Pošt LETO II., STE V 29 Koper, ©stali 17. julija 1953 POSAMEZNA ŠTEVILKA M) m (Foto: Ogarev) POGLEJTE GA, KAKO JE VES ZAGLEDAN V MODRO GLADINO MORJA'. ZDI SE, DA SE JE V NJEM PREBUDILA PRADAVNIH DEDOV VROČE—HREPENEČA KRI. ŽE MOČNA PRSA MU STRESA UTRIP SRCA,, MISEL MU SNUJE VELIKE NAČRTE ZA BODOČNOST. V NJEM NI NOBENEGA DVOMA: BODOČNOST BO LEPA IN PRAV VSA NASA Le počasi si krčimo pel Turistična sezona v Slovenski I-stri je v polnem razmahu. V obalnih mestih srečujemo številne skupine domačih in tujih turistov, ki se navdušujejo nad lepotami slovenskega morja. Z mnogimi od njih sem se razgovarjal: s takimi, ki so mi odkrito in objektivno povedali svoje mnenje o našem turizmu, p3 tudi si takimi, ki jim nobena stvar ni bila pogodu in so iskali dlako v jajcu. Iz vseh teh pomenkov pa . sem moral končno le ugotoviti, da se Je" tehtnica prav tako kot lani nagnila na stran tistih, ki so upra- j vičeno nezadovoljni s številnimi po- i manjkljivostmi naše turistično-go-stinske službe. Bodimo odkriti: v turizmu si le počasi krčimo pot in premalo se trudimo, da bi odstranili pomanjkljivosti, ki se v taki ali drugačni obliki vlečejo že nekaj let. Pred menoj tezi pismo Komercialista K. s. z Dunaja. V njen je naštel vrsto stvari, ki mu niso všeč. Mnogo pikolovstva je v tem pismu in prepričan sem, da tudi doma ali drugod po svetu ne bi našel vse tako idealno urejeno, kot si predstavlja. Pa vendar, v nekaterih stvareh mn moram dati prav. Pritožuje se, da Portorož nima lokala, kjer bi se gostje med deževnim vremenom IaH« ko zabavali z branjem inozemskih revij in z raznimi igrami, da mn niso mogli postreči z belo kavo s smetano in maslenim pecivom, da sobe niso bile pravočasno pospravljene, da je dobil nedovoljno očiščen jedilni pribor, da so ga natakarji slabo postregli, da so higijen-ske naprave v nezadovoljivem stanju, da Portorož nima frizerja Z3 ženske itd. Vse to kar je naštel, so pravzaprav malenkosti in vendar niso znala naša gostinska podjetja v Portorožu teh malenkosti rešiti. Oglejmo si samo primer nastavitve kvalitetnega strežnega osebja. O tem vprašanju smo že mnogo govorili in napravili mnogo sklepov, ostalo pa je le pri besedah. Naša gostinska podjetja še vedno nočejo razumeti, da predstavlja kvalificirano strežno osebje osnovo vsega poslovanja in da morajo imeti to osebje v podjetju vse leto. Čeprav je vzdrževanje tega osebja izven sezone zvezano s precejšnjimi stroški, je vendar vsa stvar visoko rentabilna: dobro postreženi gostje bodo ob prihodu domov najboljša reklama za posamezna gostinska podjetja in najboljše zagotovilo, da bodo v prihodnji sezoni hoteli zopet polni. Seveda vseh pomanjkljivosti niso kriva samo gostinska podjetja, ampak tudi posamezni forumi, ki niso pokazali vedno dovolj razumevanja za vsa vprašanja turizma. Star pregovor pravi, da se krava pri gobcu molze. In s turizmom je prav tako: čim več bomo vlagali vanj, tem večje obresti lahko pričakujemo. Poglejmo si za primer lo-" kal potovalnega urada Adrie. Povsem razumljivo je, da naši turistični kraji potrebujejo reprezentativni informacijski biro, kjer bi dobili domačini in tujci vse. potrebne informacije. Ta lokal bi moral biti (Nadaljevanje tla 2. strani) latinSi maršala Tita z dopisne® Uait@d Pre^ss Prejšnji teden je imel predsednik jugoslovanske republike maršal Tito intervju z dopisnico ameriške agencije United Press, v katerem ji je odgovor.1 nu več vprašanj v zvezi z zunanje-političnim položajem v svetu. Maršal Tito je v tem intervjuju izjavil, da je Stalinova smrt odkrila, da so v Sovjetski zvezi nastale latentne slabosti, ki so izzvale razne spremembe in dogodke kot rezultat napačne politike sovjetske vlade tako v Sovjets'a zvezi, kot v npnib podložnicah Sovjetski voditelji, je rekel, bodo morali popuščati in verjetno omili ;i celotn-) politiko v državah pod svojim nadzorstvom. Glede sprememb na Madžarskem, je maršal Tito poudaril, da ss pričenjajo uresničevati tista načela, ki jih je centralni komitč jugoslovanske partije navedel v svojem odgovoru Stalinu in Molo-tovu leta 1948, ko je iznesel svoj pogled na odnose med državami, Le počasi krčimo pot (Nadaljevanje s 1. strani) letos urejen v Portorožu že pred sezono, pa ga zaradi nerazumevanja občinskega odbora v Portorožu še danes niso uredili. Ali pa drug primer mestnega kopališča v Piranu. Naš potovalni urad je sklenil s skupino Avstrijcev pogodbo, v kateri so tudi upoštevali, da bo do prihoda gostov kopališče dograjeno. Predstavnik avstrijskega potovalnega biroja si je vso stvar ogledal in, ker ni bilo nobene perspektive, da bi bilo kopališče v predvidenem robu zgrajeno, je pogodbo odpovedal. Popolnoma razumljivo, saj gostje pridejo na morje predvsem zaradi kopanja. V zadnjem času smo precej govorili, da so nekateri naši gostinski obrati rezervirali precejšnjo število mest za tujce in da so ostali zaradi številnih odpovedi prazni. Nekateri so menili, da jc to posledica >Iova na tujce« in se razburjali, zakaj niso več mest odstopili domačim gostom. Te odpovedi so bile predvsem zaradi nestalnega vremena, V Avstriji (kjer je bilo največ rezervacij) je n. pr. vso prvo polovico junija močno deževalo in nastopile so tako močne ohladitve, da Avstrijcem res ni drugega kazalo, kakor odpovedati pogodbe. Kje pa je rečeno, da bi morali prav naši domači ljudje zamašiti vrzel, ki je nastala zaradi slabša vremena? Tukaj bi pripomnil, da je vsako forsiranje napolnitve hotelov v predsezoni ob sedanjih pogojih pravzaprav neumestno. Po izjavah domačinov iz hotelske stroke je bilo pred vojno v hotelu Central v Portorožu v mesecu juniju povprečno • le 5 do 10 gostov. In to povprečje velja za 25 let nazaj! Vreme je v majn in juniju v teh krajih tako nestalno, da je bila otvoritev hotela \ Palače pred vojno šele 25. junija. | Vsekakor bi bilo bolje, da bi upoštevali dolgoletne izkušnje in v maju in juniju organizirali predvsem skupinske izlete, kajti gostje, ki pre-žive svoj dopust v dežju, so za nas zelo slaba reklama. V nasprotnem primeru pa je seveda treba preskrbeti za kulturne prireditve, športne naprave itd. Bilanca obiska domačinov in tujcev v prvi polovici telošnjega leta pa je kljub vsemu mnogo zadovolji-vejša od lani. Lani je obiskalo v prvi polovici leta turistične kraje koprskega okraja okrog 6000 gostov, letos pa 13.000. Število inozemcev se je povečalo v primeri z lani za 700 Samo v juniju jih je prišlo nad 3.000 (lani komaj 293). Naša podjetja so lahko prav zadovoljna s prometom, saj je za 65 % večji od lani. Pri tem bi pripomnil, da so nekatera naša gostinska podjetja pokazala kar pretirano vnemo za ustvarjanjem dobička, ki pa dostikrat ni bil v skladu s tem, kar so gostom nudila. Dogodilo se je celo, da se je hotel Palače puslužil nelojalne konkurence in si prisvojil 30 mest, ki jih je skupina Avstrijcev prvotno rezervirala v hotelu »Triglav« v Kopru, L. O. Sovjetski voditelji resnično čutijo potrebo, spremeniti svojo politiko. Na vprašanje, kaj bi svetoval za-padnim silam v sedarfjem položaju, je maršal Tito odgovoril, da bi jim svetoval, naj izkoristijo ta položaj za rešitev vežnih mednarodnih vprašanj kot sta nemško in avstrijsko, naj gledajo realistično na stvari, da pridejo do sporazuma, ki bo utrdil mir v svetu, toda ne na račun drugih narodov. Glede položaja na Koreji je maršal Tito izjavil, da bi politika popuščanja Sing Man Riju lahko imela negativne posledice ter bi vrgla senco na politiko ameriške vlade na Koreji. Na vprašanje, kaj bi morala storiti Sovjetska zveza, da bi prišlo do zbližanja z Jugoslavijo, je predsednik republike odgovoril, da ne gre za zbližanje, kot to mogoče mislijo na Zapadu, temveč za normalizacijo odnosov. Jugoslavija si je težko priborila svojo neodvisnost v borbi s Sovjetsko zvezo. Zaradi tega ni niti govora o tem, da bi Sovjetska zveza nekaj storila in da bi se povrnili stari odnosi. Jugoslavija, je poudaril maršal Tito, želi ne glede na ideološke razlike, normalizirati odnose s Sovjetsko zvezo, kot jih ima z o-stalimi državami, kajti nenormalni odnosi škodujejo stvari miru ne samo na Balkanu, temveč v svetu sploh. Maršal Tito je dalje rekel, da je notranji razvoj Jugoslavije vplival in bo še vplival na spre-membbe v sovjetskih satelitskih državah, Jugoslavija bo še nadalje razvijala čimbolj pravilne družbene odnose. V nadaljevanju je maršal Tito rekel, da bodo bodoče amnestije zajele še preostale politične kaznjence v Jugoslaviji. Končno je govoril še o vprašanju položaja Ste-plnca. Glede njegove bolezni je maršal Tito rekel, da Stepinac ni hotel sprejeti ponujenih najboljših zdravnikov, niti ni dovolil, da bi mu dovolili bivanje v drugem kraju, ki bi bolj odgovarjal njegovemu zdravju. Stepinac je izjavil, da želi, da bi država pred njim kapitulirala. Maršal Tito je pripomnil, da bi najbolj želel, da Stepinac odpotuje v inozemstvo in si tam poišče zdravnike specialiste. Pripomnil je, da je Stepinac le navadno orodje vatikanske politike. Toda, je zaključil, Vatikan ne more imeti nikdar več takega položaja, kot ga je imel nekdaj v Jugoslaviji. VOLK DLAKO MENJA... (Ob priliki prisilnega odkupa slovenskih zemljišč na STO) Najbolj senzacionalen dogodek po Stalinovi smrti je nedvomno likvidacija sovjetskega .notranjega ministra ter vsemogočnega šefa sovjetske tajile policije Berja. Ves svet, ki že vseskozi po Stalinovi smrti1 z veliko pozornostjo zasleduje dogodke na Vzhodu. se je. te dni Še bolj pozorno za-zrl v Moskvo. Dne 10. ,t. m. je moskovska »Pravda» objavila dve uradni poročili o odstavitvi Berjc: pravo je izdal CK sovjetske .partije, drugo pa prezid.ij Vrboivncga sovjeta Sovjetske zveze. Prvo pravi: »Plenum CK je. proučil poročilo prezidija C'K. ki ga je predložil Maljcnkov o kriminalni dejavnosti Bcrje proti. Partiji in državi. Berja je hotel v imenu interesov tujega kapitala podminiraiti sovjetsko državo, zato 'ga Plenarni izključuje iz CK in iz partijskih ,vrst.« Poročilo Prezidija Vrhovnega sovjeta pa razrešuje Bcrjo dolžnosti podpredsednika vlade in notranjega ministra in ga izroča zaradi njegovih kriminalnih dejanj vrhovnemu sodišču Sovjetske zveze. Človek, ki je milijonom ljudi kopal jamo, jih zapiral, pošiljal v koncentracijska taborišča in pred sodišča. je daj sam prišel na vrsto. Zanimivo je poročilo, ki ga je objavila »Ta?s« o skupni seji moskovskega mestnega komiteja in in okrajnih komitejev, ki pravi: 2.000 oseb, ki so bile prisotne, je kot čreda s IV AN MAČEK. IVAN HRIBAR IN ZORAN POLIČ NA TRŽAŠKEM VELESEJMU V petek so obiskali tržaški vcle--ejeni podpredsednik izvršnega sveta Ljudske skupščine 'Slovenije Ivan Maček ter člana izvršnega sveta Ivan Hribar in Zoran Polič. V spremstvu šefa jugoslovanske gospodarske 'delegacije v Trstu prof. Zemljaka so s: gostje ogledali posamezne paviljone ter se predvsem zaustavili v jugoslovanskih razstavnih paviljonih. V jutranjih urah je obiskal vele-sejem tudi rimski župan ing. Rcbec-ehini, ki jc pozdravil predstavnike jugoslovanskih paviljonov v hrvaščini ter se. pohvalno izrazil o jugoslovanski razstavi. »»D D Q §@o GŠB RAD BI KUPIL NAROD MOJ „.?«« (Ob poskusih raznaro Tisoč in Meč let je že, kar so prišli Slovenci na jadransko obalo, tisoč in ¡več let že prebivajo pri morju in v Trstu. Kdo inore zanikati to dejstvo? Pravi zgodovinar, 'ki mu jo do resnice in poštene besede, se take vloge ne bo lotil. So pa ¡»zgodovinarji«, iki jim je laž vsakdanja navada. Ti že od nekdaj širijo v svet — produkte svojega uma —, da bi svel prepričali, da je resnica drugačna, kot je, da 'je zgodovina — samo taka, kot jo oni razglašajo. Prav kol v oiiohamedanski veri: Alah je Alah in 'Mohamed je njegov prerok. Slovenski zgodovinarji, to verno, niso nikoli imeli pravega dostopa do starih arhivov iv Benetkah in drugod, da bi iz zgodovinskih listin lahko razbrali in povedali ljudem resnico. Se iz polpretekle dobe je znano, kako so avstrijske oblasti preganjalo zgodovinarja dr. Franca Kosa, ki je služboval na učiteljišču v Kopru. Ire-dentistični izzivači, ki jim je. bila resnica — in jim jc še — toliko vredna kot lanski »neg, so mu bili vedno za petami. Poglejmo k naši obali. Kako so tam navezani na tisto zemljo, ki jc ponekod še precej rodovitna, drugod pa pusta in kamnata. Zelo skopo vrača lastnikom ¡v obliki pridelkov njihovo ljubezen in skrb. Ljudje ob obali poznajo vsak ¡kamen, vsak grm, vsako robido. Od Trsta preko Bar-kovelj, Miramara, Sv. Križa. Seslja-na in Devina so ohranili nekdanja imena ,lcpa in domača kljub terorističnemu fašističnemu potujčevanju. Vsa obala je polna teh domačih imen in jih ne more izbrisali juri? plačanih uradnikov, ki pridrvijo z avtomobili in snemajo napisne deske, kol se jc to zgodilo v hajki na dvojezične napise v devinsko-nabrežin-ski občini. Kako bi se takemu početju smejal dovanja naše obale) »Rogač« tam doli pri porliču nabre-žinskih ribičev! On je in ostane »Rogač«, lep in domač, (kot so mu kdo ve kdaj dali ime ljudje, ki bivajo tod že od davnih stoletij. Poznamo pa še celo vrsto drugih imen ob obali. Le poslušajte: V Rebreh, Dolenje, Mi-slie, Brojenca, Draga, Dedcnea, Breg, Vir. Kdo je ta imena dal? Pa priimki: Pertot, Caharija, Furlan, Stoka, Brajnik, Gruden, Bukovec, Zobec, Kozjirep itd. Naš jo njihov pečat, kot je naša njihova govorica. Kar fašizmu ni uspelo v petindvajsetih letih, to skušajo danes v drugačni obliki. 'Prav iz teh dni jo vest, da je tržaška občina sklenila prodati organizaciji »Opera nazio-nale profughi idalfmati e giu.li a ni« 34.000 kvadratnih metrov slovenske jusarske zemlje pri Opčinah. V Na-brežini so pred dnevi neki Italijani vpraševali tovariša Ivana Caharijo, če bi jim prodal orunt pod glavno cesto med 'Sesljanom in Sv. Križem. Kot pošten Slovenec jim je. odgovoril, da me proda niti pedi svoje zemlje tujcem. Komaj nekaj dni nato sta po Nabrcžini ikolovratila dva Goricami in vpraševala kmete po lastnikih zemljišč ob obali. Na vprašanje, .e na J4. Vse do poletja 1914 nastopa S oveasl.a Istra kot posebno okrožje, ki je podrejeno Pokrajinskemu odboru za Slovensko Primorje, V rrganhurijskem pogledu prihaja do limi jugoslovanskimi brati tej vi državi graditi neporušne temelje v obliki dosledno demokratičnih, ljudskih oblastnih ustanov tudi v naši pokrajini. " S tem namenom je SNOS na svojem prvem zasedanju razpisal volitve v Krajevno narodno osvobodilne odbore in Okrajne narodnoosvobodilne skupščine za vse osvobojeno slovensko ozemlje, torej tudi za Slovensko Primorje. S tem namenom je Pokrajinski odbor na podlagi omenjenega razpisa določil, da se od 15. maja do 15. junija 1944 take volitve izvrše na vsem osvobojenem primorskem slovenskem ozemlju«. Po reorganizaciji poleti 1944 se formirajo na Primorskem 4 okrožja, Slovenska Istra pa se razdeli na -1 okraje, to je Socerbski, Loparski, Istrski in Obalni okraj, ki se vključijo v Južnoprimorsko okrožje. Socerbski okraj nastane z združit- { .s..,'')...... íi'üli «¿v«.}.. < CeVoisiO „..,, {'.Va'«;...... ívvéü ),.... ;..... i. f.'iy 'Vr-àJïi Íj'iP 'V v'.í. m..v<: "sit (Í. t "¡>;k.¡ t..... ■ •f.'/Ar vy ¿-v'üzíia i- "i vs 1 rti^téví'y ; Faksi.mil« zapisnika prve redne seje okrajnima !\00 za Socerb, ki je bila 2. 5. 1915, Sejo so prekinili zaradi odhoda na manifestacijo v osvobojeni Trst. . Z K Odgovor: Se vedno. Popolnoma razumljivo je, da SZDL še ni praktično našla vseh oblik in prijemov dela, ki so jih začrtali naši vodilni tovariši na kongresih. Toda ne gre za nerazumevanje v delitvi kompetenc in vloge med Zvezo komunistov n Socialistično zvezo, ampak v nezadostni aktivnosti obeh. V toliko govorimo lahko še o »nejasnostih«. Stvari so načeloma rešene in osnovne organizacije tudi o vsem poučene. Gre le še za nadaljnje izboljšanje dela in utrjevanja zavesti vloge komunistov v Socialist čni zvezi in zavesti članov SZDL, da so osnovna politična organizacija in nosilec socialistične izgradnje. večjih sprememb po I. zasedanju S: >ven- ! ; ga narodno"1 "iboailnega sveta dne 19. januarja 1944, ko je ta izdal odlok, da se morajo na Primorskem kar najhitreje izvesti volitve KNOO in okrajnih narodnoosvobodilnih skupščin. Ob tej priliki je-izšel v Uradnem listu SNOS poseben Pravilnik o poslovanju o-* krožnih, okrajnih in krajevnih volilnih komisij. Kmalu po navedenem odloku je Pokrajinski odbor OF slovenskega naroda za Slovensko Primorje naslovil poziv na slovensko ljudstvo z naslovom »Primorski Siovenci in Slovenke«, Tu beremo: »Odkar je najvišje predstavništvo narodov Jugoslavije — AVNOJ — na svojem drugem zasedanju potrdil priključitev Slovenskega- Pri-morja in Slovenske Benečije k novi Jugoslaviji, stoji pred nami dolžne-:, c'a pričnemo skupaj z osta- vij j I., V., VI. in IX. rajona OF i-::- Dekanov iz II. rajona. V Socerbski okraj so spadale naslednje vas' (izpustili smo zaselke): Ric-manje, Domjo, Zavije, Dolina, Bo-ljunec, Boršt, Zabrežec, Kroglje, Mačkovlje, Prebeneg, Osp, Gabro-vica, Škofije, štramar, Plavje, Ti-njan, Jelerji, Hrvatini, Božiči, Sv. Barbara, Ankaran, Praproče, čr-notiče, Podgorje, Prešnica, Petrmje, Klanec, Ocizla, Beka, Kastelec, Podpeč, Bazovica, Socerb, Loka, Črni kal, Rožar, Rižana in Dekani. Vel tve v KNOO in Okrajno narodnoosvobodilno skupščino so se najhitreje izvršile v Loparskem o-kraju, toda kmalu za tem tudi v Soceic.kem okraju, tako da se je okr. skupščina lahko sestala 2. novembra 1944 in izvolila Okrajni NOO za S-ce.bski okraj. Člani tega odbora so bili: Cah Ivan-Iskra, Pretekli četrtek se je pred sodiščem Vojaške uprave J L A v Kopru začela razprava proti 46-le.tnem.u Mornarju iz Umaga Riceardu Coslo-■vichu. ki j- bil obtožen vohunstva v korist italijanske obveščevalne službe. Sodišču jc predsedoval polkovnik Branko Jandrič, obtoženca pa je hranil odvetnik Tonko Bijelie. Vojaški 'tožilce major Dragotiu Popovie je v obtožnici navedel, da jc Coslovich stopil v italijansko obveščevalno služIlo novembra meseca leta 1947 in da jc do svoje aretacije sredi decembra 1052 zbiral za vohun-ke centre v Bariju. Benetkah. Vidmu, Trstu in Gorici vohunske podatke, vojaškega in gospodarskega značaja i/, jugoslovanske cone in iz Jugoslavije. Obtožence, katerega ime smo že zasledili tudi v drugih vohunskih razpravah v juigoslovan-ki -oni. je izjavi. da čuti kritega in da jc «topi) v vohunsko službo leta 1915 v Bariju, Sprva je delal h- za center v Bar,ju. pozneje pa še z-a druge centre. 7a kar je prejemal mesečno ipla-čo in nagrade. Tesne stike je imel I tuli y voditelji istrskega CLN v Trstu, Naštel je vrsto znanih, pa tudi neznanih ljudi iz tega mesta in raznih krajev Italije, katerim je dobavljal •vohuii4ce podatke. Z nekaterimi od tli je bil v tesnih stikih vse od časa, ko so skupaj bili v fašistični stranki ter po vojni od leta 10-15. ko je 'bil vodja Ssijuadre d'a-zionco v Tisto, s (katero jc napadal AGENT ITALIJANSKE OBVEŠČEVALNE SLUŽBE COSLOVICH OBSOJEN M Í2 LET demokratično tržaško prebivalstvo. ' Sodišče je obtoženemu pokazalo nekaj dokaznega materiala o njegovem vohunskem delovanju (ua primer fotografski aparat, ki ga jc izročil Tončiču iz Umaga za slikanje vojaških objektov, česar ni .tajil). Na vprašanje branilca, kaj ga jc privedlo. da je -lupil v vohunsko službo, je obtoženi Coslovich izjavil, da je živel v slabih materialnih pogojih. Popoldne se je razprava nadaljevala za zaprtimi vrati, ker jc obtoženec moral dati pojasnila o nekaterih tajnih podatkih vojaškega značaja. Naslednji dan je sodišče pri dokaznem postopku zaslišalo pričo Bruna Paolcttfija iz Uanaga. ki je bil zaradi vohunstva (pred istim sodiščem obsojen na 8 let in zdaj prestaja kazen. Ta je izjavil, da milijonov dinarjev. Precejšen dobiček je imelo tudi trgovsko podjetje Progres iz Izole, vendar jc zbor proizvaja -cev smatral, da je bil ta dobiček ustvarjen predvsem na račun cen. I ri pregledu bilanc Mestnega gostinskega podjetja Piran in tovarne Istra iz Kopra "pa so odborniki ugotovili, da so bile. v obeh podjetjih delavske plače pod povprečjem. Zlasti so poudarili potrebo, pomagati podjetju Istra, ki ima težave pri prodaji svojih proizvodov. Predmet graje na >e-j¡ pa so bila .podjetja, ki zboru proizvajalcev še niso poslala zakljuSnih računov v potrditev. Med temi sta tudi podjetji Splošna trgovska ter Fructus. Sv. ANTON 2e več časa se pripravlja vaška godba, da bo nastopila na dan proslave vstaje v Socerbu. Iz naše vasi bo odšla tudi patrulja desetih borcev. člani pevskega zbora se kljub ve-, likemu delu na polju stalno udeležujejo pevskih vaj. Pravijo, da bodo pokazali na Okroglici, kaj znajo. BABICI Te dni je tudi pri nas zabrnela motorna mlatilnica. Mlatev pšenice in ječmena je v polnem teku. Kar je bilo do sedaj omlačenega kaže, da bo žitna letina nekako srednja. Vsekakor pa bo pridelek veliko boljši kot lani, ker je ostala pšenica zdrava in je ni napadla rja, Ostale kmetijske kulture se zelo lepo razvijajo. Posebno lep je tisti krompir, ki je v pomladni suši takoj po saditvi dobro vzklil. Prav tako je lep fižol in koruza. . Sadna letina pa je posebno dobra v čenturju, kjer imajo veliko hrušk sorte »moškatone«. PRIPRAVE ZA USTANOVITEV KREDITNEGA ZAVODA V KOPRU Upravni odbor okrajne zadružne poslovne zveze v Kopru je na svoji zadnji seji izvolil tehično komisijo, '.i bo pripravila vse potrebno za ustanovitev kreditnega zavoda v Ko. pru. Tehnična komisija je začela takoj z delom za sestavo pravilnikov. Računajo, da ho kreditni zavod začel poslovati prvega septembra. Kreditni zavod bo kreditiral kmečka gospodarstva z idolgoročimi in kratkoročnimi krediti ter /biral viške potoni vaških in občinskih posojilnic. Kreditni zavod bo skrbel tudi za povezavo med vaškimi hranilnicami, i mestih, ikjer teh ni, pn bo vzpostavil svoje podružnice. Upravni odbor zadružne poslovne zveze v Kopru je razpravljal tudi o potrebi reorganizacije odkupnega sistema pri zadružnem podjetju »F meniš«, ki ne odgovarja potrebam. Sadje. prihaja namreč v skladišče pozno ponoči in ga odpošiljajo na razna tržišča ob 5. uri zjutraj, ko bi že moralo biti na trgu v prodaji. Za rešitev tega vprašanja bo v kratkem v Kopru sestanek gospodarstvenikov in predsednikov kmetijskih zadrug. 110 MLADINK JE ZAKLJUČILO TEČAJ RDEČEGA KRIŽA Te dni je uspešno zaključilo izpile I 10 mladink koprskega okraja, ki so obiskovale zdravstvene tečaje RK 6 prvi pomoči. Pred dnevi je polagale izpite še okrog 50 mladink iz Dekanov. Sv. Aniona in Sečovelj. Maj-bolj je uspel tečaj v Izoli, kjer so gojenkc združile teoretični pouk praktičnimi vajami v tamkajšnji bolnišnici. ANKARAN Zadnji dež in ohladitev sta kar dobro vplivala na vse kulture. Nekaj škode je napravila precej močna burja, ki je prišla za dežjem, na koruzi in paradižnikih. Koruza je na nekaterih njivah delno polegla :a je iu pa tam kako steblo tudi ?dIomljeno. Po siloviti toči v začetku maja, šo se poljske kulture kar dobro popravile. Se vinska trta je kljub velikemu razdejanju znova lepo ozelenela, tako da za prihodnje leto lahko pričakujemo dobrega pri-1?lka. Žito bo dalo okoli 50°'o normalnega pridelka tistim, ki ga po toči niso podorali, Izredno lepo ka-j.2 sedaj koruza, fižol in paradižnik, ki smo jih sadili po toči. Tudi sadike cvetače se bodo lahko o-prijele, če smo jih nasadili na po-v.šine, kjer smo poželi žito. Tako upamo, da bodo ti pridelki delno omilili škodo, ki jo je toča napravila na trti in sadju. PORTOROŽ Na zasedanju Sveta za prosveto in kulturo -o razpravljali o letošnjih rezultatih na slovenskih in italijan--kili osnovnih šolah. Slovensko osnovno šolo v Portorožu je obiskovalo letos II otrok. od tega jc izdelalo I. in 11. razred 100 odstotkov učencev. 111. raz red 60 odstotkov in IV. razred 80 odstotkov, italijansko osnovno šolo v Sv. Luciji rjia je obiskovalo 40 učencev in je bil uspeli srednje dober. Zelo slab uspeli je bil na Slovenki osnovni šoli v Sv. Luciji, kjer je izdelalo komaj 40 odstotkov otrok. Vzrok za tako stanje je delno v pogostih pojavih alkoholizma, delno ,pa v tem. da je več otrok prišlo iz italijanskih osnovnih šol in so slabo obvladali slovenščino. Slovensko šolo v Strunjanu je obiskovalo 28 otrok. Uspeli je bil zadovoljiv. zlasti če upoštevamo, da je bilo nekaj otrok duševno in telesno zaostalih iu da zelo primankjkuje učni material. Na seji sveta so ugotovili, da je večina šol na področju občine v slabem --tanju. Zato bo posebna komisija pregledala stanje .zgradb in predlagala občinskemu odboru, da nakaže sredstva iz proračuna za najnujnejša popravila. Glede primerov slabe .moralne vzgoje so ugotovili, da ta vzgoja ni samo stvar učiteljev, temveč da je treba pomagati tudi v okv.iTu množičnih organizacij in ljudskega odbora, šolski mladini je treba prepovedati obiskovanje plesov, nočnih lokalov in nrprimernih kino-predstav. . PIRAN Konec trdna bo otvoritev mestnega kopališča in obnovljene restavracije »Riviera«. Pirančani bodo seveda ta dogodek pozdravili z velikim veseljem, saj se vprašanje kopališča vleče že več let. Preteklo nedeljo je bila otvoritvena predstava v letnem kinu, ki so ga nekoliko preuredili in razširili. Sedaj sprejme okrog 1100 gledalcev. —o— V avgustu se bo začela akcija za zbiranje prostovoljnih prispevkov za postavitev ■spomenika padlim borcem. Spomenik bodo postavili pred hotelom »Rotu-nda« v bližini Tarti-nijevega Irga. Na predvečer praznika obletnice vstaje slovenskega naroda bo v Piranu svečana akademija s kulturnim sporedom. Za 22. julij, pa pripravlja Mestni odbor SZDL množičen izlet s kamioni v Socerb. V zvezi s proslavo desetletnice ustanovitve Pritoiorskih brigad so v Piranu ustanovili tri odbore, ki bodo skrbeli za organizacijo udeležbe in za zbiranje dokumentarnega materiala. Že 10 dni se nahaja v Novem gradu 120-članska 'počitniška kolonija iz Tolmina. Predstavljajo jo mladostniki različne starostne stopnjer- cicibani. jiionirji in mladinci. Kolonijo je organiziralo socialno skrbstvo okraja Tolmin in je pri izbiri otrok upoštevalo predvsem njihovo zdravstveno in socialno slanje. Vodstvo si prizadeva, da nauči neplavalec plavanja in pouči otroke v medsebojnih pogovorih o značilnostih Kako je letos na solinah z „žetvijo" soli? Splošno je znano, da je za tvorbo soli, ali bolje povedano, za krista-liziranje solne «smetane» potrebno suho in sončno vreme. Letos se so-linarji res ne morejo pohvaliti, da bi bili ti pogoji povoljni, vendar so do sedaj »pridelali« že okoli 50 vagonov čiste in kvalitetne soli. Pred kakimi 14 dnevi so se v solnih bazenih pojavili zaradi deževja slabi znaki. Ko je bilo nekaj sončnih dni in je bila voda v bazenih že močno koncentrirana, je prišel dež, ki je vodo razredčil. Pojavile so se tudi neke vrste ličinke, ki kvarijo tla solnih bazenov. Res je, da za sedaj izgledi niso ravno rožnati. S tem pa ni rečeno, da bo »žetev« soli slaba. Če bi se vreme u-stalilo in bi imeli v avgustu in septembru sončne dni, ni še nič zamujenega. Pred leti so pobirali prvo so! že v maju in prenehali v avgustu zaradi slabega vremena. Znan pa je tudi slučaj, da je bila sol na bazenih še 6 oktobra. Ni namreč potrebno, da bi imeli sončne dni, zadostuje suh zrak in veter, da se sol začne usedati na dno bazenov in tvoriti solne kristale. MAREZIGE — BORST V nedeljo sta prišla v Boršt dva strokovnjaka v spremstvu zastopnika občine. Ogledala sta teren «o vzela mere za izvedbo načrta o napeljavi vode iz studenca Slatnik. Ta studenec je tako močan, da bo dajal vode za vse potrebe prebivalcev in živine tudi ob daljši suši. Ze do sedaj so prebivalci uporabljali to vodo, le da jim je zelo od rok, -ker je oddaljena nad dva kilometra. Občina IVIarezige že razpolaga 73 izvršitev tega tako potrebnega dela s 4 milijoni d'n kredita, ki ga je odobril okrajni ljudski odbor. Kot je predvideno, bo delo samo zahtevalo še več denarja. S pripravljalnimi deli mislijo pričeti že letos. Ker je studenec v dolini, bo za dovajanje vode potrebna močna motorna črpalka na električni ali bencinski pogon. Naravno, da to ne bo ovira, ker čaka na vodo okoli 400 prebivalcev in 200 glav živine. Ljudje so zelo hvaležni ljudski oblasti za tako skrb in želijo, da bi čimprej pričeli z deli. I .'. re i/, zemljepisnega in zgodovinskega vidika. Kolonija stanuje v mladinskem domu. 20 mladincev pa si je postavilo šalore ob bližnji obali. Otroci so se v novo okolje hitro vživeli, saj imajo okusno, izdatno iu raznoliko hrano, sonce, zrak in vodu. Vodstvo kolonije si prizadeva, da nudi otrokom čim več razvedrila in novih vtisov. Zato se po programu večkrat menjajo zadrževalna me- Ig; v Si • ............ .:«ÄjML. Pilili ^ „ t ; . ! Pionirski oktet v Cerknici s svojim pevovodjem Žnidaršičem Viktorjem -ta. Za sončenje, kopanje in igranje imajo tukaj možnosti na več mestih. Že prve dneve so si nabrali različne školjke, večina dečkov se ukvarja ribolovom, čeprav s svojimi enostavnimi ribiškimi srddstvi nimajo posebnega uspeha. Kolonija ima v načrtu še dva izleta. in sicer z ribiškimi barkami v bližnji Poreč in Portorož. Po vrnitvi se bodo otroci prav go-tovo radi spominjali lepo preživelih < 1 nP i ti izkazali hvaležnost l judski oblasti. ki jim je it a užitek omogočila. B. A. OSNOVNA ŠOLA V BEGUNJAH POTREBUJE šE ENO UČNO MOČ Tudi osnovnošolski otroci iz Begunj so uspešno zaključili šolsko leto. Ob zaključku so priredili uspelo razstavo, ki je žela obilo .priznanja. Šola je imela 16 učencev, ki niso nikdar manjkali pri pouku. Pel od-lienjakov je prejelo lepo nagrado --hranilno knjižico. Ob koncu šolskega leta so priredili nekaj izletov, iu sicer: 62 učencev je odšlo na izlel \ Opatijo in lia Reko, drugi pa so -i ogledali Postojnsko jamo in Ljubljano. Med letom so si prihranili toliko denarja, da so sami poravnali si roške izletov. Da pa bi se delo z našimi pionirji še uspešneje razvijalo in utrdilo, bi na šoli nujno potrebovali še eno učno moč, saj zdaj poučujejo 1-1-9 otrok le trije učitelji. Le tako bi imeli lahko tudi tukajšnji pionirji stalnega voditelja, kajti sedaj je učno osebje preobremenjeno in se ne more t večji meri posvetiti izveušolski vzgoji mladega naraščaja. O. M. DEKANI Za dan vstaje slovenskega naroda se bo v Dekanih zbralo 50 bivših borcev. Na dan pred praznikom bodo borci odšli v patrulji v Osp in tam priredili partizanski miting. Se prej pa bodo počastili spomin padlih borcev te vasi. Dne 8. t. m. se je vršila v Štanjelu seja občinskega odbora, na kateri so pregledali delo odbora v zadnjem času. Sklopi, ki so jih siprejeli na zadnji seji, so bili iv glavnem izvršeni, ostalo pa je še nerešeno' vprašanje prostorov materinske posvetovalnice. Sklenili so, da bo moral odbor zadevo čimprej ugodno rešiti. Izvršili so tudi analizo dela odbora za pro-! i letalsko zaščito in ugotovili, ,da vlada na tem polju precejšnje mrtvilo zaradi nezainiteresiranosti občinskega odbora. V bodoče bodo morali posvetiti več pozornosti tej ustaovi, tako z moralne kol tudi z materialne strani. Na' predlog odbornika Trampu/.a Josipa so pregledali tudi sklepe zbora volievev iz B ranice, ki so predlagali ureditev nekaterih vodnih naprav in kanalizacije, razsvetljave in drugih komunalnih del. Občinska odbor je predloge odobril in sklenil, da se najnujnejši takoj realizirajo, ostali ipa naj se vnesejo v triletni-perspektivni plan. Dalje so izvršili tudi revizijo podpor socialnega skrbstva in upravičenost posameznih po dpi ranče v do podpore. Na tem mestu hi opozorili posamezne odbornike, naj v bodoče pridejo na sejo odbora točno ob določeni uri in pplnoštevilno, ker v nasprotnem primeru .otezkočajo uspešno delovanje odbora. Ji. i. ■arnnu Tudi Goriški Kras se pripravlja na dan vstaje Po proslavi dneva vstaje sloveii-rkega naroda, ki bo V" Novi Gorici že na predvečer ipraznika 21. t. m, kamor bodo dospele partizanske patrulje iz rvseh občin okraja, bo mimohodu partizanskih patrnl sledil miting, k; ga bomo zaključili z obujanjem spominov in rajanjem v goriškem parku. Naslednji dan bodo imeli krajevne proslave tudi v posameznih občinah Tako .tudi na Goriškem Krasu. Ta dan bodo praznovali svoj prvi ohčin-pki praznik, k; so ga uzakonili pO predlogu zbora volivcev. Kremeni ti kraški borci in aktivisti se že pripravljajo, kako bodo na .najbolj svečan način praznovali ta zgodovinski dogodek. Že zdaj sestavljajo partizanske patrulje; te bodo obiskale f-potoma po vaseh vdove padlih borcev, vojne, sirote in partizanske mamice, katerih niso pozabili in ravno tako padle sotovariše, za katero bodo poskrbeli, da jim bodo lepo očistili grobove. .Hrepenenje, da se ropet snidejo in zapojfK-bonbene partizanske pesmi, je .veliko. V ta namen pripravljajo na Trste-lju ob planinski koči narodnega heroja Stjenka velik partizanski tabor, na katerega vabijo tudi sosede Vipavce in vse druge. Občinski odbor ZB bo poskrbel za razvedrilo tudi s pestrim kulturnim programom. Na Trstelj vabijo tudi naravne krasote in značilno kraiško rastlinstvo ter izredno lep razgled na naše morje in slovenske, vasi onkraj krivične meje. ki še hrepene po svobodi in neodvisnosti. Pogled nese tja proti obzorju čez furlansko ravan do naših najvišjih Julijcev. Vipavska dolina i'n Kraška planota pa ležita s svojimi belimi vasicami v podnožju Tr-stelja kot na dlani. Od izhodiščne železniške postaje Zali hrib se pride po lepo markirani poti v dobri uri do planinske koče '(664 m). S kra-pke strani pa je od avtomobilske cede koča oddaljena komaj 20 minut hoda po .markirani in lepi poti, ki Todi skozi borov gozdič. Vsako leto obišče Trstelj več tisoč ljubiteljev narave, kot to priča spominska knjiga. Tudi letos je bilo že mnogo ob- iskov. Nekdo je v spominsko knjigo napisal: «Lepota vsa tu je zbrana od Triglava do našega Jadrana«. Ni se motil. Vsakdo, ki obišče Trstelj. odnese s tega zadnjega kotička slovenske zemlje, ki ima dah po planinah in morju, nepozabne vtise. J. P. —. NAJBOLJŠI DIJAKI SEŽANSKEGA OKRAJA NAGRAJENI Predsednik OLO Sežana Danilo Petrin j a je v soliolo povabil na izlet v Portorož 53 odličnjaikov iz osnovnih šol in gimnazij iz sežanskega okraja. V Portorožu so bili vsi dijaki in učenci povabljeni na kosilo, nakar jih je predsednik nagradil iz lepimi knjigami s posvetilom in lastnoročnim podpisom. Predstavniki dijakov in učencev so predsedniku v znak hvaležnosti podarili 4 slike v olju, njihova lastna dela, ki «o bila najbolje ocenjena na .zadnji šolski Tazstavi v Sežani. Pri obdaritvi je imel tovariš predsednik tudi krajši vzpodbudni nagovor. nakar so odšli skupno na kopanje. KAJ PA SPOMENIK PADLEMU TOLMINSKEMU KMETU - UPORNIKU PRI SOLKANSKEM MOSTU? V okviru priprav za proslavo 10. obletnice ustanovitve primorskih brigad in splošne vstaje primorskega ljudstva proti fašističnemu o-kupatorju, 'bodo na mnogih krajih postav.li spomenike in spominske plošče padlim partizanom in aktivistom. Ko sem pred kratkim potoval po Soški dolini, sem se ijii-mogrede za nekaj časa ustavil tudi pri solkanskem pokopališču, kjer je dne 17. marca 1713. leta padel pod streli mušketirjev prvi tolminski kmet — upornik. Nesebično je žrtvoval svoje življenje zato, da so bili izpuščeni na svobodo zaprti kmetje. Takrat so tolminski uporniki vsejali idejo upora proti izkoriščevalcem in zasužnjevalcem po vsej Goriški tja do Devina, Ta ideja je potem ostala last zatiranih tlačanov vse do osvoboditve izpod jarma graškakov 1848. Skoro tristo let so ukazovali grofi in glavarji podložnim kmetom. Danes o njih govori samo še zgodovina. Ni jih več, naš preprosti človek pa še živi in obdeluje to obmorsko zemljo, Ali ne bi temu kmetu, ali pa skupno vsem upornikom, postavili vsaj lepo spominsko znamenje, če že ne dostojen spomenik?! Odličnjaki sežanskega okraja na Izletu v Portorožu |tfest§ iz [Festoj POSTOJNA IN 22. JULIJ V sredo popoldne so na izrednem sestanku okrajnega odbora borcev sestavili okrajni štab, ki bo zasnoval načrt za partizanske pairóle v dneh pred 22. julijem. -Na sestanku so sklenili, da bodo partizanske patrulje dne 19., 20. in 21, julija, ki jih bodo sestavljali bivši borci, obiskale v teh treh dneh vse poznane partizanske vasi in na obiskih oživljale spomine na dni borbe. Teh obiskov se že zdaj veselijo vse tiste hribovske vasi, koder so se partizani tolikokrat ustavljali in bili vedno gostoljubno sprejeti. Na praznik vstaje 22. julija pa bodo množični obiski partizanov po vseh večjih partizanskih krajih. Okrajni štab za izvedbo tega načrta sestavlja 13 tovarišev. POSTOJNSKA MLADINA OBISKALA IDRIJO IN CERKNO Mladina iz Postojne že dalj časa tekmuje z mladino iz Ptuja. V tekmovalnem načrtu je tudi obisk industrijskih -krajev. Tako je preteklo nedeljo MK LMS organiziral izlet v Idrijo in pa obisk bolnišnice »Franja«. Izleta se je udeležilo preko 50 mladincev. V Idriji so mladinci obiskali rudnik živega srebra, kjer so vprašanja kar deževala, tako da so jim rudarji komaj odgovarjali. Ogledali so tudi šolsko razstavo in si ob tej priliki izmenjali spominska darila. V Cerknem so postojnsko mladino sprejeli člani občinskega sveta komiteja mladine Cerkno. Skupno so nato krenili na grob 47 žrtev, ki so jih počastili z enominutnim molkom. Popoldne pa so šli v «Franjo«. Ob povratku so Postojn-čani izročili tudi cerkljanski mladini lepo spominsko darilo. Kma- lu bo obiskala te kraje še ena grupa Postojnčanov, ki jim je bil sedaj onemogočen obisk zaradi pomanjkanja prevoznih sredstev. V. M. POSTOJNSKI VAJENCI ŽELE SVOJO STROKOVNO ŠOLO Na konferenci vajencev, ki se je pred kratkim vršila v Postojni, so razpravljali tudi o zelo perečem problemu vajeniške šole, Vsi navzoči so z velikim odobravanjem sprejeli vest o ustanovitvi strokovnega zavoda, ki bo nudil vajencem potrebno šolsko izobrazbo. V postojnskem okraju ja okrog 380 vajencev, izmed katerih jo vključenih v vajeniško šolo v Ilirski Bistrici le 25 učencev. Vsi drugi so vezani na periodične tečaje, ki pa se niso vedno izkazali v pogledu zadostne strokovne izobrazbe. Bodoča vajeniška šola v Postojni Ivi zajela okrog 90 vajencev, še vedno pa bi ostalo nerešeno vprašanje ostalih. V okolišu Cerknice, Rakek in Begunje še .vedno ostane 80 vajencev. za katere bi bila nujna vajeniška šola v cerkljanskem okraju. Tu je isicer talka šola že obstajala, vendar pa so jo ukinili zaradi pomanjkanja prostorov. Tudi če bo rešeno vprašanje te šole, bo še vedno precej onih, ki bodo ostali vezani na priložnostne tečaje. Poleg splošne izobrazbe vajencev pa moramo paziti tudi na njihovo strokovno usposobljenost, ki je ogrožena posebno v večjih podjetjih, kjer so vajenci zaposleni le pri eni fazi delovnega procesa. V tem pogledu moramo pohvaliti vodslrvo obrata LIP v Cerknici, ki se je odločilo, da bo vajence združilo v grupe, ki bodo šle preko celotnega procesa produkcije, od surovine do končnega izdelka. Tako bodo odstranili dosedanjo prakso, ki je vajenca seznanila le z eno fazo delovnega procesa ter mu tako otežkočala polaganje strokovnega izpita. Taki vajenci so večinoma imeli le pogoje za pridobitev stopnje polkvalificarnega delavca. Ostane samo še vprašanje listih vojnih sirot, ki nimajo niti osnovne šolske izobrazbe, pa bi se hoteli izučiti kake obrti. To vprašanje rešujejo sedaj Sveti .za prosveto 'in kulturo ter Svet za socialno skrbstvo skupno z okrajnim odborom ZB. Edina možnost je. organiziranje posebnih šol, kjer ibi dobili splošno potrebno znanje, ki bi jim omogočilo sklenitev vajeniške pogodbe. S sose-lovanjem omenjenih forumov "ter s pomočjo ostalih odločujočih faktorjev bi rešili tudi to vprašanje. J. J USPEŠNA ŠOLSKA RAZSTAVA V SEŽANI Ob zaključku šolskega leta je bila v Sežani okrajna šolska razstava. V šestih prostornih učilnicah so prikazovali stremljenja naših vzgojiteljev in uspehe šolske mladine. Med zelo številnimi obiskovalci razstave sta bila tudi tov. Regent in republiški šolski inšpektor tov Marion. Moderne učne postopke je najbolj prikazala gimnazija iz To-maja. Krasna dekliška ročna dela sta razstavili gimnazija in osnovna šola v Sežani, kjer se v pionirskih krožkih trudi nadvse marljiva tov. Suličeva. Tudi mladi risarji so navdušili Obiskovalce. Odlikovale so se zlasti gimnazija Sežana, To-maj in Herpelje ter osnovna šola v Štanjelu. Eno učilnico so napolnili mizarski in kovinarski vajenci našega okraja, Pokazali so, da se bodo sčasoma krepko uveljavili v našem gospodarstvu ter bodo uspešno pamagali reševati težke probleme Krasa. B. A. RADI BI, DA BI NAM POMAGALI ... Kmetijska izadruga v Marezigah se je že pred dvema letoma zanimala pri odgovornih organih .v Kopru za nabavo novega tovornega avtomobila, ker je bil avtomobil .znamke OM, ki ga je .imela in ga .ima še danes, v zelo slabem stanju. Zadrunga je ta avtomobil kupila od KZ iPuče in ga je morala stalno popravljati, kar jo je veliko stalo. Samo leta 1952 je za popravila plačala okrog 700 tisoč dinarjev. Upravni odbor 'in člani so uvideli, da tako ne bo šlo naprej, zato je upravni odbor na seji sklenil ta avtomobil prodati in nabaviti novega. Predsednik in šofer zadruge sta odšla v Trst in se tam dogovorila pri neki podružnici FIAT za nabavo kamiona FIAT-626, ki .bi stal 1,600.000 lir. Uprava zadruge se je nato obrnila na okrajno Zadružno poslovno zvezo v Kopru, da bi ta posredovala na pristojnih mestih za napravo potrebnih uvoznih dokumentov i'ii za potrebne devize, katere pa je zadruga sama ustvarila. Tedanja uprava Zadružne poslovne ziveze je prošnjo odbila z utemeljitvijo, da je okraj .naročil več avtomobilov za zadruge in da bo tudi naša zadruga dobila enega. S tem smo bili zadovoljni in smo čakali na obljubljeni avtomobil. Lepega dne so avtomobili (bili so znamke .»Mercedes«) res prišli. Naša zadruga je čakala na obljubljenega, toda ni .ga bilo. Dodelili so jih obalnim zadrugam v 'Izoli, Kopru, Sv. Luciji in drugim. Znova smo morali čakati na drugi kontingent avtomobilov, ki je bil uvožen leta 1952. Čeprav smo imeli znova obljubljen avtomobil, smo ostali tudi tokrat brez njega. Kam in katerim zadrugam so bili dodeljeni, naj nam pojasnijo za to odgovorni v Kopru. Uprava naše zadruge je takrat napravila potrebne korake, da 'bi obljubljeni avtomobil res dobili, a vse je bilo zaman. ,Po izročitvi zadnje pošiljke avtomobilov je 'gospodarski evet pri OLO v Kopru na neki seji zaključil, da se kamion, ki Iga je naročila Kmetijska zadruga iz Izole v Avstriji preko agencije Mercedes-bonz v Kopru, dodeli naši zadrugi. To pa zato, ker da je kmetijska izadruga v Izoli to napravila 'brez vednosti OLO v Kopru in nekaterih drugih pomanjkljivosti v zvezi z odkupom in prodajo pridelkov. Po enem mesecu je kamion res prišel, toda zdi se, 'da *je zgrešil cesto, ker je namesto v Ma-rezige odpeljal v Izolo. Kako se to sklada z načelom, podpirati gospodarsko šibkejše zadruge, res ne vemo. O tem so veliko razpravljali na konferencah in sejah. Dejstvo pa so taka: Kmetijska zadruga v Izoli je v preteklih dveh letih dobila iz uvoza dva nova avtomobila znamke »Mercedes«, nekaj m o t okult iva t o r j c v (frez), več 'drugega kmetijskega orodja in menda tudi traktor. Kmetijska zadruga v Marezigah pa je od ustanovitve, do danes dobila samo en traktorski plug in še tega bi ib.ila morala kmalu vrniti. Pripomniti moramo, da je naša zadruga utrpela veliko škodo leta 1949, ko je. požar uničil za okoli t milijone, din vrednosti. Zavarovana je (bila le za ,150.000 di in je vso drugo škodo morala trpeti sama. Zadruga deluje na gospodarsko šibkejšem terenu in nima možnosti širšega razmaha, kakršne imajo zadruge v obalnem pasu. Kljub temu je komisija 'Za razdelitev deviz pri Okrajni zadružni poslovni zvezi dovolila trenutno prisvojitev deviz, ki jih je ustvarila naša kmetijska zadruga, drugim, gospodarsko .močnejšim zadrugam. Tako smo ostali na cedilu in nismo mogli rešiti nujnih zadev naše, zadruge. Iz vsega nnvednega prosimo in smatramo za potrebno, da nam odgovorni dajo potrebna pojasnila in odgovor. Naše mnenje je, naj nam vsaj ne zavirajo dela, če že ne mislijo pomagati. Vse to je med člani vzbudilo veliko nezadovoljstvo. Uprava kmetijske zadruge Marezige. RADI BI NEKAJ POJASNILI... V Ankaranu je imela krajevna Zveza borcev svojo gostilno, ki so jo likvidirali. Ves inventar gostilne je sprejela Kmetijska zadruga. Do tu je vse prav in dobro, ni pa prav, kar temu sledi, V Ankaranu je umrl neki Guido Zanchetto, ki ni bil ne partizan in še manj aktivist. Oče pokojnega ima srednje posestvo, dva vola- in eno kravo. Vse pogrebne stroške je poravnala Kmetijska zadruga z izkupičkom za prodani inventar prejšnje partizanske gostilne. Zveza borcev ni bila o prodaji inventarja rti ti obveščena, še lepše pa je to, kar se je po pogrebu dogodilo. Družina Zanchetto je kmalu po smrti Guida kupila v Trstu novo dvokolo. Te drn se sliši tudi, da je kupila še »Vespo«. Kako je torej mogoče, da se je družini plačalo pogrebne stroške, ko pa na drugi strani kaže, da ne živi ravno v revščini? ! Nasprotno... Bivši borci s tem nikakor niso zadovoljni. Ce bi kdo izmed njih, ki ne poseduje nič premoženja, umrl, kako bi tedaj poravnali pogrebne stroške? O VODNJAKU V CENTURJU V Slovenskem Jadranu z dne 26. junija, št. 26. je bilo objavljeno kratko vprašanje v zadevi vodnjaka na Centurju, V vprašanju je bilo rečeno, da se delo ne zgane, odkar je prevzela iniciativo občina Marezige. Član našega uredništva se je obrnil do odgovornega člana občinskega odbora Marezige in dobil naslednja pojasnila: Za dograditev'vodnjaka v Centurju je občina Marezige razpolagala lani ob ustanovitvi samo s 113.000 dinarji. Kupila je polovico potrebnih cevi in zanje plačala 115.00 din. Dva tisoč več kot je bilo denarja. Prav te dni pa je občina kupila še ostalo polovico cevi in zanje plačala 550.000 din. Dela bodo sedaj na-daljevali in po predvidevanju končali najkasneje v dveh mesecih. Tako bodo prebivalci čenturja prišli do vode in bodo rešeni velike skrbi ter nepotrebnega dela v suhih poletnih mesecih. »KULTURNA VIŠINA« POSTOJNSKE PUBLIKE V Postojni sta si v zadnjem času, v razdobju dobrega ledna, sledili dve kulturni prireditvi, ki sta močno razkrinkali »kulturno« višino postojnske publike. Prva prireditev je bil veseli večer zagrebškega radia, druga pa vokalni koncert moškega pevskega zbora »Slava. Klavora« iz Maribora pod vodstvom dirigenta Rajka Sikoška. . Medtem ko je bila dvorana pri prvi prireditvi do zadnjega kotička zasedena (šale so bile dokaj neslane, da o neki »amer¡kliniki pevki«, ki bi jo prekosila vsaka naša solistka, niti ne govorimo), pa je bil koncert, ki je bii res na dostojni umetniški višini.'zelo slabo obiskan. V dvorani, ki sprejme približno 700 ljudv, je bilo zasedenih le 76 sedc-žer. Za tak odnos do prizadetih gostov, ki so bili na turneji pO Primorski, res ne moremo najti opravičila. Vseh Postojneev nas ju lahko sram, da visoko kvalitetnega koncerta našimi bratov s severa, ki so nam prinesli lepo slovensko umetno .pesem, ne nagradimo vsaj z dostojnim obiskom, napolnimo pa ¡dvorano često ob manjvrednih prireditvah do zadnjega kotička. S tem si daje Postojna slabo kulturno spričevalo. Zadnji čas bi bil. da bi lepe prireditve doživele tudi v Postojni dostojen obisk. Postojnčani "pa dokazali, da jim kultura ni španska vas. Dotlej pa nas je lahko vseli Postojneev sram naše nekulturnosti! Habe Frane dJnJJMJM HZ4M bogastvo našega Krasa Nadaljevanje in konec Mehanizacija kamnolomov Da bi se povečala produktivnost dela in s tem dvignila proizvodnja kamnolomov, predvideva perspektivni načrt popolno .mehanizacijo " obstoječih obratov, To bi današnje proizvodnjo najmanj potrojilo, o-benem pa znižalo proizvodne stroške. Kakor smo že omenili, sta marmorja »Repen« iz Vrhovelj in »Kre-menik« iz Koprive najboljša kraška marmorja, po katerih je največje povpraševanje doma in tudi v tujini. Zato ibi se izplačala mehanizacija predvsem teh dveh kamnolomov. Na področju pridobivanja marmorja »Repen« bi bilo potrebno, razširiti omrežje električne e-nergije do vseh izkopov, prav tako pa tudi v kamnolomih Kopriva. Za popolno mehanizacijo teh kamnolomov bi b.lo treba nabaviti : dva komada modernih električnih dvigal z nosilnostjo 20 ton, štiri žične žage, dva kompresorja od 7—10 atmosfer, dva vlačilca na motorni in dva na ročni pogon, dalje premični traktor z dvigalom nosilnosti 15 ton in .dva močna drobil-ca z zmogljivostjo 40—50 m3 v osmih urah. S tako mehanizacijo bi bilo mogoče dvigniti produktivnost od sedanjih 250 m3 na 1000 m3 letno. Pn tem pa bi delavci potrošili mnogo manj fizične sile, ki bi jo lahko uporabili pri ročni obdelavi dokončnih izdelkov. Mehanizacija pri dokončni obdelavi marmorja Prav tako kot mehanizacija .z-kopa pa je potrebna tudi mehanizacija obdelave marmorja. Danes, ko gre ves naš razvoj v nezadrža-riti o ročni obdelavi marmornih iz-nem poletu, ne moremo več govo-delkov, ker se s tako obdelavo neprimerno- bolj zvišajo proizvodni stroški in s tem tudi prodajna cena. Zato je mehanizacija in ureditev modernih obratov edini izhod za zadovoljitev vseh potreb domačega in inozemskega trga. Kakor je razvidno iz dosedanjega opisa kamnolomov in kvalitet marmorja z upoštevanjem tržnih zahtev, zavzema prvo mesto področje okoli Vrhovelj in potem področje Koprive z ostalimi kraškimi kamnolomi. Zato bi kazalo zgraditi dve delavnici in sicer v Vrhovljah in Koprivi, To stališče zavzemajo tudi kolektivi obeh kamnolomov. Druga varianta pa bi bila zgraditev ene delavnice nekje v centru področja kraških kamnolomov, v bližini železniške postaje (n, pr. v Dutovljah, kjer je na razpolago električna' energija in voda). V tej delavnici bi se v širšem obsegu izdelovali dokončni produkti. Imela bi pa tudi poseben oddelek za obdelavo umetnega kamna. V obeh kamnolomih, t. j. v Vrhovljah in Koprivi pa bi,bila nekaka pomožna obrata, v katerih bi .izdelovali razne gradbene in druge izdelke, ki ne prenesejo večjih trans- portnih stroškov. Tudi ti obrati pa bi morali biti primerno mehanizirani z žičnimi žagami, polirnim strojem in krožno žago. Centralna -delavnica (Dutovlje) bi morala biti moderno opremljena z premičnim stropnim dvigalom, talnimi tračnicami, z vagoneti in drugimi stroj L V tej delavnici naj bi se v večjem obsegu izdelovale plošče za oblogo in drugi dokončni izdelki za izvoz in domači trg, kakor tudi vsa večja precizna dela in galanterijski izdelki. Tak sistem razporeditve bi tudi najbolj ustrezal zaposlitvi delavne sile vseh kraških predelov. Znatno število delavne sile pa bi zaposlila tudi obdelava umetnega kamna, ki bi se zelo dobro plasirala na trgu Za nabavo vseh teh potrebnih strojev in za ureditev obratov bi no kockasto kamenje za gradnjo raznih zaščitnih stebrov in ograj, obcestne in obmejne kamne itd.) V ostalem pa se naročila nanašajo predvsem na galanterijske predmete (plošče za kuhinjsko opremo, kavarniške mizice in podobno). Za vse te predmete pa je naraslo povpraševanje šele v zadnjem času, ker teh predmetov prej niti niso izdelovali zaradi manjkajoče mehanizacij e. Kaj nam pokaže rentabilitetni račun Rentabiliteni račun, v kolikor ga je mogoče izdelati s predvideno najpotrebnejšo mehanizacijo, nam dovolj jasno pokaže ogromne koristi, ki bi jih prinesel razvoj te industrije na Krasu, Proizvodnja, oziroma predeloval- |fi f^SS'WS <• s- / , . - < .-¿i . .. . Blok marmorja »Repen«, pri ohd-lavi v kamnolomu v Vrhovljah na zmogljivost 60m:< blokov mesečno nam da, upoštevajte 15% odpadka, cca 1400 m- plošč, katerih cena je danes 5600.— din za kvadratni meter. Donosnost naorav mehanizacije nam nazorno pokaže sledeči račun: 'lilo petrebno cca 130 milijonov dinarjev investicijskih sredstev dolgoročnega značaja z rokom odplačila 25 let. Z odplačilom bi začeli takoj, ko bi se pokazali prvi rezultati mehanizacije. Finansirali pa naj bi postopoma, na podlagi postopne tnehanizac:je v obdobju treh let, ko bi bil predviden načrt končan. Analiza tržišča Največje je povpraševanje po blokih marmorja »Repen«, tako, da še zdaleč ne moremo kriti vseh potreb notranjega in zunanjega trga. Skoraj izključni odjemalec je inozemski trg. Izvažajo pa potom podjetja »Slovenija Impex« — Ljubljana v Ital.jo, Švico, Avstrijo in Zapadno Nemčijo. Za ta kamen se zelo zanimata tudi Amerika in Anglija ter razne druge države, ki pa zahtevajo take količine, katerim naši obrati niso kos. Lahko bi prodali tudi kamen drugih kraških kamnolomov, toda inozemska tržišča zahtevajo poleg tega še količino zahtevanega marmorja »Repen«, Na domačem tržišču so interesenti predvsem gradbena podjetja, ki potrebujejo gradbeni material (bu-njaste plošče za oblogo stavb in mostov, razne stebre in portalne vence za mostove in predore, robnike vseh vrst, lomljenec za zid, vrtne plošče za tlak, grobo obdela- fWHH K-M -f I — i/ Bloki v kamnolomu »Rep •?«, pripravljeni za izvoz Vrednost materiala (surovine) din 3,100.000,— stroški za predelavo „ 396.000.— amrotizacija, režija, in pogon, sredstva „ 618.800.— družbeni prispevek „ 396.000.— skupaj stroškov din 4,508.800.— Vrednost rezanih plošč po sedanjih cenah bi bila dinarjev 7,840.000.—. Če torej odbijemo vse stroške nam ostane čisti mesečni dohodek 3,332.000.— dinarjev. Seveda pa v račun ni všteta obdelava umetnega kamna, ki bi dohodek še znatno dvignila. Približne, a ne pretirane Številke nam pokažejo naslednje: a) Družbeni bruto produkt: mesečno: letno: Sedaj: din 1,200.000 din 14,400.000 V pogojih mehanizacije: din 11,000.000 din 132.000.000 b) Narodni dohodek: Sedaj: din 892.000 din 10,700.000 V pogojih mehanizacije: din 9,000.000 din 108.000.000 Osnova za podtke je vzeta iz podjetja »Industrija Kraškega marmorja« pred spojitvijo s kamnolomom Kopriva. Podatki za mehanizacijo pa so vzeti na povprečje 300 zaposlenih delavcev, vendar pa bi potem lahko zaposlili od 600 do 800 ljudi. Z realizacijo tega načrta pa bi seveda morali takoj mis%ti tudi na ustanovitev strokovne šole, ki naj bi posredovala strckcyno znanje predvsem mlademu kadru, kajti brez tega bi bil napredek nemogoč. Z obstojem takega kombinata bi bilo v glavnem trajno rešeno vprašanje zaposlitve delavne sile na našem Krasu, istočasno pa bi bil to tudi- velik prispevek k gospodarski a'itivnc:ti okraja. »Porlus rosae«, od tu pravijo, da izhaja njegovo ime. Nekateri pa ga vežejo s Kastelvenere, koder naj bi stal tempelj boginje Venere, kateri so bile posvečene vrtnice. Vendar to so domneve, ki niso zgodovinsko utemeljene. Prave podatke bi morali iskati šele v trinajstem stoletju. S tem naj. se ukvarjajo 'zgodovinarji, nas pa predvsem zanima tista skrivnost, ki privablja v to letovišče vsako leto stotine in stotine turistov ... Mestece leži na isti zemljepisni širini kot Beneški lido ali južna obala Gardskega jezera ali Bordeaux v Franciji. Morda tudi ta ugotovitev ni brez pomena. Zime se tukaj skoraj ne poznajo. Jesen polagoma preide v pomlad in severno rastlinstvo se tu meša z južnim. Med oljke, palme in trte so posajena najrazličnejša sadna drevesa, ki nudijo spomladi čudovito bogastvo barv in dišav. Prekrasne vrtnice pa cveto tu skozi vse leto .,. Tudi okolica je čudovita. Na severozahodu ščiti Portorož proti mrzlim vetrovom do 200 m visoka veriga gričev Karbonaro in Pisine, ki nudita obiskovalcu prelep razgled na celo kolonijo vil in parkov z vedno zelenim drevjem. Poleg milega podnebja, lepe lege, prijetnih sprehdov v okolico, sončnih .'¡n morskih kopeli je Portorož tudi svetovnoznan kot zdravilišče, Spoznali so zdravilno moč solnice, ki jo pridobivajo v Sičiolskih solinah. V morski vodi je poleg kuhinjske raztopljenih še mnogo magnezijevih, kalcijevih, kalijevih, bromovih in jodovih soli. Morska voda, napeljana v grede, izhlapeva ob vetru in soncu, sol se zgošča, kristalizira ter končno pade na tla, od koder jo z grabljami in lopatami izločijo. V gredi pa še vedno estane solnica, ki je zelo zdravilna. Zanimiv je postanek portoroškega zdravilišča. S to mislijo so se začeli bavifci okrog leta 1862. Lekarnar Anton Salveti je bil mnenja, da bi bilo dobičkonosno uporabiti sestavine solnice. Pregovoril je Kon-sorc.ij solin, naj sezida tovarno kemičnih produktov, kar so tudi storili. Vendar pa podjetje-mi imelo posebnega uspeha. Drugi pa, ki je mislil na praktično uporabo solnice, je bil piranski zdravnik Ivan Lugnani. Svojemu klientu, ki je bolehal na težki bolezni artritis, je svetoval, naj se obrne k tedanjemu ravnatelju kemične tovarne Ivanu Spadaru, ki ga naj spusti v segreto soilnico. Učinek poskusa je bil čudovit in zdravljenje je hitro napredovalo. Ta novica se je hitro razširila, tako da so pričeli resno razmišljati na otvoritev toplih kopeli. Veliko je k tej iniciativi pripomogel zdravnik dr. Pupini iz Portoroža. Njemu gre zasluga, da je opozoril medicinske kroge na tera-peut&ki učinek solnice. Delal je 30 1st na Dunaju, nato pa v Portorožu, kjer je tudi umrl leta 1950. star 71 let. To je b 1 začetek portoroških ter- »¡psi fOHTpfcO Ž in okolka vabita malnih kopeli. Z leti se je raznese! sloves zdravilnega učinka kopeli žirom po svetu. Zdravljenje ni obstajalo samo v toplih kopelih solnice z manj ali bolj toplo morsko vodo, temveč so bile znane tudi blatne kopeli in inhalacije. Pričeli so uporabljati tudi morsko blato, ki vsebuje iste sestavine kot solnica. Zaradi vedno bolj naraščajočega povpraševanja po sobah, kmalu niso mogli več zadostiti vsem željam. Zato so leta 1908 pričeli z zidanjem velikega modernega hotela »Palače«. Otvorili so ga leta 1911. Imel je 300 moderno opremljenih sob, lepe, velike dvorane za glasbo, ples in igre, poleg tega pa tudi lep park in teniško igrišče. Z otvoritvijo »Palače hotela« in istočasno^ vile Sati Lorenzo, Kastno, hotela »Riviera« in še drugih privatnih vil in hotelov se je tujski promet znatno povečal. Poleg zdravniške pomoči, ki jo je nudilo zdravilišče, je Portorož nudil gostom najrazličnejše zabave: koncerte, promenade, igre, roulette, konjske dirke itd. Izdajali so celo mesečno ilustrirano revijo ,[-orto TV."se«. Prinašali so članke ■ ^ ••¡-'tu sezone, izi..; potopise, črtice, novele itd. v italijanskem, nemškem, francoskem in celo v madžarskem jeziku. Vsa povojna leta pa Portorož spreminja svojo zunanjost. Ljudska oblast materialno in z nasveti podpira vso obnovo. Ta zamisel je našla odmev tudi med prebivalstvom, saj so opravili precej dela- prostovoljno. Vojaštvo je pred leti obnovilo portoroški pomol, ki so ga Nemci vrgli v zrak. Obnovili so Ljudski dom, hotel Palače ter mnogo drugih javnih in privatnih zgradb. Namesto starih kabin, ki jih je je jela odnašati burja, so zrasle nove, zidane iz opeke. Od daleč se zde kot beli simetrični stebrički na temnozelenem ozadju cipres, ki nudijo kopalcem prijetno senco v vročih popoldanskih urah. Izredno ljubko učinkuje na glavnem trgu pred leti obnovljen bar Jadran, ki vabi mimoidoče na prijetno dišečo kavo. Popravili so tudi staro kanalizacijo, štiridesetletni tramvaj Piran—Portorož—Sv. Lucija pa so zamenjali moderni in udobni avtobusi. Poleg dobrodošlih tujih gostov, najde tu počitek tudi naš delavni človek, ki je pred vojno le od daleč lahko zrl na bogastvo in razkošje, ki je pred vojno le od daleč lahko zrl na bogastvo in razkošje denarnih veljakov, aristokrat.ov in pustolovcev. Do izra2*a je prišla napredna misel: Kdor dela, ima tudi pravico do počitka! K. L. IRANCE MAGAJNA: " Zdaj se pripravite, da boste dostojno poslušali nekatere ameri-kanske zgodbice, ki so se resnično dogodile. Pa saj to menda že veste, da nikoli ne kvasim lažnivih pove-stic! V takih ni namreč pravega soka in so po okusu podobne ponarejeni klobasi. Vzemimo za primero dogodivščino tistih treh ameriških letalcev, Id so lani »frleli« čez Sirijo in so hoteli pristati v Bagdadu. Da jim ne bo med potjo dolgčas, so vzeli s seboj vsak svojega psička. Ni se jim godilo slabo tem psičkom. Ni jih mučila morska bolezen in z velikim zanimanjem so gledali skozi okna kabine in so srdito lajali, če so opazili jato vran v bližini. Letalo je brnelo kar lepo naprej in vse je kazala, da se bodo leteli dobro in pošteno. Nenadoma pa zapazi p:.lot, da se zaloga bencina naglo bliža h koncu. Bilo je potrebno, da nekje čim prej prestanejo. Zaskrbljeni so gledali navzdol, da bi i^¡8¡lr nI M ..Pri Toškan i« v Cerknem. kjer je takoj pn zlomu Italije, deloval mobilizacijski odsek opazili kje je primeren travnik ali kako drugo podobno ravan. Na veliko nesrečo so pa zašli v gosto me* glo, ki jim je pokrajino pod njimi popolnoma zakrila. Kaj zdaj? Ali naj slepo srečo? To bi pomenilo skoro gotovo smrt za vse. Letalo bi bilo kakor slepa kura, ki presneto poredkoma najde zrno. Zmanjkalo je bencina in motor je utihnil. Oklevati ni bilo več mogoče. Pilot je naglo naravnal avtomatično napravo, ki naj bi vodila letalo sama naprej, nakar so vsi trije skočili s padali v neznani prepad pod njimi. Pri razburljivem dogajanju so seveda na psičke popolnoma pozabili. Skočili so in srečno pristali sredi tuje dežele. Letalo je medtem zaradi vztrajnosti mirno brzelo naprej in se polagoma bližalo tlom. Čudežna sreča je tako naklonila, da je tudi to pristalo brez najmanjše nezgode. Ustavilo se je na veliki njivi lucerne tik ob mali sirski vasici. Vsi domačini, kar jih je bilo doma, šo prihiteli blizu, da vidijo in gledajo kovinskega ptiča, kakršnega niso vsaj iz bližine videli še nikoli. Malce-boječe so se obnašali od začetka, kmalu so se pa le toliko ojunačili, da so pritisnili nosove na okna in pokukali noter. V svoje nepopisno začudenje so zagledali notri le tri pse, ki so proti njim jezno renčali in kazali zobe. človeka ni bilo v letalu nobenega. Takrat je župan, najmodrejši mož v vasi, dvignil kvišku roke in rekel svojim vdanim svečano: »Poglejte, možje! To letalo je amerikansko, saj je tako na njeiii zapisano. In zapomnite si —■ živ krst ne bo Amerikancev več premagal! Tako brihtni so, da so celo pse naučili pilotirati!« Kakor se še vsi spominjamo, so Japonci v teku zadnje velike vojne nepričakovano udarili na nepripravljene iVmericane. Preden so se ti do-bro ;.,ivedil, so si Japonci osvojili dolgo rajdo raznih velikih in imaLih otokov v Tihem oceanu. Malenkostni ameriški oddelki -so bili kaj hitro poraženi. No, vojna se je. nadaljevala in bojna sreča .se je obrnila. Američani s ft friitl .. • Košnja. To je eno najlepših kmečkih del v poletnih mesecih. Res da so pomladanske priprave za setev nekaj, kar oživlja in daje upanje, da ne bo manjkalo kruha in jih po zimskem počitku opravljajo kmetje z nekim posebnim razpoloženjem, vendar je košnja tista, ki prinaša polno dobre volje in veselosti posebno mladini. Nič ni lepšega, kot so zgodnja poletna jutra, ko zažarijo zeleni vrhovi v prvem soncu in se razlega z višin veseli vrisk mladih koscev. Mesta še spijo, ko se življenje na deželi prebuja za delovni dan. V Zgodnjih jutranjih urah še slavček utrujen molči, potem ko je še čez polnoč v vijugastem letu žvrgolel nad polji zoreče pšenice in iz vsega grla stresal cekinasto zveneče pesmi o mladih ljudeh, ki si v tihih poletnih nočeh pripovedujejo življenjske pravljice ljubezni in zvestobe ... Velikajne je vstal že pred tretjo uro, poklical sina Janeza, da sta se odpravila na košnjo v »Log.« Ko je pred žetvijo pokosil strma rebra v »2'lebeh« nad Munhom in v »Lajngajcah« nad šumečo Idrijco, se je oddahnil. Po žetvi bo vendar laže, ko se ne bo treba mučiti po strminah in nositi bremen na glavi po stezi, ki ima vsako stopinjo vkopano, da noga ne zdrsne. V »Logu« je košnja prijetno delo, ker je trava mehka in na mahoviti podlagi. Potem je tam tisti sveži visokogorski zrak poln rožnatega in gozdnega vonja. »Log« je precej oddaljena senožet, zato sta vzela s seboj predjužnik. Kosilo bo pripeljala hčerka Katra z vo- se bodo nekateri sovražnikovi, oddelki poskušali prebiti preko obeh smeri skozi Kobarid v Nemčijo. In res, naše male enote so bile 1. maja zapletene okrog Kobarida v hude boje z umikajočim se sovražnikom, Naslednjega jutra so ga pregnali v Kobarid, kamor se mu je posrečilo vdreti. Kmalu za tem so po Nad;ški dolini prispele tudi motorizirane enote Angloameriške zavezniške rojske, ki so se prej bojevale pri Čedadu in Vidmu. Ljudstvo ter predstavniki okrajnega in krajevnega odbora so priredili zavezniški vojski lep sprejem, ki so se ga udeležili tudi predstavniki JA. Matajurc zom, na katerem bodo zvečer pripeljali domov prvo sveže in dišeče seno. Ko sta Velikajne in sin prišla na mesto, je sonce pravkar vzšio izza vzhodnega grebena Porezna. Odložila sta suknje, malico in klepanje pod najbližji grm, uprla kosišči v tla, vzela osle in dobro nabrušila. Prvi je zakosil Janez krožno okoli sam sebe. Velike rosne kaplje so padale z bilk na tla kot -svetleči biseri. Vzravnal se je Janez, znova nabrusil in jo nato urezal naprej. Gosta in sočna trava je padala pod zamahi kose in se na levi kopičila V debelo radanico. Ob vsakem zamaiiu se je na tisoče biserov — rosnih kapljic — zasvetilo v mavričnih barvah in se nato porazgubilo kot živo srebro v mahovita tla. Janez je bil preprost človek, ki je z vsem mladostnim ognjem ljubil svoj rojstni kraj, ljubil je lepote narave, ljubil naše pisatelje in knjige. Te so mu ob nedeljah in ob zimskih večerih odpirale razgledanost. Rad je imel čebele, ki jih je skrbno gojil v majhnem čebelnjaku r.3 vrtu. Marsikatero urico je preživel tam in opazoval delo in življenje čebel. Ob švištanju kose so se mu misli razpredale in ustavljale ob takih življenjskih slikah, ki jih je imel rad, Velikajne je kosil za njun in ga nekako vesel in začuden opazoval. »Le kaj je pobu danes, da se tako žene,s je polglasno zamrmral sam pri sebi. že sta napravila vsak nekaj poti, ko se je v gozdičku vrh »Loga« oglasila šoja s hreščeeim: '»Kreč, kreč.« Oba sta se hitro ozrla v tisto smer in opazila, kako se je iz grmov izmotala lisica ter se počasi in skoro dostojanstveno usmerila skozi visoko travo v dolino. »Glej jo, predrznico, pri belem dnevu se upa tako med ljudi,« je zarentačil Velikanje. »To bodo znova šle kokoši pred njo.» Lisici pa je bilo kaj malo mar moževe jeze in je Nadaljevala svojo pot skozi visoko travo na drugo stran doline in se tam izgubila v bukov gozd. Okoli osme ure, ko je sonce začelo precej pripekati, sta obesila kose na bližnji grm. Janez je odšel po seno-žeti pod grm, kjer sta ob prihodu odložila suknje in malico, Vzel je svojo suknjo, jo ogrnil čez ramena in se sklonil še po očetovo. » Tedaj je na vratu začutil čuden, ledanomrzel objem. Po vsem životu ga je obšla mrzla zona. Na levem ušesu je začutil rahlo bolečino, kot bi ga kdo zbodel s šivanko. Velik modras mu je počasi spolzel po hrbtu na bla in se izgubil v grm. Tedaj šele se je Janez zavedel... »Oče!« je poklical, »modras me je pičil.« Prvi hip oče ni razumel klica, šele na ponovno opozorilo, je Velikajne stekel k sinu. Našel ga je vsega spremenjenega. Spomnil se je, da ima v žepu majhen nožič. Hitro ga je vzel, odprl in narezal uho na pičenem mestu. »če bi sedaj imela še malo žganja,« je ves iz sebe dejal sinu, Spomnil se je Frjana, ki ni nikoli brez njega. Pograbil je sina za roko in se v diru spustil z njim kar čez senožeti. Janez pa je kmalu začel omahovati, zato ga je Velikajne zadel na-ramo in tekel naprej. Frjan je že orl daleč, spoznal, da se je nekaj izrednega dogodilo. Le nekaj besed pojasnila mu je zadostovalo. Stekel je v hram in prinesel zelenko domačega sadjevca, Janez jo je pograbil kot mornar rešilno desko. Pil je v velikih po-žirkih, ¡kot bi bila voda. Od tega je bilo sedaj odvisno njegovo življenje. Le malo sta odpočila, nato je Velikajne znova zadel sina na rame in ga odnesel proti domu. Modrasov stru? je zelo-hitro deloval, ker je Janezu od časa do časa postajalo slabo in je izgubljal zavest, Velikajne je čutil, kako sina' stresa. Dva strupa sta začela borbo, kdo bo zmagal. (Nadaljevanje nn 12. strani) Dedijerjeva knjiga o TITU wm^k si &wm$® wzammpp Zadnje dni smo dobili na trg toliko zaželeno in pričakovano knjigo Vladimirja Dedijerja: Josip Broz Tito; prispevki za življenjepis.« Izdala )jo je Cankarjeva založba v nakladi 30.000 izvodov. Prevajalo je knjigo več avtorjev. Zunanjo opremo je oskrbel arh. Dušan Omahen, vinjete nad naslovi poglavij je izdelal ak. slikar France Mihelič, ves slikovni material v knjigi pa je dal na razpolago sam avtor. — Delo je zelo obsežno in ima zato knjiga 769 strani življenjepisa m XLIV strani Predgovora, ki ga je Dedijer .napisal za izdaje v tujih jezikih. Z naslovnimi stranmi, z vsebino, s kazalom slik, z imenskim kazalom oseb, ki se v knjigi omenjajo, pa doseže delo nekaj čez 800 strani. Prvi občutek, ki ga imaš, 'ko vzameš knjigo v roke, je gotovo občutek, da stojiš pred nečem velikim. Tega občutka se ne znebiš niti, ko knjigo odložiš in si nehote zaželiš, da bi jo ponovno začel brati. Kajti iz dela diha vse tisto, kar se ne da dopovedati: osebnost, ki jo poznaš, a ki je ne boš do dna nikdar spoznal. Ni čuda, da vlada v svetu za to knjigo itako zanimanje (saj so jo prevedli že v mnogotere evropske jezike: v italijanščino, nemščino, portugalščino, francoščino, angleščino, itd.) In če se ves svet tako zanima, kako bi se mi zanjo ne zanimali? Državljani nove Jugoslavije smo, Tita poznamo, a kako? Vse premalo! In kdor ga tudi kaj več pozna, tudi temu bo knjiga odprla nove poglede, nova naravnost čudežna odkritja. Pa še nekaj drugega je s to knjigo uspelo Vlad. Dedijerju: ustvaril nam je tako podrobno zgodovino naše Partije, naše borbe, da se bi včasih med branjem dozdeva, da se pravzaprav Titova osebnost za trenutek umakne v ozadje, da lahko govori zgodovina, ki pa ne more mimo njega, in je zato prav vseeno: ali govori avtor naravnost o Titu ali pa riše zgodovinske dogodke. Iz celotnega dela izstopa Titova osebnost kot monolit. Ne moremo reči, da nam jo je Dedijer opisal lepo, marveč reči moramo, da jo je opisal resnično. Koliko mu je bilo do tega, govore številne opombe in gradivo v komentarju, ki je izredno bogat. V Predgovoru je napisal te stavke: »Ali sem sploh kdaj opazil pri Titu razliko med besedami in dejanji?« (str. XVIII) in še: »Ali se njegove besede ne skladajo z njegovimi dejanji? Ah sem ga sploh kdaj slišal, da bi zanikal resnico? Ne, nisem. (XXXIII. Etran.) FRANCE BERNIK: Pesmi štirih so morda najpomembnejši knjižni dogodek v zadnjem čaru. Časopisna kritika je obširno spre-govorila o vrednotah in slabostih lirike mladih. S tem, da so pesmi štirih avtorjev zbrane v eni knjigi, je KffW /1^*1 Ü6*lA'( bilo ocenjevalcem omogočeno primerjanje pesnikov, določiti njihove ptične točke in razlike. Škoda je v Če se nekoliko in prav na kratko ozremo po delu, vidimo, da je v predgovoru Dedijer opravičil pisanje te knjige. Sam pravi: »Sedaj pa bi rad (na koncu tega prologa povedal, čemu sem se lotil Titovega življenjepisa, čemu sem se lotil pisanja te stvari. Predvsem je sedaj Jugoslavija v središču svetovne pozornosti. O njej, o Titu .pišejo članke, objavljajo cele knjige. Dobre in slabe, dobronamerne in podle. Zaradi tega sem mislil, da je prav, da mora tudi kakšen Jugoslovan inozemski javnosti prikazati Tita tako, kakor ga gledamo mi. Ne mislim1, da je) to dokončni Titov življenjepis, temveč samo nekakšen prispevek za njegov življenjepis. Ko se bo po petdesetih ali sto letih, ko je mogoče gledati vse dogodke bolj nepristransko in se vse podlosti po-losti pokažejo takšne, kakršne so, France Mihelič: Vstaja (Ilustracija XIV. poglavja) ko tehtnica zgodovine oceni ne tistega, kar so ljudje hoteli ustvariti, temveč tisto, kar so dejansko storili, ko se bo takrat kdo v prihodnjih generacijah lotil posla, da bi opisal to našo dobo in ljudi v njej upam, da bo našel tukaj gradivo o Jugoslaviji in njenih ljudeh, v prvi vrsti o Titu,« (str. XLIII.) Predolgo bi bilo že samo naštevanje poglavij, v katere je knjiga razdeljena, da mam prikaže Titovo življenje, a še bolj kot življenje njegovo delo. Prvih trinajst poglavij govori o Titu in njegovem delu vse do leta 1941. Tri naslednja poglavja nam odkrivajo Tita v borbi, zadnja štiri pa obravnavajo dobo socialistične graditve in vsa vprašanja, pred katero je bila postavljena naša Partija. Peti kongres pa zaključuje življenjepis. Sledijo kratki dodatki. 2e sam pregled kazala daje slutiti vse bogastvo te knjige, ki ji ne moremo ob bok postaviti nobene druge. Vsak izmed nas bi si moral čutiti v dolžnost, da jo prebere in tako spozna to, če za druge veliko, za nas gotovo največjo osebnost sedanjega časa. M. B. tem, da je izbor pesmi omejen po prostoru, tako da podoba pesnikov v pričujoči zbirki še ne more biti popolna. Tudi so bile zvečine vse pesmi v zbirki že natisnjene po revijah, s čimer je knjiga nekoliko izgubila na izvirnosti. Kljub temu je in ostane naša zbirka ena najpomembnejših Iinskili manifestacij po drugi svetovni ivojaii. iSkupen nastop štirih poetov kaže, da se na Slovenskem ustvarja pesniška generacija, ki ho že v bližnji bodočnosti nujno morala ubrati svojo pot, če si hoče ohraniti dobljeno priznanje. Tvegano bi bilo domnevati, v katero smer se bo njihova pesem razvijala. Ob izišli zbirki moremo le ugotoviti, da doživljajska pozornost mladih ipoetov nikakor ni enostranska. Z isto odkritostjo se mladi lotevajo 'tako osebno izkustvenih, čisto človeških kakor tudi družbeno socioloških vprašanj sodobnega človeka. Če je v naši knjigi sorazmerno malo pesmi s socialno tematiko, moramo iskati, vzroke za to predvsem v polpretekli dobi, ki je tovrstno pesem preveč poudarjala. Nikakor pa niso socialne pesmi kvalitetno slabše od ostalih. Pesmi KAJETANA KO VIČ A so po doživljajski vsebini najbolj pestre in različne. Njihov izraz je umirjen, strogo pretehtan, trezen in klm. V nobeni pesmi ne opazimo razvlečeno- 0 kolikokrat se misel pogrezne v nekaj težkega, strahotnega, v nekaj, kar v najhujših sanjah ni mogoče doživeti. Hipoma se zdrzneš, kot bi se prebudil: Mar je to bilo res? Volkovi čez Karavanke, volkovi mimo Pohorja, volkovi čez Muro, Dravo.., Hijene pa od vseh strani zahoda ,.. gestapo, fašisti.., Da, tO niso bile sanje, to se je godilo zares. Jeli mogoče,, da bo narodova čast mogla prenesti kaj takega? Ali je ljudstvo dovolj zavedno, da se bo znalo upreti neizmernemu plazu zlega, ki se je valilo čez domovino? — Lahkoverni so računali na plemenita čustva sovražnikov. Brezsrčni in mogočni so menili, da bo mogoče skleniti pakt z belcebubom in še naprej živeti na račun ponižanih in razžaljenih. Tisti, ki so imeli vest, so vedeli od vsega začetka, da »boljša smrt je v črne zemlje krilu, kot. so pod svetlim soncem sužnji dnevi.« Pod svetlim soncem? Pod soncem nasilja in krvi. Lahkoverni so takoj spoznali svojo zmoto, kajti: »Naredite mi Štajersko zopet nemško«, je ukazal blazni vodja volkov in volkovi so ubogati takoj. Takoj so padale številne žrtve po vseh okrajih Štajerske, najboljši, najbolj plemeniti ljudje. Trume ljudi so pognali čez meje domovine v težko, neznano prihodnost. In začelo se je nasilno izseljevanje ne samo s Štajerske, ampak tudi z Gorenjske, s Posavja, izpred vrat Ljubljane. Tisti, ki so imeli vest in pogum, so se zavedali, da so vse te strahote šele začetek, da bodo volkovi postopoma še za časa vojne pognali z naših tal vse naše ljudstvo, deloma na fronte, kjer bodo padali v sto tisočih, deloma v suženjstvo tovarn in rudnikov, deloma tja na Krim ob črnem morju, sčasoma tudi tiste, ki so se pridružili nasilnikom. In tako bi se bilo tudi zgodilo, če ... Trume za trumami družin bi odhajale v pustinje smrti, če ... Slovenskega ljudstva ob Savi, Dravi in Muri bi ne bilo več. Po dolinah, kjer je več kot tisočletje živela naša pesem, kjer so tkale naše žene in dekleta cvetove v platno, bi se slišalo samo še lajanje po-zverinjenih ljudi, če ... Fašistične hijene z zahoda so se smejale z visok.m, navidez prijaznim smehom, vsaj v začetku. Hijene vsaj v začetku niso pobijale tako zelo javno kot volkovi. Skrivaj, skoraj nevidno so vlačile v nočeh svoje žrtve v zapore. Glasno so lajale o visoki rimski kulturi, glasno so ponujale »avtonomijo« pod rimskim oklepom, pod geslom: Roma doma. O poznali smo take obljube že nekaj desetletij poprej. 2e nekaj desetljetij poprej so se priteple v Primorje z istimi sladkimi beseda- sti, nikjer se misel ne ponavlja, nikjer ni besede odveč, človek ima vit is, da je stvarni izraz njegovih pesmi kar preveč utesnil doživetje, čustvo in misel, ki komaj zaznavno utripa za umirjeno besedo. Eno važnih doživetij mladega poeta je doživetje minljivosti. V pesmih te vrste bo občutil bralec čustvo 'tesnobo In 'hrezizhodnosti. Pesnikova predstava o življenju je ujeta med dva mejnika: rojstvo in smrt. Predvsem ■zanimajo pesnika pojavi, ki začenjajo alj končujejo življenjsko pot, v glavnem oni, pri katerih življenje prehaja v smrt, sedanjost v preteklost itd. Njegova pozornost velja starcu, starki ali mrtvemu otroku. V nasprotju z romantičnimi pesniki, ki so gledali minljivost a globoko prizadetostjo, ponajveč z občutkom bole-Ane, žalosti in resignaeije (Lenau, Leopardi) so tovrstne pesmi Kajetana Kovica nekam sulic in hladne. Kdor pozna slovensko liriko, bo našel za Kovičevo >JSmrt starke« na prvi pogled 'Zelo sorodmo predhodnico v Jenkovi pesmi »Zimski dan«, Razlika pa je v tem, da je Jenkovo doživetje neprimerno bolj urejeno, nasprotje med sproščeno mladostjo in ugašajočim življenjem, med porajanjem in odmiranjem izredno jasno in plastično. Razen za žive pojave ima Kajetan Kovič velik smisel za ne-ž.iive stvari v zatišju življenja, za stvari, ki so pozabljene in ne služijo več svojemu smotru. V pesniškem tihožitju »Stari klavir« se z mislijo dotipa v preteklost tega nekoč središčnega, danes že pozabljenega mika. Nad suho misel in golo opisovanje pa se je dvignil v pesmi »Vrnjena knjiga«. Za zunanjo predmet' mi, s še slajšimi obljubami. Toda še pred pohodom fašizma je bilo po Primorju pretepenih tisoče ljudi in še pred fašizmom je zmanjkovalo prostora po zaporih. Potem so požari ljudskih domov in žrtve, po-bijane ob zidovih tržaških mandri-jer, naznanile porod orgij neizmernega nasilja. Bogomir Bagajna Kako bi mogli tudi lahkoverni pričakovati kaj milejšega, ko so hijene vdrle mimo Logatca v Ljubljano? Največji optimist bi lahko pričakoval le, da bodo zatrli jezik, da bodo pognali vse kulturne delavce, vse učitelje, učiteljice v puščobne pokrajine Kalabrije in Sardinije, da bodo neusmiljeno pobili vsakega, ki bi si upal ziniti le besedo protesta, da bodo tepli tako kot so tepli poprej na Primorskem slovenske otroke s palico po jeziku, če bodo spregovorili slovensko besedo. Optimist le bi si upal misliti kaj takega. V načrtu pa je bilo vse kaj več. Tik pred »zmago« bi razgnali Ljubljano na vse strani. Kmečko družino za kmečko družino bi vlačili v žalostno usodo kolonov lati-fundistom, delavstvo v žveplene rudnike. Morda bi si izmislili še preprostejšo rešitev. Fašistični mogotec Viddussoni je v fašistični zbornici predlagal najpreprostejšo rešitev »problema«, to je pobiti prav vse slovensko prebivalstvo. Le čitaj spomine grofa Ciana, če nočeš tega verjeti. Slovenskega ljudstva tudi v Ljubljani, na Dolenjeskm, Notranjskem, Primorskem bi ne bilo več če... nostjo že čutimo subtilno doživetje, kakršnih smo vajeni pri naših Modernih, pravo občutje. Tudi ljubezenske pesmi Kajetana Kovica so si različne. Za Resignaeijo stoji čutno neprizadeti, ne več naivni ljubimec, za katerega so ljubezenski in drugi dogodki izgubili svoj čar. Nerazložljivo notranje razpoloženje brani pesniku, da bi se odzval živemu in naravnemu življenju. Če bi ta pesem ne bila tako nedoločna, bi pridobila na vrednosti. Poslala bi izpoved sodobnega človeka. 'Nesoglasje v ljubavnem sožitju čutimo v »Majski romanci«. Bolj ali manj konveneionalna »Ljubim Te« se s svojo doživljajsko izpovedjo približuje Prešernovi »Sili spomina«. Ljubezenski dogodek jo osnova pesmi »Stare sanje«: dva človeka, preteklost in sedanjost, si strmita ¡nasproti tuja in nerazdružljiva Vse na svetu je enkratno, neponovljivo in v preteklost ni povratka. Nekako bledi sta ljubezenski »Kapljica spomina« in »Maj«. V obeh pesmih čutimo neravnovesje med ljubimcem in dekletom s to razliko, da jc v prvi pesmi poet prizadet čustveno, v drugi popolnoma brezčuten in nevtralen. Videli smo, da so nekatere Kovi-eeve ne ljubezenske pesmi preveč suho in stvarne, da bi mogli v njih iskati miselnih spoznanj in resnic. Vendar najdemo pri njem pesmi, ki so «a-niinive izključno z miselne strani. Miselna vprašanja teh pesmi seveda Utiso vedno osebna in izvirna. Tako ponovi pesnik v »Seaitmienitalni pravljici« staro «poznanje o sreči, ki jo imaš samo, če. sc jc ne izaveš; daljo grenko zavest, da mladostna poezija ni otvarljiva. Globoko t notranjost če bi se naše ljudstvo ne zavedalo. da je edina mogoča borba proti strašni usodi borba z orožjem v roki; borbo na življenje in smrt; če bi se naše ljudstvo ne zavedalo, da je taka borba mogoča le pod vodstvom ljudi, ki so že do tedaj dokazali z vsem svojim življenjem in delom, da jim je mogoče zaupati. Prav nobene druge možnosti ni bilo, ta pa je bila kljub silnemu trpljenju, ki se je obetalo, plemenita in veličastna. Nihče ni bil sicer v srcu tako malo militarista kot ljudje iz vodstva velike borbe, toda borba je bil edini izhod, Vsi smo vedeli, da brez žrtev ni mogoča rešitev vsega ljudstva. Tudi ljudje iz vodstva si niso mogli naprej izbirati sami življenja ali smrti, odhajali so prvi v prve vrste in premnogi njih so izgubili življenje. Vse je prevzemala neizmerna predanost osvobojenju. Ne bom tukaj razpravljal o herojski epopeji, ki se je razvijala bolj in bolj od prvega strela puške do veličastne zmage in do pohodov na Trst in Gorico, saj danes m pio-nirčka v osnovni šoli, ki bi ne vedel o tem. Moramo pa vedno in vedno bolj gojiti v svojih dušah spomin na tiste strašne, vendar za našo zgodovino in našo čast veličastne čase; treba je vedno bolj gojiti spomin na vse tiste, ki so dali svoje življenje za to, da lahko danes naše žene v miru doje svoje dojenčke, da lahko korakajo naši pionirji s knjigami pod pazduho v slovenske šole, da lahko žanjejo naša dekleta našo pšenico, da lahko odmevajo udarci kladiv naših delavcev in naših -tovarn, da lahko prepevajo naši pevci naše pesmi. poseže poet s pesmijo »Brez naslova«. Pogumno posveti v najtišje in najbolj resnične plasti človeške duše, kjer se bije dvom i« nemir, hrepenenje in zavest o stvarnem življenju. Ob spoznanju, da značaj določa človeku usodo (Goethe), da je treba, vsako resnico osebno izkusit; in da je človeško srce neumirljivo, želi postati brezčuten kot narava. Tudi »Pesem o življenju in smrti« kaže visoko zrelost ustvarjalca, ki bolj z razumom kot z radoživim nagonom sprejema življenje. S to izpovedjo se jc Kajetan močno odtujil romantičnemu človeku v sebi. Miselno ostrino pesmi žal moti izpad iz visoke medi- v tacijc v neokusno predmetinost (v 3-in 1. kitici). Sonet o drevesu, ta Župančičev simbol človeka, stoji na zaključku cikla kot zatrdilo o pesnikovi notranji živosti in razgibanosti, o njegovih iskateljskih težnjah in porazih, Kovič je sicer zmožen pisati o naravi (n. pr. »Troberitice«), vendar je njegova pozornost navezana izključno na človeka. To jasno vidimo v »Pomladi«, kjer narava šele preko človeka vpliva na pesnika. Naravni čari ga ne vznemirjajo tako kakor dogodek v človeku, pomlad v ljubezni. Iz osebnega kroga doživetij stopi le redko, n. pr. s pesmimi o hčerki moti bojazen za njeno prihodnost. ko se bosta njuni poti razšli. V nekoliko razvlečeni »Materi« se skriva nežno čustvo, ki ga življenje ni moglo omrtvičiti. Motiv o laj-narju je preveč stereotipen, da bi mogel ogreti sodobnega 'bralca. Dovršeno obliko razodeva motiv »V pozni uri«, kjer sočutje z delavci prepričevalno uduši egoizem ljubezenskega čustva. (Nadaljevanje sledi) ÍFcd©ÍM IfiMGa Poverjenikom Prešernove družbe 1) Prosimo, da nam javile najkasneje do 25', julija število do tedaj vpisanih članov Prešernove družbe ne glede na to, ali so članarino plačali in ste jo vi odvedli ali ne. Posebej navedite število tistih članov, za katere predvidevate, da se bodo vpisali v članstvo tedaj, ko jim boste obenem že tudi ponudili knjige (to je iv mesecu novembru ). Najkasneje 1. avgusta moramo tiskarnam sporočiti naklado, v kateri naj tiskajo letošnje knjige Prešernove družbe. Zato opozarjamo poverjenike in vso javnost, da bomo kasnejša sporočila in vpise le težko upoštevali. 2) Do 1. septembra nam javite, koliko in katere .izmed petih knjig želite vezane v polplatno oziroma platno. Doplačilo za vezavo koledarja v .polplatno je 100 dim, v platno pa 200 din, za vsako izmed ostalih knjig v polplatno 80 din in v celo platno .160 din. 3) Pohitite z vpisovanjem članov. Ker bo stala Družbo vsaka zbirka ¡preko 500 din, storite vse, da zberete čimveč podpornih ter ustanovnih članov. Imena podpornih in ustanovnih članov, ki bodo plačali članarino do konca tega meseca, bomo objavili lahko še v koledarju za leto 1954, sicer pa šele iv naslednjem letu. Kadarkoli nam pišete, mam sporočite tudi točen naslov, kjer naj bo navedena tudi pošta in železniška postaja. Glavni odbor Prešernove, družbe. * 2348485323234853535323532348534853 Z radarjem na lovu 11 zvezdami TUDI NAJVEČJI TELESKOP SVETA NE MORE ODKRITI VSEH TAJEN VSEMIRJA, VENDAR BOMO LAHKO V KRATKEM Z NO VEM RADIO-TELESKOPOM ODKRILI NOVE PLANETE IN ZVEDELI VE C O POPOLNOMA NOVEM SVETU ZVEZD, KI SE NE SVETIJO. KI PA ODDAJAJO RADIJSKE ZNAKE. V sedanji dobi reakcijskega pogona nam predstavlja pojem hitrega poleta beseda Comet. To novo letalo doseže lahko hitrost 800 di 1.000 km na uro. Svet pa, o katerem bomo razpravljali v tem članku, ;ma o hitrosti in razdalji še povsem druge pojme. Svetloba potuje s hitrostjo 300.000 km na sekundo; razdalje, o katerih bomo govorili, so tako ogromne, da bomo kot merilo vzeU svetlobno leto, to je razdaljo, ki jo preteče svetlobni žarek v enem letu, to je 9.600.000,000.000 km. To je prav tako kot če bi govorili o razdaljih na zemljah v enotah časa, ki ga rabi za dotični prelet letalo Comet, tako bi pomenih na primer dve komami uri razdalja London—Stok-ckhoim. KAJ VEMO O SONCU? Boljše poznavanje sonca, od katerega izvira vsa naša energija, je mogoče neposreden stvaren cilj a-stronomske znanosti. Sonce se počasi ohlaja in zato se energija, ki jc izzareva, manjša in tako bo v ;ici:giedni bodočnosti človeštvo pomrlo zaradi zmrznjenja.. Prav tako pa bi že lahno povečanje izžarevanja sončne toplote napravilo življenje na našem planetu neznosno. Sonce je vir naše e-nergije in zato je nevarno, da skuhamo predvsem zvedeti o njem vse, kar je v naši moči. Plimo, ki je tako važna za naše pomorstvo, določa mesec in zato se pač tudi nad vse zanimamo, da bi kaj več zvedeli o satelitu zemlje. Največje in najbolj zanimivo področje za raziskovanje pa predstavlja Rimska cesta s svojimi neverjetno oddaljenimi ozvezdji, RIMSKA CESTA Rimska cesta je podobna ovalni plošči s povečanim centrom. Razda-. lja med najoddaljenejšimi točkami znaša okoli 150.000 svetlobnih let. če bi to razdalje hoteli izraziti v kilometrih, bi ničle te številke izpolnile cel stolpec časopisa. Proučevanje točne oblike Rimske ceste so vedno ovirali temni prostori, ki so jih imenovali zato, ker niso imeli za nje boljše razlage, »pege i. romskega praha«; te pege prikrivajo našemu vidu zvezde, ki se nahajajo za njimi. Leta 1931 je nastala o tem atomskem prahu nova zanimiva teorija. Ugotovili so namreč, da prihajajo iz vsemirja v presledkih radijski signali. V tistem času ni bilo mogoče ugotoviti, iz katere smeri prihajajo, vendar so lah i-: o dognali, da ne gre za pasi-:.:: meaplanetarnih komunikacij RADIJSKI VALOVI Med vojno so se znanstveniki vseh narodov žilavo posvetovali vprašanju, kako ugotoviti smer in položaj oddaljenih predmetov. Zamotana radarska naprava je temeljila na sistemu lokaliziranja. Po koncu vojne so začeli uporabljati tehniko, ki je tako naglo napredovala zaradi vojnih potreb, v miroljubne namene. Radar so skušali uporabiti, da bi vsaj približno ugotovili, od kje prihajajo iz vsemirja ti skrivnostni in čudni radijski znaki. Radijska astronomija pozna dva načina. Za bližnja telesa, kot so na-primer tudi mesec, najbližnji planeti in meteorji, ki letijo blizu zemlje, se lahko uporablja radarska tehnika, ki je zelo podobna tehniki za lokaliziranje letal. Ce pa hočemo prodreti še bolj daleč v vsemi-rje, ne moremo upati, da bi lahko oddajali tako močne in točno u-smerjene valove, da bi mogli dobiti nazaj slišen jek. In tako so prišli do radijskega teleskopa. Poskus je bil kronan z uspehom. Na nebu so namreč točno ugotovili popolnoma neznana nebesna telesa, izmerili jakost njihovega izžarevanja, zasledovali in začrtali njihove variacije in ugotovili njih odnošaje z zvezdami Rimske ceste, ki so jih odkrili z optičnimi sredstvi. Ugotovili so lahko tudi, da tudi sonce oddaja radijske žarke, ki jih zdaj najskrbnejše raziskujejo, saj je znan njihov vpliv na zemljo. Tako na primer lahko variacije radijskih oddaj ali izžarevanj sonca, ki so v zvezi s sončnimi pegami, prekinejo radijske komunikacije na zemlji v velikem obsegu; ta izžarevanja so tudi vir prekrasne raznobarvne svetlobe, ki jo občudujemo v severnem siju. NAČRTI BODOČNOSTI Po sedanjem načrtu bodo najprej preučevali temne pege Rimske ceste in skušali ugotoviti tista nevidna nebesna telesa, katerih obstoj dokazuje radio. To pomeni, da bo z reševanjem tega problema po dograditvi novega teleskopa mnogo let dela, C.m bolj pa bomo poznali odnošaje med izžarevanjem svetlobe in izžarevanjem radijskih valov sonca, meseca in drugih vidljivih virov, tem važnejši bo postajal radijski teleskop kot pomožno in dopolnilno sredstvo za optične priprave, ki jih uporabljajo astronomi. Znanstveniki ne nameravajo z novim teleskopom »govoriti z luno«. Ce pa je na kakem planetu kaka oblika življenja, ki je mi ne poznamo, je zelo verjetno, da bomo o tem precej zvedeli s pomočjo tega izrednega instrumenta. POMORSKI POTRESI in njihove posledice Prvi znani potres je leta 425 pred našim štetjem uničil rodovitne hribe grške obale. Potresni udarec je bil zelo močan in je tako vzburkal morje, da so valovi v Aleksandriji vrgli ladje na strehe hiš, nekatere pa celo 2.000 m daleč v notranjost kopnine. Leta 522 in 555 so prav taki valovi težko poškodovali Carigrad. Leta 1627 so podmorski potresi poškodovali italijansko obalo. Eno največjih škod v zgodovini pa je povzročil skupni podmorski in kopni potres 1. novembra 1775 v Portugalski. Prestolica Lisabon je bila takrat skoraj popolnoma porušena in več kot 30.000 ljudi je izgubilo življenje. Glavno žarišče podmorskih potresov je Tihi ocean. Na otokih tega morja je še danes več kot polovica vseh aktivnih ognjenikov, ki jih je okoli 350. Skoraj vsako leto premaknejo izbruhi ogromne količine voda. Ti valovi potem drvijo s hitrostjo 800 km na uro in uničujejo tudi 10.000 km oddaljena pristanišča. V zgodovini je zelo znan izbruh ognjenika na otoku Krakatao v Sundskem zalivu leta 1884. Ta o-gnjenik je prej miroval že dvesto let, toda potem se je nenadno prebudil. Večji del otoka je odletel v zrak. Voda je vdrla v žrelo, globoko 300 m. Močan udarec je dvignil v zrak 40 m visok val, ki je s strelovito preletel ves Indijski in Tihi ocean ter delno prišel celo v Atlantik. Valovi so poplavili vse manjše otoke v bližini in povzročili 36.000 žrtev. Vzroki podmorskih potresov so isti kot pri kopnih. Toda večino teh potresov pri nas niti ne čutimo zaradi velike odoaljenosti. UMETNO NAMAKANJE - Pogled „,, »Srednjo dolino« zvezne države Kalifornije, ki jo bodo z obsežnim umetnim namakanjem spremenili " puste v plodno pokrajino. Najbolje se počutiš, če sploh sie mUstlaš leta •»Nikar. Pepi, lahko naju kdo vidi!« Ameriški Indijanci rodu Hopi do nedavnega niso poznali pisanih spomenikov svoje rodovne jireteklo-sti, kaj šele trdnih osebnih življenjskih podatkov. Vse, kar so vedeli o sebi in svojem rodu, je živelo v ustnem izročilu. Seveda je bilo to tako nestalno, kot je nestalen človeški spomin in zlasti kar se tiče csebne preteklosti odvisno od domišljije posameznika, Skupne, rodovne spomine je ohranjala svečeniška Kiva vsakega rodu. Iz teh spominov današnji zgodovinarji s kritičnostjo razbirajo preteklosti indijanskih rodov za nekaj stoletij nazaj. Toda na vprašanje, koliko je star Indijanec še do včeraj ne bi vedel povedati, šele uvedba starostnih podpor je sprožila tudi med njimi vročico iskanja dokumentov in dokazovanja starosti, kot jo poznamo že dolgo med nami. Med indijanskimi rodovi sploh ni bilo navade, da bi si stavljali to vprašanje »belega človeka«, ki neprestano šteje leta sebi in drugim, ki si s tem povzro--ča same prazne skrbi. Vsaj tako bi sodili o tej »razvadi« Indijanci. Ti ljudje gledajo drugače na čas in življenje kot mi. Živiš srečneje, ko- NOVO ZDRAVILO PROTI ČIROM Neka kemična .tovarna je objavila, da bo v kratkem zdravnikom na razpolago sintetična droga za zdravljenje čirov, ki so jo izdelali v svojih laboratorijih. Novo zdravilo je mnogo bolj učinkovito kot do sedaj znana zdravila proti krčem in črevesni koliki. Pri poškusih na kliniki so zdravili z novim zdravilom 66 bolnikov, ki so trpeli na čirih v želod«!, dvanajsterniku in podobnem, ter dosegli bistveno olajšanje in izboljšanje v 80 odstotkih primerov. likor manj misliš o svoji starosti. Taka je njihova praktična f lozofL-ja, preizkušena v stoletjih. Gotovo tudi drži. Toda v svetu, v katerem živimo danes, v katerem nas od vseh strani obmetavajo z vprašanji po rojstnih po'datkih, po letih, ni mogoče skriti sam pred seboj usodnega štetja let. PREPLUL ATLANTSKI OCEAN V MALEM ČOLNU Colin Fox iz Osterlyja v Angliji je plul preko Atlantika sam v 23 čev-_ljev dolgi jadrnici. Fox izjavlja, da je na svojem dosedanjem potovanju preplul 7000 milj. Anglijo je zapustil pred dvema letoma, ne da hi znal jadrati in ni poznal navigacije, v spremstvu svojega prijatelja. Ustavil se je v Franciji, Španiji in Portugalski ter končno dosegel Tánger, kjer ga je prijatelj zapustil. Fox je odjadral sam .v Las Palmas na Kanarskih otokih in se od tam podal na pot preko Oceana. [ZNAŠLI SO SISTEM ZA ODKRIVANJE TORNADOV •Nek oklahomski znanstvenik jc naznanil. da so iznašli sistem, s katerim bodo lahko po oblakih ugotavljali bližanje tornadov. To pomeni prvi korak v prizadevanju, da bi preprečili številne žrtve, ki jih navadno povzročajo ti uničujoči vetrovi. Po šestih letih dela in raziskavanja je ta znanstvenik s svojimi pomočniki izdelal mehanični sistem za ugotavljanje tornadskih oblakov. Sistem je sestavljen na osnovi radarja, osciloskopa in drugih elektronskih naprav. Kakor pravi iznajdite.lj, temelji njegova metoda na preizkušeni teoriji, da se sprošča iz tornadskih oblaktiv elektrika visoke napetosti, tako imenovana sferična elektrika, ki jo je mogoče ugotoviti in izmeriti. n»J mUBL m^kk :£ÍHE MARflfot IDEE P) 18 Videli smo, kako se je velika dvorana zamajala kot ladja v viharju, medtem ko so se do smrti prestrašeni begunci krčevito oprijemali stebrov ali padali po tleh. In končno smo še videli, kako se je po velikem sunku začelo vse pogrezati in toniti v razdivjanih valovih, Spet je prizor na platnu obledel in Manda se je, smehljaje se, obrnil k nama, hoteč nama s tem pokazati, da je vse končano. Da, ž'veli smo prej, vsa naša skupina, Manda, Mona in ;az, in morda bomo spet živeli in umirali skozi dolgo verigo naših življenj. Jaz sem umrl v gornjem svetu in vsa mo-ja utelešenja so se izvršila tamkaj. Manda in Mona sta umrla pod valovi in njuna kozmična usoda se je odv -jala v globinah voda. Za trenutek se nam je odgrnil majhen del velike in temne zavese Narave in dano nam je bilo, da smo uzrli med vsemi tajnami, ki nas obdajajo, droben in bežen žarek resnice. To moje novo in prisrčno prijateljstvo nas je morda kasneje vse tri rešilo, ko je prišlo do edinega resnega spora med nami in prebivalci, s katerimi smo. živeli. Zaradi tega spora bi nam bila slaba predla, da ni stopila v ospredje veliko bolj važna zadeva, ki je obrnila nase vso pozornost in nam pridobila njihov največji ugled. Zgodilo se je pa takole. .Nekega jutra, če se lahko tako izrazim, kajti dnevni čs.; smo merili samo po načinu našega dela, sva profesor in jaz sedela v naši skupni sobi. Profesor si je uredil en kot v tej sobi za laboratorij in je bil zelo zaposlen s se-ciranjem gastrostomusa', ki ga je bil prejšnji dan ujel v s vejo mrežo, Njegova miza je bila postlana z množico najrazličnejših rib in drugih bitij, katerih vonj je bil na vsak način manj prijeten od njihovega izgleda. Sedel sem poleg njega in študiral neko slovnico atlantidskega jezika, kajti naši prijatelji so imeli veliko knjig s čudno pisavo, ki se je Igrala z desne na levo, in za katere sem mislil, da so sestavljene iz pergamentnih listov. Izkazalo se je pa, da so listi bili narejeni iz stlačenih in na poseben način pripravljenih ribjih mehurjev. Bil sem sklonjen nad knjigo in se trudil, da bi razvozlal to zagonetno znanost in sem zaradi tega večji del svojega časa prebil nad abecedo in prvim; elementi tega jezika. Nenadoma je pa najino mirno delo brezobzirno preki- I . nila nenavadna povorka, ki je vdrla v sobo. Prvi je vstopil Bili Scanlan, razburjen in ves zaripel v cbraz, klatil je z eno roko po zraku, pod drugo je pa, na najino veliko začudenje, držal debelušnega in vekajočega dojenčka. Za njim je prišel Berbm, strojnik, ki je pomagal Scanlanu sestaviti radijski sprejemnik. Bil je to visek, plečat. in dobrodušen možakar, čigar široki in tolsti obraz je pa v tem trenutku prevevala težka tuga. Za njim se je pojavila ženska, pla-volasa in modrooka, kar je pričalo, da ni pripadala Atlar.-tidom, temveč tistemu podrejenemu plemenu, za katerega smo bili ugotovili, da je bil grškega porekla, »Poglejte sem, gospodar,« je zavpil razburjeni Scanlan, »Tale tovariš Berbrix, ki je pošten -fant, bo čisto znorel in prav tako tudi tafe ženščina, ki jo je poročil, in mislim, da je naša dolžnost, da jima pomagamo do pravice. Ce ss ne motim, je ona v istem položaju, kot so naši črnci na jugu. On ji je sicer veljko tega obljubljal, ko jo je snubil, toda, menim, to je-rijegova stvar in se nas ne tiče.« »Seveda je to njegova stvar,« sem rekel. »Kaj se pa za vraga vtikate v te stvari.« »Zadeva je tale, gospod. Na svet je prišlo to dete. Vse pa kaže, da ti ljudje ne trpijo zaroda iz mešanih zakonov in žreci se sedaj pripravljajo, da bi tega nebogijenčka žrtvovali tisti nemi spaki, ki smo jo videli v svet šču pod nami. Glavni svečenik se je polastil otročič.ka in jo je hotel z njim popihati, toda Berbrix mu ga je iztrgal iz rok, jaz pa sem mu eno pošteno primazal okoli ušes. Sedaj je pa cela četa teh farjev za našimi petami in...« Scanlan ni utegnil končati svojega pripovedovanja, ker so se na hodniku začuli nagli koraki, vrata so se širom odprla in nekaj rumeno oblečenih služabnikov svetišča je planilo v sobo: Za njimi je vstopil, strog in krut, nosat; višji svečenik. Dal je znak z roko in njegovi služabniki Jsa skočili naprej,-da bi zgrabili otroka. Vendar so neodločeni obstali, ko so videli, da je Scanlan položil^ otroka med vzorce na mizo za seboj in pograbil kopje, ki 'ga je naperil proti napadalcem. Ko so le-ti potegnili svoja bodala, sem Hß^tkim Nekoč je sredi velikega in samotnega gozda živela deklica Metka z materjo. Bili sta zelo revni in sta imeli samo majhno, podrto hišo. Mati ji je hudo zbolela in kmalu umrla. Uboga Metka jo je pokopala zadaj za hišo. Vsak dan je Metka nabrala šop dišečih cvetlic in jih prinesla na materin grob. Ko je nekega dne zopet prišla na grob, Nista bila še dolgo na poti, ko se je vse stemnilo. Gosti, črni oblaki in grmenje je Metko zelo prestrašilo. Toda nevihta je bila mimo in srečno sta prišla v Deveto deželo. Napisala BABIC BJANKA, uč. II, r. gimn. iz Kort SKSER je tam našla majhno škatlico v dvema goloboma. V škatlici je bil majhen listek in na njem je pisalo: »Cez dva dni pride pote lep mladenič na zlatem konju. Vprašal te bo, če greš z njim v Deveto deželo. Reci mu, da nočeš v Deveto deželo, kajti če boš šla, boš doživela veliko nesrečo«. Metka se je čudila, odkod je pričel popisani listek, toda kmalu je na vse pozabila. Nekega dne je zgodaj zjutraj slišala trkanje na vrata. Ko je odprla, je zagledala pre-Jepega mladeniča. Vprašal jo je, če gre z njim v Deveto deželo. Mladenič je bil tako prijazen in lep, da je Metka na listek popolnoma pozabila. Takoj je odgovorila, da gre rada z njim. Zaprla je kočo in od-jahaia sta. 1 2 3 2 3 Oče je šel po drva. Z njim je šel tudi Branko, ki je iskal gobe. Tako je šel predaleč od očeta in ni našel poti nazaj. V veliki gošči je srečal berača, ki ga je prosil za košček kruha. Branko mu je dal polovico svoje malice. Drugo je shranil, Z beračem sta šla dalje in prišla do skala. Berač je udaril s palico po skali, da je zazijala velika votlina. V votlini je bila velika srebrna košara, polna biserov. Berač jih je daroval Branku, tako da je imel polne žepe. Dal mu je tudi zelišče, s katerim bo našel pot domov. Doma so ga z veseljem sprejeli, ker so mislili, da se je izgubil. Ko je pokazal še bisere, je nastalo nepopisno veselje. Napisal MRAMOR JANEZ, uč. II. r. gimn. s Sv. Trojice Dve križanki Vodoravno in navpično: 1) najmočnejša mačka, 2) moško ime, 3) začimba. — 1. vrsta sove, 2) časovna encta, 3) hitra smrt. Sestavila KRANJC VANDA iz BRESTANICE. Narisala Savli Nada iz Zatolmina. MARIJAN BRECELJ: Zgodba o kanarčku Bil je rumen, kot suho je zlato, in pel je neprestano kot za stavo: ko v jutru žarki so srebrili travo, dokler ni zadnji zginil v goro. Bil vedno je enako mlad, čeprav mi očka je povedal, da kupil ga je bil takrat, ko sem jaz prvič svet zagledal. Nekoč nekdo odprl vratca je — in kanarček je zbežal, morda je kje poiskal bratca, da z njim svobodo bi izbral. A dolgo živel ni tako: v kletko se povrnil je nekoč (ves suh bil, lačen je hudo) in dni preživljal je —-pojoč. Na svet prišel je mlajši brat, ki je kanarčka silno ljubil in z njim se hotel je igrat, a nam kanarčka je — pogubi!. ( Ce zdaj bi živel, star bi že poetal, a vedno — sem prepričan — bi še pel; saj pesmic ni učil se, vse je znal, a vseh gotovo ni še bil izpel. Križanka Vodoravno in navpično: 1) spomladansko opravilo, 2) del živali, 3) pozimi greje. Sestavil KEBE BRANKO iz Cerknice 1 ! Z 3 1 3 Pionirji, ki so obiskali strica Miho REŠITEV PREKOTNICE IZ PREDZADNJE ŠTEVILKE Dpokop, 2) jopič, 3) torek, 4) marec, 5) nekoč — mesti: POREČ, PIRAN. klid shiu Mile Dolgo sem čakal, pa se je vendar oglasil eden tistih pionirjev, ki so me obiskati v Kopru. Ne vem, kako je z drugimi, ali jih je vse uspaval dež in slabo vreme? Kljub temu pa danes objavljam sliko mojih malih gostov. Slikali smo se v kopališču Sv. Nikolaja pri Kopru, ali bolje rečeno slikal sem jih jaz sam, zato me boste, dragi moji, na sliki zaman iskali. Stric Miha ostane neznan za tiste, ki ga niso osebno videli. Veste, tako všeč mi je, da sem tako skrivnostna oseba — vsi jo poznajo in vendar nihče ne ve, kdo je. Toda zdaj poglejmo, kaj nam piše eden izmed povabljencev strica Mihe, MEVLJA EDI iz LOKVE pri Divači: Dragi stric Miha; Najprej se ti zahvaljujem za sliko, ki si mi jo dal v spomin. Vsakokrat, ko dobim Slovenski Jadran, najprej pogledam, kaj nam ti pišeš. In ko sem takole bral tvojo pošto, sem se zelo razveselil, ko sem videl, tla nas vabiš v Koper. Težko sem dočakal tisti dan, pa je le prišel. Odpotovali smo z avtobusom v Koper. Pri vas smo ostali tri dni. Peljal si nas po Kopru, na kopanje, v kino in ogledali smo si vašo radijsko postajo, kjer smo poslušali in videli mladinsko oddajo. Peljal si nas v Izolo, kjer smo si ogledali tovarne, in v kopališče Sv. Nikolaj, kjer si nas večkrat slikal. Lahko si misliš, kako veseli smo bili tega lepega izleta, še enkrat se ti najlepše zahvaljujem! Vidite, dragi moji, takole je na-p sal naš Edi. Bil je kratek in jedrnat, ker ve, da nam je odmerjen prostor in da ne moremo pisati preveč na. široko. Kajti če bi napisal, kaj je vse videl tam, kjer je bil, bi bilo zares premalo prostora na naši celi strani. Na ušesa pa vam povem še nekaj: Edi je na koncu pisma pripisal, naj mu od zdaj pošiljam še 10 izvodov več Slovenskega Jadrana, ki ga zelo marljivo prodaja. Torej pogumno na delo še- drugi, kajti v jeseni bo stric Miha zopet povabil nekaj najbolj pridnih pionirjev v Koper, kakor sem že obljubil. In, verjemite mi, tudi tistim ne bo žal! Iz Zatolmina se je oglasila ŠAV-I I NADICA, ki med drugim takole pravi: Saj ne boš zameril, da sem tako dolgo molčala? Veš, bil je konec šolskega leta in morala sem se učiti. Da ne boš preveč hud, sem ti. poslala tri risbe. Pri nas je sicer že toplo, toda v mrzli Soči se še ne moremo kopati. Ob počitnicah bom hodila v hribe. Boš prišel tudi ti k nam? Ce prideš, bova šla skupaj. Najbrže pa bom prišla tudi jaz k morju, toda če se srečava, se ne bova poznala, Prilagam tudi risbe brata Radka, ki te tudi lepe pozdravlja. Najprej se tebi, ljuba Nadica, in-bratcu Radku zahvaljujem za pozdrave, Risbe sem seveda dobil in so mi prav vse zelo všeč. Samo za objavo niso vse primerne, ker ne bi prišle natiskane tako lepe, kot sta jih ti in Radko narisala, Veš, naša tiskarska tehnika ne mara pretern-nih slik in ne presvetlih, pač pa zelo kontrastne. Praviš, da je pri vas Soča mrzla in da se ne morete kopati. Veš, saj imamo pri nas toplo morje, pa se kljub temu zelo malo kopljemo, ker toliko dežuje. Za kopanje pa mora biti poleg vode tudi sonce, kajne? Tisto o hribih pa me kar mika, veš! Toda ne vem, kako bom kaj s časom, tako malo ga imam. Nekaj pa mi obljubi, Nadica! Ce prideš v Koper, boš vprašala za uredništvo Slovenskega Jadrana (ki je takoj pri pristanišču) in me boš gotovo obiskala. Vetja? Torej, na svidenje! S Sv. Trojice se je oglasi! naš stari znanec KRAŠOVEC FRANC, ki pravi: Z velikim veseljem sem prejel knjigo, ki si mi jo poslal. Nestrpno sem čaka3(, kdaj jo pismonoša prinese. Doma sem hitro povedal, da sem dobil za nagrado knjigo, potem pa smo jo vsi gledali in bili veseli. Še tisti dan, ko sem jo dobil, sem jo začel brati. Zelo mi u-gaja. Potem sem jo skrbno zavil in spravil. Ostala mi bo za spomin na šolska leta in predvsem na tebe, stric Miha! Zelo sem srečen, če koga s svojim darilom tako razveselim. Veseli me pa tudi, da si knjigo tako lepo shranil, kajti še večkrat jo boš z veseljem prebral. Pa smo že pri koncu naše pošte, ljubi moji, v predalu pa imam še veliko vaših pisem. Toda sa boste pGtrpeli, prihodnjič pridete na vrsto. Do takrat pa vas vse skupaj prav lepo pozdravlja stric Miha! Nagrado za pravilno rešitev u-gank prejmeta Kebič Marko iz Maribora in Dolenc Matilda iz Ljubija- v-....,... Zajčki pri kosilu Jurkin Biserka — Sv. Trojica ¿-■s V, tudi jaz s kopjem v roki pritekel na pomoč Scanlanu, med- 05)13:) opq af sftrez.ip osen -o;st nro^s xuqjaa sf oji uwj grozeče, da so ti služabniki stopili nekaj korakov nazaj in zdelo se je, da bomo kar pri tem ostali. »Gospod Headley, vi že kolikor toliko govorite njihovo latovščino,« je zavpil Scanlan. »Povejte jim, da nismo nobene šleve: Rec te jim, da se zelo motijo, če mislijo, da jim bomo izročili otroka. Povejte jim tudi, da bo nastal ta.k ravs in kavs, kot ga še niso doživeli, če se ne poberejo od tod. Tako, sedaj ste pa dobili, kar ste iskali in kar ste v obilni mer. zaslužili. Želim vam dobro zabavo!« Zadnji del Scanlanovega govora je izzval dr. Maracot. ki je iznenada zasadil svoj secimi nož v roko enega od služabnikov, ki se je splazil okoli in dvignil svoje bodalo, da bi zabodel Scanlana. Mož, je začel tulili in plesati od bolečine in strahu, medtem ko so se njegovi tovariši, nahuj-skani od starega svečenika, pripravljali, da nas napadejo. Res ne vem, kaj bi se bilo dogodilo, da nista Manda in Mona vstopila v sobo. Manda je ves začuden obstal pred prizorom, ki se je nudil njegovim očem, in začel nekaj živo izpraševati visokega duhovnika, Mona je pristopila k meni in jaz sem imel srečno domisel, da sem dvignil otroka in ga položil v njene roke, kjer se je udobno namestil in začel zadovoljno čebljati. Na Mandinem čelu so se pokazale globoke gube zaskrbljenosti in bilo je jasno videti, da ni vedel, kaj bi ukrenil. Poslal je svečenika in njegove sluge nazaj v svetišče in je pričel nekaj na dolgo in široko razlagati, kar sem pa le deloma razumel ter povedal svojim tovarišem, »Otroka bo pač treba predati,« sem dejal Scanlanu. »Predati! Tega pa ne, gospod. Iz te moke ne bo kruha!« »Mona bo zaenkrat prevzela skrb za mater in za otroka.« »To je pa že druga pesem. Ce bo Mona zanju skrbela, se fs tem popolnoma strinjam. Ce bi pa tista sveč eni šk a pokveka..« »Ne. ne., on se ne bo smel vmešavati. Stvar bo prišla pred glavni svet. Zadeva je zelo resna, kajti Manda pravi, da je duhovnik postopal po zakonu in da je pri njih ta običaj v veljavi že odkar pomnijo. Pravi tudi, da ne bi bilo nobene razlike med višjim in nižjim plemenom, če bi med njima bila cela vrsta plemenskim medstopenj. Ce se rode taki otroci, morajo pač. umreti. Tak je zakon.« »V redu, toda ta otrok ne bo umrl.« »Upam, da ne bo. Rekel je, da bo na seji sveta storil vse, kar bo v njegovi moči. Toda sestanek bo šele čez teden ali dva. Do takrat je otrok na varnem in nihče ne ve, kaj se lahko zgodi v tem času,« Da, nihče ni vedel, kaj bi se lahko zgodilo. Se sanjalo se nam ni o tem, kar se je potem v resnici zgodilo. V na-slednj pni poglavju naše pustolovščine bo pa govora o tem, VII Omenil sem že, da so nedaleč od podzemskega bivališča Atlantidov, ki so ga bili pripravili v predvidevanju katastrofe, ki je doletela njihovo domovino, ležale razvaline tistega velikega mesta, katerega Idel je bil nekoč njihovo sedanje zavetišče. Opisal sem tudi, kako smo z našimi steklenimi zvonci in z aparati za kisik šli si ogledat to mesto in kako sem skušal izraziti našo globoko presunjenost nad tem, kar smo v njem videli. Nemogoče je z besedami opisati nadvse mogočen vtis, ki ga narede na človeka te velikanske razvaline, ti orjaški izklesani stebri in te ogromne stavbe, ki ležijo otrple in tihe v sivi fosforescentni luči oceanskih globin, brez slehernega gibanja, razen počasnega plahuta-nja ogromnih praproti v globokomorskih strujah ali pa migljajočih senc velikih rib, ki švigajo skozi zevajoča vrata in se podijo po pustih sobanah. Zelo radi smo zahajali tja in pod vodstvom našega prijatelja Mande smo tam prebili marsikatero uro, ogledujoč si nenavadno arhitekturo in vse druge ostanke te izginule civilizacije, ki je bila, po vseh znakih sodeč, kar se materialnega znanja tiče. aaJeč pred nami. Rekel sem, kar se materialnega znanja tiče. Kajti kmalu smo prišli do spoznanja, da je bil glede duhovne kulture med njimi in med nami globok prepad. Nauk, ki smo si ga pridobili, razmišljajoč o njihovi moči in njihovem propadanju, je bil ta, da je največja nevarnost, ki lahko doleti kakšno državo, v tem, da je duhovna kultura v njej popolnoma podrejena grobi, materialni civilizaciji. To je uničilo to staro civilizacijo in to bi lahko pokopalo tudi riašo. Opazili smo, da je bila v enem delu tega starodavnega mesta velika stavba, ki se je morala nahajati na srriču,. kajti še sedaj je stala precej višje od ostalih. Cela vrsta širokih stopnišč iz črnega mramorja je vodila do nje. Iz istega mramorja je bil zgrajen večidel stavbe, zda.j pa je •bil skoraj ves pokrit z neko gnusno rumeno gobo, z' neko mesnato in gobavo gmoto, ki je visela z vsakega nadzidka in z vsake vzbokline. Nad glavnimi vrati, izklesana v črni mramor, je bila strašna Meduzini glavi podobna glava, z z neštetimi kačami obdana, in isti simbol se je ponavljal tu in tam po vseh zidovih. Večkrat smo želeli raziskati to straho tno stavbo, toda vsakokrat se je naš prijatelj Manda zaradi tega zelo vznemiril in nas z naravnost divjimi kretnjami zaklinjal, naj gremo stran. Bilo je jasno, da ne bomo mogli nikdar doseči svojega smotra, dokler nrs bo on spremljal. Nas pa je neprestano gnala velika radovednost, da bi odkrili tajne tega zloslutnega mesta. V tej zadevi sva se nekega jutra posvetovala Scanlan in jaz. »Vidite, -moj dragi,« je dejal Scanlan, »za vsem tem t- či nekaj, tale stari možakar ne bi hotel, da bi mi videli. In čim bolj skuša on to skriti, tem bolj me mika, da bi prišel na jasno glede te zadeve. Nama niso več potrebni nobeni vodniki. Mislim, da si lahko kar natakneva najina steklena lonca in da jo mahneva skozi vrata kot vsak drugi državljan. Pojdiva tja in začniva z raziskovanjem.« m Otrok - draiobsi© ODNOS DO BRATOV IN SESTER V prejšnji številki smo vam govorili o otrokovem odnosu do staršev in o spoštovanju dela ter medsebojni pomoči. Danes nadaljujemo o otrokovem odnosu do ljudi, s katerimi živi skupaj, in do družbe. Odnos do bratov in sester mora biti poln ljubezni, prijateljstva in nesebičnosti. Starši naj opominjajo otroke na medsebojno pomoč in pozornost ob rojstnih dnevih, Novem letu itd. Drug drugemu naj naredijo kako malo radost: sliko, knjigo, zaželeno igračo, ki jo mogoče zna narediti starejši, vstopnico za kino ali otroško predstavo v gledališču, slaščice ali podobno. Velikokrat so prav starši kr.vi nesoglasja med brati, posebno če je starostna razlika večja. »Ti si starejši, moraš biti tudi bolj pameten«, ta stavek slišimo zelo pogosto. Starejši otrok mora vedno v vsem popuščati mlajšemu, ki to v polni meri izrablja. Starejši otroci postanejo v tem-primeru jezni -na mlajše in, če jim morajo še večkrat nadomeščati starše, smatrajo to za oviro svoje osebne svobode. Zato tudi tiste mlajše podučimo, naj pomaga- , ■. ' ' ■ . V J i L^h -M: v :. . Dva modela modernih kopalnih oblek jo starejšim bratom, ki imajo večje dolžnosti doma in v šoli. Res se včasih zgodijo prav ganljivi prizcri, ko starejši tako lepo skrbijo in čuvajo male, t.oda' bodimo pri tem oprezni in ne jemljimo starejšim njihove detinske dobe s tem, da jim nalagamo svoje dolžnosti. Vse ima svoje meje. ODNOS DO TOVARIŠEV Prav šola je tista, ki razkrije v medsebojnem občevanju otrokov značaj. O tem bi nam lahko veliko povedali učitelji, pa" tudi učenci. Starši naj vedno pozorno poslušajo, kaj jim o svojih tovariših pripovedujejo otroci. S tem ne bodo spoznali samo tistih, s katerimi občuje njihov otrok, ampak tudi značilne moralne poteze lastnega otrcka. Starši naj tudi redno posečajo roditeljske sestanke in zvedeli bodo mnogo tega, kar jim bo pri vzgoji zelo koristilo. Zvedeli bodo tudi, ali jim je otrok pravilno poročal, ali je namerno kako stvar spremenil ali zamolčal. S povezavo šole in doma bodo lahko vzgojo pravilno usmerili in otrok jim bo za to nekoč hvaležen. • OTROKOV ODNOS DO SAMEGA SEBE še v predšolski dobi vprašujejo' starši otroka: »Ali si b 1 priden pri teti? Si ubogal babico?« To pomeni, da otrok že takrat začne premišljevati o svojem vedenju. Ko pa začne šola, se mora tega odnosa do samega sebe popolno-ma zavedati. Cim starejši je otrok, tem močnejša mora biti samokritika, to je presojanje samega sebe. V začetku morajo biti pač starši tisti, ki pripravijo otroka do tega, da začne premišljati o sebi in o svojem delu. " Vse tisto slabo, kar otroci zagrešijo, naredijo iz nepremišljenosti Ce ima slabo vedenje globlje korenine, potem je treba natančno preiskati vzroke, ki so otroka do tega pripeljali. Tudi te probleme re- ZbKflVNIŠKI KOTIČEK RAK (Konec) Ni ga organa, ki bi mu rak pri-zanesel. To bolezensko stanje se z enako lahkoto začne razvijati tako v nežnih in mehkih možganih, kot v odpornejših pljučih, v želodcu ali ledivicah kakor tudi v trdili kosteh. Zdrav organ se namreč veča in širi v ločno določenih mejah do svoje zrele mere. Rak .pa drugače, 011 ne pozna meije. Od njega se lahko odcepi droben ¡delček, ki ga bo krvni ali limfni tok odnesel morda zelo daleč proč. Ta rakasti delček se bo tam zataknil, ustavil in tu se bo prav tako divje .in neurejeno razvijal in rastel. Od njega se bodo zopet odtrgali koščki itd, itd. To dogajanje imenujemo tvorba METASTAZ. Metastaza se največ napravi v krajevnih, sosed-*i'h bezgavkah, na primer pri raku na dojki se bo ta metastaza najprej razvila v be2gavikah bližnje pazduhe, kjer jih bomo otipali trde in povečane. In še eno slabo lastnost naj omenim. To, da se rak, čeprav ga iz-režemo v celoti, rad povrne, rad se .ponovi. Pri izrezovanju zadošča, da prezremo in pustimo eno samo majhno rakasto celico ali pa da jo pri delu nehote samo odtrgamo od jedra in razsejemo: z lahkoto bo ta delček na novem mestu pognal korenine, uspeval, se razvijal in tu nadaljevali svoje uničevalno delo. ■Kljub siloviti borbi in raziskavam je uspešnost današnjega zdravljenja prav ista, kakršna je bila pred dvema desetletjema. Že veliki grški oče medicine Hv.pokrat je je poznal to bolezen in tudi njeno zdravljenje, ki se dandanašnji v «lavnem ni bistveno spremenilo. Danes, kot takrat, je najuspešnejše zdravilo v kimirgovem nožu. Ognjeni žar, obsevanje z rentgenskimi in radijevumi žanki, električni nož itd. so odlični in dragoceni. cesto zetlo uspešni, toda prvenstvo pripada še vedno nožu. Pogoj za uspeh je zgodnja ugotovitev bolezenskega stanja, ko je _ rakasta tvorba še majhna in kolikor toliko omejena še na majhen prostor. ko še ni razprc.dla svojih paj-čevinastih poganjkom ali metastaz v bližnjo ali daljno okolico, kjer prej ali slej preprede kak bistveni življenjsko važen organ, ki se ga pri operiranju ne smemo niti dotakniti, kaj šele odstraniti. Prav v tej smeri deluje naša zdravstvena prosveta, ves napor vsega sodobnega zdravstva, da opozarja in poziva vse ljudi, naj se nemudoma posvetujejo s strokovnjakom, čiim opazijo rast, nastajanje nečesa novega, porajanje novo-tvorbe, noviine, kot to danes imenujemo. Tako pogosti so _ primeri, da se v ambulante javljajo ljudje z rakom, ki je že presegel moje možnosti uspešnega zdravljenja. Najčešee izvemo, da je ta aH oni že .pred več meseci sam opaziiil, otipal nastajanje neke nove tvorbe. Ker ga ni motilo, ker ga ni hudo bolelo, se mu. ni zdelo ¡vredno^ posvečati pozornost. Tako se često zdravniku javljajo žene, ki že meni esece stalno po malem krvave iz nožnice: te krvavitve pripisujejo nerednemu .perilu in v svoji potrpežljivosti ali •nepoučenosti a'li zaradi neutemeljeaiega sramu svoje stanje skrbno prikrivajo celo svojemu .najbližjemu in kajpak seveda tudi zdravniku. Nekatere že mesece po malem trpe zaradi nejasnih težav z želodcem in prebavo. Prihajajo mršavi, sivobledi, slabotni, slabokrvni, prihajajo že. prave razvaline življenja. Tu bo seveda pomoč že. Šesto prepozna. Prav zaradi tega toliko priporočamo tiiikojšen pregled, čim se pojavi že najmanjša novina, najmanjša motnja, pri ženi najmanjša neredna krvavitev. Naj poudarim še .to, da je rak prvenstveno .bolezen ljudi v srednjih in poznejših letih. Pri mlajših je redkejši. Nekje v visoki razviitii deželi zavarovalnice ne zavarujejo žene v njenem petem desetletju življenja .ali pozneje, če se pismeno ne obveže, da ln> najmanj dvakrat na leto šla na pregled k zdravniku za ženske bolezni, ki more ugotoviti že zgodnji nastanek in razvoj raka v plodilnih organih, kar skoraj vselej omogoči popolno operativno ozdravljenje. Vsa skrivnost zdravljenja raka je v zgodnji, čim,prejš.nji ugotovitvi. Da vas bo pletenje veselilo Prva obleka je. platnena in ima barvaste vložke nad pasom. Druga je. svilena. šujeta najbolje skupaj dom in šola. Otroku moramo pojasniti, da se vse lepo in grdo, kar delajo, širi naprej in da to drugi posnemajo. Otrok naj se zaveda, da je vsak posameznik odgovoren za vso družbo in za njen napredek. Staršem in vzgojiteljem dela največje preglavice grobost in surovost, ki se kaže na vsakem koraku. Človeku je neprijetno in kar sram ga je, če pri najbolj občutenih scenah v kmu šliši neprimerne opazki? in smeh. In če v gledališču starejši zadržujejo solze, mladina pa se smeje in hihita. Pri ljubezenskih prizor.h slišimo navadno grde pripombe ali pa aplavz. Zato je pri vzgoji otroka najbolj važno oplemenitenje čustev, za kar je na domu in izven njega nešteto priložnosti. Gotovo se vam je že primerilo, da ste sedele ure in mre pri pletenju jopice, otroške oblekee ali česa drugega. pa niste bile. z uspehom zadovoljne, čeprav ste kupile dobro .volno, ¡zbrale lep vzorec in si zamislile, čeden kroj. Zdaj vas pa vse samo jezi. kajti jopica je prekratka, rokava sla čudno oblikovana in z ovratnikom tudi ni vse v redu. Premišljevanje, kje ste napravile napako, vam pokvari vse veselje ido nadaljnjega pletenja. Preden pletenje začnemo, je najvažnejše, da imamo «dober kroj, ki naj ustreza potrebni velikosti in zaželeni obliki jopic-e, puloverja ali kakega drugega pletenega predmeta. Vsak dobejr kroj je uporaben in najdete jih rvod.no po krojnih prilogah-. Napravi vam ig-a pa tudi lahko po vaši -velikosti šivilja. Pletene dele moramo med pletenjem večkrat polagati na kroj, da se prepričamo, če Iga pravilno oblikujemo. Tak način prednjaei pred pletenjem po opisu, kjer -je način .tlela le to/pisan s številom pentelj in vzorcev, mi pa upoštevana kakovost lil debelina -volne ter različni način pletenja (trdo, mehko). Tudi pri pletenju po kroju si moramo najprej narediti poskusni vzorček. Zanj na-snujemo 10 do 20 pentelj in plete- Zgodaj i.ti v posteljo in zgodaj vstati ni zgrešeno pravilo. Toda zavedati se moramo, da obstajata dve vrsti ljudi: prvi dosežejo največji efekt dela v zgodnjih urah in tisti se tudi najbolj spočije.jo v prvemi delu noči, do dvanajstih ponoči, zato lahko tudi zgodaj vstanejo. Delovni efekt drugih pa je najuspešnejši zvečer in pozno v noč in tisti najbolj sladko spijo proti jutru; zato vstajajo bolj pozno. GOSPA ELEANOR ROOSEVELT Te dni je na obisku v Jugoslaviji kot gost maršala Tita gospa Elea-nor Roosevelt, ali kakor jo ^.meri-kanci na kratko imenujejo »Mrs. R.«. Vdova bivšega predsednika ZDA Franklina Roosevelta bo ostala v naši državi predvidoma petnajst dni in bi rada spoznala naše kraje, naše ljudi in naše življenje. V svojih spominih na mladost piše sama ga. Rooseveltova, da njeno življenje ni bilo lahko. 2e z desetimi leti je postala sirota, ko je imela devetnajst let pa se je poročila s Franklinom Rooseveltom. Po poroki je tašča ravnala z njo kot z otrokom, kontrolirala je vse družinsko življenje in vodila hišo. Ele-anor tudi ni bila lepa in je preživela marsikatero grenko uro zapostavljanja. Prizadevala pa si je, da bi bila dobra mati in razumevajoča žena. Ko se je Franklin začel ukvarjati s politiko, mu je zvesto stala ob strani in ko je bil izvoljen za predsednika, je bila to tudi njena zmaga, saj ga je njegova mati hotela obdržati doma ob svoji strani. Takrat se je Eleanor za-začela uveljavljati tudi v svetu, v ženskih oraganizacijah, pri dobrodelnih ustanovah. Štirideset let je bila svojemu možu zvesta sodelavka, njeno življenje je bilo del njegovega. Ko je imela GO let, ji je mož umrl, tri leta prej pa tašča. Iz samote po moževi smrti jo je potegnil Rooseveltov naslednik Harry Truman, ko jo je prosil, naj zastopa ZDA v Združenih narodih. K njenim uspehom v tej organizaciji mnogo pripomore dejstvo, da oblada več tujih jezikov. Pravijo, da je gospa Rooseveltova zelo zaposlena tudi z družinskimi zadevami, saj ima pet otrok, osemnajst vnukov, dva pravnuka, potem pa še bratrance in sestrične, snahe itd. Nekoč so gospo Rooseveltovo zelo kritizirali zaradi vedenja njenih sinov, toda ona je svojim otrokom stala vedno zvesto ob strani. Ker so jo v mladosti mnogo zapostavljali, je mnenja, da naj si otroci sami uravnajo svoje življenje. V sedmih letih, odkar je postala vdova, je malokdaj mirovala: mirna, prijazna, vedno pripravljena pomagati in neskončno potrpežljiva ja potovala po svetu in posredovala v sporih. Njen resni idealizem je v pomoč ljudskim množicam v Ame-rki, kjer so ljudje izpostavljeni kričanju vojnih dobaviteljev o »komunistični nevarnosti«. V tujini sprejemajo gospo Rooseveltovo kot »prvo damo« Amerike, pa tudi sami Američani jo zelo občudujejo. KONCERT MEDNARODNE ZVEZE ZAPOSLENIH ŽENA V Slockholmu se vrši šesti kongres Mednarodne zveze zaposlenih žeua in žena -svobodnih poklicev. Kongresu prisostvuje 2.000 zastopnic krožkov zveze v 21 državah. Zborovanje sta pozdravili Frieda Miller in Helen Irwin. -Obe govornici sta poudarili velike zasluge ženskih organizacij za izboljSanje državljanskega in političnega položaja žen na svetu tei poudarili, da podpirajo njihove organizacije Združene narode. Nikoli ne verjemite večernim odločitvam. Odločitev odložite za zjutraj. Verjetno bo vaše mnenje zjutraj precej različno od tistega zvečer, ko je nanj vplivala tudi utrujenost. Večerne misli so vedno bolj črnoglede, jutranje pa vedre in sproščene. nio po izbranem vzorcu 5 do 7 eni visoko. Zavedati pa se moramo, da trdo pletenje ni ne elastično in ne toplo, prerahlo pletenje pa prehitro izgubi svojo obliko. Zato naj tiste, ki pletejo trdo, vzamejo debelejše ple.tiilke, nasprotno pa tiste, ki pletejo rahlo, naij vzamejo lanjše. Narejeni vzorček izmerimo in preračunamo. koliko pentelj moramo nasnu-ti. Če. ma primer .vzorček meri 5 eni v širimo: kroj pa je širok 50 cm, moramo nasnuti 10-krat 5 pen-te,j- •Ko imamo ma pletene vse dele, jih napnemo .po kroju. ¡Na mizo, na desko za likanje ali pa tudi na tla pogrnemo svežo staro rjuho, položimo nanjo posamezne dele papirnatega kroja, nanje ipa pletene dele. obrnjene z, licem navzdol. Z iglicami ali z nerjavečimi risalnimi žebljički jih napnemo -natančno po kroju. Potem če-z pletenje položimo ožeto krpo. Pletenje v gladkem vzorcu »polika-mo«. Toda pri tem likanju ne smemo položiti likalnika na pletenje, ampak -ga držimo v zraku, tik nad njim. -Nastajajoča sopara učinkuje ko.t likanje, le da pletenine ne potlači. Robov v vzorcu levih in desnih. navadnih in zasukanih, .pa uiti ¡tako ne likamo. Prav tako ne pletenim v drugih vzorcih. »Prelikamo« pa vse pletenine v čipkastih vzorcih. Letos so najbolj moderni čevlji i-samili jermenčkov z visokimi, precej tenkimi petami. Na tiste pletenine z velikimi in plastičnimi vzorci pa le pustimo ožeto krpo, da se na njih popolnoma posuši. Če 'hočemo imeti dva pletena dela popolnoma enaka, kot na primer oba sprednja dela .pri jopici, ju sešijemo in ravnamo kot z enim kosom. Zdaj pride na -vrsto šivanje. Šivamo vedno z isto nitjo, kot smo pletle. Dela, ki ju hočemo sešiti, obrnemo z licem navznoter. Najprej spnemo oba dela skupaj z velikimi vbodi. Potem sešijemo dele z zadnjimi vbodi. ki pa ine smejo biti pretesni. Lahko dele tudi sestavimo z ometico, to je kakoir pri blagu oba tkana krajca. Najteže je lepo všiti rokav. Fm pogoj, da se nam to posreči, je, da je rokav spleten natančno .po kroju. Če je rokav nekoliko preširok, ga nadržimo zgoraj na rami. Gumbnice obšijemo z zančnimi vbodi. Posamezne šive, na primer na ramenu, okrepimo s trakom, da se pletenina pri oblačenju .in slačenju ne raztegne. PRVA LETAiLKA Z NADZVOČNO BRZINO Gospa Jaerpieline Cochran (desno) je podpolkcvniea ameriškega pomož-nega letalstva in je bila med drugo svetovno vojno načclmica amerišklli vojnih letnik. Gospa Coohran je že dvajset let Ictalka in je dosegla številne rekorde in dobila visoka odlikovanja za svoje izredne zasluge in sposobnosti. L RADIO • OGLASI-OBIkVfc Nedavno tekmovanje športnih društev Partizan v Ljubljani, na katerem je sodelovalo tudi odbojkaško moštvo Pirana, me je napotilo, da napišem nekaj misli o stanju te športne panoge v naši «oni. Odbojkarsko moštvo Pirana je namreč precej zaostajalo za drugimi ekipami in se plasiralo med najslabše. Mirno lahko trdimo, da je odbojka v naši coni v zadnjih letih zelo malo napredovala, čeprav imamo v naših obalnih mestih nekaj stalnih ekip. Kvaliteta teh ekip je vedno na isti višini, ker v njih sodelujejo le vedno isti igralci in društva ne skr-be, da bi vključevala nove, mlade moči. Odbojka je šport, ki razvija iznajdljivost, hitro reagiranje, ena-kon#rno delovanje vseh mišic in smisel za kolektivno igro. Za razvoj te športne panoge imata vsako mesto. pa tudi vas pri nas dobre pogoje. saj je povezana le z majhnimi materialnimi stroški. Zdi se mi, da se pri nas odbojka razvija spontano le pri dijaški mladini, dočim se 'za delavsko in kmečko mladino malokdo zmeni. Kakšno vlogo imajo pri tem društva Partizan. ni treba posebej poudarjali. Seveda so razen tega tudi druga vprašanja. Na našem -terenu nimamo menda niti enega dobrega sodnika ali inštruktorja, ki hi pojasnil društvom pravila te igre -in jih poučil o najosnovnejših stvareh sistema igre. Kadar se pripravlja kakšno tekmovanje. se po navadi prepusti vsa stvar glede treninga in sestave mo-šlva najboljšemu igralcu, vendar se po navadi vedno tako zgodi, da le-ta nima dovolj časa, da bi ekipo uigral. To je prišlo do izraza tudi v pripravah za tekmovanje v Ljubljani. Koprski in piranski Partizan se v borbi za neki primat nikakor nista molila sporazumeti, da bi skupno sestavila močno ekipo. To se je odrazilo i tudi na tekmovanju v Ljubljani, kjer t je bila prijavljena ekipa Kopra, praktično pa je nastopila ekipa Pirana. Če hi bila ekipa sestavljena iz najboljših igralcev obeh moštev, hi bil nedvomno uspeh boljši. V razgovoru s funkcionarji društva Partizan iz Ljubljane sem se prepričal, da imajo le-ti slabo mnenje o razvoju odbojke v coni B STO. Sicer pa je lo povsem razumljivo, saj naši člani niso na tekmovanju poznali niti osnovnih pravil odbojke. ki so se v zadnjem letu precej spremenila. Na osnovi vsega tega smatram, da bi morala naša društva Partizan po mestih in vaseh mnogo bolj aktivno delali na tem, da postane odbojka množičen šport, Dobro bi bilo, da hi organizirali večji .propagandni .turnir in več srečanj v krajih, kjer je odbojka le malo poznana. Zanimivo je, da je Odbojkarska zveza Slovenije pripravljena nuditi pomoč, naši coni s tem, da hi na prošnjo Partizana iz. Kopra aH Pirana poslala svojega inštruktorja, ki lii pokazal najnovejša pravila, sistem in taktiko igre 111 druge stvari, ki so s tem v osveži. 'Ker hi bilo to povezano le z majhnimi stroški (hrana in stanovanje za inštruktorja za določen čas), smatram, ta bi bilo potrebno ta predlog vsekakor sprejeti. Najprimernejši čas za to pa bi bil druga polovica septembra, ko se vrne dijaška mladina. R-Dj. prvo zvezno nogometno ligo med tamkajšnjim Borcem in osiješkim Proleterjem. Tekma se je končala neodločeno 1-1, čeprav je bil Prole-ter večidel igre v premoči. Na čelu tabele je še vedno ljubljanski Odred s štirim; točkami, dočim imata Borac in Proleter le po eno točko iz dveh tekem. Upoštevajoč odlično formo Odreda je pravzaprav praktično skoraj nemogoče, da bi mu letos ušla prva liga. V nedeljo bodo Ljubljančani odpotovali v Banjaluko, kjer jim zado- Sloi 'iti ameriški dirkalni konj »Citalinn« (levo spredaj) je zadnjič zmagal in odnesel prvo nagrado na konj -ki dirki v Ingleivoodu v Kaliforniji za hothuondski zlati pehar. Tedaj ie. v dveh minutah in eni sekundi premeril 2.000 m in zmagal s štirimi dolžinami. »Citation« je prvi dirkalni kon^^^Je dobil en jnilijon dolarjev nagrad. Po njegovi zadnji zmagi j/£nj^g?S&tu£jzjnvil, da bo »Citation« nastopil edino še v filmu. stuje le ena točka, da si popolnoma zagotove prvo mesto v svoji skupini. V Jugoslavijo je prispel znani nemški boksarski trener Willi Hi-ber, profesor visoke fizkulturne a-kademije v Berlinu. Hiber bo od 4. do 20. avgusta vodil zvezni boksarski tečaj za jugoslovanske trenerje KOPRSKI KOLESARJI SE SE .NADALJE UVELJAVLJAJO V nedeljo je bilo na Podutiku pri Ljubljani veliko kolesarsko .tekmovanje po dirkališčncm sistemu, katerega so se udeležili vsi najboljši kolesarji Slovenije, med njimi tudi člani koprskega Prolcterja. Največ zanimanja je bilo za han-dieap dirko, v kateri so se Koprčani odlično plasirali. Prvo mesto je zasedel Apollonio Bruno, ki je prevozil 10 krogov ali 35 km v 58'15". dru«i je. bil Dclla Santa, Brajnik in Lonza-rič pa sta zasedlo šesto oziroma deseto mesto. Koprski Proleter je zasedel tudi prvo mesto v moštve-uem tekmovanju na kronometer pred mariborskim Branikom in ljubljanskim Železničarjem, ODRED SE BLIŽE CILJU V nedeljo je bila v Banjaluki tretja kvalifikacijska tekma za vstop v Ta teden sem na obisku po vaseh slišal polno govorjenja tudi o pol:tiki. Na šmarskem klancu sem srečal staro ženo, ki je prigovarjala svojemu kosmatemu sivcu: »Beri, beri...« Viš, sem si mislil, tudi ta že ve, da so odžagali Berjo, pa grozi sivcu, da bi se mu lahko kaj podobnega zgodilo, če ne bo priden. Pri Sv. Petru kar niso mogli dovolj »prehvaliti« podjetja »ELTE« U Izole, ki je komaj v 14 dnevih napeljalo elektriko v cerkev (kjer jo res nujno rabijo), v šolo pa jo napeljuje že eno leto, čeprav so vsi stroški že vnaprej poravnani.. Nova prosvetna dvorana, ki je ponos Sempetrčanov, tudi še nima luči. Pravijo, da »ELTE« najbrže misli, da je elektrika v prosvetni dvorani odveč, zato so si ljudje sami nekako pomagali in napravili zasilno luč. Toda »ELTE« jim ne da toka. Tudi privatniki, ki še nimajo elektrike. V Marezigah se je bilo priglasilo za šoferski tečaj Avtomoto šole 23 mladih tovarišev. Da je bilo število parno, sem se kot 24 vpisal še jaz, ker sem res že do vrha sit pešačenja. Vse se vozi, zakaj bi se še jaz ne. Iz Kopra smo dobili obljubo, da bo. prihajal neki tovariš, ki bo vodil tečaj. Prišel je enkrat, nato ga ni bilo več. Naprošamo vse, ki bi kaj vedeli o njem, da nam takoj sporoče. Mestno kopališče v Piranu bi moralo biti dograjeno že pred dobrim mesecem, pa bo komaj ta teden. Kaže, da je Mestno komunalno podjetje vodilo račune o dežju, ker se ljudje lahko tudi tega poslužijo v slučaju sile. Vendar pa se v Piranu sprašujejo, kaj bi bilo, če bi ves ta čas sijalo sonce. V hotelu Metropol v Piranu gostje takoj vedo, kdaj je direktor od- soten, Godba takrat zaigra le nekaj samb in rumb, drugače pa lepo počiva. Včasih je veljal pregovor: Kadar mačke ni doma, miši plešejo, tu pa je ravno narobe: Kadar gospodarja ni doma. nič ne plešejo. Ne vem kako se je zgodile), da sem se naenkrat znašel v Štanjelu na Krasu. Mogoče je vplivala velika vročina in tisti morski pes v koprskem zalivu, da me je dvignilo v zrak. Padel sem prav pred sedež Kmetijske zadruge. Tam sem se zagledal v zelo lep napis. Res je mojster tisti, ki ga je izdelal. Ne vem pa, če bodo ljudje lahko prebrali tako mojstrovino. Jaz sem skušal na vse načine: od leve na desno, od desne na levo, od zgoraj navzdol in od spodaj navzgor. Ni šlo. Postavil sem se še na glavo, pa tudi nič. Ljudje so se mi od da- ' leč smejali, ko so videli to moje početje. Kako je žalostno, če ljudje ne razumejo, da sem si hotel s fiz-kulturo pomagati, da bi razbral — njihov napis. Zelo za malo se mi je zdelo tako obnašanje, pa sem odšel nazaj v Koper in se usedel za mizo na dvorišču Trojanskih kolon hotela Triglav.« Tam sem doživel tole idi-lico: Neki gost je prepeval: »O ti draga, predraga, dražestna Yugo-cockta,« in je objemal prazno steklenico ter jo pritiskal na prsi. Natakar mu je bil pravkar predložil račun — 48 din za eno stekleničko. Res ni kaj reči. Sklenil sem, da bom raje doma pod brajdo popil kak kozarec in zastonj poslušal — koncert ptičjega zbora. Hotel sem se malo osvežiti in sem odšel mimo istranske barake proti mastnemu, oprostite, mestnemu ko-pal:šču. Ustavil sem se v novem parku na mestu, kjer je nekdaj stal Najvažnejši sporedi od 18. VII. do 24. VIL 1953 SOBOTA, 18. VII: 14.30: Zena in dom; 17.30: Pisan spored izvajajo ansambh iz Bujščine; 21.00: Z mikrofonom po Primorski; 22,00: Vesela sobota v plesu. NEDELJA, 19. VII.: 8.15: Slov. narodne; 8.30: Za naše kmetovalce; 9.00: Mladn-ska oddaja: Romanje naše Jelice (IV. nadalj.) ter pogovor s pionirji; 13.45: Glasba po željah; 15.00: Od Triglava do Jadrana: Ajdovščina; 18,15: Jur.na in Franina; 18.30: 30 minut zabavnega orkestra Radia Zagreb. PONEDELJEK, 20. VII.: 14.30: S filmskega platna; 14.40: Pesmi slovenskih avtorjev poje slov. vokalni oktet; 17.30; Poje zbor CDJL iz Beograda p. v. S. Krstiča; 18.15: Skladbe Bacha, Chopina in B, Smetane igra pianist Erminio Ambrozet. TOREK, 21. VII.: 14.30: Kulturni razgled:; 14.40: Igra Stojan Stenovič s svojo kapelo; 17.30: V narodni pesmi in plesu po Jugoslaviji; 18.15: Pisan spored lahke in zabavne glasbe; 20.00: G. Verdi »Don Carlos« (I. II. in III. dejanje) SREDA, 22. VII.: 14.30: Partizanski dnevnik; 14.40; Otroške pesmi ob klavirski improvizaciji Bojana Adamiča pojeta Danica Filiplič in Greta Lo-žar; 17.30: Igra vaški kvintet; 18.15: B. Smetana: Vltava — iz simfonične pesnitve »Moja domovina« ; 18.30: 30 minut igra zabavni orkester Radia Ljubljane; 21.00: S knjižne police: Njegoš »Gorski venec«; 21.30: Revijska glasba ;22.00: Melodije in ritmi za ples. ČETRTEK, 23. VII.: 14.30: Po svetu o-krog; 14.40: Revija orkestrov; 17.30: V narodni pesmi in plesu po Jugoslaviji; 18.15: V veselem ritmu skozi svet. PETEK, 24. VII.: 14.30: Obzornik: Milko Kos ob 60,-letnici; 14.40: Vesele in okrogle 1-gra vaški kvartet; 17.30: Koncert glasbene matice in komornega zbora iz Trsta p. v. Ubalda Vrabca; 18.15: J. Gotovac: Mila Gojsaliča — odlomki iz opere. Magnetofonski posnetki s puljskega festivala; 21.00: Slušna igra: Vasja Ocvirk »2 vi in mrtvi«; 22.00: 'Lahkih nog spomenik nazarenskemu dino-Sau-ru. Usedel sem se na ktop, pa sem začutil, da je ni. Kako to, da mi danes gre vse narobe, sem pomislil in znova poskusil srečo — ali zadnjo plat, če se bo ujela na klopi. Zopet nič. Ker pravijo, da v tretje gre rado, sem poskušal še tretjič. Tovariš Bepo je prihitel od nekod in se mi na ves glas kroho-tal: »Ti, Vane si ga pa danes gotovo malo preveč, ker hočeš sedeti tam, kjer ni klopi.« »Kaj sem jaz kriv, če jih ni,« sem vzrojil, »kaže, da bom na stara leta moral prijeti za »meštir« fa-lenjama« in pomagati mestnemu LO, da bo prišel do klopi.« Ne vem sicer, kdo je kriv, vendar moram povedati še to. Ob glavni cesti Koper—Škofije je v drevoredu tudi neke vrste okrasno drevje, ki rodi užitne sadove. 2e pomladi, ko to drevje cvete, izgleda, da prebivajo v teh krajih nekdanji divjaki. Se bolj pa pride to do izraza sedaj, ko so zreli sadovi na drevju. Na nekaterih drevesih se še niso zacelile rane lani polomljenih vej, pa so že znova opustošene, da je groza pogledati. Kar hitro sem jo ubral ¡so bližnjici proti domu, da še mene ne bo kdo lotil s tako su-. revo in nekulturno navado. Rad bi namreč ostal še nekaj časa zdrav in cel vaš Vane REŠITEV KRIŽANKE IZ ZADNJE ŠTEVILKE Vodoravno: 1. Ajtka, 7. no-vator, 8. trava, 9. Odra. 10. uš, 11. na, 12. Rion, 14. Anina. 16. Siva, 17. ik, 18, kje. 10. as, 20. ea, 21. ozek, 23. skoro, 24. Celovec. Navpično: 1. Anton Aškerc, 2. Jordanija. 3. tvar, 4. kavarna, 5. ata. 6. Grešnik, 10 uo, 13. ia, 15. ive. 17. Isere. 19. Azov, 21. oko, 22. koe. 23. POSTOJNSKI TEDEN Spored prireditev: NEDELJA, 19. VII. ob 8. uri, otvoritev umetniške razstave osmih notranjskih akademskih slikarjev in kiparjev, ob 10. uri okrajni gasilski festival z vajami, ob 14. uri vel'ke konjske dirke ni hipodromu v Rakitniku, 17. dirk z velikimi nagradami, ob 19. uri otvoritev veseličnega prostora, TOREK, 21. julija ob 19. uri prihod partizanskih patrulj, nato proslava dneva vstaje pred spomenikom padlih borcev, nato prosta zabava. SREDA, 22. julija ob 17. uri slavnostni koncert na prostem, ob 20.30, uri slavnostna predstava »Drage Ruth«, izvaja Gledališče za Slovensko Primorje. SOBOTA, 25. julija ob 20. 30. uri vokalni koncert pevskega zbora SKUD »Stane Semič — Dati:; iz Postojne na prostem. NEDELJA, 26. julija ob 9. uri, kinološka prireditev, ob 14. uri koncert godbe na pihala iz Trbovelj, v koncertni dvorani Postojnske jame, ob 20,30. uri celovečerni spored izbranih narodnih in umetnih pesmi. SREDA, 29. julija ob 20.30 veseloigra B. Nušiča »Gospa ministrica;;. SOBOTA. 1. avgusta ob 20.30. uri nastop baletne skupine NG Reka NEDELJA, 2. avgusta ob 8. uri tekmovanja padalcev LR Slovenije v skakanju s padali, ob 14, uri velik letalski miting s sodelovanjem vojaškega letalstva JLA. ob 20.30. uri celovečerni spored opernih solistov na prostem, izvajajo člani SNG Opere iz Ljubljane. Razstava odprla vsak dan od 7. do 19. ure. BENEDETTI Antonija,pok. Matija in Bubola Antonija, roj. 5. XII. 1913 v Portole. sedaj bivajoča v Kopru, Ul. Sv. Andreja štev. 2, je izgubila osebno izkaznico izdano od mestnega LO Koper in jo razglasa za neveljavno. * * » PALISKA Severina, roj. 3. X, 1926 v Sočergu. sedaj bivajoča v Kopru Ul. Sv. Vid štev. 23 je izgubila osebno legitimacijo štev. 23189/ 13179, izdano od obč. ljudskega odbora Šmarje z dne 17. X. 1952 in jo razglaša za neveljavno. Modras ga je pičil... (Nadaljevanje s T. strani) V polzavesti je je Janez včas:h slabotno zaječal. Bil je skoro povsem odsoten od zunanjega sveta. Podzavestno pa je občutil, kako trda je borba alkohola proti modrasa-vemu strupu, Velikajne je prinesel sina domov, ga je položil na posteljo v kamri. Dober vaščan je odhitel z motorjem po zdravnika, Ta je ob prihodu ugotovil, da je alkohol dobro vpli- , val na modrasov strup, vendar ja dal Janezu močno injekcijo proti-strupa. Zagotovil je domače in va-ščane, da je Janez rešen smrti, kai je vzbudilo velik vtis. * Dolgo je ležal Janez na postelji. Ko je prvič vstal, ga je bilo strah pogledati. Pod očmi je imel velike modrikaste lise in prav tako po telesu. Le počasi so se mu vračale moči. Treba je bilo, da je narava izrinila iz krvi vse ostanke modrasovega strupa in da se je zdrava kri znova zaredila. Na jesen je bil že toliko pri moči, da je znova kosil o-tavo. Kazalo je, da se bo popolnoma pozdravil. Vendar ni bilo tako. Ostali so nasledki. Narava, ki je bila prej tako odporna, je začela popuščati. Nekaj let pred začetkom narodnoosvobodilne borbe je Janez utnrl. Podlegel -je posledicam modrasove-ga pika. Lireja uredniški odbor — Odgovorni r.rednik Milko štolfa — Tiska tiskarna »Jadran« v Kopru