovore: "Smola je smola, denarja nimam več toliko, pustiti vam moram žganje :. "Torej ne boste plačali?" "Kako naj plačam, če pa nimam več okroglega, pustite me naprej!" Mitničar z veseljem popade steklenico, očka pa odkoračijo dalje po znani Dunajski cesti, meneč sam pri sebi: "Bog naj ti blagoslovi vodo; to vem, da pijan ne boš od nje . . Vračajoč se popoldne iz mesta so se očka oglasili na mitnici; dobijo pred mitnico ravno istega mitničarja in ga ogovo-re: "Prosim, gospod, jaz bi rad sedaj dobil nazaj svoje žganje; bom plačal globo." Na te hudomušne besede odgovori mitničar jezno: "Glejte, da se mi izgubite hitro naprej!" "Zakaj ste pa jezni, gospod? Ce nisem imel več denarja, kako sem pa hotel plačati . . .?" "Naj vas zlodej nese, saj tisto ni bilo žganje, ampak voda." "Kaj pravite, gospod? Torej mi je po pomoti moja stara nalila blagoslovljene vode namesto žganja. Oh, to bo sedaj tarnala, ko ne bo imela pri hiši nič blagoslovljene vode! Kje bi si človek mislil, eja . . Očka so nadaljevali pot dalje. Tisti mitničar pa mogoče še dandanašnji misli, da je bila res blagoslovljena voda v steklenici. Marsikomu so' "potoni očka povedali to šalo in vselej dostavili: "Pijte le vi vodo, mitničar j i, jaz sam pa žganje." Pristopajte k naši milijonski Jednoti! 1 I Ustanovljena v Jobetu, 111., dne 2. aprila 1894. hikorporimna v Jolietu, __ ■ "»»noto, dne 12. januarija, 1898. GLAVNI URAD: 1004 N, CHICAGO ST, JOLIET, ILL. Solventnoot aktivnega oddelka znaša 100.18%: solventnost mladinskega oddelka znaša 121.43% Od ustanovitve do 1. januarja, 1925 znaša skupna izplačana podpora $2,450,160.00. / v • GLAVNI URADNIKI: Glavni predsednik: Anton Grdina, 1053 East 62nd St., Cleveland, Oblo. I. podpredsednik: Matt Jerman, 332 Michigan Ave., Pueblo, Colo. II. podpredsednik: Anton Skubic, P. O. Aurora, Mitfn. III. podpredsed.: Mrs. Mary Prisland, 1034 Dillingham Ave., Sheboygan, Wis. Glsvni tajnik: Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111. Pomožni tajnik: Steve G. Vertin, 1004 N. Chicago St., Joliet, I1L / Blagajnik: John Grahek. 1012 N. Broadway, Joliet, HI. Duhovni vodia: Rev. J. J. Oman, 3547 E. 80th St., Cleveland, Ohio. Vrhovni zdravnik: Dr. Jos. V. Grahek, R. 303 Amer. State Bank Bldg. 600 Grant St. at Sixth Ave., Pittsburgh, Pa. NADZORNI ODBOR: Frank Opeka, 26—10th St., North Chicago, 111. John Jerich, 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. John Germ, 817 East "C" St., Pueblo, Colo. John Zulich, 15301 Waterloo Rd., Cleveland, Ohio. Martin Shukle, 811 Ave. "A", Eveleth, Minn. POROTNI ODBOR: John R. Sterbentz, 174 Woodland Ave., Laurium, Mich. Martin Kremesec, 2004 Coulter JSt., Chicago, 111. Frank Trempush, 42—48th St., Pittsburgh, Pa. PRAVNI ODBOR: John Dechman, Box 529 Forest City, Pa. john Murn, 42 Halleck Ave., Brooklyn, N. Y. John Butkovich, 1201 So. S. Fe Ave., Pueblo, Colo. UREDNIK "GLASILA K. S. K. JEDNOTB": Ivan Zupan, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Telefon: Randolph 628. Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote naj se pošiljajo na glavnega tajnika JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St., JoMet, 111., dopise, društvene vesti, razna naznanila, oglase in naročnino pa na "GLASILO K. S. K. JEDNOTE",.6117 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. IZ URADA GLAVNEGA PREDSEDNIKA. • POZIV NA SEJO. l'ozyr člani in članice dr. sv. Jožefa, št. 148, Bridgeport, Conn! S tem uradno poživljam vse člane in članice društva sv. Jožefa, št. 148. v Bridgeport, Conn., da se zanesljivo vdeležijo prihodnje redne mesečne seje v soboto dne 14. februarja v navadnih prostorih ob 2. uri popoldne. Te seje se bom tudi jaz udeležil. Opomba:—V nedeljo (15. febr.) zvečer bom obiskal sobrate naše Jednote v Bethlehem, Pa. ANTON GRDINA, glavni predsednik K. S. K. Jednote. IZ URADA DUHOVNEGA VODJE. HVALJEN BODI JEZUS KRISTUS! Ta krščanski pozdrav bodi moj prvi na članstvo Kranjsko-Slovenske Katoliške Jednote. Krašen in mil je ta pozdrav. Žal, da ga večkrat ne rabimo. Obenem pa izražam namen, s ka-» terim prevzamem nalogo duhovnega vodje naše katoliške Jednote. Slovenci v Ameriki iščemo pod okriljem naše slavne K. S. K. Jednote več kakor pa samo zavarovalnino proti bedi v bolezni ali pa v slučaju smrti. Mi se hočemo prav tako zavarovati tudi proti še hujši nesreči, kakor je telesna smrt. Katoliška Jednota naj nas ščiti- tudi. proti večni smrti in nas varuje narodnega pogina. Ustanovitelji K. S. K. Jednote so imeli, prav t gotovo ta vzvišen namen v mislih, ko so risali načrte, delali smernice in ustanavljali Jednoto. To je razvidno iz besedila ustave. Zgodovina jim je le prejasno klicala in grobovi izginolih- narodov so preresno kazali na dejstvo, da narod brez Boga nima podlage in ne obstanka. Želeli so torej dati Jednoti trdno podlago. Ta želja je zacementirala podlago v globoko in solidno versko točko ter rodila prekrasno geslo "VSE ZA VERO, DOM IN NAROD!" Vera je torej prva. Kdor je za vero, je tudi za dom in za narod. Posameznik, družina ali narod, ki je veren in po veri živi, seveda bo iz ubogljivosti do nauka Kristusovega spolnoval tudi vse druge dolžnosti, bodisi glede družine ali naroda. Verni oče bo skrben oče svoje družine, za^ dušo in telo. Verna mati in zvesta žena, ker ji tako ukazuje zapoved božja in ker veruje in pričakuje, da bodo enkrat vsi njeni mnogi trudi stotero poplačani od Njega, ki je rekel: "Karkoli ste storili enemu teh najmanjših, ki v mene verujejo, ste meni storili." Nasprotno pa, kje se najdejo zrušeni zakoni (divorce), zanemarjeni otroci, uboji in samomori^ Tam, kjer ni vere in se po veri ne živi. Torej vera je podlaga naše časne in večne sreče. Dokler bo verska točka glasna pri naši dični Jednoti, bo njen obstanek zasiguran, ker ima trdno podlago. Potem se bo čulo krasen pozdrav: "Hvaljen Jezus Kristus" po družinah in narodu. Njegov blagoslov bo znami, in če je On z nami, kdo bo zoper nas ? Vsem krajevnih tajnikom in tajnicam naznanjam, da jim bodo v bližnji bodočnosti poslani spovedni listki, katere naj potem razdelijo med članstvo, kakor je bila to doslej navada. Tam, kjer ni slovenskih duhovnikov, bi bilo dobro, da tajniki obiščejo krajevne župnike in jim stvar razložijo. Zdi se mi, d^ je najboljši način, ako se listki oddajajo pri obhajilni mizi. Vse-kako pa to priporočilo velja samo za kraje, kjer ni župnikov. V župnijah, kjer so slovenski duhovniki nastavljeni, tam naj se članstvo po vsem ravna, kakor jim veli njih lastni dušni pastir. Glede Velikonočne spovedi, več v bližnji prihodnjosti. Za danes iskreno pozdravljeni! FATHER J. J. OMAN, duhovni vodja K. S. K. J. IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA PREMEMBE ZA MESEC JANUAR, 1925. Pristopili. * K društvu sv. Štefana, št. 1 v Chicago, 111., 11859 Mladič Mary, roj. 1909, R. 16, $1000; 11860 Kolar Mary. roj. 1909, R. Frances, roj. 1901, R. 24, $1000; 11866 Malnar Matilda, roj. 1888, R. 37, $1000; 11867 Lamuth Katarina, roj. 1885, R. 40, $1000 ; 25668 Kramarič Adolf, roj. 1908, R. 16, $500; 15669 Zelko Joseph L., roj. 16, $1000 ; 25667 Marley Frank, 1908, R. 17» $1000 ; 25670 Fan-roj. 1§95, R. 30, $250. Sprejeti 3. januarja. Dr. šteje 245 čl. K društvu sv. Jožefa, št. 2 v Joliet, UL, 11861 Količ Antonija, roj. 1908, R. 16, ,$1000; 11862 Bregar Theresa, roj. 1908, R. 16, $500; 11863 Koc-jancich Helen, roj. 1908, R. 16, 81000; 11864 Malnar Mary, roj. 1908, R. 16, $1000; 11865 Zelko če Frank, roj. 1907, R. 17, $1000 ; 25671 Malnar Stanko, roj. 1885, R. 39, $1000. Spr. 12. januarja. Dr. šteje 475 čl. K društvu sv. Družine, št. 5 v La Salle, 111., 25672 Tolsto-veršnik Frank, roj. 1908, R. 16, $500. Spr. 4. januarja. Dr. šteje 134 čl. K društvu sv. Janeza Krstni- te, št 77 v Forest City, Pa ka, št. 11 v Aurora, 111., 11868 Zagorce Louise, roj. 1909, R. 16, $500. Spr. 26. januarja. Dr. šteje 82 čl. K društvu sv. Jožefa, št. 12 v forest City, Pa., 25673 Kova-čič Karol, roj. 1889, R. 86, $1000/ Spr. 11. januarja. Dr. šteje 236 čl. K društvu sv. Janeza Krstni-ka, št. 20 v Ironwood, Mich., 25674 Ramuta Joseph, roj 1892, R. 83, $1000 ; 25675 To-mac Matt, roj. 1884, R. 35, $1000. Spr. 26. januarja. Dr. šteje 96 čl. Kdruštvu sv. Barbare, št. 24 v Bloc ton, Ala., 11869 Ra-doš Mary, roj. 1891, R. 33, $500. Spr. 2. januarja. Dr. šteje 4 čl. K društvu sv. Vida, št. 25 v Cleveland, O., 25676 Jelnikar John, roj. 1890, R. 35, $1000. Spr. 4. januarja. Dr. šteje 489 čl. K društvu sv. Frančiška Šaleškega, št. 29 v Joliet, 111., 11870 Ivnik Julia, roj. 1904, R. 21, $1000; 11871 Kolbezen Josephine, roj. 1896, R. 28, $1000; 11872 Zeleznikar Ana, roj. 1893 R. 32. $1000; 11873 Rožič Katarina, roj. 1881, R. 44, $1000; 25677 Pleshe Joseph, roj. 1908, R. 16, $500; 25678 Ivnik Joseph, roj. 1905, R. 20, $1000; 25679 Klobučar Joseph, roj. 1903, R. 21, $1000 ; 25680 Lu-kančič Louis, roj. 1903,- R. 32, $500; 25681 Smrekar Mihael, roj. 1893, R. 31, $1000; 25682 Smrekar Louis, roj. 1890, R. 35, $1000. Spr. 7. januarja. Dr. šteje 524 čl. K društvu Marije Device, št. 33 v Pittsburgh, Pa., 25683 Zu-nič, roj. 1909, R. 16, $1000. Spr. 7. januarja. Dr. šteje 148 čl. K društvu sv. Petra in Pavla, št. 38 v Kansas City, Kans., 25684 Bukovetz John, roj. 1903, R. 21, $1000. Spr. 4. januarja. Dr. šteje 118 čl. K društvu sv. Frančiška Se-rafinskega, št. 46 v New York, N. Y., 11874 Capuder Ivanka, roj. 1908, R. 16, $1000. Spr. 10. januarja. D& šteje 97 čl. K društvu Marije Sedem Žalosti, št. 50 v Pittsburgh, Pa., 11875 Stajduhar Ana, roj. 1908, R. 16, $1000 ; 25685 Balkovec John, roj. 1908, R. 17, $1000; 25686 Kroteč Joseph, roj. 1908, R. 17, $1000; 25687 Kajin Frank, roj. 1891, R. 34, $1000; 25688 Žalec Frank, roj. 1886, R. 38, $500. Spr. 17. januarja. Dr. šteje 331 čl. K društvu sv. Alojzija, št. 52 v Indianapolis, Ind., 11876 Gerbech Ivana, roj. 1889,. R. 41, $500 ; 25689 Kusick Henry, roj. 1892, R. 32, $250. Spr. 4. januarja. Dr. šteje 126 čl. K društvu sv. Jožefa, št. 56 v Leadville, Colo., 11877 Smo-lich Steffie, roj. 1908, R. 16, $1000; 11878 Gorsich Ana, roj. 1879, R. 45, $250; 25690 Pez-dirc Nikolaj F., roj.. 1907, R. 17* $1000 ; 25691 Križman Rudolf, roj. 1907, R. 18, $1000. Spr. 23. januarja. Dr. šteje 167 čl. « K društvu sv. Janeza Krstni-ka, št. 60 v Wenona, 111., 25692 Obrenovich Stephen, roj. 1907. R. 17, $1000. Spr. 8. januarja. Dr. šteje 47 čl. K društvu sv. Lovrenca, št. 63 v Cleveland, O., 11879 Dre-nik Frances, roj. 1908, R. 16, $1000; 25693 Maver Frank, roj. 21, $1000. Spr. 11. januarja. Dr. šteje 256 čl. K društvu sv. Petra in Pavla, št. 64 v Etna, Pa., 11880 Latko-vič Mara, roj. 1894, R. 31, $1000; 11881 Žugaj Rozalija, roj. 1886, R. 39, $1000. Spr. 17. januarja. Dr. šteje 208 čl. K društvu sv. Janeza Evangelista, št. 65 v Milwaukee, Wis., 25694 Turk Joseph, roj. 1903, R. 21, $1000 ; 25695 Sterk Peter, roj. 1889, R. 36, $1000. Spr. 11. januarja. Dr. šteje 178 čl. K društvu Presvetega Srca Jezusovega, št. 70 v St. Louis, Mo., 11882 Zlatoreck Mary, roj. 1903, R. 22, $500. Spr. 18. januarja. Dr. šteje 89 61. K društvu' Marije Vnebovze- mm 25696 Jaklich Martin, roj. 1906, R. 17, $1000. Spr. 11. januarja. Dr. šteje 163 čl. K društvu Marije Pomagaj, št. 78 v Chicago, UL, 11888 Oman Monica, roj. 1966, R. 19, $1060. Spr. 18. januarja. Dr. šteje 286 čl. K društvu Marije Čistega Spočetja, št. 80 v So. Chicago, 111., 11884 Ariskovich Ana, roj. 1890, R. 35, $1000; 11885 Nik sich Mary, roj. 1890, R. 35, $1000; 11886 Rakosich Helen, roj. 1886, R. 38, $1000. Spr 18. januarja. Dr. šteje 205 čl. ? K društvu sv. Srca Marije, št. 86 v RockSprings, Wyo., 11887 Taucher Jennie, roj 1908, R. 16, $1000. Spr. 11 januarja. Dr. šteje 68 čl. K društvu sv. Barbare, št 92 v Pittsburgh, Pa., 11888 Klich Ljuba, roj. 1894, R. 31, $1000. Spr. 12. januarja. Dr. šteje 92 čl. K društvu Friderik Baraga št. 93 v Chisholm, Minn., 25697 Klun Frank R., roj. 1906, R. 19, $1000; 25698 Gaspersieb Frank, roj, 1890, R. 35, $500. Spr. 11. januarja., Dr. šteje 193 čl. K društvu Marije Zdravje Bolnikov, št. 94 v Sublet, Wyo., 25699 Kržišnik John, roj. 1891, R. 34, $1000. Spr. 11. januarja. Dr. šteje 35 čl. Kdruštvu sv. Cirila in Metoda, št. 101 v Lorain, O., 25700 Kosten Joseph, roj. 1906, R. 18, $1000. Spr. 7. januarja. Dr. šteje 86 čl. K društvu sv. Jožefa, št. 103 v Milwaukee, Wis., 25701 Perše John, roj. 1880, R. 45, $1000 Spr. 3. januarja. Dr. šteje 143 Čl. K društvu sv. Genovefe, št, 108 v Joliet, 111,, 11889 Kusma-jak Ana, roj. 1906, R. 19, $1000; 11890 Sgerm Helen, roj. 1904, R. 20, $1000; 11891 Be-ber Jennie, roj. 1897, R. 27, $1000. Spr. 4. januarja. Dr. šteje 155 čl. K društvu sv. Jožefa, št. 110 Barberton, O., 26702 Ujčič Joseph, roj. 1909, R. 16, $500. Spr. 18. januarja. Dr. šteje 79 čl. - K društvu sv. Srca Marije, št. 111 v Barberton, O., 11892 Klimp Theresa, roj. 1908, R. 16, $500. Spr. 11. januarja. Dr. šteje 105 čl. K društvu sv. Ane, št. 120 v Forest City, Pa* 11893 Ore-hek Katarina, rojč 1908, R. 16, $1000; 11894 MikKč Josephine, roj. 1892, R. 33, $1000. Spr. 18. januarja. Dr. šteje 228 čl. K društvu sv. Ane, št. 123 v Bridgeport, O., 11895 Avsec Štefanija, roj. 1908, R. 16, $1000; 11896 Gričer Štefanija, roj. 1908, R. 16, $1000; 11897 Dematte Josephine, roj. 1905, R. ltf, $1600; 11898 Luzar Uršula, roj. 1888, R. 36, $500. Spr. 18. januarja. Dr. šteje 78 čl. K društvu sv. Barbare, št. 128 v Etna, Pa., 11899 Cavrak Mary, roj. 1905, R. 20, $1000. Spr. 20. januarja. Dr. šteje 52 čl. K društvu sv. Ane, št. 134 v Indianapolis, Ind., 11900 Kagel Edna, roj. 1894, R. 31, $1000. Spr. 7. januarja. - Dr. šteje 55 čl. K društvu sv. Družine, št. 136 v Willard, Wis., 25703 Je-ras Franki foj. 1908, R. 16, $500. Spr. 4;. januarja. Dr. šteje 74 čl. K društvu sv. Cirila in Me* toda, št. 144 v Sheboygan, Wis., 25704 Kerzišnik John, roj. 1908, R. 16, $1000; 25705 Var-ščaj John, roj. 1908, R. 16, $500. Spr. 4. januarja. Dr. šteje 171 čl. K društvu sv. Jožef«, št. 146 v Cleveland, O., 11901 Kastelic Ana, roj. 1908, R. 16, $500. Spr. 15. januarja. Dr. šteje 152 čl. K društvu sv. Ane, št. 150 v Cleveland, O., 11902 Barle Rozalija, roj. 1908, R. 16, $1000; 11903 Marinčič Rozalija, roj. 1908, R. 17,-$1000; 11904 Zaletel Rozalija, roj. 1905, R. 20, $1000; 11905 Suštaršič Ana, roj. 1908, ft. 21, $1000; 11906 Straus Josephine, roj. 1908, R. S 82, $1000; 11907 Suštaršič Mary, roj. 1901. R. 24, $500. Spr. 18. januarja. Dr. šteje 122 čl. K društvu sv. Mihaela, št 152 v So. Deering, m., 11908 Kukuruzovič Ana, roj. 1886, R. 88, $1000. Spr. 14. januarja. Dr. šteje 71 čl. K društvu sv. Jožefa, št. 153 v Canonsburg, Pa., 25706 Ver hovec John, roj. 1903, R. 22, $1000. Spr. 7. januarja. Dr Šteje 99 čl. K društvu Kraljica Majnika, št. 157 v Sheboygan, Wis., 11909 Pausha Angeline, roj. 1907, R. 17, $1000; 11910 Zalar Mary, roj. 1898, R. 26, $1000. Spr. 19. januarja. Dr. šteje 121 čl. _ K društvu Marije Magdalene, št. 162 v Cleveland, O., 11911 Koželj Laura, roj. 1908, R. 16, $1000; 11912 Marver Josephine, roj. 1904, R. 20, $1000; 11913 Gabrenja Ana, roj. 1904, R. 21, $500; 11914 Vidrih Frances, roj. 1901, R. 23, $560. Spr. 5 januarja. Dr. šteje 466 čl. -K društvu sv. Mihaela, št. 163 v Pittsburgh, Pa., 11915 Bogut Ana, roj. 1904, R. 20, $1500; 11916 Brozenich Ana, roj. 1903, R. 21, $1500; 11917 Jakučevič Karoline, roj. 1887, R. 87, $1000; 11918 Talijan Louise, roj. 1890, R. 34, $1000; 11919 Klokočki Magdalena, roj. 1886, R. 39, $1000 ; 25707 Sko-ko Anton, roj. 1894, R. 31, R. 31, $1000 ; 25708 Budimir Cvitko, roj. 1887, R. 38, $1000; 25709 Bogut Nikolaj, roj. 1906, R. 19, $2000. Spr. 26. januarja. Dr. šteje 318 čl. K društvu sv. Jožefa, št. 169 v Cleveland, O., 25710 Pezdirtz John, roj. 1902, R. 23, $500; Spr. 16. oktobra, 1924; 11920 Stanger Rozalija,' roj. 1907, R. 17, $500; 11921 Stanger Ange] la, roj. 1906, R. 18, $500; >1922 Cuk Mary, roj. 1870, R. 55, $250; 25711 Strmole Martin, roj. 1908, R. 16, $1000; 25712 Mervar Frank, roj. 1884, R. 40, $1000; 25713 Krai Joseph, roj. 1881, R. 44, $1000. Spr. 19. januarja. Dr. šteje 96 el. K društvu Presvetega Srca Jezusovega, št. 172 v West Park, O., 11923 Vehar Mary, roj 1908, R. 16, $500. Spr. 4. januarja. Dr. šteje 77 čl. K društvu sv. Ane, št. 173 v Milwaukee, Wis., 11924 Božič Mary, roj. 1899, R. 26, $1000; 1192'» Kokalj Mary, roj. 1896, R. f\ $500. Spr. 18. januarja. Dr. šteje 47 čl. K društvu sv. Martina, št. 178 v Chicago, 111., €5714 Selaj Štefan, roj. 1895, R. 29, $1000; 25715 Farkaš Anton, roj. 1896, R. 29, $500. Spr. 11. januarja. Dr. šteje 16 čl. K društvu sv. Cecilije, št. 186*v Bradley, lil., 11926 Bra-desich Ana, roj. 1909, R. 16, $1000; 11927 Drassler Elsie, roj. 1905, R. 19, $500; 11928 Rward Frances, roj. 1900, R. 25, $500; 11920 Ponikvar Ana, roj. 1892, R. 32, $500; 11930 Mesec Ana, roj. 1883, R. 42, $250; 11935 Stua Barbara, roj. 1881, R. 44, $250; 11932 Lu-stig Frances, roj. 1877, R. 47, $250; 11933 Drassler Ana, roj. 1876, R. 48, $250; 11934 Brade-sich Frances, roj. 1875, R. 50, $250; 11933, Stua Barbara, roj. 1874, R. 50, $250; 11936 Stua Avguština, roj. 1871, R. 54, $250. Spr. 21. januarja.. Dr. šteje 19 čl. K društvu Marije Pomagaj, št 190 v Denver, Colo., 11937 Ambrož Katarina, roj. 1890, R. 84, $500. Spr. 11. januarja. Dr. šteje 20 čl. Pristopili v razred "C;" 20 letna zavarovalnina. K društvu sv. Vida, št. 25 v Cleveland, O., 95 Kraje Louis, roj. 1908, R. 16, $1000. Sprejet januarja. Dr. šteje 489 čl. K društvu Presvetega Srca Jezusovega, št. 70 v St. Louis, «o., 96 Speck Ma*y, roj. 1909, R. 16, $1000. Spr. 18. januarja. Dr. šteje 89 čl. K društvu Marije Pomagaj, št. 184 v Brooklyn, N. Y., 97 Delač Mary A., roj. 1908, R. 17, $500. Spr. 11. januarja. Dr. Šteje 24 ČL Člani z dvema certifikatoma; dosmrtna zavarovalnina. K društvu sv. Mihaela, št. 168 v Pittsburgh, Pa., 10984-A Skoko Ljuba, roj. 1906, R. 19, $1000. ZaVarovala 12. januarja. Društvo šteje 318 čl. Suspendovani zopet sprejeti. K društvu sv. Petra in Pavla, št 64 v Etna, Pa., 19725 Kireta Stanislav, R. 27, $1000. Zopet sprejet 5. januarja. Dr. šteje 208 čl. K društvu Marije " Čistega Spočetja, št. 80 v-So. Chicago. 111., 3529 Kralj Franca, R. 25, $1000. Zopet spr. 18> januarja. Dr. šteje 205 čl. Suspendovani. Od društva sv. Jožefa, št. 2 v Joliet, 111., 24005 Zupančič Vitus, R. 17, $1000. Suspendo-van 17. januarja. Dr. šteje 475 čl. Od društva sv. Družine, št. 5 v La Salle, 111., 24986 Bratkovic Joseph, R. 16, $500; 18653 Božič Frank, R. 31, $1000 ; 20741 Ojster Frank, R. 34, $1000 Susp. 26. januarja. Dr. šteje 134 čl. Od društva sv. Vida, št. 25 v Cleveland, O., 10819 Zulič Ivan, R. 33, $500. Susp. 24. januar ja. Dr. šteje 489 čl. Od društva Marije Sedem Žalosti, št. 50 V Pittsburgh, Pa., 24508 Nikatovič Joseph, R. 26, $1000; 18127 Knjaz Vid, R. 29, $1000. Susp. 11. januarja. Dr. šteje 331 čl. Od društva sv. Jožefa, št 56 v Leadville, Colo., 23104 Sadar Ignac, R. 16. $1000 ; 24605 Meglen John, R. 45, $250. Susp. 14. januarja. Dr. šteje 167 čl. Od društva sv. Janeza Evangelista, št. 65 v Milwaukee, Wis., 22255 Rebernišek Martin. R. 22, $500 ; 25315 Stiglich Stefan, R. 38, $1000 ; 9022 Shega Joseph, R. 51, $500. Susp. 11. januarja. Dr. šteje 178 čl. Od društva Marije Pomagaj št. 78 v Chicago, 111., 10907 Križnič Antonia, R. 18, $1000. Susp. 18. januarja. Dr. šteje 236 čl. / Od društva Friderik Baraga št 93 v Chisholm, Minn., 11425 Staudohar Peter, R. 32, $1000; 23181 Studohar Peter, R. 16, $1000. Susp. 11. januarja. Dr. šteje 193 čl. Od društva sv. Ane, št 105 v New York, N. Y., 8192 Kustrin Marija, R. 24, $500. Susp. 12. januarja. Dr. šteje 62 čl. Od društva sv. Genovefe, št. lOfe v Joliet, III., 9411 Sandar Angela, R. 23, $1000; 11308 Muren Ana, R. 17, $1000. Susp. 14. januarja. Dr. šteje 155 čl. Od društva Marije sv. Rožnega Venca, št. 131 v Aurora, Minn., 23456 Matabzia Julius, R. 32, $1000. Susp. januarja. Dr. šteje 101 čl. Od druš.tva sv. Ane, št. 150 v Cleveland, O., 10031 Matko Mary, R. 19, $500. Susp. 18. januarja. Dr. šteje 122 čl. Od društva sv. Mihaela, št. 162 v So. Deering, 111., 21796 Peršič Anton, R. 22, $1000. Susp. 11. januarja. Dr. šteje 71 čl. Od društva sv. Jeronima. št. 153 v Canonsburg, Pa., 9382 Kukis Mary, R. 16, $500. Susp. 14. januarja. Dr. šteje 99 čl. Od društva Marija Pomoč, Kristjanov, št. 165 v West Al-lis, Wis., 10046 Volovšek Ana, R. 29, $50. Susp. Dr. šteje 77 čl. Od društva sv. Jožefa, št. 169 v Cleveland, O., 23910 Re-celj Ludvik, R. 16, $500 ; 25371 Matoh Joseph, R. 31, $1000; 24473 Terček John, R. 25, $500. Šusp. 13.- januarja. Dr. šteje 96 čl. Od društva sv. Martina, št. 178 v Chicago, 111., 25434 Sabo-čan Steve, R. 3§, $500. Susp. 11. januarja. Dr. šteje 16 čl. Pristopili. Od društva Vitezi sv. Jurija, Št. 3 v Joliet, 111., k društvu sv. Genovefe, št. 108 v Joliet, 111., 9464 Klepec Marija, • R. 24, $1000. Prestopila 11. januarja. 1. dr. šteje 140 čl., 2. dr. šteje Ito čl. Od društva sv. Družine, št. 5 v La Salle, ni., k društvu Marije Pomagaj, št 176 v Detroit, Mich., 18263 Kobal Frank, R. 20, $1000. Prest. 11. januarja. I. dr. šteje 134 čl., 2. dr. šteje 68 čl. Od društva sv. Jožefa, št. 7 v Pueblo, Colo., k društvu sv. Roka, št. 113 v Denver, Colo., 20873 Virant Frank, R. 31, $1000. Prest. 20. januarja. 1. dr. šteje 520 čl., 2. dr. šteje 84 čl. Od društva sv. Jožefa, št. 7 v Pueblo, Colo., k društvu Marije Pomagaj, št. 190 v Denver, Colo., 3710 Virant Ana, 30,\ $500. Prest. 20. januarja. 1. dr. šteje 520 čl., 2. dr. šteje 20 Čl. Od društva sv. Petra, št. 30 v Calumet, Mich., k društvu Marije Pomagaj, št. 176 v Detroit, Mich., 23684 Zunich John, R. 17, $1000; 20757 Zunich Mihael, R. 19, $1000 ; 8373 Muka-vec Pavel, R. 29, $1000. Prest. II. januarja. 1. dr. šteje 168 čl., 2. dr. šteje 68 čl. Od društva sv. Petra in Pavla, št. 38 v Kansas City, Kans., k društvu sv. Cirila in Metoda, št. 90 v So. Omaha, Neb., 23557 Skof Anton, R. 20, $1000. Prest. 10. januarja. 1. dr. šteje 118 čl., 2. dr. šteje 44 čl. Od društva sv. Srca Marije, št. 111 v Barberton, O., k društvu Marije Pomagaj, št. 78 v Chicago. 111., 10699 Bavetz Mary, R. 27, $1000; 10700 Gre-gorič Margareta, R. 31, $1000. Prešt. 18. januarja. 1. dr. šteje 105 čl., 2. dr. šteje 236 čl. Od društva sv. Ane, št. 127 v Waukegan. 111., k društvu Kraljica Majnika, št. 157 v Sheboygan, Wis., 11136 Kovačič Mary, R. 24, $500. Prest. 14. januarja. 1. dr. šteje 142 čl., 1. dr. šteje 121 čl. Od društva Marije sv. Rožnega Venca, št. 131 v Aurora, Minn., k društvu sv. Antona, Padovanskega, št. 72 v Ely, Minn., 22158 Vovk Anton, R. J8, $1000. Prest. 23. januarja. 1. dr. ptejc 101 čl., 2. dr. šteje 117 ČL Od društva sv. Antona Pado-/anskega, št. 158 v Hostetter, Pa, k društvu Marije Pomagaj, št. 188 v Homer City, Pa., 2146 Močilnikar Frances, R. 44, $500; 6704 Močilnikar Frank, R. 48, $1000. Prest. 14. januarja. 1. dr. šteje 18 čl., 2. dr. šteje 20 Čl. Odstopili. Od društva Marije Pomagaj, št. 78 v Chicago, 111., 9604 Bučar Ana, R. 16, $1000; 10149 Bučar Bertha, R. 16, $1000. Odstopile 31. januarja. Dr. šteje 236 čl. Od društva sv. Martina, št. 126 v Mineral, Kans, 15295 Hac^ Viktor, R. 30, $1000. Odstop. 23. januarja. Dr. šte-' je 11 čl. Od društva Kraljica Miru, št. 167 v Thomas, W. Va., 24875 Vogrin Steve, R. 16, $1000; 22997 Vogrin Mihael. R. 48, $250. Odstop. 1. februarja. Dr. šteje 7. čl. Od društva Presvetega Srca Jezusovega, št. 172 v West Park, O., 10562 Zakrajšek Jennie, R. 18, $500. Odstop. 4. januarja. Dr. šteje 77 Čl. Odstopili 70 let zavarovani. Od društva sv. Petra, št. 30 v Calumet, Mich., 1630 Lakner John, R. 50, $1000. Odstop. 29. januarja. Dr. šteje 168 Čl. Zvišali zavarovalnino. Pri društvu sv. Alojzija, št. 52 v Indianapolis, Ind., 8230 Rutar Mary, R. 39 z $500 na $1000. Zvišala 1. januarja. Znižali zavarovalnino. Pri društvu sv. Štefana, št. 1 v Chicago, 111., 24363 Bambich Frank, R. 20, z $1000 na $250. Zniž. 6. januarja. JOSIP ZALAR, glav. tajnik. Nekateri ljudje nočejo nikakor ostati tudi ne na vznožju lestve, ti silijo vedno le nižje in nižj4. Kadar najde hudobe* človeka marljivega pri delu, zbeži tiho po prstih od njega. Katero društvo bo dobilo prvo nagrado? Strašen umor pri Krškem V Vrbinski vasi pri Vidmu je živel stari grobar Jakob Ver-delj srečno življenje s svojo ženo Marijo. Prihranil si je toliko, da je postavil na stare dni malo hišico in uredil posestvo, na katerem se je bavil z mlekarstvom. Ker so ga imeli okolčani jako radi, je imel mnogo odjemalcev. Da si olajša posel je vzel Verdelj v hišo mladeniča, ki mu je pomagal pri raznašanju mleka. Mladenič je bil jako priden in si je naglo pridobil simpatije obeh zakoncev, tako da sta se odločila, da mu po smrti prepustita posestvo pod pogojem, ostane pri njih in se bavi za gospodarstvo in njuno vzdrževanje. Mladeniča sta klicala za Jožeta, dočim za njegov priimek nikdo ni vedel. Govorilo se je, da je prišel iz Rajhen-burga, kjer je bil zaposlen v kamnolomu. Tako je šlo naprej do 12. decembra pretekle-. ga leta, ko se je zgodil strašen zločin. Tega dne so ostali namreč vsi Verdeljevi odjemalci brez mleka. Ljudem se je zdelo to čudno, ker so vedeli, da je bil starec točen. Zato so začeli spraševati za pjim. Ko so prišli do njegove hiše, so našli okna in vrata zaprta, in iz hiše se ni na klic nihče javil. Tudi o Jožetu ni bilo nobenega sledu. Stvar je bila prijavljena policiji, ki je odredila obširno preiskavo in ugotovila sledeče: Dva do tri tedne poprej * je Jože nagovarjal Verdelja in njegovo ženo, naj kupita še eno kravo, da bi se posel povečal. Starček se je dal pregovoriti. Dv ignil je že iz Mestne hranilnice v Krškem 4,000 dinarjev, vendar do kupčije ni prišlo. Drugi dan, ko sta izginila zakonca, pa je Jože vzel eno kra vo in jo odvedel na sejm v Krško. Ponujal jo je mesarjem. Neki mesar mu je dal za njo 250 dinarjev are, drugi dan pa je prišel po njo v Vrbinsko vas in hotel plačati ostalo vsoto. J V hiši je našel samo Jožeta. Ko pa mu je Jože povedal, da gospodarja ni doma, se je mesar premislil in zahteval povračilo are. Ker se je mesarju zdela stvar sumljiva, je zadevo naznanil oblastem v Krškem. Drugi dan je prišel župan osebno in našel na Verdeljevih vratih napis: "Jaz sem junak iz Like in se nikogar ne bojim. Stari in stara sta odšla v toplice in se nikdar ne vrneta." Zupan je o tem takoj ozvestil orožni ke, ki so potem s silo vdrli v Verdeljevo hišo, kjer se jim je nudila strašna slika. Vse pohištvo je bik) yrevr njeno in razmetano. Postelni-na je bila okrvavljena, po zidov ju in tleh polno krvi. Verdelja in žene pa ni bil onikjer, isto-tako tudi ne Jožeta.. Bilo je takoj jasno, da je zločinec najbrž vrgel svoji žrtvi v Savo. Ko je bil zločin odkrit, so se nekateri spomnili, da je Jožeta pred dvema dnevoma posetila njegova žena, ki je prispela iz Karlovca in odnesla iz hiše precej obleke in perila. Verdelje-va hiša je bila namreč popolnoma oplenjena. Zasledovanje morilca je bilo močno otežčano, ker nihče ni vedel za njegov priimek. V Bil je poznan kot Martin Prpič. Joža Klasič in Josip Masič. Cez-nekaj dni, ko se je mislilo, da je izginil brez sledu, pa je poslal Joža iz Zagreba v Rajhenburg dve pismi nekemu tovarišu, s katerim je delil v kamnolomu. Kmalu nato pa je zopet zabrisal vse sledi in je bilo vse poizvedovanje za njim brez uspeha. Tudi zagrebška policija je vodila preiskavo, istotako zaman, dokler ni prišel končno v Zagreb poslovodja kamnoloma v Rajhen-burgu. Ta je na cesti spoznal skrivnostnega Jožeta m odredil njegovo aretacijo. Ugotovilo se je, da je Joža identičen z Josipom Hercegom, starim 29 let, mehanikom iz Karlovca. Herceg je priznal, da je umoril in oropal Verdelja in njegovo ženo in trupli zakopal za hišo. Po daljšem obotavljanju je tudi priznal, da je tudi njegova žena vedela za zločin in odnašala stvari iz hiše. Umor je izvršil s sekiro, s katero je v spanju zakoncem presekal glavi. Ker se mu ni posrečilo, da proda starčevo kravo, je vzel onih 4,000 dinarjev, ki jih je dvignil Verdelj iz hranilnice, da kupi novo kravo. Po Hercegovem priznanju so orožniki v Vidmu odredili izko-panje na Verdeljevem dvorišču in v resnici našli šest metrov za hišo zakopani trupli Ver delja in njegove žen. Sekire, s katero sta bila umorjena, pa še sedaj niso našli. Zagrebška policija je aretirala sedaj tudi Hercegovo ženo, ki jo je našla dne 19. januarja v Karlovcu. Jakob Verdelj in njegova žena sta bila stara 59 let. 2ena je bila doma iz Tuhlja na Hrvatskem, on pa iz celjske okolice. Otrok nista imela. Proslava 25 letnice. Nedavno so proslavile nemške krščanske strokovne organizacije v srcu industrijskega zapada — v Koelnu — 25 letnico svojega obstoja. Je to jubi lej, ki ni šel neopažen mimo javnega mnenja Nemčije, zato podajamo rezultat tega pomembnega slavija. Krščanske strokovne organizacije so nastale iz žive potrebe, zajeziti pogubo-nosni val liberalno-mamonistič-nega nazora, ki ga propoveduje materijalistčino usmerjena socialna demokracija. Te organizacije so celih 25 let uspešno propoyedovale in širile idejo, da .-liso le čisto zunanje gospodarske forme ono, kar deluje v ob-iikujočem pravcu, marveč duhovna orientacija človeka. Krščansko delavstvo ni moglo slediti ljudem, ki so postavili v historičnem materijaliz-mu prvo in edino dogmo vsega sociološkega razmotrivanja. In res: krščanske strokovne organizacije so dobile za to svojo načelno utemeljitev sijajno zadoščenje iz ust socivologov, ki so bili pred dvajsetimi leti še mnenja, da delavsko gibanje nima s krščanstvom nobenega opravka. Priznani sociolog Werner Sombart je izjavil na kongresu krščanskih organiza-lij v Vratislavi še leta 1906. Hedeče: > "Socialna demokracija ima .-avno tako visok nazor o življenju kakor vi. Glecje posebnih vprašanj, ki jih imate za-itopati, je svetovni nazor pravzaprav postranska stvar. Delavsko gibanje nima s preoblikovanjem družbe nič opraviti." Po 18 letnih izkušnjah je pri-iel ta svetovni učenjak na polju sociologije do sledečih zaključkov: "Absolutna ideja o razredni borbi je neresnična, nepravična in ničvredna. Tej nevarnosti je treba zoperstaviti vero: ne vidim druge poti kakor staro vero v Boga. In s tega stališča je mogoča borba proti stališču razrednega boja stališču, ki je bilo porojeno iz brezbožja." v Taka je pot spoznanja, ki jo fe prehodil Werner Sombart. Divjanje materialistov y obeh ekstremih je le znak, da čutijo te široke plasti delovnega ljudstva ono izrazito težnjo k Bogu in oplemenitvi človeške miselnosti z večnoveljavnim krščanskim etosom. Neki udeleženec proslave v Koelnu, priprost delavec iz Berlina, je dejal svojemu tovarišu: "Glej, to je tisto, kar me v Koelnu vedno znova zagrabi: tu so cerkveni stolpi višji nego tvomiški dimniki. In v Berlir?u je ravno narobe . . ." Kako globoka resnica! Svečani otvoritveni seji je dal posebno obiležje kardinal Schul-te s svojim duhovitim govorom, v katerem je utemeljil potrebo krščanskih strokovnih organi-aacij, ki so na nravni podlagi jasno poudarjale, da krščanstvo delavcu ne brani, boriti se z vsemi dopustnimi in pravnove-ljavnimi sredstvi za zboljšanje svojega gmotnega položaja. Krščanska načela, ki niso — kakor načela nasprotnikov — od včeraj, imajo 2,000 letno preizkušnjo, zato jih je treba tudi 20. stoletju uveljaviti na vse strani, da se bo obnovilo obličje zemlje in zboljšal položaj najbednejših ljudskih plasti v smeri zadovoljstva. Ker bivši državni kancler, dr. Marx radi krize v Berlinu ni utegnil prisostovati, ga je zastopal centrumaški minister za delo, dr. Brauns. Navzoči so bili in referirali so nadalje poslanci Imbusch, Giesberts, Joos in Esser. Uprav sijajen pa je bil v obrazložitvi krščanske strokovne ideje znani ideolog in bivši ministrski predsednik n. r. Stegerwald, ki je v glavnem izvajal : i "Pred 25 leti je bila v Nemčiji, zlasti v nižjih plasteh, so-cialna demokracija nositeljica modernega brezverstva. V 'svobodnih' organizacijah so polnili knjižnice s 'Haeckels Weltraet-sel,' 'Pfaffenspiegel/ Bebelovo 'Ženo' itd. Politično ustavljene smeri ni bilo. Bismarskova politika sile je bila adut. Podjetniki, navdahnjeni s tem duhom, niso imeli za potrebe delavstva nobenega smisla. Kasta in razred * je bilo vse. Lieutenant in asesor sta bila duhovni simbol. Staro krščaiisko-socialno gibanje je v borbi za socialni in krščanski prerod družbe opešalo in je bilo naposled razbito. Katoličane so speljali s socialnega na cerkveno-politično polje in protestantizem je zaviral razmah socializma. "Leta 1899. je bik) na kongresu zastopanih 56,000 delavcev, nedavno je znašalo število Članov, že 1 milijon, danes 2 milijona, a borbe so bile težke. Ali danes imajo naše organizacije svojo "Ideologijo in svoj idejni svet. Socialna demokracija je materializem propoveda-la, s meščanska družba ga je prakticirala. Krsčanfcke < organizacije razločujejo med kapitalističnim duhom in socialistično idejo. Borbe proti slednji pa ne tolmačimo kot borbo proti socialističnim delavcem, kajti borba proti duhu kapitalizma in socialistični ideji je boj duhovnega načela, ki ga imamo zastopati proti materialistično-meha-nističnemu svetu. Vlada duhovnega načeta zahteva priznanje najvišjih nravnih zakonov, vero v zadnje in najvišje bitje, v Boga in gonilno silo duha v človeški usodi in zgodovini. "To pomeni nadreditev duha nad materijo in nad strojem. Hočemo močno državo, na zunaj in znotraj, a odklanjamo vse-moč države. Država je leta 1914. zlorabila moč v dve smeri in je zanemarila moralne in duhovne postaje svojega razvoja. Socialna demokracija pozna eno izhodišče: razred; žolte organizacije delo, mi pa — poklic, ki postavlja človeka od šole do groba v duševno razmerje do dela, države*, gospodarstva in družbe. Zato odklanjamo razredni pojem. Po socialističnem pojmovanju je delo nujnost za vzdrževanje obstoja delovnega človeka; nam je delo nravna dolžnost. To pojmovanje. je boljši.motor za preureditev gospodarskih in socialnih razmer kakor socialistično sovraštvo.? Iz teh besed je razvidna silna etična vez, ki spaja dva milijone nemških katoliških delavcev v borbi na dveh frontah; za nas pa so dragocen prispevek pri postavljanju novih smernic krščanskega strokovnega gibanja. IVAN MEŠTROVIČ Woodrow WHsonovi ustanovi. Kakor je bilo že objavljeno v časopisih, je bila v nedeljo dne 28. decembra, 1924 izročena Viscountu Cecilu od Chelwoods, člana sedanje angleške vlade in zastopnika Britanije pri Ligi Naroda, nagrada Woodrow Wil- sonove ustanove (Wilson Foundation) v znesku od $25,000 v znak priznanja za njegove zasluge za delo svetovnega miru. Ob tej priliki je na slavnostnem banketu predsednik Wilsonove ustanove, Norman H. Davis, predal" Viscountu Cecilu v imenu ustanove častno medaljo, ki jo je izdelal Ivan Meštrovič. Zraven poročil o govorih, ki so bili izoečeni ob tej priliki, so vsi ameriški časopisi prinesli opis in mnogi tudi sliko Meš-trovičeve medalje. Vsi časopisi so povdarili, kako to krasno delo "velikega jugoslovanskega umetnika" je od njegove strani "delo ljubezni in poklon od strani novih narodov Evrope, ki vidijo v Wilsonu svojega največjega .dobrotnika." Od strani uprave ustanove je bilo objav Ijeno, da se odlivki v bronzi ti ste medalje bodo vpotrebovali vsako leto, ko se bo podeljevala nagrada Wilsonove ustanove. Medalja je bila izdelana najprej v gipsu, v katerega jo je umetnik direktno vrezal, in potem je bila odlita v bronzi. Medalja ima dqset inč v polumeri in je izdelana na obeh plateh Na srednji strani v sredini izdelan je v reliefu lik zakonodal-ca v plašču in z licem Wilsona, katero lice ni izdelano kot portret, marveč bolj kot tip. Wilson upira prst na desko zakona Izza te figure izdelane so v plitkem reliefu tri simbolične figure. Sfinga, Krist in Angel z vago. Okoli teh figur se nahajajo latinske besede: "Aspi entia, Caritas, Justitia, Lex Mundi," kar pomenja: Modrost, ljubezen, pravica, zakon sveta. Na rovašu medalje je v okrogu napis: "The Woodrow Wilson Award" a v sredini dedikacija, ki se v prevodu glasi: "Viscountu Cecilu od Chelwooda, za 0 vredne ubluge za stvar mednarodnega sodelovanja in ustano> vljenja miru potom pravice." Besede na tej strani je odredil odbor ali napis na sprednji strani je plod inspiracije umetnika samega. Meštrovič je bil naprošen od strani odbora Wilsonove ustanove, da izdela neko medaljo. On je na taktno vprašanje odbora. da-li bi bil pri volji izdelati tako medaljo, takoj odgovoril, da bo to rad napravil kot tribut spominu Wilsona, in tako je tudi storil. V imenu Wilsonove ustanove se je Meštroviču s posebnim pismom zahvalil Predsednik Davis, v katerem je rekel: "Lord Cecil je ponosen posedovati ta bronasti simbol in mi smo ponosni, da smo za našo nagrado imeli tako odlično umetniško delo. Mi uvažujemo dolge ure fizičnega napora, ki ste ga. vložili za izdelovanje; mi cenimo vašo koncepcijo in spretnost; ali nad vsem smo vam hvaležni radi duha, s katerim ste navdihnili medaljo in označili jo z onim, kar je "delo ljubezni in poklon od strani novih nacij Evrope, ki vidijo v Wilsonu svojega največjega dobrotnika." Meštrovič je odgovoril 8. pismom, v katerem najprej pravi, da je srečen* da se je slučajno nahajal v Ameriki ravno ob priliki podelitve prve nagrade Wilsonove ustanove, in potem spominja na dejstvo, da je Lord Cecil bil oni, ki je za časa vojne otvoril njegovo razstavo s Londonu in ob oni . priliki povdaril idealizem našega naroda. Potem nadaljuje v pismu tako-le: "V tem pogledu si ne moremo mi umišljati toliko, ali vendar lahko rečem, da je v dobi vojne idealizem predsednika Wilsona našel pri vseh Jqgoslo-vanih, a zlasti pri nas Hrvatih, tolik odmev, da je on počaščen in proslavljen več od kateregakoli izmed domačih sinov. Naš narod veruje, da je mogočni glas Wilsonovega idealizma, za katerim je stal veliki ameriški narod, doprinesel polom sovražniških režimov vsaj toliko, kolikor fizična sila. Ideje predsednika Wilsona so še ve..K*.*SukK, Jednot«?' in mnogo ' drugih časopisov v raznih jezikih. 2S letna skušnja tiskarstva je naša učiteljica. AMERIŠKA DOMOVINA ŽENA V DETROIT OKREVA LA. JE MISLILA, DA BO, ' UMRL^. V svojem Ustnem poslopju 6117 St. Clair Ave. CLEVELAND, O. A. C. ALLYN & CO 71 W. MONROE ST., CHICAGO, ILL. IZDAL SEM NOVI CENIK Domačih Zdravil katere priporoča Msgr. Kneipp v knjigi "DomaČi zdravnik". Pišite takoj po brezplačni cenik, da ga imate v slučflu potrebe pri rokah. V ceniku so Se razne druge koristne Established 1857 - I j—k PttrfiRANITE SI yjk I DENAR PRI POŠILJA-VJ NJU V STARO DOMO-VINO. . Vedno vprašajte za ceno v naši banki. Dosegli smo stro-kovnjaštvo v tem oziru, da pošiljamo denar po najnižji cfcni. Ker smo v zvezi z velikimi denarnimi zavodi v Evropi, si lahko pri nas vedno nekaj prihranite, ko pošljete denar v staro domovino. J. KLEPEC AGENCY Zavaruje hiše. pohištva in avtomobile. Prodaja hiše in lote. Javni notar, llione 5768, Stan. tel. 2f96 K. 107 N. CHICAGO ST., JOLIET, ILL. ZASTAVE, BANDERA, REGALIJE in ZLATE ZNAKE za društva ter člane K. S. K. J. izdeluje EMIL BACHMAN 2107 S. H MB Hp Ave. Chicago. 111. PiMte po cenik! SVpJI K SVOJIM! Podpisani toplo priporočan S Jakom Slovencem in bra tone rvatom v Pueblo, Colo, svoje trgovki* m obleko sa moiks Ir otroke; v zalogi imam tudi ve liko Izbero čevljev za ženske sprejfaetn Hudi naročile v Najlepša zavest Pridite Se danes k nam glede in forma' cije cen. Gotovo boste zadovoljni. za vsakega človeka jc, ako ima za slabe čase in starost kaj . prihrankov. S trdno in dobro voljo si pa to lahko vsakdo omogoči, ako hrani in četudi pomalem vlaga svoje prihranke v sigurni zavod, k|er mu "denar dela denar . Taka prilika nudi se Vam pri nas, kjer sprejemamo vloge na "SPECIAL INTEREST ACCOUNT' in jih gbrestujemo po 4% na leto. Svojim rojakom smo tudi glede denarnih pošiljaiev v staro « domovino, kakor tudi glede potovanja tadi na.razpolago ter jim , vsled naših dolgoletnih skušenj lahko ceno in dobro postrežemo. Premo i en j« U banka tnala $12.000.000.00 FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortland t St. New York, N. Y. Večno hrepenenje. Nemško spisal F. Klug. Poslovenil F. O. T. fiT (Nadaljevanje) "Jaz ubogi pohabljenec!" je jadikoval danes Bogdan Jelo-vec. Pa tudi njen brat ne more brez nje hoditi. Vsak izmed teh dveh bitij je pokopal svoje življenjske nade in zdaj oba . iščeta njeno roko. "Jaz ne morem iti brez tebe. • zasliši v hipu na videz Marija ... in zopet sklene reke in nadaljuje: "Brez tebe mi iti moči ni, zastane mi korak: kjer si izbrala dom boš ti, tja grem naj siromak!" In potem začne Marija dvogovor z Bogom v tabernaklu, v katerega je verovala in katerega je klicala z vso gorečnostjo svoje duše. "Vsemu se hočem odpovedati, Gospod, doprinesti Ti hočem vsako žrtev," šepeče v molitvi, "samo da privedem brata do miru in da tudi . . ." Marija za hip ne ve prav kako'naj bi rekla; ko pa je kakor plaha pritisnila ustnice na trdo sklenjene nežne prste, nadaljuje: "Daj, da tudi drugemu postanem angel varih! Jaz ne vem, kako naj to postanem, Gospod, Ti veš bolje. Vodi k sreči naša pota! Stori, da se vse dobro izteče!" Večna luč v rdečem steklu, ki je viselo pred tabernaklom v rumenem medenem obroču, je zlahkim sunkom zagorevala in pojemala. Bilo je, kakor da se pretaka od te luči velikansko utripanje srca po vsej kapeli ... % Nato deklica vstane, stopi k podobi Matere Božje in tudi tam poklekne. Tiho in tako mirno, kakor da je kip, kleči devica pred nebeško in rittjči-stfcjšo Materjo. "Devica Marija," moli, ko povzdigne razprostrte roke. "Tvoje roke kažejo na odprto srce. Glej, jaz ti razodevam svoje srce z vsem, kar notri živi in gori in boli! Daj, da ostanem tvoj čist otrok, iir daj mi mir in srečo dveh bitij, kateri . . Deklica pritisne počasi roke k obrazu in skrije vanje globoko sklonjeno glavo; ko pa se v bolestni blaženosti strese, reče: "ki ju . . . ljubim!" Nato dvigne krčevito sklenjeni roki in prosi in prosi: "Daj, o daj mi njuno srečo in njun mir! Vzemi za to mojo življenjsko srečo, ako je s to žrtvijo mogoče odkupiti njuno ' srečo! Toda ne daj, da bi eden umrl, drugi se pa pogreznil! Da, vzemi vso mojo srečo, Devica Marija, podari jo svojemu Sinu, toda podari mi za to bitji, ki ju ljubim P' Marija Svetec vstane fn se vrne v svojo sobo. Tu napiše pismo bratu, da ga pričakuje pri sorodnikih v bližnjem mestu, ki je ob poti, po kateri je imel priti. Bilo je jasno, da je Najbolje za njo in za Bogdana Jelovca, ako se ločita kmalu in brez slovesa. Le stari prednici je še enkrat odprla vso svojo ranjeno dušo. Vsakemu ranjencu se je zdelo, da bo odšel z Marijo Svetec ves solnčni svit. Doktor Netting ji je obljubil, da jo bo kmalu obiskal na Bregu. In nato je Marija Svetec šla — svoji bodočnosti nasproti. vn. Marija Svetec je naprosila prednico, da naj izroči Bogdanu Jelovcu njen pozdrav v slovo in ga zagotovi, da bo zanj molila — drugače sedaj ne more držati obljube, ki mn jo je bila nekoč dala. Neka skoro nameravana preprostost je tičala v tem zadnjem pozdravu, ki pa je na Bogdana Jelovca nekako čudno učinkovala. Izprva ga j® pre- sti. To je bilo podobno utrnje-*ii, mehki odpovedi, ki jo doži vi človek v jeseni, ko listi pada }o z drevja, tako čudovito lepo rdeči in zlati, da bi človek skoro mislil, da so listi samo zato enkrat videli pomlad, zeleno m svetlo, da- morejo v jesenskih mrzličnih barvah umreti. Toda za čudovito lepim jesenskim bleskom in žarečimi večernimi zarjami nastopijo ostri viharji ki puščajo za seboj le puste in brezbarvne plošče, nad kateri ml vise težki, sivi oblaki. \ Bogdan Jelovec je bil izprva popolnoma tih in mehak. Nihče se ni dotaknil krvaveče rane njegove duše, toda čutil je da neprestano curlja iz nje. Tudi doktor Nelting ni govoril o odišli sestri, katero so vsi pogrešali in o kateri pa vendar ni nihče govoril. Marija je bila skoro tako mrtva kakor Mirko Požar, čigar imena tudi ni nihče omenjal, ker niso hoteli nič govoriti o tem, kar bi moglo boleti Bogdana. Doktor Nelting je skušal bolnika razvedriti, kjer je le mogel. Dajal mu je knjige — toda Bogdan jih je le listal brez zanimanja. Vzel ga je včasih s seboj na kratek iz-prehod in je bil vesel, če so postajah njegovi izprva še nego-tovi koraki vedno manj boječi. Bogdan je čestokrat govoril s svojim pazljivim in Ijubeznji-vim spremljevalcem tako, kakor da stopa poleg njega z dušo in telesom po popolnoma drugi ravnini. Neko krasno jesensko popoldne sta obiskala zdravnik iri Bogdan jezero, ki je bilo v bližini bolnice: Nebo je bilo sl-njevišnjevo, gozdovi ob bregu /ezera so goreli in plamene!i v vseh barvnih žarih, voda pa je ležala kakor praznični srebrni krožnik, v katenem odseva soln-ce z gorečim ognjem. Oko dr. Neltinga je bi!o to čudovito zemeljsko krasoto v globokih po-žirkih in Bogdanu govoril besede, ki so zvenele kakor kaki panteistični slavospevi, ki opevajo božanstvo — svet. Toda Bogdanova duša ni slišala, kat so govorile njegove ir druge ustnice. Njegove oči so iskale po sinjem nebu, kakor da mu je tja nekaj odletelo, ušlo. Njegov pogled je iskal v penečih se valovih,- ki so jih razrivale lopate pri parniku, kakor da mu je tam nekaj utonilo. Njegovo uho je poslušalo žareče gozdove, kakor da mora priti od gričev in gorskih vrhov lahak odmev na glasne, neslišne klice, ki jih je odpošiljala njegova duša, kakor če kdo v domotožju kliče po domovini. Toda iskanje in hrepenenje njegove duše ni dobilo odgovora. Pred bolnišnico je včasih igrala vojaška godba, ker so s tem ranjencem hoteli napraviti veselje. Mnogo godbenih točk je Bogdan že komaj prenašal, čeprav ga je prej hitra, rezka koračnica potegnila v val navdušenja. Kadar pa se je oglasila kaka izredno bolestna ali hrepeneče mehka melodija, tedaj se je stisnil naš samotar v zadnji kot bolniškega vrta, če pa je bil v sobi, je zaprl okna, tako da je mogel godbo le na pol slišati — in tedaj je Bogdan sanjal tja pred se. Tedaj je njegova duša brnela in zvenela z godbo vred in postala otroška duša, ki bi se rada pritisnila k materi . . . toda matere ni več tukaj. Ali pa ja postala duša mladeniča, ki hoče seči po roki svoje ljubimke, toda roka je kakor iz zraka in se ne da prijeti od človeških rok. Ali pa je postala duša moža, 'ki je videl v zraku pred seboj zlat venec . . . toda venec se je iv premenil v trnovo krono, ki je razbičala njegovo glavo in do krvi raztrgala njegova senca. Ali pa je postala Bogdanova duša tudi siva in stara in bi najraje hitela nasproti grobu . . . toda vselej, kadar je mislil na besedo grob, se je v njem nekaj urplo in klical je; "Se ne! še ne!" Kdor je poznal Bogdanovo mater in je njega opazoval, kadar je prislužkoval godbo, ki jo je zdaj bolj ljubil, kakor kdaj poprej, ta bi mogel najti veliko podobnosti med materjo in sinom. In kdor je poznal majorja Jelenovca in bi zdaj opazoval poročnika Jelovca, ko se je divnila v njem vsa kljuboval-no3t in divja strast proti vsemu, kar se imenuje smrt in kopec, ta bi mogel odkriti prav toliko podobnosti med očetom in sinofh. V tistih"" tednih je postal Bogdan bolj zaupljiv celo napram stari prednici. To je bilo razumljivo, zakaj dobrohotna in po Marijini ločitvi zanj dvakrat tx>lj skrbna redovnica je prišla bolj pogosto kakor prej v njegovo bližino. Bilo pa je vendar še n^ekaj drugega, kar ga je vleklo do starke. Njene roke so ya negovale zvesto in skrbno, loda v teh rokah so počivale nekoč Marijine roke, ko je pripovedovala njemu in Mirku Po-';arju svojo mladostno in živ-Ijensko zgodovino. In Bogdanu se je često zdelo, Hcakor da je dih, odsvit ali sploh nekaj od Marije Svetec okrog njega, ka-lar je bila prednica v njegovi bližini. In tako je poiskal nešteto majhnih spominov na deklico v sobi, na vrtu, enkrat je Sel celo v kapelo, pa le zato, ker bila ona tak»j pogosto tam. Ja nekaj pa Bogdan ni mogel več misliti — na tisto pesem, ki je bila najljubša popevka njene matere in ki mu jo je bil napi-;al Mirko Požar. Te pesmi ni vzel nikdar več v roke. drugo Vendar pa mu doktor Nelting zopet ponudi prostor na pletenem stolu in mu govori, kakor da se je že zdavnej pripravil za ta slučaj. "Glejte, moj ljubi mladi prijatelj, tukaj mi ne boste še tako hitro okrevali. Hoditi ste se zopet srečno naučili, toda vaša duša mi še preveč šepa. Vi morate zopet nazaj v življenje. Bogdan Jelovec otožno zmaje glavo . . . (Dalje prihodnjič.)"" Agkirajte osobito sa Mladinski oddelek K. S. K. Jednote! Ko je nekega dne v stopil v kapelo, ki je bila bolj Kakor kak drugi prostor v hiši iuševni dom Marije Svetec, je ?opet poskušal dobiti v kotu jvojih spominov kako molitev z svoje mladostne dobe. Toda :ii šlo. Tedaj mu pride na misel primera, da ve o veri in o molitvi prav toliko kakor o računskih obrezcih, ki se jih je lekoč učil. Potem se začne jeziti nad Bo-?om, ker mu je njo vzel, ob kateri bi se bil mogel in tudi hotel ivigniti. Vmes j>a je večkrat prekinil samega sebe in se vprašal, ali sploh biva Bog in ali se res briga za to, da bi se perutnic okrnjena duša obstreljene-/a, na pol pohabljenega človeka zopet dvignila, ali pa da se kje v prahu zaduši ali pa utone v rnlakuži. Nastopili pa so zopet trenutki, ko se je še dalje prepiral z Bogom in ga povpraševal: "Zakaj si mi jo pa vzel?" V takih dneh, vlakih urah so utihnili vsi mehki, otožni, hrepenenja polni glasovi, ki so se sicer v njem oglašali z omrežii-jočo silo, ki so jo imeli nad njegovo dušo. Ob takih prilikah mu je bil najljubši jesenski vihar, ki je upogibal na vrtu stare breste in lipe, da so škripale kakor konjsk9 sedlo pod težkim pritiskom jezdeca. Ob takih dneh bi dal Bogdan življenje, če bi mogel samo še enkrat svež in zdrav, v popolni posesti mlade-niške moči sedeti v sedlu in s konjem čez drn in strn dirjati. •Nekega takega dne, ko je razsajal vihar v njegovi notranjosti, stopi Bogdan Jelovec k dr. Neltingu in mu re$e odkrito in naravnost: "Doktor, proglasite me za zdravega — odpustite me!" Doktor Nelting se nasmehne: Za zdravega? Ne, dragi prijatelj, zdravi še niste! Proč pa smete — jaz sem celo za to, da odidete P Bogdana Je ta odgovor vendarle nekoliko presenetil; in pričakoval, .da ga bo pustil zdravnik HARMONIKE Predno se odloČite kupiti harmoniko, pilite po cenik nsjvečji slovenski trgovini in Izdeloval-nici harmonik v Združenih državah in gotovo boste zadovoljni kakor so bili že vsi drugi, kateri so t« naročili. Importirane nemške harmonike na eno, dve ali tri vrste, pripravne za mlsde fante, od $4.00 do $45.00. PIANE GRAMOFONE kakor tudi popolne zaloga slovenskih rol in plošč. Pri meni boats dobili vsak muzikalični inštrument, mali ali veliki, za izteke ceno. Blago razpetiijam po trii Ameriki. Se uljudno priporočam rojakom. ANTON MERVAR Music Store, <911 ST. CLAIR ATI. CLEVELAND, OHTO,^^ ZAHVALE. I. Aberdeen, Wash., 1. jan., 1925, Gospod Anton Mervar, Cleveland, O, n Cenjeni rojak: Javim vam, da sem sprejel harmoniko. Kar se tiče, kako je narejena, je tako, kakor sem zahteval ter sem i njo povsem zadovoljen. Je lepa in lahka za igranje. Tudi poslane note mi služijo izborno pri orkester igranju teko natančno, da ne morejo bolje vsled fine harmonike. Vas iskreno pozdravljam in vam želim srečno Novo leto. Hvala za poslani mi stenski koledar. Nick Turk. II. Melrose Park, 111., 14. jan., '25. Cenjeni rojak Anton Mervar: Naznanim vam, da sem dobil harmonike v dobrem stanju in se vam zahvalim za vaše izborno delo. Ravno take so kakor-šne sem si želel. Izvrstne glasove imajo take, da se jih ne morem nikoli dosti naigrati. Prepričan sem, da nisem zavrgel svoj težko zasluženi denar, ker so jako močne in trpežne in zato bi vas tud^ rad nekaj naprosil. Moj sin ima tudi harmoniko "Drava," od Vogriča, pri kateri je počil oni les okrog tipk pri glasovnih luknjicah; harmonike so šele od maja meseca, 1924. Torej cenjeni Anton, prosim vas, če mi odpišete, Če morete harmoniko mojega sina popraviti; pa še najrajši bi vam ono harmoniko pustil, seveda proti gotovemu plačilu in naročil bom še eno vašo harmoniko, ker vem, da so vaše harmonike najboljše. Prosim hiter odgovor. Z rojaškim pozdravom, Louis Slejko. III. Reliance, Wyo., 81. jan., 1925. Cenjeni mi g. Anton Mervar, Cleveland, O.: Tem potom vam naznanjam, da sem prejel harmoniko v najboljšem stanu. Nikar mi ne zamerite, ker sem se za par dni zakasnil poslati ostalo svoto. Ni mi bilo mogoče oddati harmoniko preje. Dobil sem jo 27. januarja, mojemu prijatelju sem jo pa 3d. januarja izročil Dotičnik se mi je lepo zahvalil, ker sem mu svetoval, kje se dobi zares dobra harmonika. Seveda hvala tudi vam, ker ste mu naredili tako lepo harmoniko. V resnici ste vi mojster v izdelovanju tega inštrumenta prekašate vi vse druge. . f. . Nikdar ne bom pozabil, kako se jaz v^h mučil na ki "ohceti." Vlekel sem kak meh kot vsi vragi, da so mi že roke otekle, toda prave "štime" le ni bilo. Toda, ko danes pri-mem vašo harmoniko v roke, se me loti želja: Ah, da bi bil še enkrat star 18 let, kot tedaj, ko sem zapustil Šmartno pri Litiji 15 let nazaj! Tudi bi vas prosil, da eno tudi zame naredite; ali kaj se hoče? Pisal sem vam že, da imam precej denarja v concertini naloženega. V rudniku se sedaj slabo^dela in še slabše se obeta. Ko rudniki bolj obratovali, bi vam bil že danes poslal naročilo za dve harmonike. 4 Torej priloženo dobite Postal Money Order za $— in reči moram, da se ne bojim nikomur priporočati vaših harmonik, kot sem že marsikomu rekel, da naj vam piše ali pa da jaz to iz srca rad zanj naredim. Torej za danes naj to zadostuje in vam želim obilo pošla. S pozdravom »•*! prijatelj in rojak, Joe Kramer. ZAHVALA. Na prošnjo cerkvenega odbora Sv. Trojice pri V.rhniki, Kranjsko, koja prošnja je bila nedavno priobčena v "Am. Slov. Ed." in "Glasilu K. S. K. Jednote", sva se midva, spodaj podpisana zavzela za stvar, ter sva šla okoli Vrhničanov, prijateljev in z*nan-cev, ki so se rade volje in prav lepo odzvali in primeroma darovali za nove zvonove pri Sv. Trojici pri Vrhniki. Imena darovalcev so: Po $10.00: Rev. Fr. J. Ažbe, župnik Frank Opeka st., Frank Hodnik in E. Goodman. Po »7.00: Frank Petkovšek. Po $5.00: Mrs. Frances Petrovčič, Mrs. Ana Artač, Mrs. Marija Teršar, Frafnk Svete ml., John Repp st., Frank Osenek, John Hodnik. ^ŠHf Po $3.00: losip Drašler I., Frank Furlan, John Cepon, Mrs. Ivana Kirn, Mrs. Frances Govekar. I'o $2.00: John Grom, Matevž Petrovič, John Petrovčič, Frank Jappel, Ignac Hodnik, Frank Žnideršič, Andrej Cepon, Andrej Ogrin, Ignac Pe-taus, John Gerjol, Frank Ratej, John Petrovčič, Frank Suhadolnik, Jakob čelesnik, John Herauer, Ignac Repp, Mrs. Polona Treven, Mrs. Johana Rode, Mrs. Johana Varšek. * Po $1.00: Ignac Grom, John Mer-lak, Frank 2upec, Ignac Geržel, Frank Svete st., Peter Terček, Frank Cepon. Josip Svete, John Umek, Frank Bar-le, John Kemk, John čamersik, John Bogataj st., Jakob Leskovec, John Novak, Frank Remžgar, Andeej Remž-aar, John , Bogataj ml., Leo Kunst, John Pustovrh, John Hodnik, John Gregorka, Peter Vodnik, Andy Stra-žišer. Frank Sedej, A. Paul Sedej, Martin Svete, John Kukar, Anton Je-senovec. John in Marija Nagode, Fr. Ogrin, August Gregorka, John Setni-kar. Frank Setnikar, Anton Leben, Josip Maček, John Gabrovšek, Frank Pristopnik, John Repp mi, Stanko Mlinar, Josip Drašler 2, Frank Novak (Dolenc), Mrs. Mary Svete, Mrs. Ivana Novak, Mrs. Mary Debeljak, Mri. Mary Bezek, Mrs. Johana Sedej. Mrs. Frances Suhadolnik,' Mrs. Johana Mikš. Pe 50c: John Lešnak, Peter Terček, Frank Mali, John Petkovšek, John Turšič^ Anton Malovašič, John Ger-čar, Frank Pustovrh, Matevž Setni čar. Frank Miviek. Po 25c: Anton Remžgar in Lorenc Terček. Midva, kot nabiralca se v imenu cerkvenega odbora Sv. Trojice pri Vrh-nki najsrčnejše zahvaljujeva vsem darovalcem, ki so se tako častno odzvali s svojimi prispevki. Cela nabrana svota znaša $191.50, ktera je bila poslana po amer. čeku (draft) na pristojno mesto dne 28. januarja t. 1. Zdaj morava pa še nekaj omeniti. Pri vseh goriimenovanih sva bila povsod lepo sprejeta, samo pri nekaterih, tako zvanih "prosvitljencih", sva jih pa tudi slišala, da bi se skoro za ušesa prijela. Tako se je izrazil neki mož iz Bistre pri Vrhniki, da še ni nikoli slišal pvetotrojških zvonov. JVV>ž je pač menda že pozabil, da je po onem griču krave pasel, torej je moral gotovo one zvonove slišati. Pravi pa tudi, da jih več slišal, ne bo, kar mu radi verujemo. On je pač že pozabil, ko ga je njegova mati učila delati križ v imenu sv. Trojice in mu kazala pri tem na prijazno cerkvico. Neka "napredna" žčna pa se je izjavila: Kaj zvonovi! Kanon, kanon naj rajše kupijo, pa ga naj potegnejo goH v turen in kadar bo kateri umrl, pa naj ustrelijo dol. *— Torej "pros.vi-tljencem" ni dovolj, ako človek narav, ne smrti umrje; še mrtvega bi morali streljati? Dospevša k nekemu drugemu, sva mu pojtsKils nsjin namen. On ps se le izjsvil: "Jaz vaju obžalujem, da se za tako stvar trudita;" in še več drugih klobasanj nama je natvezil. Nazadnje pa je omenil: ''Le počakaj -ta, čez par let bodo prišli pa Srbi, ki bodo zvonove zopet pobrali. Mn povem vsms,.ds čez par let bosta tudi vidva našega mišljenja, namreč mišljenja rdečkarjev." — Zelo se motiš, zapeljani rojak! To je torej pojaanilo, kakšni so nekateri naši Slovenci, ko zaidejo v rdečo družbo in čitajo časnike, is katerih zajemajo ves svoj rdeči cnvange-lij. Ako bi slučaj nanesel, da bi me morebiti kdaj mati ali oče teh napred-njakov vprašal: "Kako je moj sht, kako je moja hči v Ameriki?" Mislim, da ako lima odgovorim: MSv. Trojico sta pozabila," da bo s tem vse povedane. Torej ie enkrat najsrčnejša zahvala vsem dsrovalcem in vam kličevs: Bog vam povrni stoterokrat! Zahvaljujeva se pa tudi onim pro-svitljencem in naprednjakom za nfih lepe( ?) nauke. Nič jim ne zameriva, saj znava, kaj da so. 1 FRANK OSENEK, JOHN HODNIK, nabiralca. Waukccan, North Chicago, 111. (Ad Pristopajte h K. S. K. Jednoti! V vsaka hišo katoliški časopis! To je bil klic tega meseca po vseh katoliških cerkvah iz ust vseh katoliških duhovnikov. MESEC FEBRUAR je določen od vseh nadškofov in škofov, kot mesec katoliškega tiska. In kje je bolj potreben katoliški tisk, kakor narfe ameriškim Slovencem? Zato Slovenci-katoličani, člani katoliških društev, 'na Vas je naslovljena tudi ta prošnja, da se vsakdo izmed Vas dvigne ta mesec in pridobi vsaj enega novega naročnika za en ali drugi katoliški list. AMERIŠKI SLOVENCI imamo sledeče katoliške liste: "Ame-rikanski Slovenec—Edinost", ki izhaja štirikrat na teden. "Glasilo K. S. K. Jednote". ki izhai-4 enkrat iu» tede> In "Ave Maria", na« ho/ni list, ki izhaia enkrat na mes*c. Rojaki, ki se čutite katoliško, storilo ta mesec nekaj za to svojti časopisje! PREDVSEM IN NAJBOLJ _ f . t i.^« , • »«».*' . ♦ . ' - V; pa je nam katoliškim Slovencem potreba katoliškega dnevnika. Slovenska katoliška tiskovna družba Edinost namerava v kratkem začeti izdajati list "Amerikanski Slovenec-Edirtost" dnev.io. Ta list izhaja sedaj že po štirikrat 'na teden. Torej še dve številke na teden pa ja dnevnik. Vse kar je še treba je kakih 1000 novih naročnikov. Obenem ima ta družba še za razprodati okrog 100 delnic, ki stane vsaka $25.00. Ta denar se bo rabil za nabavo velikega stroja za tiskanje dnevnika. Delnice'se lahko kupijo na obroke po $5.00 na mesec. Vsakdo, ki čuti katoliško je prošen, da nomaga tekom tega meseca, ki je proglašen za mesec katoliškega tiska na en ali drug način. ČE NE MORES KUPITI DELNICE — PRIDOBI LISTU NOVEGA NAROČNIKA in storil boš svojo dolžnost do svojega katoliškega tiska. Stori kar moreš, in karkoli boš pomagal—veliko boš pomagal! Vsakdo izmed Vas, ki čitate te vrstice, naj izreže spodnji kupon in naj gre k svojemu prijatelju ali znancu in ga nagovori, da se naroči na katoliški list "Amerikanski Slovenec — Edinost", da bo čim firej postal dnevnik! Ne pozabite storiti tega, ker od vsakega kato-ičana se pričakuje, da bo storil nekaj tekom tega meseca za svoje katoliško časopisje! Pridobite novega naročnika in napišite njegov kupon: naslov na ta AMERIKANSKI SLOVENEC — EDINOST 1849-W*» t 22nd Street, Ck.c.fo, lil. * \ Cenjeni: — Pošiljam Vam novera naročnika za "Amer. Slov. — Edi- blagovolite potiUati na aledeit naslov: Ime> .„—^__ Naslov .................................................................... Mf»to ...:.........................................LIL. Driara _______ Podpis pošiljatelja. £ SKUPNO POTOVANJE V JUGOSLAVIJO PRIREDI SLOVENSKA BANKA ZAKRAJŠEK & ČEŠARK 70 Ninth Ave. New York, N. Y. ?n sicer z najboljšim parnikom francoske liniie "Paris-om", ki od-pljuje iz New Yorka na 25. aprila. S pomniki bo potoval tudi uradnik naše banke, ki bo skrbel za čim udobnejše potovanje potnikov tega potovanja. <■ Ako ste namenjeni v domovino to pomlad, ne zamudite te prilike' Vedite, da so "Retour-karte" za potnike III. razreda znatno ceneie kakor so bile, istotako so znatno ceneji jugoslovanski potni listi, ki so seda) veljavni za eno leto. Poleg tega dobijo nedržavlja-ni poseben "PERMIT", na podlagi katerega se lahko v teku enega leta nemoteno vrnejo v Ameriko. še danes pišite po nadaljna pojasnila. .. . Ka,^ar Pošiljate denar v stari kraj, bodisi v dolarjih, dinarjih, lirah ah v avstr. kronah, se vselej obrnite na našo banko. Mi imamo direktne zveze z največjimi bankami v starem kraju 'a"" V "fli |ft) u \Jji nqJt nji ^WtWMWIIMWMI$WHI||IHIWIIHIltllMIMltlllW|l|l|ini|)WMIt|tt||||tiHi||t||||||til||||H|*j BAKRENI KOTLI. 2e šest let razpošiljamo na vse kraje dobro za-pokane bakrene kotle s kapo in cevmi, tako da se nič ne ve, kaj da je v kišti; ste čisto brez skrbi, da bi imeli kako sitnost. Kotli so izdelani prav po sta-rokrajski šegi, kakor kaže slika. Ti kotli se lahko vporabijo tudi za "Battery Shop", prekuhavanje vode. Razpošiljamo tudi peči ki se kurijo na petrolej in so najboljše teh vrst za tako rabo. Imamo vedno koruzni sladkor najboljše vrste; cena $5.50 za 100 funtov. Razpošilajmo tudi najboljše vrste starokrajske slamoreznice z velikim kolesom in dvema nožema. Največja zaloga kraenih Lubasovih harmonik v Ameriki. Za pojasnilo napišite naslov samo: STEPHEN STONICH, Chisholm, Minn.