ŠTEVILKA 1 - LETO 7 JANUAR 1979 Občinska priznanja za leto 1978 so prejeli 1. DOM „TISJE" s področja socialnega varstva 2. OBČINSKI ODBOR RDEČEGA KRI2A LITIJA s področja socialnega varstva 3. ANDREJ KRALJ s področja gospodarstva 4. JOŽE KISOVEC s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite 5. JANEZ MAJCEN s področja delavskega in družbenega samoupravljanja obeh funkcionarjev CK KPJ pri Duhu na Ostrem vrhu. Organizacija prireditve pa je poverjena družbenopolitičnim organizacijam Maribora. Za pripravo proslavljanja je že imenovan poseben odbor, ki bo pripravil podroben program te osrednje republiške prireditve. Osrednja republiška proslava bo 4. julija Predsedstvo Republiške konference SZDL Slovenije je določilo program proslav in prireditev za leto 1979. V letu 1979 beležimo obletnice vrste družbenopolitičnih, kulturnih in ostalih dogodkov, ki so pomembni v zgodovini in razvoju naših narodov in narodnosti. Med njimi so: — 60-letnica ustanovitve KPJ, 60-letnica združenih sindikatov, 60-letnica SKOJ-a. Zveza komunistov oz. KPJ beleži še vrsto drugih jubilejev: 40-letnico konstituiranja CK KPJ, partijsko posvetovanje v Tacnu in na Vrheh, 50-letnica smrti Djure Djakovica in Nikole Hečimovića, 5. državna konferenca SKOJ-a na Veliki planini, 40-letnica 2. konference v Joštovem mlinu, 40-letnica izida Spe-ransove knjige o slovenskem narodnem vprašanju. Iz zgodovine NOB omenjamo zlasti naslednje: 35-letnica velike ofenzive treh slovenskih korpusov na prometne zveze, ustanovitev koroške grupe odredov, Kozjanskega odreda, Kamni-ško-Zasavskega odreda, Lackovega odreda, pohoda XIV. divizije, osvoboditev Zgornje Savinjske doline, Kozjanskega,. Pohorja in Zasavja, ustanovitev nekaterih tujih enot NOV in POS: italijanskih, avstrijskih, ruskih; 35-letnica zasedanja SNOS-a. Spričo važnih okroglih obletnic iz zgodovine KPS in KPJ so naštete 35-letnice drugotnega pomena. V prihodnjem letu praznujemo tudi 100-letnico rojstva Josipa Murna Aleksandrova in 125-letnico rojstva Mihajla Pupina. V okviru praznovanj pomembnejših družbenopolitičnih, kulturnih in ostalih dogodkov bo v letu 1979 osnovni poudarek namenjen praznovanju naslednjih pomembnih dogodkov: - 60-letnici ustanovitve Komunistične partije Jugoslavije - 60-letnici združenih delavskih sindikatov - 60-letnici SKOJ-a Vsi trije jubileji naj bodo obeleženi skozi vse leto v povezavi z drugimi pomembnejšimi zgodovinskimi in družbenopolitičnimi dogodki, osrednji poudarek pa bo sklenjen na osrednji republiški prireditvi ob 50-letnici smrti Djure Djakovica in Nikole Hečimovića. Ta osrednja republiška prireditev bo 4. julija v bližini prizorišča smrti Zakon o združenem delu in zaključek poslovnega leta V začetku letošnjega leta bi morala predvsem dva člena zakona o združenem delu priti v središče pozornosti. 129. člen, v katerem so opredeljene kvalitete in kvantitete delavčevega prispevka k ustvarjanju dohodka temeljne organizacije združenega dela, in 140. člen, ki tako rekoč taksativno navaja elemente za seznanjanje z njegovimi rezultati in poslovanjem temeljne organizacije. V 129. členu je poleg drugega rečeno, da je osebni dohodek delavca odvisen od njegovega prispevka k dohodku temeljne organizacije. Zato zahteva, da je delavec ob izdelavi zaključnega računa na razumljiv način seznanjen s tem svojim prispevkom, ki je odvisen od količine in kakovosti dela, upoštevaje pri tem obseg in zapletenost dela, kakovost doseženih delovnih rezultatov,/, uspešnost v izkoriščanju delovnih sredstev, prihranek, izkoriščanje delovnega časa, odgovornost pri delu in pogoje, v katerih je delavec ustvarjal. Predvsem je potrebno ob teh kazalcih oceniti, ali bi ob boljši organizaciji dela, izkoristku delovnega časa, discipliniranosti, smotrnejši uporabi in odnosu do delovnih sredstev, večji odgovornosti do izpolnjevanja sprejetega plana itd., dosegel boljši uspeh pri delu. V dosedanjih razpravah ob zaključnih in periodičnih obračunih o tem govorimo preveč posplošeno, v časovnih stiskah pred oddajo zaključnih računov iz njih vzamemo le najpreprostejše ugotovitve, koliko je bil kolektiv uspešen in kaj je potrebno deliti na osebne dohodke, ne pa koliko je kolektiv in vsak posameznih prispeval k ustvarjanju dohodka. 140. člen zakona navaja elemente za seznanjanje delavca z njegovimi rezultati in s poslovanjem temeljne organizacije. Naj navedem samo nekatere: kolikšen je dohodek na delavca, kakšen je dohodek v primerjavi s povprečno uporabljenimi sredstvi, kakšen je čisti dohodek na delavca, akumulacija v primerjavi z dohodkom, itd. Namen teh kazalcev je vzpodbuditi slehernega, da se primerja z delavcem v drugi temeljni organizaciji, stroki in nasploh z vsemi v združenem delu. Ob letošnjih razpravah o zaključnih računih nikakor ne smemo mimo teh vprašanj. Vsaka organizacija ZK, sindikata, mladine mora priti do teh podatkov in izdelati načrt, kako bodo z njihovo vsebino seznanili delavce. Povezati bi bilo potrebno sile osnovnih organizacij ZK in sindikata, skupaj proučiti vsebino teh podatkov in se na tej podlagi odločiti za ustrezne ukrepe. Ta akcija bi prispevala k večji produktivnosti dela, stalno bi pomagala zboljševati pogoje v tem smislu, da bi jih obvladovali delavci. Seznanjanje delavcev z dohodkom je naloga, kije ne moremo zaključiti februarja, marca, aktualna bo še vse letošnje leto. Lojze Kotar Zgradili smo iz samoprispevka 1. Osnovna šola na Graški Dobravi v Litiji Gradnja te šole se je pričela že v okviru programa 1. občinskega samoprispevka, to je v letu 1975. Nadaljevala se je kot prioritetna naloga iz programa 2. občinskega samoprispevka. Pri izvajanju te investicije je bilo veliko težav, saj je od tega trenutka bila to največja investicija na področju družbene dejavnosti v občini Litija. Zato smo se srečevali s številnimi težavami pri zagotavljanju investicijskih sredstev. Objekt je bil izročen svojemu namenu v mesecu novembru 1976, to je ob praznovanju 100-letnice ustanovitve osnovne šole v Litiji. V okviru te šole so bili zgrajeni naslednji prostori: - 4 učilnice za nižjo stopnjo, - 13 kabinetnih učilnic s kabineti, - skupna predavalnica (amfi-teater), - kabinet za glasbeni pouk, - učilnici za podaljšano bivanje, - kuhinja kapacitete 500 obrokov kosil, s pripadajočimi prostori, - jedilnica kot večnamenski prostor, - zbornična soba, - upravni prostori, - sanitarije in druge potrebne površine (kotlovnica, pohodne površine ipd.) Skupna površina teh prostorov znaša 2904 m2 Gradbena dela je izvajalo gradbeno obrtno podjetje „Komunala" iz Litije. 2. Telovadnica pri osnovni šoli na Graški Dobravi v Litiji Gradnja tega objekta je bila pogo- jena z zaključkom del pri osnovni šoli, s katero je zaradi svoje funkcionalnosti tudi povezana. Pričetek del je bil v mesecu avgustu 1976, dela pa so bila zaključena v novembru 1977. Z izgradnjo telovadnice so bili pridobljeni naslednji prostori: — večja telovadnica 28 x 16 m -manjša telovadnica 13,5x9 m — prostori za orodje Zunanji izgled šole - kabinet za učitelja - garderobni in sanitarni prostori za dečke in deklice. Skupna površina teh prostorov znaša 570 m . Izvajalec del je bilo gradbeno obrtno podjetje „Komunala" iz Litije. Tako znaša skupna površina šole vključno s telovadnico 3474 m2. Stroški te investicije so bili 27.657.000,00 din, v te stroške pa niso všteti predvideni stroški za izgradnjo igrišča pri tej šoli, ki še ni zgrajeno, po oceni pa naj bi znašali 1.500.000,00 din. Za posamezna dela so bili naslednji izdatki: - 22.445.000 din gradbena dela - 1.500.000 din oprema - 2.180.000 din zunanja ureditev - 1.532.000 din ostali izdatki (projekti, projektantski in strokovni nadzor, plačilo zemljišča, prispevki in drugo) V naslednjem Glasilu občanov bomo poročali o gradnji osnovne šole v Kresnicah in otroškega vrtca v Šmartnem. UREDNIKOV STOLPEC Kolektivna vodstva Besede tovariša Tita na 8. kongresu Zveze sindikatov Jugoslavije in na 11. kongresu ZKJ so med delovnimi ljudmi naletele na velik odmev. Tito je namreč spregovoril tudi o boju proti birokratizmu, samovolji posameznikov in sprejemanju odločitev, ki niso izraz interesov delovnih ljudi Konkretno gre za to, da bi individualne organe (direktorje, predsednike itd.) zamenjala kolektivna vodstva, v katerih bi vsi člani nosili enako odgovornost za skupno delo, kolektivnemu vodstvu pa bi z enoletnim mandatom predsedoval eden izmed članov vodstva. 'Načelo kolektivnega vodstva je že uveljavljeno v predsedstvu SFRJ, kjer se že vrsto let voli podpredsednik za eno leto in v predsedstvu CK ZKJ, kjer je bilo to načelo uveljavljeno lani Trdno sem prepričan, je dejal med drugim predsednik Tito, da bi tak način dela še bolj uveljavil kolektivno delo in odgovornost, da bi pripomogel k nadaljnji demokratizaciji dela vseh samoupravnih in političnih organov in preprečil uveljavljanje liderskih in drugih nezdravih ambicij posameznikov ... Tudi delegatski sistem, ki smo ga uveljavili, terja doslednejše uveljavljanje kolektivnega dela na vseh ravneh, saj ravno delegatski sistem in samoupravljanje pomeni demokratizacijo in decentralizacijo vodenja in odločanja. Z uveljavljanjem kolektivnega vodstva pa bomo nedvomno dali še večjo veljavo delegatskemu sistemu, v katerem ob demokratičnih procesih resnično odločajo delovni ljudje. Seveda pa ne bomo k tem akcijam pristopili kampanjsko brez temeljitih analiz in ocen sedanjega stanja, ampak s preudarkom in oceno konkretnega stanja v posameznih okoljih. Titova misel in pobuda o kolektivnem vodstvu ter instituciji predsedujočega je na prvi pogled preprosta (vse velike ideje so v bistvu zelo preproste, je ob tem zapisal komentator v enem izmed jugoslovanskih časopisov), vendar te navidezne preprostosti ne bomo smeli jemati zgolj kot tehnično vprašanje, ampak predvsem vsebinsko in delati na tem načelu s ciljem za doseganje še bolj trdnih, demokratičnih in humanih odnosov med ljudmi Nenazadnje pa uveljavljanje kolektivnega vodstva ni nekaj povsem novega. Načela o kolektivnem vodenju smo zapisali v ustavo, zakone in druge dokumente in torej pomeni uresničevanje teh načel tudi realizacijo tistega, o čemer smo se že dogovorili. 2 STRAN GLASILO OBČANOV" JANUAR 1979 Pod tem naslovom bomo v našem glasilu v nadaljevanjih objavljali bistvene sestavine STATUTA KRAJEVNE SKUPNOSTI in opredelili ustavno vlogo krajevne skupnosti in njeno mesto v razvoju političnega sistema socialističnega samoupravljanja. Namen objavljanja člankov s to temo je, da bi seznanili občane in delovne ljudi s pravicami, dolžnostmi in interesi, ki jih uresničujejo v svoji krajevni skupnosti. Kaj je krajevna skupnost? - Krajevna skupnost je specifična samoupravna interesna skupnost delovnih ljudi in občanov v kraju, kjer stanujejo, je demokratična in samoupravna oblika uresničevanja in zadovoljevanja celotnega kompleksa neposrednih interesov in potreb ljudi, o katerih se neposredno, svobodno in enakopravno dogovarjajo in o katerih samostojno odločajo. - V krajevni skupnosti kakor tudi v vseh drugih oblikah samoupravne organiziranosti delovni ljudje in občani upravljajo in razpolagajo z družbenimi sredstvi, se pravi odločajo o njihovi uporabi in jih združujejo s sredstvi, ki jih upravljajo delavci in delovni ljudje v temeljnih organizacijah združenega dela, v samoupravnih interesnih organizacijah in skupnostih. - V Krajevni skupnosti delovni ljudje in občani - v sodelovanju in povezanosti z delovnimi ljudmi, organiziranimi v drugih temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih — odločajo o uresničevanju svojih skupnih interesov in o solidarnem zadovoljevanju osebnih in skupnih potreb na stanovanjskem področju, na področju komunalnih dejavnosti, otroškega in socialnega varstva, izobraževanja, kulture, telesne kulture, varstva potrošnikov, splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite in na drugih področjih svojega življenja in dela. - Mnogoterost konkretnih življenjskih interesov in potreb krajanov in delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela, ki delujejo v krajevni skupnosti in tudi vseh drugih, v katerih so krajani zaposleni ter njihovo samoupravno demokratično usklajevanje mora postati temelj in vsebina programov dela in razvoja krajevne skupnosti ter podlaga za samoupravno združevanje dela in sredstev. Tako oblikovani načrti dela in razvoja pa morajo se bolj postati temelj za sodelovanje in povezovanje krajevne skupnosti z vsemi drugimi družbenimi dejavniki. Takšni načrti morajo biti temelj za njihovo skupno odločanje o uresničevanju skupnih interesov in solidarnostnem zadovoljevanju skupnih in osebnih potreb delovnih ljudi občanov, ki jih družbeno najbolj smotrno zadovoljujejo in uresničujejo v krajevni skupnosti. V naslednji številki GLASILA OBČANOV bomo obravnavali: PRA VICE IN DOLŽNOSTI OBČANOV V KRAJEVNI SKUPNOSTI TER URESNIČEVANJE SKUPNIH INTERESOV IN POTREB Uredništvo pričakuje, da boste ob praktičnem uresničevanju STATUTA KRAJEVNE SKUPNOSTI naleteli na številna vprašanja, na katera bomo v naši rubriki dajali odgovore, pojasnila in komentarje. Vprašanja pošiljajte na Svet za družbenopolitični sistem pri Občinski konferenci SZDL Litija - pod naslovom: STATUT KS. S. Pungerčar RVS so praznovali 37. obletnico dneva JLA so v Litiji proslavili tudi RVS skupaj s predstav-niki družbeno političnih organizacij občine Litija. Za to praznovanje so organizirali pohod več številnih ekip na zgodovinsko mesto Tišje, kjer je potekala prva večja bitka, ko so se hoteli partizani prebiti preko reke Save na Štajersko. Bili pa so ob tej priliki izdani. Organizirano je bilo tudi ekipno streljanje RVS z zračno puško na zelo dobrem zaprtem in ogrevanem strelišču. Za ekipni pohod na Tišje je prvo mesto osvojila ekipa iz Š tange in prejela prehodni pokal. Pri streljanju z zračno puško pa je prvo mesto osvojila ekipa iz KO - ZRVS Šmartno. Na sami proslavi dne 21. 12. 1978 pa so po kratkem govoru predsednika ZRVS bile najzaslužnim članom ZRVS podeljene plakete, priznanja, odlikovanja, napredovanja in pohvale. Na proslavi je sodeloval tudi pevski zbor „Lipa". Po končanem programu je bila prirejena skromna zakuska, ob kateri so se izmenjavala mnenja, izkušnje med predstavniki družbenopolitičnih organizacij, predstavniki JLA in ostalimi. Valenčič Potrudili so se Na račun TOZD Komunala Litija večkrat slišimo predvsem kritiko, ki pa je v mnogih primerih povsem neupravičena. Dejavnost TOZD Komunala je namreč vedno vsakomur na očeh, zato je njihovo delo bolj izpostavljeno javnemu mnenju. Če bi bili občani sami nekoliko bolj osveščeni glede vzdrževanja reda in čistoče na naših ulicah, bi bilo stanje občutno boljše. Saj delavci TOZD Komunala ne čistijo ulic zato, ker jih sami onesnažujejo, ampak zato, ker jih onesnažujemo občani, ki velikokrat rečemo kakšno pikro na račun TOZD Komunala. Glede čiščenja snega po ulicah in pločnikih, pa so se komunalci zelo dobro odrezali. Malokatero mesto je bilo tako hitro očiščeno kot Litija, čeprav ne razpolagajo s preveč moderno mehanizacijo za čiščenje snega. Se celo kosilnice, na katere so montirali plug, so uporabljali za čiščenje pločnikov. Da delavcem TOZD Komunala res ni vseeno, kakšna je Litija, dokazuje tudi to, da so 2. januarja ko je bil še praznik, odvažali smeti po Litiji, za kar zaslužijo vso pohvalo. Bojan K. i. 1 ■ ■ ' še enkrat »Kdo ima prav?« Članek „Kdo ima prav" v decembrski izdaji Glasila občanov je vzbudil ostre polemike v nekaterih delovnih organizacijah. Ni bil namen avtorja, da vzpodbudi sumničenja o pravilnosti podatkov iz periodičnih obračunov, temveč da se službi, ki pripravlja analize gospodarskih do- sežkov, hkrati z obračuni posreduje kazalce, ki osvetljujejo tudi drugo — manj uspešno plat gospodarjenja. Res so bili le-ti posredovani ustno na nekaterih sestankih, vendar pa v analizi niso bili obdelani, ker pripravljalo analize preprosto z njimi ne razpolagajo. V bodoče želimo, da so analize podkrepljene s podatki iz vseh zornih kotov, posameznikom, ki jim je članek utegnil narušiti ugled, pa se avtor opravičuje, ker ni imel namena, da jih kakorkoli pri-eadene. Lojze Kotar" Analize gospodarjenja — Pred nami je sestavljanje obračunov za leto 1978. Koristen pripomoček za to delo so analize, ki smo jih sestavljali ob tričetrtletju. Zbori občinske skupščine so že novembra obravnavali kratko analizo Službe za plan in analize Skupščine občine Litija. Daljšo in bolj razčlenjeno analizo smo tik pred koncem leta dobili od Službe družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji — podružnica Ljubljana. To analizo so dobile vse večje-delovne organizacije in drugi družbenopolitični faktorji. Iz te analize bomo prikazali nekaj kazalcev gospodarjenja na nekaj gospodarskih enot. , • «r»>l . dohodek/zaposlenega (din) Čisti dohodek na delavca (din) udeležba akumulacije v dohodku (%) Predilnica Litija 90.032 77.459 5,7 LIL TOZD Mizarstvo 59.402 63.194 LIL TOZD Plastika 187.993 125.998 24,5 1UV-TUŠ 122.210 90.047 4,6 TOZDGradmetal 141.886 110.731 12,8% SC TOZD IAK 201.016 129.062 33,6 Kovina Šmartno 105.392 90.863 9 KZGabrovka - Dole 126.289 103.482 16,3 % OD in sred. čisti OD doseženi dohodek skupne porabe na delavca v primerjavi s na delavca mesečno planiranim (din) (din) (v%) V" ' / Predilnica Litija 72.260 5.042 87 LIL TOZD Mizarstvo 63,194 4.420 58,9 LIL TOZD Plastika 97.786 4.692 112,4 IZVTUŠ 84,390 5.080 110,4 TOZDGradmetal 92.465 5.788 120,1 SC TOZD IAK 83,724 5.338 99,2 KOVINA Šmartno 81.400 5.315 96,9 KZ Gabrovka-Dole 82.862 5.398 - 117,5 Od 17 obveznih kazalcev smo tu prikazali le šest. Vsak zase je vreden pozornosti, vsi skupaj pa pomenijo možno analitično orodje. Anketa v gospodinjstvih - Petdeset gospodinjstev v občini Litija je bilo ob prelomu leta deležno posebne družbene pozornosti. Vsako gospodinjstvo je moralo odgovoriti na nekaj sto vprašanj. Podatki, ki smo jih tako zbrali, romajo v Ljubljano in Beograd, kjer jih bodo uporabili za vsestranske analize. Anketirana gospodinjstva vedo, da so podatki zaupni in anonimni. Gospodinjstva so bila izbrana slučajno (z žrebanjem). To je že četrta anketa v Jugoslaviji, izvaja pa se vsakih pet let. Podobne statistične raziskave izvajajo vse države na svetu, posebno temeljito pa seveda napredne države. Čez pet let bo spet izžrebano približno toliko gospodinjstev, verjetno pa bodo to povsem druga gospodinjstva. Program del Elektro Ljubljana okolica - Začasni program investicijskih del Elektro Ljubljana okolica za leto 1979 je naslednji: TPCerovica 980.000 din NNOVače-vas 220.000 din TP Liberga II. 630.000 din TP Liberga III. 530.000 din NNO Litija-kolonija 70.000 din NNO Dragovško 250.000 din TP Spodnji Log 510.000 din TP Mala Kostrevnica 410.000 din TP Litija.- banka 737.000 din Ponovno je treba poudariti, da bo od planiranih del možno uresničiti le tisto, za kar bodo- zagotovljena sredstva in izpolnjeni drugi pogoji. Priključek na Zasavsko cesto - Za izdelavo priključka na Zasavsko cesto v Senožetih (Jevnica) kaže nekoliko bolje. Novi načrti, ki upoštevajo še izgradnjo avtobusnih postaj in trgovine v Senožetih, so v izdelavi. Največji optimisti so prepričani, da se nov priključek da izdelati do 1. maja letos. Denarja je zmanjkalo - Cesta Podbukovje - Roviše in tudi Široka Set -Laze pri Vačah je prebita. Je prevozna, ni pa še dokončana. Investitorji KS Vače in Gradbeni odbor za izgradnjo ceste so pred težko nalogo zbrati še manjkajoča sredstva. Potrebujejo še 300.000 din za pokritje opravljenih del in še sredstva za dokončanje del. Poglobitev podvoza v Jevnici - Skupščini občine Ljubljana Moste-Polje in Litija začenjata akcijo za poglobitev podvoza pri Krivem mostu. Kje je to, dobro vedo Jevničani. Iniciativa prebivalcev KS Jevnice, da bi preložili cesto med Slapnico in Krivim mostom tako, da bi potekala med železniško progo in Savo, letos in tudi naslednja leta še ni uresničljiva. Zato si torej prizadevajo, da se omogoči dostop večjim tovornjakom v Jevnico s poglobitvijo podvoza Krivi most pri Lazah. 787376 ^25745 Razgovor za našo letošnjo prvo okroglo mizo je potekal o aktualni temi vprašanja preskrbe Litije z vodo. Razgovor s poznavalci teh problemov in predstavniki OZD in "KS je trajal polni dve uri, poleg osvetlitve problemov pa so bile nakazane tudi rešitve in usmeritve za reševanje te problematike. PROBLEMI VODOV LITIJI VZROKI PROBLEMOV GLASILO OBČANOV: Lani sta nas v Litiji prizadeli dve veliki nevšečnosti. Po Savi je priplaval mazut in onesnažil ležišče talnice ob Ljubljanski cesti, dolgotrajna suša pa je povzročila, da je talnica ob Ljubljanski cesti usahnila. Posledice obeh nadlog so bile v tem, da so občani ostali brez vode, kar pa je hudo nerodna zadeva. SPAT: Glede mazuta nismo Litijani prav nič krivi, glede pomanjkanja vode zaradi suše pa mislim, da je vode v tablici ob Ljubljanski cesti zadosti in da je bil suhim pipam kriv dotrajan vodovod. GLASILO OBČANOV: Torej je voda na poti od ležišča talnice do pip nekam odtekala? SPAT: Ta domneva je zelo verjetna. Možno pa je tudi, da so krivi preozki cevovodi. Litijski vodovod smo pričeli graditi v letih 1951 in 1952, rok trajanja azbestnih cevovodov pa je 20 let. GLASILO OBČANO V: A li ni bih možno odkriti morebitnih napak v cevovodih? ŠPAT: Težko. Po smrti tov. Korena,kije edini zares temeljito poznal- vse vode in ventile, so novi ljudje tudi rabili nekaj časa, da so spoznah vse podrobnosti našega vodovoda. Pa tudi pri gradnji novih komunikacij v Litiji so bili nekateri vodi uničeni. V RAZGOVORU ZA OKROGLO MIZO SO SODELOVALI': — Janez Baš, direktor TOZD Komunala — Vinko Belko, načelnik geodetske uprave — Stane Hrovat, predsednik izvršnega sveta SO — Marjan Sonc, predstavnik KS Litija — levi breg — Viktor Muzga, predstavnik KS Litija — desni breg — Avgust Spat, nadzornik investicij komunalne skupnosti — Tone Pust, predstavnik Lesna ind. Litija — Darko Primožič, predstavnik Predilnice — Tine Brilej, glavni in odgovorni urednik Glasila občanov Glasilo občanov: Zlasti občani na Graški Dobravi so bili prizadeti, ker najdlje in najpogosteje niso imeli vode. ŠPAT: Mislim, da je glavni vzrok zato v tem, da je voda iz nadrezervoarja na Svibnu uhajala v spodnjo cono. Litijski vodovod ima namreč dva vodobrana. Enega na Sitarjevcu, ki drži 300 kub. m in drugega na Svibnu s 150 kub. m prostornine. Ta ima še nad-rezervovar s 50 kub. m. Tu je bil sicer pred viden rezervoar s 100 kub. m za višje predele Litije, ki pa bo zgrajen letos. BELKO: Letos pristopamo k izdelavi podzemnega katastra. S tem bodo največji problem rešili. BAŠ: Na osnovi projektov litijskega vodovoda smo pregledovali ventile. V eni izmed takšnih akcij smo ugotovili, da je bil od sedmih ventilov samo eden dober. Potem ni čudno, da vode ni bilo. Naš vodovod je res precej zanemarjen. REKONSTRUKCIJA SONC: Sedaj je stanje boljše, oziroma dobro. Ali je temu vzrok to, da je TOZD Komunala izvedla rekonstrukcijska dela na' vodovodu pod nadvozom? BAŠ: Teh del še nismo izvedli, ker moramo še zabetonirati jaške. Rekonstrukcija bo v tem, da bomo na tem mestu naredili prevezavo, tako da bo šla voda od črpališča na Ljubljanski cesti od tu direktno v rezervoar na Svibnu. Sedaj gre namreč najprej v rezervoar na Sitarjevec od tu pa na Svibno. V zvezi s tem smo zaprositi za 500.000 din kredita pri banki, del sredstev povečane cene voda rine bomo tudi uporabili za to in bomo letos ta dela opravili. GLASILO OBČANO V: A li bomo torej ob teh rekonstrukcijskih delih nato vlekli še poseben vodovod direktno od črpališča v rezervoar na Svibno? ŠPAT: Rekonstrukcija bo začasna rešitev. SONC: Težava je bila v tem, ker je bila v glavnem naša krajevna skupnost brez vode, na desnem bregu pa je voda tekla. S to rekonstrukcijo bomo fahko ob podobnih problemih s sušo pomanjkanje vode enakomerno ,.razdelili" med občane levega in desnega brega. ŠTEVCI SO TEKLI, VODE PA NI BILO GLASILO OBČANOV: Občani iz KS Litija - levi breg so izjavljali, da so bili računi za vodo ravno tako visoki aH pa še celo višji, pa čeprav vode ni bilo. Kaj je s tem? BAŠ: Možno je, da števec zavrti tudi zračni sunek. Lahko pa se zgodi tudi, da se števec zavrti nazaj, če je zgornja cona brez vode in nastane razlika v tlaku. Možno je, da so zaradi tega nastajale takšne razlike.. PUST: Treba je upoštevati tudi agregatno stanje vode. Zaradi tega se lopatice na števcih lahko vrtijo z različno hitrostjo. BAŠ: Ob pomanjkanju vode so si občani takrat, ko je voda tekla, napolnili vse posode z vodo in si s tem ustvarjali zaloge vode. Možno je torej, daje bila poraba vode zaradi tega večja. "NARAVNE VIRE MORAMO USPOSOBITI MUZGA: V Litip in okolici imamo veliko naravnih virov vode, ki bi jih morali očistiti in usposobiti. Tako bi v podobnih primerih, kot je bilo to lani, lahko situacijo reševali mnogo lažje. Ne bi bilo potrebno toliko cistern in nejevolje, pa tudi zalog si ne bi občani ustvarjali. Mislim, da bi s tem veliko storili. ŠPAT: Res je. Te vire vode bi morah nujno usposobiti. Tudi ob zadnjem pomanjkanju vode smo ugotovili, da voda iz teh virov ni bila povsod najboljša. Zato je potrebno te studence očistiti in jih tudi redno vzdrževati. REKA GOZD GLASILO OBČANOV: Analize kažejo, da je voda v Jablanici primerna za zajetje in vključitev v litijski vodovod. Kaj pa je z vodo v Reka Gozdu? REŠEVANJE PROBLEMATIKE OSKRBE Z VODO V LITIJI BO POTEKALO V NASLEDNJIH SMEREH: 1. Raziskava vodnih virov v Reka Gozdu 2. Rekonstrukcija obstoječega vodovoda 3 Usposobitev naravnih virov vode v Litiji in okolici PITNA VODA ZA TEHNOLOŠKI PROCES GLASILO OBČANOV: Veliko pitne vode uporabljamo tudi v tehnološke namene. Ali ni to škoda? PUST: Lesna industrija Litija porabi dnevno 233 kub. m vode, kakšen dan pa tudi več. V Lesni industriji smo čakali tri leta, da je bil izdelan projekt za industrijski vodovod. Rezultat tega pa je bil v tem, da smo, ko je bilo črpališče narejeno, ugotoviti, da rte more dati zadosti vode. Zato smo šli v Jablaniški potok in to vodo uporabljamo od 22. decembra lani. PRIMOŽIČ: Predilnica ne uporablja samo vode iz vodovoda. Za tehnološke potrebe črpamo vodo neposredno iz Save. BELKO: Če bodo šle vse OZD na lastne vodovode, bo zmanjkalo denarja za vzdrževanje vodovodov. SREDSTVA GLASILO OBČANOV: Rekonstrukcija obstoječega vodovoda vsekakor ne bo poceni Tudi usposobitev Jablanice bo stala 1,5 milijarde starih din. Za Reka Gozd Še ne vemo, koliko bi stalo zajetje, ker še ni izdelana študija. Iz katerih sredstev bomo vse to financirali? BAŠ: Gre za sredstva območne vodne skupnosti, za sredstva iz naslova razširjene reprodukcije na osnovi občinskega odloka in za kredite. velik. Tak vodovod bi bil dokaj cenen. HROVAT: Mislim, da bi bilo potrebno; problematiko vode v Litiji reševati, poleg rekonstrukcije obstoječega vodovoda tudi z novim zajetjem, in to v Reka Gozdu, kjer je4-' Litijo čimprej rešimo, voda dobra. Moram pa tudi reči, da stvari''" prepočasi rešujemo. Za primer naj navedern'' KrajevriO; skupnost Dole, ki je nerazvita. Občani so ob skromni družbeni pomoči sami izdelati 10 km vodovoda. Tu pa so prisotne "tii najmočnejše krajevne skupnosti™ Litija - levi breg, Litija - desni breg in Šmartno, pa stvari ne gredo tako, kot bi morale. W Tema naslednjega razgovora za okroglo mizo bo: POLOŽAJ ZEIME V ZDRUŽENEM DELU ŠPAT: Jablanici je že raziskana. Tu priteka 20 do 25 litrov vode na sekundo. Tudi kvaliteta vode je dobra. Če bi se pokazalo, JJ ";HROVAT: Iz razširjene reprodukcije se je da so v Reka Gozdu še boljši pogoji za za- . .(g|endt nabralo že okrog 160 starih milijonov jetje, bi lahko od tu gradili vodovod za Litijo; ( ^jp. Moramo pa pohiteti. Čistilne naprave za in Šmartno. Jj5 ^ubKanico in Kamniško Bistrico ter Savo MUZGA: V Reka Gozdu bi bik) gravitacije 0d Ljubljane bodo izdelane predvi-cijsko zajetje vode. Tudi padec je zadosti doma do leta 1985. Do takrat pa se nam lahko še vedno ponovi takšna situacija kot npr. izlitje mazuta v Savo in podobno. Tudi , zaradi tega moramo misliti na nova zajetja in vložiti vse sile, da problematiko vodovoda za Smeri za boljšo preskrbo z vodo so nakazane (Foto: Zofka) Delegatom Zbori skupščine so zasedali 27. in 28. decembra in obravnavali predvideni dnevni red, sprejeti so bili predlagani odloki ter predlog komisije za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve o izvolitvi sodnika za prekrške občine, dano je bilo soglasje k imenovanju direktorja TOZD Zdravstveno varstvo Litija, imenovani člani v razpisno komisijo Gostinskega podjetja Litija ter v skupščino sklada skupnih rezerv občine Litija. Zbori bodo zasedah predvidoma v drugi polovici februarja 1979. Gradivo z vabili bodo delegati prejeli pred sejo. Prosimo,da se delegacije sestanejo, sporočijo kraj in čas seje ter morebitne pripombe in delegatska vprašanja sekretariatu skupščine. SEKRETARIAT SKUPŠČINE Socialistična republika Slovenija SKUPŠČINA OBČINE LITIJA PREDLOG Štev.: 30-2-586/78 Datum: december 1978 Na podlagi zakona o temeljih sistema družbenega planiranja in 33. člena statuta Skupščine občine Litija ter izhajajoč iz ciljev, ki smo jih sprejeli z družbenim planom o razvojnih perspektivah občine Litija v letih 1976-1980, je Skupščina občine Litija po predhodni javni razpravi, ki je potekala v organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih od 3.11.1978 do..........na svoji seji družbenopolitičnega zbora, dne..........., zbora krajevnih skupnosti, dne.......... in zbora združenega dela dne..........sprejela RESOLUCIJO O IZVAJANJU SREDNJEROČNEGA PLANA OBČINE LITIJA V LETU 1979 UVOD Resolucija o izvajanju srednjeročnega plana občine Litija v letu 1979 temelji na analizi izvajanja družbenega plana o razvojnih perspektivah občine Litija v ' letih 1976-1980 zaleta 1976, 1977 in 1978. S to resolucijo vsi delovni ljudje in občani naše občine opredeljujemo družbenoekonomski razvoj občine Litija v letu 1979; skladno s tem bodo vsi nosilci planiranja in odločanja za izvajanje sprejetih nalog odgovorno sprejemali ustrezne ukrepe. 1 .OCENA URESNIČEVANJA DRUŽBENEGA PLANA O RAZVOJNIH PERSPEKTIVAH OBČINE LITIJA V LETIH 1976-1980 za leto 1979,1977 in 1978. V teh letih smo uspeli razviti določeno stopnjo samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v vseh sredinah, krepitev gospodarstva in razvijanje družbenih dejavnosti. Rezultati investicijske dejavnosti, s katero nekoliko kasnimo, se že kažejo v povečanju družbenega proizvoda, kar je posledica moderniziranja proizvodnje in razširjanja kapacitet. Prvi koraki pa so že storjeni v smeri prestrukturiranja proizvodnje. Tako se nekoliko z zamudo približujemo planirani rasti družbenega proizvoda in zaposlovanja. Z velikimi napori smo izboljšali družbeni in komunalni standard. Pri tem so poglavitno vlogo odigrali občani in delovni ljudje s samoprispevki. Mnogo prizadevanj pa je bilo usmerjeno v pospeševanje razvoja manj razvitih krajevnih skupnosti. Konkretni rezultati so razvidni iz analize izvajanja družbenega plana o razvojnih perspektivah občine Litija v letih 1976-1980 za leta 1976, 1977 in 1978. 2. POGLAVITNE NALOGE ZA URESNIČEVANJE DRUŽBENEGA PLANA 0 RAZVOJNIH PERSPEKTIVAH OBČINE LITIJA V LETIH 1976-1980 ZA LETO 1979 V letu 1979 bomo svojo aktivnost usmerili zlasti na naslednja področja: — razvijanje samoupravljanja ter poglabljanje samoupravnega in delegatskega sistema«, vseh področjih gospodarskega in družbenega življenja, — uveljavljanje skladnejših razmerij v razporejanju dohodka in povečevanje deleža sredstev za izboljšanje in razširjanje materialne osnove dela: masa čistih osebnih dohodkov pa mora rasti počasneje kot čisti dohodek, — povečevanje dohodka mora temeljiti na izboljšanju produktivnosti dela, za to pa moramo dosledneje uveljavljati delitev sredstev za osebne dohodke v skladu z rezultati dela, — povečevanje investicijske dejavnosti, ki bo usmerjena predvsem na izkoriščanje lastnih surovinskih osnov, pri virih financiranja pa se mora povečevati združevanje sredstev, zmanjševati je treba delež kreditnih sredstev, — povečevanje izvozne aktivnosti s hkratnim prizadevanjem za zmanjševanje uvoza, — nadaljevati s povezovanjem dela in sredstev z OZD v ožjem in širšem gospodarskem prostoru, — uspešno izvajati sprejeti program samoprispevka in izvesti vse priprave za novi samoprispevek, — pospeševanje razvoja manj razvitih predelov občine z vsemi možnimi ukrepi, — kadrovski politiki je nujno posvetiti vso pozornost in s tem v zvezi pristopiti k usmerjenemu izobraževanju oz. proučiti obliko tega izobraževanja v občini, — izpopolnjevanje in uresničevanje samoupravnega sistema družbenega planiranja, zagotoviti pravočasen pristop k izdelavi vseh srednjeročnih in dolgoročnih planov (prostorski plan, srednjeročni plan) in izvajanje vseh sprejetih planov, — izpopolnjevati in dograjevati družbeni sistem informiranja tako, da bo služil potrebam delavcev samo-upravijalcev pri odločanju in družbenem planiranju, — nadaljevati s krepitvijo ljudske obrambe in družbene samozaščite. V tem okviru je posebno civilna zaščita v ospredju nalog. Vsi nosilci planiranja so dolžni vključiti ta izhodišča v svoje plane in zagotavljati njihovo uresničevanje. 3. PREDVIDENI OKVIRI RAZVOJA V LETU 1979 Družbeni produkt, ki ga bodo ustvarile organizacije združenega dela občine, bo v letu 1978 znašal okoli 599.517 tisoč din. Za leto 1979 predvidevamo, da se bo družbeni produkt v družbenem sektorju povečal nominalno za 20 %, realno bo družbeni proizvod po-rastel_ za 7,5 %. K rasti družbenega proizvoda bo največ prispevala industrijska proizvodnja. Pomemben delež pa bo imelo tudi kmetijstvo in pa malo gospodarstvo. Produktivnost dela bo porastla za S %. Zaposlenost se bo v občini povečala za 3,5—4 %, s tem, da mora zaposlovanje v gospodarstvu rasti hitreje kot v družbenih dejavnostih. Poseben poudarek dajemo tudi povečanju zaposlovanja v manj razvitih območjih in pa kovinskih industriji oz. panogah, ki prispevajo k pre-struktuiranju obstoječe industrijske proizvodnje. Organizacije združenega dela v občini načr ujejo ,19 % povečanje dohodka. V letu 1979 se morajo sredstva za razširitev materialne osnove dela temeljnih organizacij združenega dela približevati rasti dohodka, sredstva za skupno in splošno porabo pa morajo rasti počasneje oz. skladno z rastjo dohodka. Masa bruto osebnih dohodkov bo nominalno porastla za 18%. Osebni dohodki se bodo realno povečali za okoli 2 %, pri tem bo v občini masa čistih osebnih dohodkov rastla počasneje od čistega dohodka. V naši občini se bodo osebni dohodki delavcev v družbenih dejavnostih v letu 1979 gibali v skladu z osebnimi dohodki delavcev v gospodarstvu. 3.0. Investicijska dejavnost Investicijska poraba v prihodnjem letu je načrtovana v višini 223.903 tisoč din, kar je 22 % več kot v letu 1978. V Lesni industriji Litija bodo v TOZD Mizarstvo modernizirali tehnološki proces, v TOZD Plastiki in TOZD Žaga pa razširili proizvodne zmogljivosti. Predilnica Litija bo investirala v zamenjavo strojne opreme in pa inštalacijskih napeljav. TOZD Usnjarna namerava pričeti z izgradnjo obrata za proizvodnjo krzna. . TOZD Industrija apna Kresnice bo večji del svojih investicijskih sredstev namenila za gradbena dela, ki bodo omogočila povečanje dobave agregatov in pa izdelavo projektov za rekonstrukcijo kamnoloma, izgradnji transportnih poti in separacije. Mesarija in prekajevalnica Šmartno bo v letu 1979 dogradila hladilne kapacitete. Kmetijska zadruga Gabrovka-Dole bo izgradila skladišče, modernizirala strojno in .transportno opremo in nadaljevala z melioracijo zemljišč. Kmetijska zadruga Litija bo investirala zlasti v ko-operacijsko kmetijstvo, mlečno proizvodnjo in pa izvedla hidro in agromelioracijo. V TOZD Gradmetalu Litija bodo v prihodnjem letu pričeli z izgradnjo poslovno skladiščnega objekta, dokončali investicijo v kovinsko proizvodnjo in izboljšali opremo betonarne in separacije v Hotiču. Kovina Šmartno bo izboljšala strojno opremo in pa pričela s pripravami zemljišča, na katerem bo nova lokacija te organizacije združenega dela. Izboljšanje strojne opreme načrtujejo tudi v Splošni mizarski delavnici Gabrovka in Mizarstvu Litija. TOZD Gozdni obrat bo nadaljeval z investicijami v gozdne komunikacije. Investicijska dejavnost se bo odvijala tudi v drugih delovnih organizacijah (TOZD Komunala Litija, PKT Litija); posebno pa je pomembna naložba Ilirije— Vedrog v obrat na Dolah. 3.1. Ekonomski odnosi s tujino V mednarodno menjavo se bo v letu 1979 vključevalo devet organizacij združenega dela: Lesna industrija Litija, TOZD Usnjarna Šmartno, Predilnica Litija. TOZD Industrija apna Kresnice. TOZD Grad-metal, Kovina Šmartno, Pletilja Litija, Kmetijska zadruga Gabrovka—Dole, Gostinsko podjetje Litija in Mizarstvo Litija. Osnovni nosilci naše izvozne aktivnosti so Lesna industrija Litija, TOZD Usnjarna Šmartno in Predilnica Litija. Skupen izvoz se bo v letu 1979 povečal za 34 % in bo znašal približno 168.152 tisoč din. Uvoz bo porastel za 107 % in bo v letu 1979 dosežen v višini 71.810 tisoč din. Tako visok uvoz je pogojen s strukturo industrije v občini, delno pa gre tudi za uvoz opreme, s katero bo v naslednjih obdobjih moč povečati izvoz. 4. PROSTORSKO IN URBANISTIČNO PLANIRANJE Med nujne naloge s področja prostorskega planiranja in urbanizma v letu 1979 sodijo naslednje konkretne naloge: — izdelati in sprejeti novelirani urbanistični načrt za Litijo in Šmartno in nadaljevati z izdelavo delnih zazidalnih načrtov za območje Litija—Šmartno - dopolniti urbanistični red občine Litija in program občine Litija ter po tej poti omogočiti gradnjo na območjih, ki jih ne urejajo drugi dokumenti. Pri reviziji urbanističnih dokumentov je nujno posvetiti posebno pozornost obdelovalnim površinam in jih . zaščititi. Zagotoviti je potrebno zadostno število parcel za stanovanjsko gradnjo in to na kmetijsko manj vrednih površinah. Nujno je pravočasno zagotoviti primerne lokacije za objekte širšega druž- benega pomena (šole, vrtce, ambulante, objekte za rekreacijo in otroška igrišča), — aktivno izdelovati prostorski plan občine Litija in se vključiti v izdelavo regijskega prostorskega plana, — urediti status črnih gradenj v smislu odloka o razvrstitvi črnih gradenj, — pripraviti in sprejeti odlok o zaščitenih delih pokrajine in varstvenih pasovih (rezervati za ceste, elektrovodi, vodovodna omrežja, kulturni spomeniki), — Urbanistična služba naj v sodelovanju z drugimi organi in organizacijami izdela smernice za arhitektonsko obliko počitniških objektov, avtobusnih postajališč in morebitnih drugih objektov za območje občine Litija, — sprejeti ustrezni odlok o izkoriščanju kamnolomov. Nujne naloge s področja geodetske dejavnosti pa so: — pristopiti k izdelavi zbirnega katastra komunalnih naprav, — uskladiti razmejitev deljenih k.o. z upravno občino Litija. Nujne naloge komunalno-dokumentarne narave: — izdelati in pridobiti kataster komunalnih naprav organizacij (kanalizacije, vodovod, elektro omrežje, PTT itn.), — organizirati službo dopolnjevanja komunalnih naprav. 5.STANOVANJSKA DEJAVNOST Za razširjeno reprodukcijo v stanovanjskem gospodarstvu bomo v letu 1979 še združevali sredstva v skladu s samoupravnim sporazumom o najnižjem odstotku združevanja sredstev za potrebe razširjene reprodukcije in družbene pomoči v stanovanjskem gospodarstvu v občini Litija (Ur. 1. SRS, št. 27-1223/76) in aneksom k temu sporazumu (Ur. 1. SRS, št. 1-22/78). Sredstva bomo v skladu z določili zakona o zagotavljanju in razpolaganju celotnega prihodka in dohodka zagotavljali iz čistega dohodka; temeljna organizacija, ki v letu 1979 ne zagotovi iz čistega dohodka toliko sredstev, pa še lahko razliko zagotovi iz svojega dohodka. Merilo za združevanje sredstev je bruto osebni dohodek; višina združevanja pa 7. odstotkov. V letu 1978 nismo dosegli planirane gradnje po srednjeročnem načrtu. To bomo morali nadoknaditi v letu 1979 in zgraditi 90 stanovanj v družbeni gradnji. Občani naj bi po srednjeročnem načrtu zgradili 60 stanovanjskih hiš. Za možnost take gradnje bo nujno zagotoviti stavbna zemljišča. Zlasti zaradi povečanja stanarin v letih 1977 in 1978 in pridobitve kratkoročnih kreditov smo začeli z obnovo starejših stanovanjskih hiš v mestu Litija in Šmartnem (obnova streh, fasad, prenova stanovanj in drugo). V letu 1979 bomo s temi obnovitvenimi deli nadaljevali. Za leto 1979 so evidentirane večje potrebe kot pa so finančne možnosti. Zato bomo tudi pridobili kredite. Za zagotovitev sredstev za investicijsko in tekoče vzdrževanje bomo v skladu z republiškim dogovorom prešli na postopno izvajanje ekonomskih stanarin. Za občane, ki ne bodo zmogli plačevati ekonomske stanarine, bomo solidarnostno zagotovili sredstva za delno nadomestitev stanarine. 6. KOMUNALNA DEJAVNOST Naloge na področju komunalne dejavnosti: 1. Na področju urejanja stavbnih zemljišč so naslednje naloge: a) nadaljnje pridobivanje in urejanje komunalnih stavbnih zemljišč, b) uskladiti komunalno opremljanje stavbnih zem- ljišč z načrtovano stanovanjsko gradnjo, c) okrepiti sodelovanje z Elektro Ljubljana in PTT Ljubljana, da bi bolje sodelovala pri urejanju stavbnih zemljišč, d) skušati preiti na hitrejše in načrtnejše pridobivanje stavbnih zemljišč, e) še nadalje razvijati sistem financiranja opremljanja stavbnih zemljišč, in sicer: — doseči, da bi se nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča povečalo vsaj za rast cen, — poiskati, kako nadomestiti vir finančnih sredstev in stanovanjskega dinarja, ki v letu 1980 ugasne, — na podlagi novih izračunov določiti višino komunalnega prispevka za urejanje stavbnih zemljišč, — predvideti sistem zaračunavanja komunalnega prispevka v krajevnih skupnostih zunaj območij, urejenih z zazidalnim in urbanističnimi načrti. 2. Naloge na področju individualne komunalne porabe: a) nadaljevati z gradnjo centralne čistilne naprave po programu, b) pristopiti k izgradnji ojačanega mestnega vodovoda Litija — Šmartno Bogenšperk, c) izvajati odlok o posebnem prispevku za izgradnjo ojačanega mestnega vodovoda, d) opredeliti financiranje razširjene reprodukcije na področju kanalizacije, vključno s centralno čistilno napravo, e) opredeliti financiranje razširjene reprodukcije centralnega odlagališča smeti. 3. Naloge na področju skupne komunalne porabe: a) nadaljevati z realizacijo sprejetega programa vzdrževanja skupnih komunalnih naprav, b) nadaljevati z realizacijo sprejetega programa modernizacije občinskih cest I. kategorije, c) za realizacijo programa vzdrževanje skupnih komunalnih naprav v občini Litija bo potrebno na podlagi občinskega odloka združevati 1 % od bruto osebnih dohodkov. S tako zbranimi sredstvi se bodo vzdrževale skupne komunalne naprave, kot so: „cesta I. ktg., mestne ulice in trgi, javni parki, otroška igrišča, javna razsvetljava, kafilerija". d) izvišna sredstva od bencina, cestnina in prispevka od odvzetih savskih agregatov ter anuitete, ki jih plačujejo KS bodo namenjene za modernizacijo občinskih cest. Zagotovili bomo tudi večji družbeni nadzor nad rastjo cen v komunalnem gospodarstvu. 7. KRAJEVNE SKUPNOSTI Dejavnost krajevnih skupnosti bo v letu 1979 financirana iz združenih sredstev, sredstev samoupravnih interesnih skupnosti, proračunskih in lastnih virov. Za financiranje nalog krajevnih skupnosti bomo združevali 500 din na zaposlenega. Z ustreznimi ukrepi bomo pospeševali razvoj manj razvitih krajevnih skupnosti v občini. Prizadevanja bodo usmerjena na zboljšanje prometnih zvez in odpiranju novih proizvodnih delovnih mest; pri tem se mora še nadalje angažirati samoupravni sklad za razvoj gospodarstva. 8. SKUPNA PORABA V letu 1979 bo financiranje za področje samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti (izobraževanje, otroško varstvo, kulturo, telesno kulturo, socialno skrbstvo, zdravstvo, zaposlovanje, invalidsko — pokojninsko in raziskovanje) potekalo na osnovi prispevnih stopenj in bruto osebnega dohodka po stopnji 31,08 in dohodka temeljnih organizacij združenega dela in drugih delovnih skupnosti. Sredstva za samoupravne interesne skupnosti družbenih dejavnosti v občini bodo porasla za 17 % in bodo znašala 82.934 tisoč din. Prizadevanja, ki so bila prisotna v dosedanjih 3 letih pri oblikovanju skupne porabe po sprejetih samoupravnih sporazumih o temeljih planov za obdobje 1976 — 1980, bodo morala biti v tej smeri, da se obdrži raven dosedanjega razvoja in izvajanja programov posameznih področij, ter da se programi prilagajajo možnostim v občinskem merilu. V kolikor bi se v letu 1979 pojavili presežki, bodo namenjeni za programe v letu 1980 oz. za razširitev materialne osnove dela. Programi samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti temeljijo na izračunu cen storitev izvajalcev. Izhodišče za osebne dohodke je osebni dohodek na pogojno nekvalificiranega delavca po republiških merilih v zaostajanju za eno leto. Zaradi spremenjenih kriterijev za pridobitev sredstev iz solidarnosti bo potrebna večja udeležba sredstev iz občinskih virov. Sistem solidarnosti se dograjuje tako, da se upošteva ekonomska moč gospodarstva oz. porast družbenega proizvoda v občini. 8. 0. INVESTICIJSKA DEJAVNOST V okviru programa investicijske dejavnosti za področje skupne porabe bo v letu 1979 potrebno zagotoviti sredstva tudi v okviru skupne porabe za dokončanje začetih investicij za osnovno šolstvo, otroško varstvo, zdravstvo, kulturo in telesno kulturo. V letu 1979 bo dograjen otroški vrtec na Graški Dobravi v Litiji, prizidek in telovadnica pri osnovni šoli v Gabrovki, zdravstveni dom v Litiji in ambulanta v Gabrovki. Obveznosti do tekočih investicij in kreditov predstavljajo v letu 1979 84.764 tisoč din. 9. SPLOŠNA PORABA Posodabljanje organizacije in metod dela ter izboljšanje delovne discipline, boljše izkoriščanje delovnega časa bo tudi v naslednjem obdobju ob upoštevanju dela in dograjevanju sistema in meril nagrajevanja po delu, vodilo pri izvajanju nalog in racionalni porabi sredstev. V prvih treh letih uresničevanja družbenega plana so bila prizadevanja na področju splošne porabe le delno uresničena. Se vedno je občina Litija pri oblikovanju te vrste porabe vezana na dopolnilna sredstva republike in s tem v zvezi (indeksiranje porabe, kot pogoj za pridobitev dopolnilnih sredstev) niso bili podani pogoji za popolno financiranje nekaterih nalog, kot na primer: krajevne skupnosti, izdelava prostorskih načrtov, naloge na področju pospeševanja kmetijstva ipd. Izhajajoč iz dejstva, da bodo v letu 1979 prenesene nekatere naloge iz republike na občine (naloge iz področja reforme pravosodnega sistema), bo občina Litija pri oblikovanju splošne porabe še vedno vezana na dopolnilna sredstva republike. V letu 1979 bodo prihodki proračuna iz avtonomnih virov večji le glede na rast, saj ni razen odstopljenih dohodkov od sodnih taks, te so bile sedaj dohodek republike, pričakovati novih virov. Zato je pri porabi sredstev nujno upoštevati sledeče: 1. Zagotavljanje sredstev za delo upravnih organov v skladu z družbenim dogovorom o zagotavljanju pogojev za delo državnih organov v SRS. Zagotoviti je potrebno sredstva, ki bodo delavcem teh organov, omogočila, da se bodo njihovi osebni dohodki gibali v skladu z rastjo osebnih dohodkov delavcev v združenem delu, upoštevajoč dosežene rezultate pri delu. 2. Izboljšanje pogojev za delovanje delegatskega sistema in delo državnih organov. S tem v zvezi je potrebno zagotoviti sredstva za nakup prostorov in opreme. 3. Glede na vlogo družbenopolitičnih organizacij je tudi v letu 1979 potrebno doseči, da bodo ti programi usklajeni na ravni socialistične zveze delovnega ljudstva ter da se za izvajanje zagotovijo ustrezna sredstva. 4. V letu 1979 si je nujno prizadevati, da se za uresničevanje delegatskega sistema in nalog v zvezi s tem krajevnim skupnostim zagotovijo ustrezna sredstva. Pri tem je potrebno upoštevati vlogo in naloge krajevne skupnosti tudi na drugih delovnih področjih. 5. Pospeševanje kmetijstva naj bi bilo v letu 1979 glede na obsežne naloge, skupaj z nalogami na področju oblikovanja občinskih blagovnih rezerv, upoštevano kot prioritetna naloga. 6. Izdelava prostorskih in urbanističnih načrtov. 10. DRUŽBENA SAMOZAŠČITA DM RAZVOJ LJUDSKE OBRAMBE 1. Na področju družbene samozaščite in razvoja ljudske obrambe v letu 1979 je poudarek zlasti na zagotavljanju materialne osnove za delovanje vseh komponent ljudske obrambe in družbene samozaščite in strokovni vzgoji ter usposabljanju vseh struktur ljudske obrambe v občini, temeljnih organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih. 2. Posebno pozornost je treba posvetiti planu razvoja ljudske obrambe in družbene samozaščite v vseh samoupravnih organih, organizacijah in skupnostih in na osnovi planov v skladu z ekonomskimi zmogljivostmi materializirati obrambne načrte. 3. Vzporedno z usklajevanjem obrambnih priprav je treba zagotoviti tudi sredstva za vojno proizvodnjo in storitve, za energetske zmogljivosti, za blagovne rezerve ter v skladu s srednjeročnim planom razvoja družbene samozaščite in ljudske obrambe za vzgojo in pouk ter opremljanje s sredstvi in opremo za teritorialno obrambo, štaba in enote civilne zaščite, za vojne zveze, službo OJOA in za enote narodne zaščite. 4. Proces podružbljanja obrambnih priprav in družbene samozaščite mora zajeti vse organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, družbenopolitične in druge družbene organizacije, ter vse samoupravne organe in organizacije in skupnosti tako, da bo neposredna pravica in dolžnost vseh subjektov v občini, da trajno in ažurno skrbijo za svoje obrambne priprave in načrte ter načrte razvoja obrambnih priprav in, da so neposredno tudi odgovorni za njihovo realizacijo. 5. V vseh samoupravnih sredinah je treba proučiti oceno ogroženosti in organizacijo ljudske obrambe in družbene samozaščite, zlasti pa civilne zaščite, uskladiti z oceno ogroženosti. Pri tem pa je treba predvideti ukrepe za primere nekaterih elementarnih nesreč (izpad elektrike, kurjave, vode itd.). 6. Posebno skrbno je treba analizirati in dopolniti sestavine družbenogospodarskega sistema z razporeditvami občanov, materialno-tehničnih sredstev in opreme v te sestavine. 7. Predvidena rast sredstev za razvoj ljudske obrambe bo v skladu z rastjo družbenega proizvoda. JANUAR 1979 GLASILO OBČANOV STRAN INFORMACIJA o sprejemanju dopolnil samoupravnih sporazumov o temeljih planov za obdobje 1976-80 samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti za leti 1979 in 1980. Skupščina je sprejela naslednje stališče: 1. Skupščina sprejme na znanje, da so po krčitvi programov posamezne SIS ter v skladu pooblastil skupščin SIS izvedli ugotovitev glede sprejemanja dopolnil k samoupravnim sporazumom o temeljih planov za obdobje 1976-80 SIS družbenih dejavnosti za leti 1979 in 1980 preko izvršnih odborov. Zato se predlaga, da se v mesecu januarju skliče vse skup- ščine SIS, ki naj bi glede na predhodno ugotovljene presežke iz leta 1978 in ugotovljena neporabljena sredstva v okviru dovoljene porabe za leto 1978, sprejela finančne načrte za leto 1979 in pri tem upoštevale dosledno racionalizacijo uporabe. 2. Skupščina sprejema ugotovitev glede izvedbe postopka sprejemanja dopolnil k samoupravnim sporazumom o temeljih planov za obdobje 1976-80 SIS družbenih dejavnosti za leti 1979 in 1980. IZ ODLOKA o splošnih pogojih in vzajemnih razmerjih med etažnimi lastniki V_ mesecu decembru je skupščina sprejela odlok o splošnih pogojih in vzajemnih razmerjih med etažnimi lastniki, ki določa splošne pogoje in vzajemna razmerja med etažnimi lastniki stanovanj in imetniki pravice uporabe posameznega dela stavbe. Gre za določitev obveznosti in pravic etažnega lastnika pri: — vzdrževanju in revitalizaciji skupnih delov in naprav stavbe, upravljanje stavbe, - tekoče vzdrževanje stanovanja. Prispevek se izračuna sorazmerno glede na vrednost celotne stavbe in vrednost dela stavbe v lasti etažnega lastnika. Etažni lastniki so dolžni plačevati pripadajoči delež za obratovalne stroške in stroške komunalnih in individualnih komunalnih storitev na podlagi pogodbe. IZ DELA SIS Raziskovalna skupnost - skupščine je obravnavala-, analizo stanja na področju raziskovalne dejavnosti na območju občine Litija. Med drugim je bila opravljena anketa z namenom, da se občinska raziskovalna skupnost seznani z dejavnostjo posameznih delovnih organizacij, številom delavcem in ekonomskim uspehom. V anketi je bila obsežena kadrovska struktura, srednjeročni razvojni plani, obseg inventivne dejavnosti, raziskovalno razvojna služba, poklicna inovacijska dejavnost, raziskovalno razvojne potrebe do leta 1980, popularizacija razvojnih izsledkov, prispevek za raziskovalno dejavnost ter pripombe in predlogi v zvezi z inovacijsko dejavnostjo v občini. - prepisano iz gradiva: Vprašalnike smo poslali 13. delovnim organizacijam, izpolnjene pa smo prejeli od 8 delovnih organizacij, ki združujejo 2182 delavcev, kar predstavlja pretežno večino delavcev, ki združujejo delo in naloge v delovnih organizacijah v občini Litija. Vprašalnike smo poslali tudi združenju obrtnikov v Litiji, ki pa so nam odgovorili, da pri anketi ne bodo sodelovali. Analizirali smo vprašalnike naslednjih delovnih organizacij : 1. TOZD PLETILJA 2. OZD MESARIJA IN PREKAJEVALNICA ŠMARTNO 3. TOZD KOMUNALA LITIJA 4. OZD PREDILNICA LITIIA 5. OZD LESNA INDUSTRIJA LITIJA 6. TOZD INDUSTRIJA APNA KRESNICE 7. OZD KOVINA ŠMARTNO Posebne vprašalnike pa smo poslali matičnim in podružničnim šolam z namenom, da se ORS na osnovi zbranih podatkov vključi v svojo dejavnost na področju popularizacije znanstvenoraziskovalnega dela in širjenja tehnične kulture med mladino. REZULTATI ANKETE Iz odgovorov, ki so jih posredovale anketirane delovne organizacije, bomo povzeli le bistvene ugotovive. Nekaterih področij ankete ni bilo možno natančno obdelati, ker se je na anketo ORS odzvalo le 7 delovnih organizacij, ki pa tudi niso odgovorile na vsa zastavljena vprašanja, bodisi zaradi napačnega tolmačenja vprašanj ali drugih specifičnosti posameznih delovnih organizacij. Rezultati ankete so sledeči: Delež proizvodnje: — 100 % na osnovi lastnih dognanj in razvoja ima 6 delovnih organizacij — 15 % proizvodnje na osnovi lastnih dognanj in razvoja ter 85 % na osnovi tujih licenc pa ima 1 delovna organizacija. Prodaja izdelkov: — 100 % izdelkov prodaja na domačem trgu 4 delovne organizacije, — 98 % izdelkov proda na domačem trgu in 2 % na tujem trgu 1 delovna organizacija, — 97 % izdelkov proda na domačem trgu in 3 % na tujem trgu 1 delovna organizacija, — 57 % izdelkov proda na domačem trgu in 43 % na tujem trgu 1 delovna organizacija, Kadrovska struktura: — zadovoljivo kadrovsko strukturo imata 2 delovni organizaciji, ,, — delno zadovoljivo kadrovsko strukturo imajo 3 delovne organizacije, — nezadovoljivo kadrovsko strukturo imata 2 delovni organizaciji, — skupno število delavcev z višjo in visoko izobrazbo,, v vseh anketiranih delovnih organizacijah je 40, kar predstavlja 1,83 % glede na skupno število delavcev. Potrebe po kadrih: — z višjo in visoko izobrazbo 2 delovni organizaciji ; — s srednjo in strokovno usmerjeno izobrazbo 4 delovne organizacije — kvalificirane in polkvalificirane delavce potrebujeta 2 delovni organizaciji — nekvalificirane delavce potrebuje 1 delovna organi; zacija. Srednjeročni plan razvoja do leta 1980 z nakazano usmeritvijo: — ima 6 delovnih organizacij, — nima 1 delovna organizacija. Pravilnik o nagrajevanju delavcev za koristne predloge, tehnične izboljšave in izume: — ima 5 delovnih organizacij, — nima 1 delovna organizacija, — 1 delovna organizacija ni odgovorila Koristne predloge, tehnične izboljšave in izume: — 2 delovni organizaciji nagrajujeta, — 5 delovnih organizacij ne nagrajujejo. Strokovne službe za inventivno dejavnost nima nobena od anketiranih delovnih organizacij. Razvojno službo: — imata v okviru skupnih služb 2 delovni organizaciji — samostojno razvojno službo ima 1 delovna organizacija — nimajo razvojne službe 4 delovne organizacije Nobena od anketiranih delovnih organizacij ne namerava ustanoviti razvojne službe skupaj z neko drugo delovno organizacijo, ki ima enako ali podobno proizvodno usmeritev. Sodelovanje z raziskovalnimi organizacijami: — 3 delovne organizacije sodelujejo — 2 delovni organizaciji ne sodelujeta — 2 delovni organizaciji nista odgovorili Plan potreb za raziskovalno dejavnost: — imajo izdelan 4 delovne organizacije — niso odgovorile*3 delovne organizacije. Sofinanciranje RSS za raziskovalno-razvojne naloge: — predvidevata 2 delovni organizaciji — ne predvidevata 2 delovni organizaciji — niso odgovorile 3 delovne organizacije Sofinanciranje RSS za raziskovalno-razvojne naloge: — predvidevata 2 delovni organizaciji — ne predvidevata 2 delovni organizaciji — niso odgovorile 3 delovne organizacije Proizvodna problematika, ki zmanjšuje delovne učinke: — zastareli in iztrošeni stroji 2 delovni organizciji — tehnološki problemi 2 delovni organizaciji — optimalno izkoriščanje energije in povečanje produktivnosti dela 1 delovna organizacija — nista odgovorili 2 delovni organizaciji Razgovor o razvojnem delu so z delegati pripravljene organizirati 4 delovne organizacije, 3 delovne organizacije pa na vprašanje niso odgovorile. Pripombe delovnih organizacij v zvezi z inovacijsko dejavnostjo v občini Litija: — Potrebovali bi razvojno delavnico z nekatero opremo, pa bi hitreje in uspešneje reševali razvojne probleme, — Potrebno je popularizirati inventivno dejavnost, tako da bo zaživela v praksi. Raziskave naj ne bodo samo formalnost, ki ostane na papirju. — Inventivna dejavnost v naši občini se šele pričenja. Na področju inovacij je še preveč formalizma. Postopek od prgave do realizacije inovacijskega predloga je predolg. Premalo podpore in pomoči je s strani strokovnih in vodilnih delavcev. Za zaostanek na področju inventivne dejavnosti leži krivda tudi na premajhni stimulaciji. — Potrebno bi bilo več sodelovanja in pomoči s strani ORS. S pomočjo ankete, v kateri so sodelovale šole v naši občini, se je ORS seznanila s problematiko širjenja tehnične kulture in s pristopom k vzpodbujanju znanstveno raziskovalne miselnosti med mladino. ZAKLJUČNE UGOTOVITVE Kljub nepopolnemu odzivu smemo na osnovi statističnih zakonitosti smatrati anketo kot veljavno ugotovitev o stanju na področju raziskovalne dejavnosti v naši občini, saj so v njej zajete delovne organizacije, ki združujejo pretežno večino delavcev. Brez dvoma se lahko strinjamo z ugotovitvijo ene od delovnih organizacij, ki pravi, da se inventivna dejavnost v naši občini šele pričenja. Posebej lahko to trdimo za tiste delovne organizacije, ki v naši anketi niso sodelovale. Posamezne delovne organizacije so že vložile precej dela na področju vzpodbujanja delavcev k inventivni dejavnosti. Žal pa ugotavljamo, da so bile te akcije le občasne, zato tudi niso rodile pričakovanih uspehov. Tudi občinske raziskovalne skupnosti v našem samoupravnem sistemu še niso našle pravega mesta, saj njihove naloge niso bile dobro opredeljene. Če hočemo nadoknaditi zamujeno, moramo še močneje krepiti sistem samoupravnega organiziranja raziskovalne dejavnosti. Pridobivanje osebnega dohodka delavcev iz naslova inovacijske dejavnosti mora postati eden od obveznih elementov sistema delitve po delu. Delovne organizacije bi se morale pri razvijanju raziskovalno razvojnih programov močneje povezovati z raziskovalnimi organizacijami. Večjo pozornost pa je potrebno posvetiti vključevanju mladih ustrezno izobraževanih kadrov, ki bi s svojim znanjem obogatili združeno delo, da bi lahko dosegalo večje gospodarske učinke v korist celotne družbe. IZ DELA IZVRŠNEGA SVETA 1. Družbeni dogovor o financiranju nakupa poslovnih prostorov za sodišče združenega dela v Ljubljani. Omenjeni dogovor je bil oblikovan na podlagi številnih posvetov skupnosti občin Ljubljanske regije. Osnovni namen tega dogovora je, da se za delo sodišča združenega dela v Ljubljani zagotovijo primernejši poslovni prostori. Sedanji so tako glede lokacije (ob Celovški cesti - nasproti poslovnih prostorov Viatorja) kot tudi glede velikosti, neprimerni. Občina Litija bo na osnovi meril za združevanje sredstev, ta so oblikovana glede pripada zadev in višine sredstev za splošno porabo, združevala sredstva po procentu 1,812 od investicijske vrednosti nakupa, ki je ocenjen na 15.000.000 din. Izvršni svet je na seji dne 13. 12. 1978 po obravnavi tega dogovora ugotovil, da je pristop k nakupu omenjenih poslovnih prostorov, kot tudi kriterij za združevanje sredstev utemeljen. Zato je bil sprejet sklep, da se pristopi k temu dogovoru. 2. Preživninsko varstvo kmetov Na seji izvršnega sveta skupščine občine Litija dne 26. 12. 1978 je bila obravnavana informacija o preživninskem varstvu kmetov. Iz informacije je razvidno, da je bila v letu 1964 in 1965 tudi na območju občine Litija v skladu z določbo 56. do 68. člena zakona o izkoriščanju kmetijskega zemljišča (Ur. 1. FLRJ št. 43/59) arondirano zemljišče, ki se je pripojilo k splošnemu ljudskemu premoženju občine Litija. Zemljišče je bilo pripojeno na osnovi arondacijske odločbe, v kateri je naveden obseg in kultura, kot tudi parcelne številke zemljišča. Odškodnina je bila določena z isto odločbo, s tem da so bila sredstva iz tega naslova nakazana v proračun občine Litija. Občina Litija je po določilih te odločbe dolžna prejšnjim lastnikom izplačevati mesečne priznavalnine. Višina preživnine za posameznega prejšnjega lastnika arondiranega zemljišča, je bila določena z odločbo upravnega organa za splošne zadeve in družbene službe Skuščine občine Litija, na osnovi določb odloka o dopolnitvi odloka o družbeni pomoči (glasnik št. 56/65) in sklepa seje komisije za dodeljevanje socialnih podpor z dne 26. 1. 1966. 'Tako določena višina preživnine se je sicer z leti spremenila, a je kljub temu danes izpod višine kmečke jpŽ&ojnine (590 din). . Pred sprejetjem zakona o preživninskem varstvu kmetov, ta je bil sprejet na zborih republiške skupščine dne 25. 12. 1978, nismo imeli na tem področju 1 ustreznih zakonskih predpisov, ki bi zagotavljali enoten pristop k' reševanju tega vprašanja in oblikovanju preživnin. . v, LiNa območju občine Litija imamo štiri upravičence do preživninskega varstva kmetov, ki sedaj prejemajo mesečno preživnino iz naslova sredstev občinskega proračuna. Izvršni svet skupščine občine Litija je po obravnavi omenjene informacije sprejel sklep, da se višino preživnin na novo oblikuje z upoštevanjem 50 % povečanja. Na osnovi tega bi preživnine dosegle sledeče Višine 600, 675, 675 in 750 din. Razlika v višini izhaja iz velikosti arondiranega zemljišča, ter iz socialnega položaja upravičenca. iq ss 3>. Verifikacija dislocirane enote elektroin ko-'•j™ vinarske šole pri Delavski univerzi Litija Na predlog Delavske univerze Litija je izvršni svet obravnaval vlogo za soglasje k verifikaciji dislocirane enote elektro in kovinarske poklicne šole pri Delavski univerzi Litija. V razpravi je bilo ugotovljeno, da je izobraževanje delovnih ljudi elektro in kovinske stroke v skladu z razvojnimi usmeritvami občine Litije, saj je dan poudarek in prioriteta razvoju kovinsko predelovalne industrije. Glede na zgoraj omenjeno je izvršni svet dal soglasje k verifikaciji omenjene enote. KRAJEVNA SKUPNOST HOTIČ Prizadevni gasilci Gasilsko društvo Hotič se bliža pomembni obletnici. Letos bo namreč praznovalo 50 let svojega obstoja. Pogovarjal sem se s poveljnikom društva, tov. Pavliha Stanetom. Povedal je, da je gasilsko društvo Hotič po skoraj desetih letih zopet pokazalo znake življenja. Ob jubilejnem letu namerava razviti gasilski prapor. Predvideva pa tudi nabavo novega avtomobila. Lani se je že vključilo v občinsko gasilsko tekmovanje. Za strokovne priprave desetine je skrbel poklicni gasilec, tov. Štrus Rudi. Društvo šteje 25 aktivnih in 10 častnih članov ter 8 mladincev. Ker nameravajo adaptirati gasilski dom, so se že na letnem občnem zboru domenili, da bodo od. vseh aktivnih članov mesečno pobirali po 100 N din. Poleg tega gasilci pričakujejo pomoč še od Gradme-tala, ki je že veliko pomagal, ko je nabavil potrebno opremo. Požarna skupnost Litija je že nakazala 10 milijonov za adaptacijo gasilskega doma. Posebno pomoč pa pričakujejo od krajanov, ki so se že v prvi akciji lepo izkazali. Gasilski dom je bil adaptiran pred 23 leti. Ker pa se v KS kažejo nujne potrebe po novih prostorih, tako za gasilstvo, kot za kulturno dejavnost, je ponovna adaptacija neizogibna. Nov gasilski dom bo za približno 10 m daljši, po predvidevanjih pa bo gradnja končana do 1980. leta. Predračun je dokaj velik, okoli 200 milijonov starih dinarjev. To pa je številka, ki kaže na nujnost krajevnega samoprispevka. Ena največjih želja gasilskega društva pa je težnja po pridobitvi usposobljenega kadra, kajti to je osnova za nadaljnje uspešno delo. V bližnji prihodnosti gasilsko društvo namerava ustano: viti še žensko ali pionirsko desetino. Logaj Vinko KRAJEVNA SKUPNOST KRESNICE Aktivni mladinci Mladinci iz KS Kresnice smo pokazali v preteklih dveh mesecih velik interes do dela - predvsem na kulturnem področju. Priredili smo dva debatna večera, in sicer prvega na temo X. kongres ZSMS in drugega o glasbi (Stevie Wonder). Z debatnimi večeri in s plesi, kijih prirejamo vsako drugo soboto, želimo pritegniti v našo sredino večje število mladincev. Želimo si, da bi postali vsi člani mladinske organizacije aktivni, zato poskušamo dati vsakemu določeno funkcijo, ki jo bo opravljal. V delo vključujemo že mladince iz osnovne šole, ki bodo tako ob izstopu iz osemletke že poznali delo mladinske organizacije, zato bodo lahko že v samem začetku pokazali vse svoje zmožnosti za delo. Za 29. november - DAN REPUBLIKE smo pripravili proslavo, ki pa bi prišla do pravega izraza ob večji udeležbi občanov. Na žalost seje te proslave udeležilo le šest občanov, nekoliko več pa je bilo mladincev in pionirjev. Eden izmed vzrokov za tako nizko udeležbo je prav gotovo pomanjkanje prostorov. Sestajamo se v stari osnovni šoli, ki pa jo je zob časa že pošteno načel. Zato si prizadevamo, da bi dobili kulturni dom, kjer bi lahko nemoteno pripravljali proslave, in kjer bi imeli urejen prostor tudi mladinci. V soboto, 17. decembra, smo se udeležili tradi- cionalnega pohoda na Tišje, ki ga ZRVS Litija organizira vsako leto, v spomin na bitko na Tisju, po kateri slavi naša občina tudi svoj praznik. Ob 22. decembru - DNEVU JLA in 24. decembru - PRAZNIKU OBČINE LITIJA smo priredili v sodelovanju z osnovno šolo Kresnice in z moškim pevskim zborom iz Hotiča večjo proslavo, na kateri je bila tudi udeležba večja, čeprav še vedno ne zadovoljiva. Občani so bili navdušeni zlasti nad enodejanko Mileta Klopčiča MATI, ki smo jo uprizorili mladinci. Ob spremljanju te igre so marsikomu prišle solze v oči. Dobili smo številne pohvale iz strani občanov, kar nam je vlilo voljo za še nadaljnje delo na tem področju. V načrtu imamo uprizoritev Županove Micke za 8. marec - dan žena. Ob koncu leta 1978 smo si v OO ZSMS Kresnice zastavili številne, cilje, kijih nameravano izpeljati v letu 1979. To pa nam bo uspelo le, če bo med nami še tesnejše sodelovanje in razumevanje, ter še večja zainteresiranost za delo na raznih področjih družbeno -političnega življenja. Zavedamo se, da smo generacija bodočnosti, nasledniki revolucionarjev, ki so z velikimi napori priborili današnjo svobodo. Svobodo, za katero se bomo. če bo treba, borili tudi mi! Ivi Strubelj 6. STRAN GLASILO OBČANOV ■ ! .......'Ti1*"1 JANUAR W79 KS LITIJA — LEVI BREG Drsališče na Dobravi Vsi Litijani zelo pogrešamo pokrit ali odprt bazen, v zimskem času pa ledeno drsalno ploskev. Najbližji taki objekti so v Ljubljani, ki jSh seveda kljub oddaljenosti radi obiskujemo. Ze dolgo nam je znano, da se hodi veliko mladih iz Litije drsat v Ljubljano, med njimi je tudi veliko mladincev iz 00 ZSMS Dobrava. Ker je letos zima z zelo nizkimi temperaturami, nam je uspelo na Dobravi urediti improvizirano drsališče, ki smo ga naredili na igrišču za rekreacijo. Vsak večer mladinci z vedri nosimo vodo na igrišče, da se naredi nekaj plasti ledu. Tako je drsališče pripravljeno. Ves dan je na igrišču zelo veselo, saj precej mladih iz vse Litije raje drsa tu, kot da bi šli v Ljubljano, Drsališče bi bilo še veliko boljše, če bi bili ob njegovem robu robniki ali asfaltni rob. Namesto tega je sedaj le sneg. Upamo, da nam bo vreme še naklonjeno in da nam vsaj še nekaj tednov ne bo treba hoditi v Ljubljano na to koristno re- kreacii°- Agrež Marjeta, KRAJEVNA SKUPNOST ŠMARTNO Mladi iz Zavrstnika potrebujejo pomoč Nemalo smo bih presenečeni, ko smo v začetku minulega novembra prejeli na šmarsko šolo pismo mladih iz Zavrstnika, da lahko sodelujejo s programom pri naših novoletnih praznovanjih. Njihovo ponudbo smo sprejeli ter jim omogočili, da so z igrico „Novoletne sanjej" gostovah na naših podružničnih šolah v Štangar-skih Poljanah ter Veliki Kostrevnici. Doma so jo zadnji dan še dvakrat ponovili, in sicer za otroke iz Sitarjevca ter Zavrstnika, obakrat pa je najmlajše obdaroval dedek Mraz. Po drugi predstavi, ki sem si jo tudi sam ogledal, sem se z mladimi pogovarjal o njihovem delu in sklenil, da z njim seznanim tudi bralce „Glasila občanov". Kmalu so spoznah, da se bodo le sami lahko postavili na noge, zato so uvedli visoko članarino; mladinci nad IS let plačujejo po 60 din letno, mlajši, ki obiskujejo še osnovno šolo, pa po 24 din. Denarno pomoč so jim že marsikje obljubili, vendar je pri besedah tudi ostalo. Mladi Zavrstničani pa vseeno niso obupali. Zastavili so si bogat delovni program, ki ga uspešno uresničujejo. Tako šo v minulem letu organizirali ob delavskem prazniku kresovanje s proslavo, ob dnevu mladosti sprejeli v mladinsko organizacijo nove člane, udeležili so se septembrske proslave na Mamolju, očistili pot do vodnega rezervoarja, vključili v svojo organizacijo mladino iz Sitarjevca, izvedli jesenski pohod na Janče ter priredili več plesov in tekmovanj v namiznem tenisu ter nogometu. Svoj največji uspeh pa je dosegla igralska skupina, ki jo vodi srednješolka - gimnazijka Lučka Nograšek, saj je bilo v sicer kratko novoletno igro vloženega veliko truda, ker nastopa kar 17 igralcev in igralk v starosti od štirih do petnajstih let. Ne le člani te skupine, marveč tudi drugi mladinci, ki jih je vseh 48, so s svojimi dosedanjimi prizadevanji dokazali, da mislijo resno in da jim je treba priskočiti na pomoč. Doslej so se jih spomnili le v Lesni industriji, kjer so jim podarili drva, in domači gasilci, ki so poskrbeli za prevoz. Mladim iz Zavrstnika, ki jih, uspešno vodi Franci Slapničar, pa želimo veliko poguma, dobre volje in zadovoljstva pri nadaljnjem delu. Boris Žužek KRAJEVNA SKUPNOST SAVA Proslava ob občinskem prazniku V zadnjih decemberskih dneh smo v KS Sava svečano in delavno proslavili praznik občine Litija. 1. Vsi občani so dobili na domove vabila za proslavo, ki je bila 22. decembra v dvorani na Savi. Kulturni program so pripravili učenci ..osnovne šole na Savi in Krajevna konferenca ' SZDL Sava. Tovariško smo v svoji sredini pozdravili predsednika DPZ skupščine občine Litija tov. Volk Staneta. Utemeljitve za občinska priznanja je prebrala predsednica skupščine KS Sava tov. Darja Zupančič. 2. Prvič je razstavljal slikar samouk Franci Ddbrun s Save. Z zanimanjem smo opazovali .<* rriojstersko izdelane motive naravnih lepot Jezerskega in šopkov. 3. Na večer pred praznikom je izvajal oktet HOJA" iz Ljubljane umetne in narodne pesmi z napovedovalko Mišo. Z izredno lepim petjem so navdušili poslušalce. Škoda, da ni bila večja udeležba. 4. V nedeljo popoldne je 00 ZSMS Sava pod vodstvom Lukač Jožeta in Mrzelj Branka' organizirala šahovsko tekmovanje. V postavi šahistov s KS Sava: Tine Šrabanja, Juvan Ivan, Mrzelj Miran, Lamovšek Maks, Tomo Mrzelj, Lokar Anton, Špehar Jože, Lubej Jože, Mrzelj Brane, Prime Igor in Lukač Jože je pokal osvojil Juvan Ivan iz Leš. Prireditve ob občinskem prazniku so razgibale čustveno in miselno življenje na vasi in bodo ostale navzočim in sodelujočim še dolgo v spominu. Angelca Ocepek ČE VOZI ALKOHOL G. J. je 1^12-1978 ob 16. uri vozil osebni avtomobil po regionalni cesti iz Ra-dohove vasi proti Litiji vinjen in kar po sredini ceste. Ko je pripeljal v kraj Bogen-šperk v desni ovinek, mu je tu nasproti pripeljal pravilno po svoji strani vozišča z osebnim avtomobilom voznik Z. M., ki je takoj reagiral, zaviral, vendar se iz cestišča ni mogel umakniti zaradi napluženega snega ob cesti. Prišlo je do trčenja s prednjimi levimi deli vozil. Lažje telesno poškodovan je bil sopotnik v prvem vozilu K. S., medtem ko je bilo zvite pločevine za pribl. 30.000,00 din. G. J. je bil odpeljan tudi na Odvzem krvi, ki je pokazal pozitivni rezultat, sicer pa to nI bila njegova prva nesreča v vinjenem stanju, upamo pa, da zadnja. NAGLICA NI NIKOLI DOBRA Š. I. je dne 23/12-1978 ob 13,35 vozil tovorni avtomobil iz Ljubljane proti Litiji. Ko je pripeljal v kraj Vernek, kjer je cesta nekoliko zožena, zato je hitrost omejena na 40 km/h, je za njim pripeljal zdomec K. A. z osebnim avtomobilom. Očitno se mu je zelo mudilo, saj je kar takoj začel prehitevati tovornjak, pri tem pa ga je začelo zanašati. Ko ga je zaneslo v prednji levi del tovornjaka, ga je od tu odbilo v breg, kjer se je prevrnil na streho in tako potem drsel še nekaj metrov naprej. Končno se je avtomobil ustavil na cesti, vendar ne na kolesih, temveč na strehi. Na srečo ni bilo telesnih poškodb, materialna škoda pa se ceni na pribl. 45.000,00 din. SNEG IN LED NA CESTI Zadnje čase smo večkrat priča dohodkom, da nas preko noči preseneti novo zapadli sneg in s tem v zvezi je na cesti tudi poledica. Ker pa morajo vozniki motornih vozil vstati ozr. se odpraviti na pot zgodaj, pride tudi do kakšne nesreče. Tako je bilo 23/12-1978 ob 5,50, kp je lokalni avtobus iz Šmartna proti Litiji vozil voznik K. D. Zaradi poledice in zapadlega snega, avtobusa na ovinku na Ustju, kjer je odcep ceste za Zagorico, ni mogel ustaviti, temveč je vozilo neslo naprej iz ceste na njivo, kjer je vozil še 34 m, nato pa se je ustavil. Pri tem je potnike v avtobusu nekoliko premetalo, M. J. pa je celo vrglo Iz sedeža pri čemer je dobil udarec v prsni koš. Materialne škode ni bilo. gostilni 'ŠPENDE v Litiji. Njegova vinjenost je bila tako očitna, da je to videl tudi gostilničar, „zato mu ni hotel postreči z alkoholno pijačo. V zahvalo je P. V. začel v lokalu kričati in zmerjati gostilničarja z raznimi,neprimernimi in žaljivimi izrazi. Mitični«! so ga pomirili in odpeljati domov s priporočilom, da da mir in se naspi. Toda P. M3Cnta»iroval in je bil čez pribl. pol ure ponoy.no, v lokalu in delal nered. Tokrat je bil "p'rjperjan na PM. Tudi na postaji ni pre-neltali'UpOrabljati svojega, predrznega besednega, zaklada, preklinjal je vse po vrsti in raz'bijai po vratih. Končno je bil dan v brezplačni 'prenočevanje. N/ČVLAKU JE RAZGRAJAL Na postaji milice je v posebnem prostoru brezplačno prenočeval dne 24/12-1978 tudi H. R., kije vinjen najprej močno kršil red in mir na vlaku, nato pa še v prometni pisarni železniške postaje v Litiji in ni dajal videza, da bi s podvigi prenehal predno se ne strezni. . Takoj so ji; nudili, pomač., močno je avela, z rešilnim avtQitiobiIom so jo od- nov.; krvaveli. peljali v ljubljansko bofrtfšnieA: Tam ji niso mogli rešiti življenja. PETARDO JE VRGEL V gostilni Majolika v Šmartnem je bil 13/12-1978 vinjeni Š. K. Da bi še bolj pritegnil pozornost na sebe, je prižgal v lokalu petardo in jo vrgel na tla. zaradi eksplozije vv* so bili gostje prestrašeni tn so se močno razburjali na S. K. Ta jim je grozil, da vf kolikor ga ne puste pri miru, da bo vse razbil. Umiril se je šele, ko je bila klicana PM in je takoj zapustil lokal. Kazen prij sodniku za prekrške mu he uide. samozaščita v prometu URADNI DNEVI SODNI- KA ZA PREKRŠKE V LI- TIJI V LETU 1979 ponedeljek sreda 8.1. 24. 1. 5.2. 21.2. 5.3. 21. 3. 2.4r' 18.4. 7.5. 23.5. 4. 6. 20. 6. 2. 7. 18.7. 6. 8. 22.8. 3.9. 19.9, 1. 10. 17.10. 5. 11. 21. 11. 3. 12. 19. 12. Prostori sodnika za prekrške so v domu AMD Litija. PREHITRO V MALJAKU Z MALIGANI V GLAVI S. M. je 27/12-1978 ob 15,30 vozil osebni avtomobil iz - Zagorja proti Litiji z neprimerno hitrostjo. Ko je pripeljal v kraj Maljak, ga je tu na mosticku v desnem preglednem ovinku zaneslo v levo. Kot se zelo rado zgodi, je tudi tokrat ravno takrat pripeljal nasproti J. J. z osebnim avtomobilom. Kljub, zaviranju obeh voznikov je prišlo do čelnega trčenja, pri čemer je vozilo J. J. potisnilo z zadnjim delom nazaj v hrib in tako obstalo. Voznik J. J. je pri nesreči dobil hude telesne poškodbe, njegov sopotnik K. B. pa lažje. Oba sta bila z rešilnim avtomobilom odpeljana v ljubljansko bolnišnico, neuporabna pločevina pa se ceni na pribl. 45.000,00 din. Voznik S. M. je kazal očitne znake vinjenosti, zato mu je bila odvzeta tudi kri za analizo. ZELO SE JE RAZBURIL Dne 25/12-1978 je bil P. V. že zgodaj dopoldne močno vinjen. Nahajal se je v SPET VELIKO KRŠITELJEV Decembra smo imeli sneg in led na" cesti, zato tudi promet ni bil velik. Pri; kontroli je bilo dobljenih 8 voznikov, ki so vozili motorno vozilo pod vplivom alkohola, šestim od njih pa je bilo odvzeto vozniško dovoljenje, medtem ko dva tega dovoljenja še nista imela. Denarno' ni bil nihče kaznovan takoj na mestu, sodniku za prekrške je bilo zaradi prekrškov prijavlje-' nih 30 kršiteljev, več pa jih je bito le opozorjenih zaradi lažjih kršitev. SMRTNA NESREČA PRI DELU K. A. je bila dne 6/12-1978, kot običajno, na delu. Delala je pri dodelavni stružnici, kjer ostri kovinske palice za raženj pri električnih štedilnikih. Ob 9.15 ji je očitno postalo slabo, padla je na tla z obrazom obrnjenim k tlom. Ker je ravno takrat držala v roki eno teh kovinskih palic, se ji je ta zabodla pod oko tako močno, da se je skrivila. Palica je bila zabodena pod levim očesom vse do desne strani mozga- Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pri SO Litija ugotavlja, da posamezni vozniki motornih vozil ne upoštevajo cestno-prometnih^predpisov, prav tako tudi ne izreka varnostnega ukrepa odvzema vozniškega dovoljenja odnosno posamezne kategorije, temveč tudi 'vtčasu tega ukrepa vozijo motorna vozila, v £ Družbena samozaščita kot element samozaščitnih ukrepov' na, vseh področjih življenja in dela naših občanov je vse premalo upoštevana v prometni varnosti. V mesecu decembru 1978 in januarju 1979 izvršujemo odločbe o izreku varnostnega ukrepa odd. za notranje zadeve naslednjih občanov: 1. Eržen Janez, roj. 1934, stanujoč Ljubež 2, zaradi vožnje v Vinjenem stanju - 3 mesece odvzem A kat. 2. Jere Albin, roj. 1943, stanujoč Litija, j zaradi vožnje v vinjenem stanju - 3 mesece odvzem B kat. 3. Brovč Ivo, roj. 1944, stanujoč Litija, zaradi vožnje v vinjenem stanju - 3 ; mesece odvzem B kat. ■4.Penčur Marko, roj. 1961, stanojoč Litija, zaradi vožnje v vinjenem stanju - 3 mesece odvzem A kat. 5. Dolinšek Franc, roj. 1940, stanujoč Ravne 1, zaradi nepravilnega prehitevanja - 3 mesece odvzem B kat. 6. Korbar Branko, roj. 1946, stanujoč Litija, zaradi vožnje v vinjenem stanju - 3 mesece odvzem B kat. 7. Adamlje Jože, roj. 1928, stanujoč Pusti Javor, zaradi vožnje v vinjenem stanju - 3 mesece odvzem A kat. 8. Avsec Drago, roj. 1950, stanojoč v Litiji, zaradi vožnje v vinjenem stanju -odvzem B kat. za 6 mesecev: !9. Bitenc. Rudolf, roj. 1942, stanujoč Mo-\ ravče, zaradi vožnje v vinjenem stanju - 3 mesece odvzem B kat. 10. Bokal Metod, roj. 1926, stanujoč v Li-■ tiji, zaradi vožnje v vinjenem stanju in ! neprimerne hitrosti - 5 mesecev odvzem B kat. 11. Cerne Ciril, roj. 1934, stanujoč v Litiji, J zaradi vožnje V vinjenem stanju - 6 mesecev odvzem B kat. 12. Groznik Brane, roj. 1955, stanujoč v Sp. Jablanici, zaradi vožnje v vinjenem stanju - 3 mesece odvzem B kat. 13. Jeršin Ignac, roj. 1937 stanujoč Križišče pri Čatežu Štev. 2, zaradi vožnje v vinjenem stanju - 4 mesece odvzem C kat. 14. Juvan Ivan, roj. 1948, stanujoč v Tepah, zaradi vožnje v vinjenem stanju in vožnje v času, ko mu je bil izrečen varstveni ukrep odvzema voz. dovoljenja - 6 mesecev odvzem B kat. 15. Južnik Vlado, roj. 1950, stanujoč v Kresnicah, - zaradi vožnjyv vinjenem stanju in neprimerne hitrosti, - eno leto odvzem B kat. 16. Kovač Stanislav, roj. 1955, stanujoč v Boltiji, zaradi vožnje v vinjenem stanju - 4 mesece odvzem B kat. 17. Kremžar Franc, roj. 1940, stanujoč v Gradiških Lazih, zaradi vožnje v vinjenem stanju, - 3 mesece odvzem A kat. Lani je na cestah v Sloveniji umrlo 720 ljudi 18. Lupše Viljem, 1952, stanujoč v Litiji, zaradi vožnje v vinjenem stanju - 4 mesece odvzem B kat. 19. Nemeček Božidar, roj. 1951, stanujoč v Litiji, zaradi vožnje v vinjenem stanju -3 mesece odvzem B kat. 20. Paš Roman, roj.1948, stanujoč Tenet iše, zaradi vožnje v vinjenem stanju, - 3 mesece odvzem B kat. 21. Pavlin Stanislav, roj. 1942, stanujoč v Ustju, zaradi vožnje v vinjenem stanju - 3 mesece odvzem B kat. 22. Polesnik Stane, roj. 1941, stanujoč V; Ribčah, zaradi vožnje v vinjenem stanju - 3 mesece odvzem B kat. 23. Povše Martin, roj. 1945, stanujoč vj Litiji, zaradi vožnje v vinjenem stanju -J 3 mesece odvzem Bkat. 24. Rotar Marija, roj. 1925, stanujoča v. Litiji, zaradi nepravilnega prehitevanja - 3 mesece odvzem B kat. v f 25.Skubec Rado, roj. 1954, stanujoč v[ Litiji, zaradi vožnje v vinjenem stanju -[ 3 mesece odvzem B kat. 26. Škarja Janez, roj. 1955, stanujoč v-Litiji, zaradi vožnje v vinjenem stanju -3 mesece odvzem B kat. ; 27. Švarc Milan.roj. 1950, stanujoč jv Litiji, zaradi vožnje v vinjenem stanju — 3,> mesece odvzem B kat. | 28. Tomažin Anton, roj. 1936, stanujoč v Cerovci, zaradi vožnje v vinjenem stanju - 3.mesece odvzem B kat. >;,;.'' j 29. Turenšek Radovan, roj. v Litiji, zaradi vožnje v vmjeneji^tanjuj - 6 mesecev odvzem B kat. * 'v * " j 30. Zupančič Vladimir, roj. 1942, stanujoč? v Renkah, zaradi vožnje v vuijeneJm' stanju - eno leto in pol, odvzem yseh kategorij. Svet za preventivo; in vzgojo v cestnem; prometa . . .. .ova««!' * LESNA INDUSTRIJA LITIJA n.sol.o. LITIJA RAZPISUJE LICITACIJO LETNIK STANJE 1. kamion TAM 4500 1965 vozen-neregist. 2. kamionet IMV diesel 1973 vozen-neregist. 3. traktor IMT-558 1971 vozen 4. dostavno vozilo ZASTAVA 430 K nevozen 5. nakladalec hlodov HAB teh. neizpraven 6. 2 elektromotorja 20 KW 9550/min. uporaben 7. elektromotor 14 KM 14.300/min. uporaben 8. gibljiva os havva (za KVV brusilni stroj, 1=2,5 m nova IZ KL. CENA 4.500,00 Licitacija bo dne 1. 2. 1978 ob 9. uri za družbeni sektor in ob 10. uri za privatni sektor. Interesenti pred pričetkom licitacije vplačajo kavcijo v višini 5 % od izklicne cene. Kavcija se po opravljeni licitaciji vrne, oziroma obračuna pri zlicitirani ceni. 95 4» ! JANUAR 1979 GLASILO OBČANOV STRAN 7 SPREMEMBA ZAZIDALNEGA NACRTA Velikokrat slišimo besedo „kataster". Eni Vemo, kaj pomeni, drugi si razlagajo po svoje, tretji se sprašujejo, kaj to neki je. V tem sestavku je namen razložiti predvsem, kaj je kataster zemljišč, oziroma kako je sploh nastal,,,^ Beseda kataster izvira iz latinske besede „catastrum", ki je nastala iz besede „capidasi rum", oziroma „capi-tastratum", kar naj bi pomenilo „spisek obdavčenih glav". V prejšnjih časih je bilo potrebno ločiti svobodna mesta od gosposkih ifelep^sestev. V mestih so bila pose-^V^ribli/.no tako razdeljena in organizirana kot v najbližji preteklosti. Mesta so imela zato interes, da bi se izdelali načrti. Vasi so brez izjem pripadale, gosposki. Ta gosposka pa je imela interes za izdelavo načrtov zaradi štetja svojih podložnikov in zaradi organiziranja gospodarstva svojih posestev Tako so se že dosti pred izdelavo katastrskih načrtov pojavili razni načrti mest in posestev. Obdavčenje je bilo vzpostavljeno na osnovi davčnih spiskov. Cesarica Marija Terezija (1740-1780) je .s posebnim patentom, zdajšnjim zakonom, z dne 9. 10. 1748 uvedla posebne davčne liste - spiske. Ta davčni sistem pa je bil posebno krivičen v primerjavi z obdavčitvami gosposke in obdavčenjem ostalih „svo-bodnih" državljanov. Zato se je cesarica Marija Terezija lotila popravljati ta sistem in je ukinila davčno prostost nekaterih izvoljencev ter odredila cenitev zemljišč, vendar brez izmere. Njen naslednjik, cesar Jožef II., se je s posebnim zakonom (1785) lotil regulacije obdavčenja, s tem, da se na podlagi izmere zemljišč ugotovi površina obdelane zemlje. Ta jožetinska davčna regulacija je bila uzakonjena s patentom z dne 20. 4. 1785 in ji pravimo jožefinski kataster. Jožefinsko Razpisna komisija Lesne industrije Litija, TOZD MIZARSKA PROIZVODNJA razpisuje prosta dela in opravila INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA VODENJE TEMELJNE ORGANIZACIJE POGOJI ZA SPREJEM: Visoka ali višja izobrazba, moralno-politična neoporečnost in najmanj 3-letne delovne izkušnje z razpisanimi ali njim podobnimi opravili. Odbori za medsebojna razmerja TOZD furnirska proizvodnja, TOZD mizarska proizvodnja, TOZD žagarska proizvodnja, TOZD proizvodnja plastike in DSSZ pa objavljajo sledeča prosta delovna opravila: 1. diplomiranega pravnika 2. računovodje 3. organizatorja proizvodnje v stavbnem pohištvu 4. organizatorja proizvodnje v furnirski TOZD 5. organizatorja proizvodnje v TOZD plastika 6. tehnologa — konstruktorja v proizvodnji plastike 7. nabava hlodovine S. več KV alTPU mizarjev 9. upravljaIca mostnega dvigala 10. več NK delavcev za dela v proizvodnji pohištva, na žagi in v proizvodnji plastike. POGOJI ZA SPREJEM: 1. diplomirani pravnik z delovnimi izkušnjami 2. visoka ali višja izobrazba ekonomske smeri in 3-letne delovne izkušnje v računovodstvu 3. višja ali srednja izobrazba lesarske smeri z delovnimi izkušnjami 4. lesarski tehnik 5. strojni ali elektro inženir z delovnimi izkušnjami 6. strojni tehnik z delovnimi izkušnjami 7. lesarski ali gozdarski tehnik 8. KV ali PU mizar . 9. delavec z ustreznim izpitom 10. nekvalificirani delavci z delovnimi izkušnjami v lesarstvu Kandidatom pod točko 1 in 2 bo v enem letu na razpolago družinsko stanovanje oziroma možnost za najetje kredita za individualno stanovanjsko gradnjo. Kandidatom pod zaporednimi številkami 8., 9., ali 10. nudimo ležišče v novem samskem domu. Prijave z dokazili sprejemamo do 5. februarja 1979 na naslov LESNA INDUSTRIJA LITIJA 61270 LITIJA, Zagorica 1 katastrsko izmero so opravili pff sektorjih in parcelnih skupinah* '■' Izvedli so jo občinski možje s pomočjo posestnikov. Večje in težav-nejše predele pa so izmerili strokov- <; njaki. Jožefinski kataster je kljub zgre- £ šenemu davčnemu sistemu^ upoštevane so bile le 4 obdelovalne vrste r vendar velika kulturna vrednost. Šele vladar cesar Franc I. je z dekretom z dne 23. 12. 1817 vpeljal takoimenovani ,;stabilni kataster", ki velja še danes in ga poznamo pod imenom franciscejski kataster. Ta „stabilni kataster" upošteva predvsem vse vrste zemljišč, tiste, ki so podvržene obdavčenju, kakor tudi davka prosta zemljišča. Tako smatramo leto 1817 za rojstvo še danes veljavnega katastra pri nas. Ta takoimenovani franciscejski kataster je postal s svojo tehniško, davčno, gospodarsko; pa tudi kulturnozgodovinsko vlogo pomembna dejavnost prav do današ-, njih dni. y Belko Vinko GIP BETON-ZASAVJE TOZD KOMUNALA LITIJA razpisuje prosta dela in naloge: 1. Diplomirani ing. arhitekt^ .ali dipl. ing. gradbeništva, za dela in naloge v urbanistični službi. • 2. Gradbeni tehnik, za dela in naloge v komunalni dejavnosti 3. Elektro instalater— monter, za dela in naloge na vzdrževanju javne razsvetljave in elektrotnitatacij vodovoda. 4. Inkasant, za dela in naloge na obračunavanju komunalnih storitev. Pogoji: Ad/1 dipl. ing. arhitekture ali gradbeništva, 3 leta del. izkušenj ad/2 končana gradbena tehniška šola, 3 leta del. izkušenj ad/3 KV elektroinstalater-monter, odslužen vojaški rok, 3 leta del. izkušenj, lastni avto. Pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov: GIP B ETON-ZASAVJE, TOZD KOMUNALA LITIJA 61270 LITIJA, Valvazorjev trg 3 Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Obveščamo vse zainteresirane, da je v razgrnitvi Osnutek sprememb zazidalnega načrta Litija desni breg, ki zajema sledeče: - tržnica z dostopom pri trgovini Emona ter povezavo na Levstikovo cesto pri Simončiču - rušitev objektov Hribar in Spende (gostilna Borišek) ter na tem mestu gradnja .gostinskega ali hotelskega objekta - rušitev objektov ob Vrvarški uliqi (bife Urška poleg Centromerkurja stanov. Zavrl Anton, ostalo je že porušeno) ter na tem mestu gradnja poslovnega centra: skupščina občine, kulturni center i{d^,pov<5J^rva Centromerkurja - ob povezavni cesti Zasavska cesta -osnovna šola se predlaga porušitev stanovanjskih objektov ter na tem mestu izgradnja PTT centra - vzporedno z Zasavsko cesto gradnja nove ulice in sicer od povezavne ceste do bencinske črpalke in naprej za obstoječimi stan. obrtnimi objekti, ob njej blokovna vrstna gradnja - pred in za hiša VWovMS ->b Grbinski ZAHVALA ob boleči izgubi 4g KRANJČANE, * roj. Černe §e iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, izrazili sožalje in nam na kakršenkoli način pomagali. Vsi njeni cesti se predlaga graunja vrstnih stanovanjskih hiš, med njimi in solidarnostnimi bloki pa blokovna vrstna gradnja ter cesta, ki bo povezala Grbinsko z Rozmanovim trgom - pred Kegljiščem se predlaga gradnja avtobusne postaje - nasproti že obstoječe nove Istra benz črpalke se predlaga gradnja ene črpalke - gradnja dodatnih garaž v nadaljevanju že obstoječe med črpalko Istra Benz in starimi stanovanjskimi stolpiči - rezerviran je prostor za novo šolo s telovadnico med staro,, šolo in Grbinsko cesto „.., -M&L: % Osnutek "bo^Svfto razgrnjen v prostorih Skupščine občine Litija, Parmova 9 in na Urbanistični službi, Gradmetal Litija. Rok za pripombe je do konca meseca februarja. Nasloviti pa jih je treba na Oddelek za gospodarstvo SO Litija. Oddelek za gospodarstvo samoupravna stan. in kom. skupnost občine Litija Popravljam vse vrste ročnih in žepnih ur, budilk, stenske, baterijske, električne in stikalne ure za preklop električne energije. V zalogi modni pasovi za ure. Milan ŠARBEK — URAR Litija Rozmanov trg 25 (zeleni blok). Odprto od 8. do 12. ure in od 14.30 do 18.30, sobota od 8. do 12. ure.- GAS1LSKO DRUŠTVO BREG PRI L1T1JI nudi na razpolago ENOSOBNO STANOVANJE v prostorih gasilskega doma na Bregu. ■ ;. Prednost pri dodelitvi bo imet"kandidat, ki bo pripravljen sprejeti oskrb-ništvo nad domom, o čemer bo* sklenjena posebna pogodba. Pismene prijave pošljite na naslov: GASILSKO DRUŠTVO BREG PRI LITIJI, v roke SAVŠEK ANTONU, 61270 LITIJA Rok za prijavo 31. 1. 1979 Samoupravna stanovanjska skupnost občine Litija razpisuje na podlagi sklepa odbora udeležencev družbenega dogovora o združevanju sredstev za pridobivanje poslovnih prostorov za namene servisnih dejavnosti malega gospodarstva, JAVNI NATEČAJ za oddajo v najem dveh neopremljenih prostorov za opravljanje mirne servisne obrtne dejavnosti (popravilo TV in radio aparatov, gospodinjskih strojev in podobno) v stanovanjskem stolpiču na Rozmanovem trgu. Poslovna prostora sta v kletni etaži z ločenim vhodom in sanitarijami s površino cca 45 kv. m. Vselitev v prostore bo možna v septembru 1979. Pogoji za oddajo prostorov v najem so: — izklicna cena za najemnino je 35 dinarjev za kv. m poslovnega prostora, — najemojemalec se mora obvezati, da bo na lastne stroške opremil prostor, — pred sklenitvijo najemne pogodbe najemojemalec prispeva lastno soudeležbo v višini najmanj 4 % od vrednosti poslovnega prostora; soudeležba je posojilo za dobo 10 tet; — najemojemalec se mora obvezati plačevati vse ostale obratovalne stroške (ogrevanje, odvoz smeti, vodarina in drugo), — najemojemalec mora imeti dovoljenje za opravljanje obrtne dejavnosti. Prostora bosta oddana v najem najugodnejšima ponudnikoma za nedoločen čas. Interesenti naj vložijo pismeno ponudbo v zapečateni kuverti na naslov: Samoupravna stanovanjska skupnost občine Litija. Na kuverti mora biti napis: „Javni natečaj za poslovni prostor" Rok za sprejemanje pismenih ponudb je 10. februar 1979. O izidu natečaja bomo obvestili vse ponudnike.,. Samoupravna stanovanjska skupnost občine Litija OBVESTILO od 1. februarja 1979 dalje je delovni čas upravnih organov in služb občinske skupščine Litija, ter organa za kaznovanje prekrškov: — v ponedeljek, torek, četrtek . in petek od 6. do 14. ure, — v sredo pa od 7. do 17. ure. Občinski upravni organi so dolžni sprejemati nevabljene stranke (uradne ure): — v ponedeljek in petek od 8. do 12. ure — v sredo od 8. do 12. ure in od 14. do 17. ure. Ne glede na uradne ure so dolžni sprejemati stranke vsak delovni dan v delovnem času: — prijavna-odjavna, matična služba — krajevni uradi in *- glavna pisarna občinske skupščine Prosimo vse občane, da to upoštevajo. IZVRŠNI SVET Samoupravna komunalna in stanovanjska skupnost občine Litija — delovna skupnost Na podlagi določil 15. člena Pravilnika o delovnih razmerjih objavlja prosta dela in naloge NADZORNIKA INVESTICIJ Poleg splošnih pogojev se od kandidata zahteva visoka izobrazba in najmanj eno leto ustreznih delovnih izkušenj ali srednja strokovna izobrazba in najmanj dve leti ustreznih delovnih izkušenj. Zahteva se izobrazba izključno gradbene ali komunalne smeri z uspešno opravljenim strokovnim izpitom. Osebni dohodek je določen s pravilnikom o razporejanju čistega dohodka, delitvi sredstev za osebne dohodke in skupno porabo. Kandidati morajo k vlogi priložiti dokazilo o izobrazbi in kratek življenjepis. - ...... Rok za prijavo kandidatov je do 15. 2. 1979. Prijavljeni kandidati bodo o izbiri obveščeni najkasneje v 30 dneh po poteku roka za prijavo. TEKSTIL TOZD PLETILJA LITIJA Ljubljanska cesta 30 61270 LITIJA razpisuje prosta dela oz. naloge mehanika za vzdrževanje pletilnih in šivalnih strojev za nedoločen čas. Pogoji za sprejem: poklicna šola strojne ali elektro smeri z najmanj 1 letom delovnih izkušenj. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi v časopisu. Slavko Šinkovec Litija Grbinska cesta 38 ; lit SE PRIPOROČA za polaganje vseh vrst plastičnih in keramičnih oblog GIP BETON-ZASAVJE TOZD„GRADMETAL" Litija vabi k sodelovanju naslednje sodelavce: 1. 20 KV ključavničarjev pogoj: — končana poklicna kovinarska šola, — tromesečna poskusna doba 2. 1 KV vodoinstalater — končana poklicna vodo- ::: inštalaterska šola — tromesečna poskusna., doba, 3. 1 KV klepar — končana poklicna kleparska šola — tromesečna poskusna doba. 4. Administrator v betonarni Hotič — srednja administrativna šola — "tromesečna poskusna doba Pohod na Tišje Občina: 61270 LITIJA (pozivna številka 061) Sedež občine: LITIJA, tel. 88-211 Število prebivalcev: 16.960 Površina v kv. km: 328 Zaposleni v družbenem sektorju (30. 9. 1978): 4.302 Narodni dohodek (skupaj v milijon dinarjih, 1977): 635,7 Število turističnih nočitev v 1978 (v tisoč): 2,5 Število zdravnikov in zobozdravnikov (31. 12. 1978): 12 Občinski praznik: 24. december - Prva borba II. grupe Štajerskega partizanskega odreda Ekspozitura SDK: Litija, Ponoviška 14, tel. 88-174, p.p. 12 Temeljno sodišče: Ljubljana Višje sodišče: Ljubljana Severni del Dolenjske, kateremu pripada ' tudi občina Litija, tvorijo hribi in nižje planine. Razprostira se na desnem bregu zgornjega toka Save in zajema tudi manjši del prekosavja. Litijsko-krška klisura Save je dolga 90 km in loci Dolenjsko od Zasavja in Savinje. Od Spodnjega Loga do Zidanega mosta je Sava vsekala 28 km dolgo in 450 km globoko kanjonsko dolino. Fri Litiji je Sava široka 130 m, v kanjonu pa se zoži na nekaj deset metrov (tudi na 15 m). Občina Litija meri 328 kv. m in ima 16.960 prebivalcev (51,7 prebivalca na kv. km), ki živijo v 156 naseljih in 4.664 gospodinjstvih. Kmetijske površine merijo 10.940 ha. od tega je 7.180 ha livad in pašnikov (65,63 %j, 3.364 ha oranic in vrtov (30,74%) 207 ha vinogradov (1,89%) in 189 ha sadovnjakov (1,72%). Pšenice je bilo požeto za 2.320 t (30,4 q/ha), medtem ko je pridelek koruze znašal 1.312 t (24,7 q/ha). Pod gozdovi Je 20.440 hektarjev. V družbenem sektorju je zaposleno 4.302 delavca (samo v industriji in rudarstvu jih dela 3.090 ali več kot 70 %). V kmetijstvu in gozdarstvu je zaposleno 133 delavcev, v gradbeništvu 154, prometu in zvezah 136, v trgovini 193, v gostinstvu 68, v obrti, stanovanjski in. komunalni dejavnosti 53, kulturni in socialni dejavnosti 334, v družbenih dejavnostih in državnih organih pa 141 delavcev. V letu 1977 je doseženi narodni dohodek znašal 635,7 milijona dinarjev, pri čemer je bil delež združenega dela 529 milijonov ali 83 % in delež samostojnega osebnega dela 106,6 milijona. Dohodek kmetijstva in gozdarstva je dosegel 1 10,3 milijona (pri čemer znaša delež kmetijskega sektorja zasebne lastnine 91,6 milijona), medtem ko sta trgovina in gostinstvo ustvarila za 76,7 milijona dinarjev prometa. Trgovinska mreža na drobno razpolaga s 50 prodajalnami, ki so imele 288 milijonov dinarjev prometa (16.994 din na prebivalca), 39 gostinskih poslovnih enot s 87 ležišči pa je ustvarilo za 30,8 milijona din prometa. V 16 osnovnih šol hodi 2113 učencev, ki j i 11 poučuje 121 učiteljev, v 1 poklicno sredpjo pa 39 učencev. Za zdravje prebivalcev skrbi 12 zdravnikov, z zdravili pa jih oskrbuje ena lekarna. Na območju občine je 5 železniških postaj, s katerih je odpotovalo 1.090.000 potnikov, medtem ko je promet blaga znašal 184 ton. Občina ima 9 pošt, v njej je poleg tega registrirano 78 tovornih in 2.289 osebnih avtomobilov ter 4.327 radijskih in 3.S62 televizijskih naročnikov. V 1 kinematografu':! 168 predstav, ki si jih je ogledalo 12.651 obiskovalcev. Mestece Litija leži na območju Reke, ki je pritok Save tj. tam, kjer je lahek prehod iz savske doline na Dolenjsko in v dolino Mirne. Tod so vodile v davni preteklosti ceste od Trojan in Vač čez Savo v Litijo in Ljubljano ter od Litije čez dolenjsko ravnino in dolino Sopote v Radeče. Ker je bila savska vodna pot izrednega pomena, je Litija prevzela vlogo središča od Šmartnega. Tod so vozili čez reko trajekti, izdelovali so se čolni, ladje in njihova oprema. K napredku Je prispevalo tudi rudarstvo: svinčeno in železovo rudo so kopali že v davni preteklosti iz karbonskega jedra litijske antiklinale. Talilnica je bila v Litiji, rudo pa so dovažati iz Sitarjevca (največja proizvodnja je bila v drugi polovici XIX. st.). Z izgradnjo železniške proge je bilo Šmartno končno spodrinjeno. Železniška postaja je v Gradcu, na levem bregu Save. Litijo je leta I 963 prizadel potres, ki je poškodoval 400 zgradb, tako da je bilo treba številne porušiti, kljub temu pa si je mestece hitro opomoglo. V Litiji je razvita lesna industrija (,,Lesna industrija Litija"), tekstilna industrija (..Predilnica Litija", „Tekstil" Litija), gradbeništvo (,,G1P Beton Zasavje - TOZD Gradmetal Litija"), v Gabrovki je znan ..Presad", v Šmartnem pri Litiji pa industrija usnja (,,IUV TOZD Usnjarna Šmartno") in kovinska industrija („Kovina Šmartno"). Občino je obiskalo 1512 turistov (271 tujih), ki so v njej ustvarili 2498 nočitev (tujci 41 1). FILMSKI KA2IPOT — Februarski spored nam ne obeta nič posebnega. Šmarski kino ga začenja z italijanskim dokumentarcem „Zadnji kriki iz savane". Opozarjamo starše, da odsvetujejo ogled šoloobveznim otrokom, pa tiv.v odraslim obiskovalcem, ki imajo s'a'je živce, ga ne priporočamo. Nato se i;odo zvrstili še naslednji filmi: drugo soboto in nedeljo bodo vrteli angleško kriminalko „Zlato", nato ameriško komedijo „Dva detektiva", zadnji tedon pa bodo prišli na račun ljubitelji kavbojk, če si bodo ogledali „Oddaljeno trobento". Za učence višje stopnje šmarske osnovne šole pa bodo ob slovenskem kulturnem prazniku predvajali glasbeni film' „Čarobna piščal". PREDSTAVILI SO SE ŠTIRJE ZBORI — Ob otvoritvi prizidka pri šoli v Gabrovki so pripravili domačini pester kulturni spored, v katerem so nastopali kar štirje pevski zbori: ženski, moški, mladinski in otroški. Zapeli so skupaj in posamič, vod< pa jih požrtvovalni zborovodja Matija Pačnik. . DVA OBISKA — Ob novoletnih praznikih so šmarski šolarji dvakrat razveselili člane domske skupnosti doma ,,Tišje" v Črnem potoku: mladinska igralska skupina jim je zaigrala Linhartovo komedijo „Županova Micka", lutkarji pa igrico „Dedek Mraz prihaja". NENEHNA SKRB ZA KNJIŽNI JEZIK — V drugi polovici decembra je prišla na šmarsko šolo prof. Berta Golobova iz Kranja, ki se je pogovarjala z vsemi učitelji slovenskega jezika matične šole in podružnic. Skupno so ugotovili, da danes ni šola več edina izobraževalna ustanova, ki bi dorašča-jočega otroka uvajala v svet lepote materinščine, zato mora biti njena skrb za pravilno rabo jezika stalna naloga učiteljev. Prof. Golobova je prisostvovala tudi uram slovenskega jezika v vseh treh osmih razredih, kjer je učencem priporočila nekaj dobrih napotkov za zboljšanje njihove govorne in pisne sposobnosti. NEPOZABNO DOŽIVETJE — Ob dnevu JLA so v šmarski šoli organizirali več prireditev, med katerimi naj omenim le obisk generalpolkovnika in narodnega heroja Iranca Poglajena —Kranjca, česar se bodo šolarji še dolgo spominjali. S svojo pripovedjo o sodelovanju v NOB, naporni poti do visokega vojaškega čina in do naziva narodnega heroja je tako pritegnil pozornost- nad 3 50 učencev višje stopnje, da smo predvideni dveurni pogovor podaljšali za eno uro. Nazadnje je govoril še o svojem bratu Tinetu, po katerem se imenu je šolski pionirski odred ter o zanimivostih vojaškega poklica. Boris Žužek 16. decembra je bil v počastitev legendarne bitke II. štajerskega bataljona na Tisju, občinskega praznika in dneva JLA, organiziran že 5. tradicionalni pohod rezervnih vojaških starešin in mladine na Tišje. Pohod se je začel v Šmartnem, nato je pot vodila preko Slatine, Cerovice na Tišje, cilj pohoda pa je bil v Pustovem mlinu. Pohoda, ki ga vsako leto organizira Občinski štab teritorialne obrambe v sodelovanju z Občinskim odborom ZRVS in Občinsko konferenco ZSMS, seje udeležilo preko 60 mladih in rezervnih vojaških starešin, razdeljenih v 13 tekmovalnih ekip. Take in podobne akcije imajo precejšen pomen pri podružbljanju ljudske obrambe in družbene samozaščite zlasti zato, ker obujamo tradicije NOB, poleg tega pa v te akcije vključujemo tudi številne vojaške veščine. Ekipe so tako morale na treh delovnih točkah opraviti naslednje naloge: - hoja cez ovire in met bombe (Slatina) - streljanje z malokalibrsko puško (Cerovica) - preverjanje znanja iz topografije (Tisjc). Novost, ki smo jo uvedli, je bila orientacija po azimutu, vendar le-ta ni delala preglavic dobro pripravljenim ekipam. Prvo mesto je osvojila ekipa OO ZSMS Velika Štanga, pred ekipo 00 ZSMS Ko-strevnica I in OO ZSMS Kostrevnica II. Pohvaliti pa velja vse ekipe, saj so pokazale glasilo občanov Ustanovitelj: Občinska konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva Litija. Ureja uredniški odpor: Tine Brilej (glavni in odgovorni urednik), Slavko Urbič, Lojze Kotar, Mojca Lebinger, Zofka Hauptman, Branka Nefat in Miro Kaplja. Prilogo glasila urejajo: Branka Nefat (glavni in odgovorni urednik), Ruža Urbane, Mari Merzelj, Karlo Lemut in Miro Vklic. Predsednik > časopisnega sveta: Slavko Pungerčar. Tehnično urejanje in priprava za tisk: BEP-Ljubljanski dnevnik. Tisk: Ljudska pravica. Naslov uredništva: Litija, Trg na Stavbah 1, p. p. 6. Časopis prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno na dom. Pred pohodom na Tišje ŠPORT ŠPORT ŠPORT ŠPORT ŠPORT ŠPORT ŠPORT ŠPORT ŠPORT ROKOMET Končan je prvi del občinske lige v rokometu za mlajše pionirje in pionirke. Liga poteka v obliki osmih turnirjev, po štirih turnirjih pa sta lestvici naslednji: Mlajši veterani 1. Urbič Alojz 2. Kobal Janez 3. Nejedly Jože MLAJŠE PIONIRKE 1. LITIJA 2. ŠMARTNO 3. DOLE 6 5 1 0 93:33 11 6 2 1 3 49:84 5 4 00 4 35:60 0 STRELKE: Kavšek in Jere (obe Litija) - 40 golov, Strman (Šmartno) - 31, Babšek (Šmartno) - 17, Povše (Dole) 12, Majcen (Litija) 5, Zebič (Litija) 4, Anžič (Dole) 3, Povše, Hribar (Litija) 2, Hribar, Zupančič, Čivavec, Knez, Medved (Dole) 2, Vresk (Dole) 1, Vavtar (Šmartno) 1. Člani: 1. Pajer Veno 2. Urbič Alojz 3. Mirtič Matjaž Starejši veterani: 1. Mirtič Jože 2. Maček Tine Osnovne organizacije sindikata: 1. TOZD Gradmetal Litija 2. Predilnica Litija 3. Družbene službe STRELJANJE 10 7 3 0 122: 60 17 10 6 3 1 96: 68 15 6 1 1 4 49: 65 3 100 1 9 56:130 1 MLAJŠI PIONIRJI 1. ŠMARTNO 2. LITIJA - DESNI BREG 3. DOLE 4. LITIJA - LEVI BREG STRELCI: Maček (Šmartno) 61 golov, Bučar (Litija - LB) 47, Burja (Šmartno) 31, Barbck (Litija - DB) 29, Špende (Litija - DB) 26, Ribarič (Litija - DB) 21, Gradišek Šmartno) 17, Gnjatič (Litija - DB) 15, Vresk (Dole) 14, Medvešek (Dole) 10. Medvej J. Kotar, i (Dole) 9, Balant (Šmartno) 9, Jesenšek (Dole) 6, Gorišek J. (Šmartno) 5, Krafogelj (Litija - LB) 3, Virant, Weis (Litija-DB), Strman (Šmartno) 2, Baje (Litija - DB), Okrajšek (Dole), Brilej, Ceglar, Grošelj, Strmljan, Razpotnik (Litija-LB),Koprivnikar(Šmartno) 1. Zaostala srečanja prvega dela lige bodo odigrana pred pričetkoni drugega dela prvenstva. V ligi nastopajo ekipe šolskih športnih društev, vodi pa jo RK Usnjar. ■ ■ s NAMIZNI TENIS Namiznoteniški delavci so skupaj s člani ŠŠD TIŠJE v okviru praznovanja praznika občine Litija organizirali občinsko prvenstvo v namiznem tenisu. Udeležilo se ga jc preko 100 tekmovalcev v vseh starostnih kategorijah. Tekmovanje je bilo dobro pripravljeno, prikazane igre pa zanimive. Pohvaliti velja najmlajše, ki so s svojimi igrami opozorili, da ima namizni tenis v naši občini še svetlo prihodnost. V počastitev občinskega praznika je krajevna organizacija ZRVS Šmartno organizirala tekmovanje z zračno puško za ekipe krajevnih organizacij ZRVS. Tekmovanja, ki je bilo 17/12. lani v strelskem domu v Šmartnem, seje udeležilo 6 ekip. VRSTNI RED: Litija - levi breg I 486 krogov 2. Šmartno II 403 kroge 3. Gabrovka 335 krogov 4. Kresnice 290 krogov 5. Šmartno I 287 krogov 6. Litija - levi breg II 263 krogov Tekmovanje je bilo odlično organizirano, tekmovalni pogoji v novem strelskem domu pa so bili tudi odlični. Prve tri ekipe so prejele diplome za osvojena mesta. KOŠARKA Litijski košarkarji so se plasirali v super slovensko košarkarsko ligo. Predtekmovanje za uvrstitev v to ligo je bilo izvedeno v petih skupinah. Košarkarji Litije so nastopali v D skupini z imenom „Litija-Zagorje", ker je ekipa sestavljena iz igralcev obeh občin. Lestvica v skupini D je bila naslednja: 1. TRIGLAV 2. ELEKTRA 3. LITIJA-ZAGORJE 4. CERKNICA 5. ŠENTJUR 8 6 2 670:563 12 8 5 3 678:613 10 8 5 3 597:584 10 844 614:661 8 8 0 8 525:669 0 RLZULTATI: Pionirji: 1. Kos Robi 2. Maček Borut 3. Rozina Aleš Pionirji ekipno: 1. ŠŠD Tišje I. 2. ŠŠDPredilecI. 3. ŠŠD Tišje II. Mladinci: 1. Mirtič Matjaž 2. Grobeljnik 3. Kos Robi Pionirke: 1. Vrisk Liljana 2. Perme Marinka 3. Zadražnik Slavi Pionirke ekipno: 1. ŠŠD Tišje I. 2. ŠŠD predilec I. 3. ŠŠD Tišje II. Mladinke: 1. Vrisk Lilijana 2. Perme Marinka 3. Tomažič Lilijana Ker so se iz vsake skupine prvi dve ekipi uvrstili v super ligo, sta morali ekipi ELEKTRE in LITIJA-ZAGORJE odigrati še odločilno tekmo. Tekma je bila odigrana v Ljubljani, zmagala pa je Litija-Zagorje, z rezultatom 89:81. V super ligi bo nastopalo 10 ekip. Ker pa se rezultati iz pred-tekmovanja štejejo žc za super ligo je lestvica pred pričetkom naslednja: 1. Branik - Maribor 2. Novo mesto 3. Domžale 4. Ježiea-Ljubljana 5. Triglav - Kranj 6. Litija - Zagorje 7.1'ructal - Ajdovščina 8. Kras - Sežana 9. Beti - Metlika 10. Rudar Trbovlje 2 20 159:134 4 (+25) 2 20 177:158 4(+19) 2 1 1 249:165 2(+84) 2 1 1 168:159 2(+ 9) 2 1 1 156:148 2(- 8) 2 1 1 148:156 2(- 8) 2 1 1 159:168 2(- 9) 2 1 1 165:249 2(- 84) 20 2 158:177 0(- 19) 2 0 2 134 159 0(- 25) pri tekmovanju veliko borbenost in dobro poznavanje in obvladanje vojaških veščin. Ob zaključku pohoda v Pustovem mlinu je zbranim orisal pomen in vlogo bitke na Tisju ter aktivnost takrat komaj organiziranih terenskih aktivistov na tem področju tov. Jesenšek Albin. V čestitki tov. Riharda Urbanca vsem tekmovalcem za dosežene rezultate pa velja omeniti tudi željo, da se v prihodnjem letu zopet srečamo v še večjem številu. Jože Štefančič BODICE — Letošnji pust bomo praznovali izredno široko. 25. februarja bo pustni karneval, 27. februarja bo pustni torek, 28. februarja pa bomo sprejeli zaključne račune v OZD za lansko leto. Za smeh bo torej kar dobro poskrbljeno. .. — Dokler v Litiji nimamo plavalnega bazena, se — dragi občani — lahko kopate na Ljubljanski cesti pred Petrolovo črpalko . ,. — Na proslavi obč. praznika je ena izmed steklenic viskija romala tudi v žensko torbico in nato seveda domov. .. NAŠA SATIRA Zgodbici o vodi i. Voda je čudovit mineral in tudi čuden. To zadnje dobro vedo mnogi ljudje, zelo dobro to vedo Litijani, najbolje pa to vedo prebivalci nebotičnikov na Graški Dobravi, vendar ne vsi, temveč tisti, ki so si izbrali za sosede nebo in zvezde. Za hip ostanimo pri naravni vodi in občudujmo njene lastnosti. Vodo zlahka najdemo v vseh treh agregatnih stanjih in v vsakem od teh stanj ima vsaj nekaj dobrih lastnosti. Voda v trdnem stanju npr. razveseljujuje sankače in smučarje, drsalce in tiste, ki obožujejo sladoled. Za nekatere je požirek „konkretnega" brez kockice ledu komaj polovica užitka. Voda je tudi vir lepote, kar velja za vsa tri agregatna stanja. Vsakdo je že neštetokrat občudoval oblake in večina ljudi brezmejno lepoto kristalčkov v snežinkah. Voda je nosilec življenja. Brez vode ni barve cveta in zelenih dreves in zlatorumenih žitnih polj in ne ptičjega petja in niti lepih deklet, niti postavnih fantov. Voda je vir življenja in najbrž bi morali popisati več strani, če bi hoteli našteti vsaj glavne dobre lastnosti. To raje prepuščam bralcem, medtem ko prehajamo na drugo zgodbico. H. Litijane in Šmarčane z vodo za pitje, umivanje, kuhanje, pomivanje in pranje ter za druga podobna opravila oskrbuje litijski vodovod. Dvajset let ali več je vodovod to nalogo vzorno opravljal. Nehvaležni občani so to iz leta v leto vse bolj jemali kot samo po sebi umevno stvar. Hkrati so tudi širili svoje mesto. Nekoliko so tudi širili vodovod, vendar bolj z nevoljo kot pa zaradi tega, da „nagradijo" in ohranijo pri moči molčečega služabnika. Tudi nekdanji oskrbniki vodovoda so v svoji čuječnosti popustili. Svojo skrb so usmerili drugam, med tem ko so nekoliko pozabili poiskati svoje namestnike - nove skrbnike. Vodovod se je začel puntati. Pretežko je postalo breme. Ker pa nesreča nikoli ne pride sama, je hkrati prišlo do onesnaževanja Save in do nizkih vodostajev. Meščani sedaj čutijo in vedo, da je treba marsikaj napraviti. Pripravljajo se na obsežna dela. Prej ali slej bo litijski vodovod spet kos nalogam in zahtevam, kot je dolgo časa tudi bil. BRADAČ CENJENI POTROŠNIKI! E-Centromerkur TOZD Maloprodaje blagovnica v Litiji. Kolektiv blagovnice posveča vso skrb potrošniku, ki povprašuje po blagu. Oprema blagovnice in blago je razvrščeno za samoizbirni način prodaje. Ugodno za potrošnika! Potrebno blago lahko hitro opazi! Pri odločitvi za nakup nudijo pomoč zaposleni v blagovnici. Kaj vam nudimo? V pritličju; kozmetika, ure, zlato, bižuterija, steklo, porcelan, mali gospodinjski predmeti, vse vrste posode, čistila, vse za šolo, pisarniški material, časopisi, revije. Naslednja blagovna skupina skrbi predvsem za dojenčka od oblačil do raznovrstnih predmetov „Otrok pri igri". Seveda tudi bogate izbire moških srajc in kravat ne smemo pozabiti! Perilo in vse vrste pletenin za vso družino. Radi pletete? Oglejte si zalogo volne za vaš hobi. V nadstropju blagovnice so zastopane blagovne skupine: vse vrste obutve, predmeti za šport in rekreacijo, izbira radijskih in TV sprejemnikov, gospodinjski stroji za pranje, hlajenje, zmrzovanje, gretje, kuhanje, čiščenje, res prav vse za opremo kuhinje. Tudi primerno izbran lestenec ugodno vpliva na naše počutje. Graditeljem ponujamo vse materiale za gradnjo hiše, kakor tudi instalacijsko blago. Res, lahko bi rekli prav vse! Cesar ni, preskrbimo v čimkraj- šem roku. Sosedna blagovna skupina ni pozabiia na konfekcijska oblačila, seveda zopet za vso družino. V stanovanju potrebujemo tudi dekorativno blago. Zavese, pregrinjala, obnova sedežne garniture in podobno vse potrebno izbirajte na tej blag. skupini. Morda dobite novo stanovanje? Se boste vselili v hišo? Sam se težko odločiš, kako opremiti vse prostore za bivanje. Posvetujte se v II. nad. blagovnice, kjer nudijo vse vrste pohištva. S seboj pri- nesite skico z izmerami, da se bomo lažje odločili za primerne elemente opreme. Ker vemo, da se vam prileze nekaj osvežilnega, se lahko v isti etaži okrepčate. Naša dolžnost je bila že napisana, toda še enkrat povprašajte po blagu pri prodajalcu ali v poslovodstvu. V tem mesecu je tudi prodaja blaga določenih blagovnih skupin po ZNIŽANIH CENAH-Obiščite E-CENTROMERKUR BLAGOVNICO V LITIJI!